Dopisi. Od Sv. Jurija ob Ščavnici. (Volkov breg. — Svoji k svojim.) Prijazni grič je ta Volkov breg, mnogim izmed bralcev je že dobro znan; ker pa je brž večini bralcev čisto neznan, opišem ga na kratko. Ako se peljaš od Sv. Jurija ob Ščavnici, od Sv. Antona v Slov. goricah in Negove v Radgono, moraš se peljati čez tako zvani Volkov breg. Ni res, ako prideš tje gori, ali se ti ne dopade? Odahni si od potnega truda in ogledaj si njegovo krasoto in lepoto! Na desno vidiš proti Kapeli nekdaj prav rodne vinske gorice, sedaj slabe razven tistih, ki se dobro škropijo proti peronospori, niže se ti razprostira lepo Mursko polje, naravnost vidiš teči bistro Muro, ki meji Štajarsko in Ogersko; čez Muro vidiš veliki del ogerske planjave in na levo imaš spet yeliki del vinogradov, katerih lastniki so večinoma gospodje iz Radgone in drugih krajev; vidiš lepe cerkve, lepe vasi —¦ vse to te zanima in spominja na mogočnost božjo. Zal, da se ravno ta Volkov breg vzdiguje v sredi najhujših sovražnikov Slovencev, zato sem prisiljen vam, gospod urednik, poročati, da-si ste ravno že bili od teh, o katerih sem namenjen pisati, obrekovani. Mi v našem okraju jih pa prav dobro poznamo, in na dalee okrog že slovijo s svojimi nemškutarskimi glavami. Dalje ako potuješ z Volkovega brega navzdol proti Radgoni, zagledaš pred seboj mogočno vas Orehovci, ali v sredi vasi se ti vzdiguje ne velik, črni leseni dimnik; tamkaj stanuje orehovski prerok, pa pustimo ga za zdaj, naj si nekoliko odahne, saj ga bo že v kratkem morebiti vaš dorjisnik zopet malo potolažil. Ali okoli njega bivajo tudi drugi taki, kateri so potrebni, da jih bralci spoznajo in teh število razun preroka je 5 (berite pet), prvi je feuerberski stelvertreter in posestnik gostilnice »pri Hajnžu«. Ta slov. napis še gre na rovaš prejšnjemu posestniku očetu Hajnžu, ki so bili zmirom pošten, imovit in slov. gospodar: njega naj bi posnemali vsi Orehovci! Sedanji gospodar je že marsikaj pri hiši predrugačil, postavim »Pferdestall fiir Fremde« in na svojih hlevcih ima »Pferde-Kuhstall«. Zakaj ima take napise, ne vem. Ako kdo v njegov hlev konja žene, žene ga gotovo Slovenec, ne pa Nemec. Malih 50 korakov od »Pferdestalla« je »Gepriifte Hufschmiedt« L. Semlič, a rečem ti, da si slabo >gepriift«, ko ne veš, da si na slovenski zemlji in ne podkovavaš Nemcem, temveč Slovencem; zatoraj bi boljše bilo, da bi imel takšni napis, kakoršne imajo pošteni slov. kovači; njim pa nikdar za tega voljo dela ne zmanjka. Njegov sosed je »K. Dlohi, Lederer«; od kot je ta prišel, ne vem, pa mislim, da bo rad usnjar postal, kadar ne bo od slov. kmetov za delo nič kož dobil. Zdaj pridemo do napisa »K. Sattler, Wagner«. Kaj ne, da kmet potrebuje mnogokrat kovača in kolarja ? Zatoraj vam že tukaj svetujem, da se držite slov. gesla: Svoji k svojim! Po kakih 200 korakov pridemo do Kreutzvvirtha; tatn je jrostilna ali bolje rečeno, »Gasthaus«. Zdaj ne bomo dalje potovali, imamo že dovolj; sprevideli smo, kaki so ti možaki; lahko njim pomagamo, dragi moji soraišljeniki s tem, da se mi, ki nismo v Orehovcih doma, lahko ognemo teh dveh gostilen, da-si imamo v Radgoni večkrat opravila. Vi pa slov. kmelje, labko se izognete Schmieda, Wagnerja in Ledererja in hodite k takšnim rokodelcem, kateri imajo slov. napise. Dokler pa ne bodo slov. napisov imeli, držite se lepega slov. gesla: Svoji k svojim! —k— Iz Haloz. (Uradovanje — nesreča.) Ne mislite, da je pri nas v Halozah vse v najlepšem redu, ker je vse tiho! Navadno se tako misli, pa temu ni tako, žalibog, da ne! Tudi pri nas najde se nekaj Ijudij, ki mislijo, da ao več, kakor Bog ve kdo! Tako misli namreč jeden naših štacunarjev. V svojo nemščino ujel je namreč nekje par besedij, v katerih pa ga seveda lahko prekosi navadni žepni »krošljek« ali pa prešiči pri kopanji turščice •— hoče postati »pecirkhatman« ali pa celo »pecir-rihtar«, pa siromak nima več toliko pristašev, da bi ga vzdignili na konja. Svoj mili domači in materinski jezik pa zaničuje in v pismih — če kedaj katero piše — rabi le jezik, katerega govorijo »gospodi«. Da je temu tako, razvideli bodete, gosp. urednik, iz sledeče pobotnice, katero je poslal kr. šol. svetu, ki uraduje le slovenski: »Bestetigung? Juri B . . . gezalt fur Karabolseijerci 1 fl. 75 kr. sage ein gulden, ftinf unt Sipzik kreizar. Koschir«. Kaj takega bi vam še lahko več naštel, a za zdaj bodi dovolj. Omeniti moram le še nesrečo, ki se je pripetila v preteklem tednu. V Slatini je namreč posestnik Martin Šmigoc stepal divjače in padel je blizu 18 metrov daleč tako nesrečno, da je za dve uri bil že mrtev. Nesrečnež zapustil je še mlado vdovo in dve nedorasli hčerki. Iz Pišec. (Amerikanski nasadi.) Naš kraj se je smel nekdaj po resnici zvati raj spodnjega Štajerskega. Od natore ima krasno lego in oblagodarjen je bil z mnogimi, krasnirai goricami, s sladko nado slovenskega kmeta. Pišečka vina so tekmovala z najfinejšo bizeljsko kapljieo. Pa pi-ešli so zlati časi srečnih dnij, odnesla nam jih je stvariea, tako ničevna, tako drobna, da je še s prostim očesom ne vidiš — trtna ušica. Kdo ne strmi v ponižnosti nad božjo vsemogočnostjo, ki zamore s skoraj nevidno stvarico uničiti večletni trud človeških rok! Naš raj, rekel bi, spremenil se je v puSčavo. Zemlja ni mogla več prerediti svojih prebivalcev, mladina se je močno izseljevala, dostikrat v nravnem oziru ne ravno v lastni prid, poljedelstvo se je zaneinarjalo, revščina pa rastla od dne do dne. Ker se je udarec hitro zvrSil, osupnil nas je tembolj. Več let smo križem držali roke, ne vedoč, kako pomagati si. Došel nam je nadepoln glas o francoskih nasadih z amerikanskimi trtami, začeli smo poskušati, pa bilo je skraja vse tako okorno, brezvspešno, ker manjkalo nam je skušnje Pa odenjali nismo, vstrajali smo, nabrali si toliko skušnje in spretnosti, da nam gre dandanes delo vrlo od rok. Še pred treini leti pečala se je z amerikankami le naša gosposka in kmečka inteligenca, dandanes zasaja že vsak kočar. Ne bo dolgo trajalo in naša župnija bo dobila čisto drugo lice. Marljivi vinogradniki pridelajo že po v«č štrtinjakov izvrstnega vina, ki ima pa tudi nenavadno visoke cene. Lani se je prodajal Strtinjak mošta po 140 do 210 gold. Letos je amerikanec posebno obrodil, grozdje je natrkano, veliko, kakor v starih vinogradih nikdar, in je že skoraj dozorelo; kajti grozdje na amerikanski podlagi dozoreva 13 dnij bolj rano, kakor nekdaj. Trgatev bomo imeli, kakor lani, zadnji tjeden meseca septembra. Kakor se sluti, se lanske visoke vinske cene ne bode znižale. — Tujci nas pridno obiskujejo in občudujejo amerikanske nasade; pač dobro bi bilo, da bi prižlo k nam še več slovenskih kmetov, kateri imajo že okuženih vinogradov. Potem bi nam verovali, bi bili prepričani, da še takih vinogradov niso videli nikjer in bi se sami poprijeli z večo marljivostjo novih nasadov. —r — Iz Podsvede. (Marsikaj.) Nekdaj je bila pri nas imenitna božja pot na starih sv. Gorah. Iz treh dežel prihajali se roinarji knam. Po poročilu domače kronike. katero so nam tako mojstersko sestavili č. g. L. Vošnak, bivši župnik PodsreSki, dohajalo je na shode baje do 20 spovednikov, da bi postregli pobožnim romarjem. To število je znak preobilnih množic nekdanjih romarjev. Ob križempotu na sv. Goro stalo je 14 kapelic s štirinajstimi postajami križevega pota. Pa izostali so romarji, razpadle so kapelice in M. II sedem žalostij obiskujejo na sv. Gorah večinoma le domačini. Sedanji č. g. župnik si veliko prizadevajo povzdigniti staro Marijino božjo pot do nekdanje veljave. Storjen je prvi korak: kapelice zopet zidajo na to Goro, ter so že večinoma gotove. Kipi, predstavljajoči nam trpljenje Kristusovo, izdelujejo se pri slovečih kiparjih (irodenskih na Tirolskem. Kapelice bodo stale nad 3000 gold. Dal Bog, da bi se srečno izvršilo to hvalevnedno podjetje na čast Mariji Svetogortki! Poljska letina se je vrlo dobro obnesla; sadja pa ni veliko, razven sliv po viših krajib, vzela jih je pomladansk slana; pijače pa ne bo nie; letos so nam dali slovo zadnji paprki nekdanjih krasnih goric. Z amerikanskimi nasadi se nekateri pridno pečajo. Slovenei snio pa, Slovenci. nimamo .ludežaizdajice, nemškutarja, v eeli župniji. Zato živimo med seboj v najlepšem miru in slogi. Vrlo nas veseli, da je letos prišel tudi okrajni šolski svet y narodne roke. Mi gremo na dan! Iz Kostrivnice. (V e s e 1 i c a), katero je priredilo bralno društvo dne 17. septembra, bila je res narodna veselica. Veliko število pričujočega Ijudstva je pričalo, da se naš kmet vedno bolj zaveda slovenske svoje krvi. Z veliko pazljivostjo in navdušenostjo vsprejele so se vse toeke določenega vsporeda. Prosto zabavo so nam pa oskrbovali vrli Križevski pevci, ki so se v lepem številu vdeležili naše besede. Bodi njim prisrčna zahvala! Razveselili so nas s svojim obiskom tudi nekateri odlični Šmarijčani — med njimi g. dr. Jurtela — in Ponikovljani ter se s tem pokazali kot dobre sosede. No, veselo je bilo in ravno to je menda razkačilo par našib nemškutarjev. (iotovo so želeli iz prevelike ljubezni do nas Slovencev, da bi se bil kateri izmed naših opijanil ter znabiti potem razgrajal, pa ta želja se njim na veliko žalost ni izpolnila. Zato so poslali nekoga ogleduha ali bolje rečeno ogledo, ki je pri oknu »lukala« v izbo. v kateri so nas z veselim petjem razveseljevali Križevski pevei. Neka šaljiva, pa celo nedolžna pesem o stari babi jo je tako razjarila, da je kakor vihar letela v gostilno g. Ogrizeka ter tam nesramno in lažnjivo obrekovala vrle pevce. Nasledek tega je bil, da se je nain dobro znani nemškutar samooblastno izrazil: »Drugekrati ti Slatinčani ne smejo več k nam. da ne bodo pohujševali Kostrivničanov«. No, pohujšal se ne bode nikdo, razun par nemškutarjev, kateri se nikakor ne morejo sprijazniti z inislijo, da jim v Kostrivnici že poje mrtvaški zvon. Sploh pa si naj oni samooblastnež zapomni in za ušesa zapiše, da ga mi Slovenci nikakor ne bomo znabiti kleče prosili za dovoljenje, ako se nam za dobro zdi, povabiti vrle naše sosede na naše narodne veselice. Prav dobro je rekel navzoei gost: »Sirota, od kod bo le vzela oblast za kaj takega«. Da, da, mi smo mi in vemo, da ,,Biti slovenske krvi, Bodi Slovencu ponos". Iz Gotovelj. (Pojasnj enj e.) V zadnjih dveb številkah Vašega cenjenega lista oglasil se je neki dopisnik, ki nas enkrat graja, drugokrat hvali. Midva sva si s tem sicer dobro znana, ali ne bodem njegovemu ravnanju ravno pritrjeval in tudi ga ne odbijal, samo malo bolj pojasnim naj to stvar! Hvalevredno je najprvo od dopisnika, da se ne sramuje kmetskega stanii in to ima tudi prav, ker tudi iz kmeta je lahko gospod. Dalje pa se mu moram tudi zahvaliti, ker nam je tako pridno pomagal hmelj obirati. Ne bode pa mi menda v zlo štel, ker mu v vsem ne morem pritrditi. Dopisnik je sicer naš rojak a sedaj živi kot uradnik v Celji (?), toraj ni kmet, temveč kakor pravimo, »srakaje v pavjem perji«. Ker pa prihaja prav poredkokrat k nam, zato so mu gotovo premalo znane tukajšnje okoliščine in težko piše o njih prav. Naj še dostavim: ker nas je v prvem dopisu čisto ponižal. da se namreč iz Gotovelj tako poredkokrat kdo oglasi v »Slov. Gosp.«, menda pač on tudi bolj poredkokrat časopise prebira, ker oglašali smo se v zadnjem času, posebno v »Slov. Gosp.«, prav pridno in naj mi ne bo v greh šteto, imeli smo se tudi s čim, upam pa tudi, da zanaprej ne zaostanemo. Davorin. Iz Ljubnega. (Planincem) »Tagespošta« z dne 13. t. m. poroča, da je nova pot iz Robanovega kota na Ojstrico sedaj dokončana in da je vodstvo sekcije »des deutschen und osterreichischen Alpenvereines« v Gradcu sklenilo, to pot v dneh od 23. do 26. t. m. svečano odpreti, ter da je ovo vodstvo izdalo tudi poziv nemškim planincem, naj bi se te svečanosti v obilnem številu udeležili. da se bo tako v te kraje zanesla nemška govorica, šega in omika in s tem ustvarila močna zajeza proti navalu slovanske povodnji. Dobro, nemški planinci, sedaj ste odkrili svojo nakano in poznamo vas. Zato vam moramo na ta vaš in »Tagespošte« izzivajoč oklic le odkrito povedati, da ste nam, kadar bodete obiskovali naše gore le kot samo mirni planinci, vsikdar dobro došli gostje; a svarimo vas pa prihajati k nam kot pijonirji nemške govorice, šege in omike, kajti zagotovimo vam in pomnite. da se bodete jeden za drugim in vsi poprej utopili v sedaj ne več zapažljivi slovanski povodnji, nego pa dosegli svojo nainero. Iz Sesterž pri Majšbergu. (Geste.) Kjer se nemčurstvo šopiri, tam so splo.šni nemiri. Nasproti pa, kjer ti narodnost roke podaja, tam neniir več ne ostaja. Poglejmo si to pri okr. zastopu v Ptuju. Dolga leta sem bil je ves nemčurski ali pa deloma. In kaj se je storilo, ozirajoč se na našo stran? Gelo nič. Majšberški breg meriti, to je bilo vse. A dela so poprijeti tega ne. Ali ko je narodnost v okr. zastopu zinagala, kmaln se je začelo delati in ni trajalo dolgo, pa se je tudi dogotovilo. In kaj še več? Ali bi znabiti nemčurstvo kaj tacega slorilo ? Gotovo ne. Visokorodni gg. načelnik Zelenik in njega namestnik, c. kr. notar Ožgan, poprosila sta mil. kneza in škofa ob priliki sv. birme, naj bi dokončano stezo blagoslovili, kar so tudi z veselim srcem storili med gromenjem možnarjev okr. zastopa. Ob koncu izpregovorili so še par jedernatih besed, kako nobeno delo brez blagoslova božjega nič ne velja in nasproti. — Posnemanja vredno. — Tako je tudi naša Majšberska občina večkrat na omenjeni nemčurski okr. zastop prošnjo vložila, naj bi ovo obč. stezo, katera pelje pri Sikolah od okr. steze Ptuj — Pragerske skoz dačno občino »Sesterže in v Mosteenem do okr. steze Pečke — Slov. Bistriške povzdignil v okr. stezo, pa vse zaman. še odgovora nismo dobili. Tedaj pa mislimo zopet prošnjo vložiti na visoki deželni odbor v Gradci, ako jo v ozir vzame, tedaj upamo, da tudi slav. okr. zaslop temu ne bo nasproti, temuč nas bode tudi on po svoji mogočnosti podpiral, da pridemo enkrat do zaželenega cilja. Saj mu je tudi znano, da inoramo tako dačna bremena nositi. kakor drugi, haska pa celo nič nimamo. razven ovega — kar se imamo narodnemu okr. zastopu zahvaliti. — Toraj prosimo: Pomagaj Bog in narodni gospodje in pomagali bodemo tudi mi! Iz Ormoža. Pri občnem zboru okrajnega zastopa Ormoškega so bili minoli četrtek izvoljeni sledeui gospodje v novi okrajni šolski svet: č. g. župnik Ivan Bohanec iz Svetinj. g. c. kr. notar dr. Ivan Geršak, g. notarski kandidat Vekoslav Kranjc, g. odvetnik dr. Ivan Omulec — vsi trije iz Ormoža in trgovce g. Makso Bobič iz Središča. Bili so blizu enoglasno izvoljeni vsi. Izvoljeni so pametni in skušeni možje ter odločni in značajni narodnjaki, od katerih je pričakovati, da bodo soglasno reševali važne naloge v tem častnem poslu v korist našej šoli. H. S.