i
i
“1452-Juvan-Dirk” — 2010/8/23 — 10:15 — page 1 — #1 i
i
i
i
i
i
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje
ISSN 0351-6652
Letnik 28 (2000/2001)
Številka 5
Strani 286–287
Martin Juvan:
DIRK J. STRUIK (1894–2000)
Ključne besede: novice, zgodovina matematike, matematiki, biogra-
fije.
Elektronska verzija: http://www.presek.si/28/1452-Juvan-Dirk.pdf
c© 2001 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
c© 2010 DMFA – založništvo
Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali
posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo-
ljeno.
Novice I
DIRK J. STRUIK (1894-2000)
"
Itll
/
,.
Dir k J an St ru ik, eden najbolj znanih
zgodovinarjev matem atike, je umrl
21. oktobra 2000 na svojem domu
v Belmontu, Massachusetts, ZDA , v
visoki starost i 106 let .
St rui k se je rod il 30. septem-
br a 1894 v Rot terd amu na Nizo-
zemskem . Matematiko (v kombi-
naciji s fiziko) je št ud iral na Uni-
verzi v Leidnu", Iz matematike je
doktoriral leta 1922 na Univerzi v
Delftu" . Leta 1923 se je poročil s
češko matematičarko Ruth Ramler .
V zakonu so se jima rodile t ri hčere .
Zakon je t rajal celih 70 let do ženine
smrti leta 1993. Po doktora tu se
je izpopolnjeval v Rimu, kjer se je
nav dušil za študij zgodovine mate-
matike, in v Cottingenu, kjer je
spozna l mnoge vod ilne matematike
tedanjega časa (med drugim Hil-
bert a , Cartana, Couranta, Noetherj evo, itd. ). V Gč:ittingenu je srečal
t ud i Norb erta Wienerja, profesorja z univerze Massachusetts Inst itute of
Techno logy (MIT) v ZDA. Ta ga je leta 1926 povabil na MIT in St ru ik je
vab ilo spreje l. P rofesor na MIT je ostal vse do upokoji t ve let a 1960.
Struik se je že v mladosti navzel levičarskih nazorov in je bil pri-
znan poznavalec marksizma. Zar ad i svojih pogledov je v obdobju, ko je
senator McCarthy v ZDA vodil "gonjo" pr oti komunistom in njihovim
somišljenikom , post al žrtev neutemeljenih obtožb in v let ih od 1951 do
1956 ni sme l pr edavati .
Kot matematik se je St ru ik ukvarjal z analizo in geometrijo . Bolj
kot po svojem znanstvenem delu s področja matem atike pa je znan po
proučevanju zgodovine matematike. Njegovo naj bolj znano delo je knj iga
A Concise His tory of Mntlieuuitics, ki je (v dveh delih) prvič izšla let a
1 Leid en je manjše mesto, ki leži približno 25 kilom etrov severno od Rotter dama
in im a oko li 115 tisoč prebivalcev. Un iverz a v Leidnu je bi la ust an ovlj ena let a 1575,
med profesorji , ki so pred ava li St rui ku, pa je bil tudi Hend rik A . Lorent z , Nobelov
nagr aj en ec za fiziko iz leta 1902 .
2 Delft je mesto z manj kot 100 tisoč pr ebivalci, ki leži slab ih 15 kilomet rov seve-
rozahodno od Rotterdama .
1948 pri zalozbi D m .  V njej je na &oli 250 s t r d  zgd%no o p i s w  
zgdd~vine ~~ od pradaMine do a&th 20. stoletja. Zadaja, 
pa vrsti htrta izdaja je is lata 1987 in vsebuje tudi dadatno poglavje o 
r m j u  matematike v pmi pol- 20. &r]Mja. Kqjiga js p r d e n a  v age 
pommbnejh a w t m e  jeeike, bralcem Pradm pa je gotom najboq a n a ~  
njen slovenski prevod, Id j e  pod naslovom fiatla q p d o p i o ~  matemat& 
Ma 1978 (in karmeje panono leta 1986) h$el v zbirki KqiWica S i  
Sam imam knjip v IRS lepttm spominu, scbj je b h  ta pnra knjiga o 
zgodwini matematile, ki sem jo prebrd 
Martin Jwan