GOSPODARSTVO LETO XVI. ŠTEV. 431 CENA LIR 30 POŠT. PLAČ. V GOT. PETEK, 30. NOVEMBRA 1962 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST. IIL. GF.PPA 9 . TEL 30-933 Razvoj prometa v italijanskih pristaniščih Po podatkih, ki jih je zbral Osrednji zavod za statistiko, je blagovni promet v italijanskih pristaniščih v prvih sedmih mesecih letošnjega leta napredoval za 15,7 odstotka primerjavi z ustreznim razdobjem lanskega leta. Potniški promet je tudi napredoval, to da v nekoliko manjši meri (za 5,2 odst.). Mimogrede na, omenimo, da je v istem času železniški promet narastel samo za 2,3 odst. (potniški promet je celo nazadoval za 0,5 odstotka), medtem ko je zračni promet narastel za 25,3 odstotka pri prevozu pošte in za 28,6 odstotka pri prevozu potnikov. Izreden napredek Genove V naj večjo italijansko luko pripluje povprečno na dan po 25 ladij in prav toliko jih seveda tudi povprečno odpluje. Operativna obala genovskega pristanišča ne zmore sproti vsega prometa, zato morajo ladje čakati na vrstni red. «Rep» šteje povprečno po 24 ladij. Pomorski blagovni promet čez Genovo je dosegel v prvih desetih mesecih letos 22 milijonov 900.661 ton, to je 24,2 odstotka več kakor je znašal lanski (18.440.300 ton). Dovoz po morju je znašal letos 19.878.552 ton, ali 25,9 odstotka več kakor lani (15.792.359 ton) odvoz pa 3.022.109 ton, ali 14,1 odstotka več kakor lani (2 milijona 647.941 ton). V samem mesecu oktobru je promet v genovskem pristanišču dosegel 2.558.349 ton blaga, kar predstavlja mesečni re kord. Od tega prometa je odpadlo na mineralna olja 1 milijon 260.895 ton, na surovine za železarsko industrijo 512.958 ton itd. Tranzit švicarskega blaga je dal v obe smeri 113 tisoč 531 ton, od tega 102.089 ton mineralnih olj, 4.565 ton oljnatih semen in 2.326 ton vina. V Trstu več prometa po morju manj po železnicah V preteklem oktobru so v tržaškem pristanišču raztovorili 322.844 ton blaga, natovorili pa 113.211. Skupen promet je znašal 436.055 ton blaga, ter je bil za okoli 21.000 ton večji od prometa v lanskem oktobru (ki je znašal 415.328 ton). V železniškem prometu pa so zabeležili znaten korak nazaj. Dovoz v letošnjem oktobru je znašal 77.316 ton, odvoz pa 91.012 ton. Skupen železniški promet je dosegel tako 168.328 ton, kar pomeni nazadovanje za 32.000 ton v primerjavi s prometom v lanskem oktobru. Približno isto sliko dobimo, če pogledamo kakšen je bil celoten letošnji promet po morju in po železnici. V prvih desetih mesecih je dosegel pomorski promet 4.364.616 ton blaga, od tega 3.193.419 ton vkrcanega in 1.171.197 ton izkrcanega blaga. Lani v istem (asu pa je znašal v obe smeri 4.189.805 ton. To pomeni, da smo letos nekoliko napredovali. Železniški promet je v o-ttienjenem razdobju letos do-legel 1.915.720 ton (od tega je •dpadlo na dovoz 773.421, na •dvoz pa 1.142.299 ton). V pri-tnerjavi s prometom v istem razdobju lanskega leta, ki je žnašal v obe smeri 2.008.522 ton, je letošnji nazadoval za okoli 93.000 ton. Reka dobila velik silos V reškem pristanišču so te dni spustili v obrat novozgrajeni žitni silos z zmogljivostjo čez 30.000 ton žitaric. (Žitni silos na Reki je torej približno tako velik kakor tržaški. Ta namreč lahko sprejme 20.000 ton žitaric v posebne žitne celice, in še 10.000 ton v običajna skladišča. Skupna zmogljivost znaša tudi 30.000 ton.) Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik republike Tito. Ravnatelj Skupnosti luških podjetij Ivo Barbalič je naglasil pomen nove naprave za reško pristanišče. V tem pretovorijo letno nad 4 milijone ton blaga, od tega poldrugi milijon ton tranzitnega blaga. V tem Pogledu bo imel silos toliko večji pomen, ker bo služil v glavnem za pretovarjanje žitaric v tranzitu. Ivo Barbalič je tudi Poudaril, da je razširjanje pristaniškega delovanja in še zla sti tranzita v veliki meri od visno od investicij v mehani zacijo, od razširitve bakarske-ga bazena in od prilagojevanja zmogljivosti železniškega vozla potrebam luke. Medtem ko se je bakarski bazen začel obnavljati z lastnimi sredstvi, je za njegov nadaljnji razvoj in za razvoj reške luke potrebna Pomoč skupnosti. To misel je Poudaril tudi predsednik Tito. Temeljne preosnove v sovjetskem gospodarstvu Velikanske investicije v kmetijstvo - Preosnova sindikalnih organizacij Na svojem petdnevnem zasedanju je centralni komite sovjetske komunistične stranke sprejel sklepe, ki bodo močno posegli v razvoj gospodarskega in socialnega življenja v Sovjetski zvezi. Predsednik Hru-ščov gre očitno za tem, da bi v vse gospodarsko življenje vnesel večji zalet, zlasti pa v kmetijstvo, ki zaostaja v svojem, razvoju za industrijo. Predsednik Hruščov hoče zagotoviti z ene strani večji vpliv politične stranke na razvoj gospodarstva, na drugi pa večje zanimanje tudi preprostega človeka za gospodarstvo. Predsednik sovjetske vlade in vodstvo komunistične stranke sta prišla do prepričanja, da ni mogoče doseči gospodarskega razmaha brez skupnega sodelovanja in napora tudi posameznega človeka. Da bi dali večji poudarek kmetijstvu, so gospodarske odseke pri komunistični stranki, ki so že do sedaj krepko oo= gali v gospodarstvo, razdelili, in sicer na kmetijske in industrijske. Ta delitev bo zajela tudi krajevne organizacije komunistične stranke. Hkrati pa so uvedli nadzorne komisije, ki bodo v prvi vrsti skrbele za to, da se prepreči zapravljanje družbenega premoženja s kakršnimkoli početjem. V tej zvezi je tudi zanimiva reorganizacija sindikatov. Ti so bili zdaj razdeljeni v krajevne in deželne (okrajne). Tudi ti bodo odslej imeli po dva odseka, in sicer enega za kmetijstvo, drugega pa za industrijsko proizvodnjo. Stik med delavstvom in vodstvom podjetij je bil do sedaj prešibak. Vodstvo je sklicevalo tako imenovane »proizvodne sestanke« med delavstvom in vodstvom, na katerih so razpravljali o zadevah v podjetju. Po najnovejši preos-novi bodo ustanovili stalne tovarniške komiteje, ki si jih bo- do izvolili delavci in nameščenci. Ti naj bi odslej bolj aktivno sodelovali pri upravljanju podjetij, tako tudi pri sestavljanju proizvodnih načrtov. Na zasedanju centralnega komiteja so ugotovili, da je proizvodnost (storilnost) delavca v prvih treh letih izvrševanja sedemletnega gospodarskega načrta napredovala za 18 odstotkov. Toda za marsikatera podjetja to povprečno povečanje storilnosti delovne sile ne velja, kajti pri njih je bila storilnost nižja. Značilno je, da se zadnjega zasedanja centralnega komiteja niso udeležili samo redni člani komiteja, temveč tudi predstavniki osrednjih in krajevnih o-blasti, gospodarski strokovnjaki, ravnatelji podjetij, pa tudi razni nameščenci in kmečki delavci. Sklicatelji komiteja so s tem hoteli očitno zbuditi zanimanje za gospodarska vprašanja širših ljudskih plasti. V samem komiteju ima predsednik Hruščov že tako močno večino; v zadnjem času so komiteju dodelili še nekakšnih 10 politično popolnoma zanesljivih in Hruščovu vdanih strokovnjakov, ki naj bi vodili gospodarsko politiko. VELIKE INVESTICIJE V KMETIJSTVO Za leto 1963 so na zasedanju centralnega komiteja določili mnogo večja sredstva za razvoj kmetijstva, kakor jih je bilo to deležno v letu 1962. Za kmetijstvo pojde kar 12 odst. vsega državnega sklada za gospodarski razvoj. To pomeni, da bodo v prihodnjem letu v Sovjetski zvezi naložili v kmetijstvo 4 milijarde rubljev (o-koli 4,4 milijarde dolarjev), kar pomeni 30 odst. več kakor v letu 1962 (3,1 milijarde rubljev). Poleg sredstev iz sklada za gospodarski razvoj bodo Indijci so se oddahnili Vojna bi spravila državo v gospodarsko stisko Ni dvoma, da so Indijci vest o premirju na indijsko kitajskem bojišču sprejeli z velikim olajšanjem. Vojna ni samo prizadela družin, ki so zgubile svojce na bojišču, temveč bi utegnila potegniti za sabo tudi indijsko gospodarstvo, ki je že tako v precejšnjih težavah. Takoj ob izbruhu sovražnosti so na borzah vrednostni papirji industrijskih podjetij močno nazadovali; nazadovanje v manjšem obsegu se je začelo pravzaprav že poprej, to je meseca maja, ko se je pričela v industriji pojavljati kriza. Industrija ni več privabljala potrebnega kapitala. Mnogim obratom so pričele primanjkovati surovine. Vladna politika je bila primorana krčiti uvoz zaradi pomanjkanja deviz. Iz tujine ni primanjkovalo gospodarsko pomoči in ta je pritekala redno, odkar je meseca julija izdelal načrt v ta namen indijski konzorcij za pomoč (Aid-India Consor-tium); toda ta denar ni odtekal v industrijo, da bi se ta čim bolj izpopolnila in modernizirala, pač pa ga je Indija v prvi vrsti uporabljala za nabavo surovin v tujini. Tega denarja ni bilo dovolj, da bi lahko z njim nabavili dovolj surovin. Poleg tega je vlada določila samo 21 industrij, ki uživajo prednost glede nabave surovin v tujini, oziroma glede dodeljevanja deviz. (Samo orož-. e, ki ga je pripeljalo v Indijo 15 ameriških prevoznih letal do 11. novembra, stane 3.125 mili-onov lir). Ko bi se bila vojna nadalje- vala, bi Indija morala opustiti izvajanje tretjega petletnega gospodarskega načrta. Načrt je bilo treba revidirati že pred pravim spopadom s Kitajci, ker je bilo jasno, da ga ne bo mogoče izvesti. Kar je bilo deviz na razpolago, jih je bilo treba porabiti za nakup orožja v tujini. Kakor poroča Financial Times, postajajo industrije! v Indiji čedalje bolj previdni. Vlada razlikuje namreč v svoji gospodarski politiki zasebno industrijo od državne in podpira vedno bolj očitno razvoj državne industrije. Posebno značilen primer je določanje cen železarskim izdelkom, predvsem jeklu. Tako je nedavno na primer tarifna komisija predlagala zvišanje cene za 38 rupij pri toni, toda ministrstvo za jeklo je odobrilo samo povišek 10,50 rupije pri toni. Poleg tega že od meseca aprila tega leta veljajo za odkup jekla od zasebne industrije nižje cene kakor za državna podjetja. Vlada si prizadeva, da bi čim bolj ovirala inflacijo, toda njeni zadevni ukrepi prizadenejo predvsem zasebno industrijo. Tudi te okolnosti neugodno vplivajo na tečaje vrednostnih papirjev na borzi v Bombaju. Konkurenčno sposobnost indijske industrije manjšajo tudi naraščajoče zahteve delavstva in nameščencev. Računajo, da utegne indijska industrija splošno zaiti v pravo stisko, tako da bodo nekateri obrati primorani odpustiti več ali manj delavstva. namreč sami kolhozi investirali okoli 2,5 milijarde do 3 milijard rubljev. Prvotno je bilo iz državnega sklada določenih samo 10 odst. za kmetijstvo, vendar so v zadnjem času še za dva odstotka prikrajšali industrijsko proizvodnjo in ta denar določili za kmetijstvo. Vse podrobnosti o teh investicijah bodo objavljene, ko bodo o njih pričeli razpravljati pred vrhovnim sovjetom še meseca decembra. Prihodnje leto bodo še večjo skrb posvetili razvoju kemične industrije. GOSPODARSKO ZDRUŽEVANJE SOVJETSKIH REPUBLIK Na zasedanju centralnega komiteja je predsednik Hruščov še naglasil potrebo, da bi se posamezne republike, posebno transkavkaške in srednjeazijske, urejevale gospodarsko bolj skladno. V ta namen naj bi se med tremi transkavkaškimi republikami (Georgijo, Armenijo in Azerbejdžanom) ustanovil nekakšen koordinacijski odbor za gospodarstvo; prav tako naj bi srednjeazijske republike Uzbekistan, Tadžikistan, Turkmenija in Kirgizija) urejevale gospodarska vprašanja sporazumno. (Štiri srednjeazijske republike imajo 15 milijonov ljudi, transkavkaške pa 10 milijonov). ELEKTRIFIKACIJA ŽELEZNIC V SZ Na zasedanju centralnega komiteja komunistične stranke je minister za prevoz Boris Beščev ugotovil, da pomeni elektrifikacija železnic in uporaba Die-selovih lokomotiv prihranek 70 milijonov ton premoga v letu 1962. NAFTOVODI V SOVJETSKI ZVEZI V zadnjih štirih letih (1959-1962) so v Sovjetski zvezi položili 8.000 kilometrov naftovodov. Prevažanje petroleja po naftovodih je 2 do 3-krat cenejše kakor po železnici. POCENITEV ŠVEDSKE RUDE Iz štokholma poročajo, c... bodo švedska podjetja Loussa-vaara Kirinavaar AB in Graen-gesbergsbolaget, Arne Lundberg in Erland Waldenstroem iz Štokholma dobavljala zahodno-nemškim železarnam in jeklarnam rudo po cenah, ki bodo za 7 odsto nižje od dosedanjih. Nove cene bodo veljale za leto 1963. Količina dobavljane rude bo ostala neizpremen j ena. Povečanje izvoza italijanskih avtomobilov V prvih devetih mesecih tega leta je Italija izdelala 677,297 motornih vozil, to je 2 odsto več kakor v istem času lanskega leta. V tem času je izvozila 179.075 avtomobilov, to je 30 odsto več kakor v razdobju ja-nuar-september lanskega leta. V Zahodno Nemčijo je odšlo 34 odsto vsega izvoza, v Francijo 8,37 odsto, v Švico 5,20 odsto, Belgijo 5,10 in na Nizozemsko 4,84 odsto. .a* m Kako se bo zaključila igra dveh mojstrov iz največjih držav na svetu? Hruščov se je s Kube modro umaknil in žel priznanje vsega sveta, ki želi mir, a Kennedg je prav tako modro pripomnil, da na Kubi ni bilo ne zmagovalcev ne premagancev. Oba državnika sta ob tej priložnosti spoznala, da so sporazumi možni. Za človeštvo je to velika pridobitev. Iz Amerike prihajajo ugodne vesti o možnostih, da napetost med ZDA in ZSSR v resnici popusti. Predstavnik Sovjetske zveze pri Organizaciji združenih narodov Zorin je izjavil, da so upravičeni novi upi za utrditev miru. Napovedan je bil sestanek med Kennedgjem in sovjetskim podpredsednikom Mikojanom, ki je tri tedne miril Fidel Castra na Kubi. Smo na pragu novih razgovorov med Sovjetsko zvezo in Ameriko za rešitev najvažnejših spornih vprašanj. Upanje je, da bo do dosegli sporazum o prekinitvi atomskih poskusov in da bodo tudi glede Berlina našli vsaj začasno rešitev. Kennedy se hoče pred pogajanji s Sovjetsko zvezo posvetovati z an gleškim ministrskim predsednikom Macmillanom, s katerim se bo sredi decembra sestal na otokih Bahamas. Pred tem sestankom obišče Macmillan de Gaulla. Za današnje svetovno politično ozračje je tudi zanimivo, da so Kitajci ustavili ogen, na bojišču proti Indiji. GOSPODARSKO PISMO IZ JUGOSLAVIJE Vztrajen napredek kljub velikim težavam Ljubljana, novembra, i produkcijskim materialom, in lep napredek industrijske proizvodnje V oktobru letos je industrijska proizvodnja dosegla izredno visoko stopnjo napredka v primerjavi z istim časom lani, in sicer 121. če upoštevamo posamezne republike moramo u-gotoviti, da je na prvem mestu Srbija s 128, sledi Hrvatska s 123 in nato Slovenija s 116. Pri tem ne smemo pozabiti) da je bila proizvodnost v Sloveniji že prej zelo visoka; zato pomeni stopnja 116 izreden uspeh. Po nekaj mesecih v začetku leta, ko je bilo opaziti zastoj v proizvodnji, se je položaj iz meseca v mesec boljšal in tako lahko računamo, da bo razvoj v prihodnje hitrejši in da ne bo več takih zastojev kot doslej. Zagotovilo za tak razvoj predstavlja v prvi vrsti dejstvo, da je industrija preskrbljena z re- ni več takih zastojev kot poprej. Posebno velja to za tisti material, ki ga uvažamo, ker so na pr. že sedaj na razpolago podjetjem predjemi za uvoz tega materiala v prihodnjem letu. Res je, da bodo nastopile tu in tam določene težave spričo preorientacije na zunanjih trgih, ker nekatere zapadne države delajo ovire v zunanjetrgovinskem poslovanju z Jugoslavijo, kar pa končno ne bo imelo bistvenega vpliva. Industriji v Sloveniji je potreben širši trg Poseben poudarek v zvezi s porastom industrijske proizvodnje v Sloveniji dajejo komentatorji dejstvu, da je slovenska industrija dosegla tak rezultat ob najmanjšem povečanju števila delavcev, čeprav je bilo ta mesec, med drugim povedano, zaposlenih v industriji sko-ro 200.000 delavcev, kar je naj- Jeklo v svetovnem gospodarstvu nase i 11 senae Gospodarsko - politično druš- poloble na proizvodnji jekla do tvo v Curihu je povabilo pred-1 leta 1970 dosegel 57 odstotkov, 1 — 1 delež vzhodnih držav 33 od- sednika upravnega odbora znanega nemškega podjetja Au-gust Thyssen-Huette dr. Sohla, naj bi predaval o vlogi jekla v svetovnem gospodarstvu. Predavatelj je ugotovil, da bi pristop velike Britanije k Evropski gospodarski skupnosti pomenil za to pridobitev potenciala 400 milijonov ton premoga in 100 milijonov ton jekla na leto; prav toliko znaša gospodarska sila Združenih a-meriških držav, Sovjetska zveza ne doseže takšne gospodarske moči. Po pridružitvi Velike Britanije bi proizvodnja jekla vseh članic EGS predstavljala 25 odstotkov svetovne proizvodnje. V zadnjih io letih je proizvodnja jekla naglo napredovala. Po mnenju nekaterih strokovnjakov naj bi delež zahodne stotkov in delež razvijajočih se držav 10 odstotkov svetovne proizvodnje. Govornik je naglasil potrebo, da se mora evropska železarska industrija organizirati bolj racionalno, znižati proizvodne stroške in se specializirati. Evropa lahko prevzame še mnogo jekla. Hitrejšega gospodarskega razvoja razvijajočih se držav si ne moremo zamisliti brez jekla; seveda je poraba jekla v teh državah še majhna. Italijani uživajo premalo mesa Ta mesec so se zopet sestali poljedelski ministri Evropske gospodarske skupnosti, da bi razpravljali o perečem vpraša- < ali s kuponi «kovačev» ali brez žene! Svoje popotovanje iz dvorane v dvorano in ogledovanje res lepih reči, posebno pohištva, bi bila že skoraj srečno zaključila brez posebnih dogodivščin in diplomatskih zapletljajev — o na je namreč že dolgo v moji diplomatski šoli in se je naučila tudi najvišje diplomatske modrosti, potrpljenja in čakanja na ugodnejši trenutek v boljši bodočnosti — kar zagledam že skoraj tik ob izhodu «barometer», pristni izdelek domače gorenjske obrti, če takšnega barometra še nisi videl, misli si nekakšno švicarsko stensko uro v leseni hišici, .iz katere se od ure do ure prikaže kukavica. Gorenjski barometer ima dve luknji; iz ene se pokaže ob vlažnem ozračju (ko barometer pada) Gorenjka z marelo, iz druge pa ob suhem in lepem vremenu (ko se barometer dviga) postavni Gorenjec. To bo za nas: praktično in poceni — 500 dinarjev! Lahko se pohvalim, da sem za kupčijo vsaj enkrat dal pobudo jaz. In ko sva šla čez tisti most nad Kokrico, kjer se ti ob pogledu v globino kar zavrti v glavi, mi je skoraj zaupno rekla: »Veš, prav takšen barometer sem si želela...» Si lahko mislite potemtakem, kakšno je bilo razočaranje, ko je doma barometer vedno in vedno napovedoval oblačno, dež. Gorenjka ni hotela za nobeno ceno noter, v svojo hišico, četudi je zunaj sijalo krasno septembrsko sonce... «Za nič ni! So mi že rekli: če ne funkcionira takoj, tudi ne bo več». Jaz.se nisem dal ugnati. Gorenjsko sem porinil noter in nastavil pred njo papir, da ni mogla ven. S s bo že udelala, 'trima, ki oblači in vedri, oziroma vrti Gorenjko in Gorenjca, se mora privaditi podnebju na Tržaškem, sem si mislil. Toda Gorenjke nisem mogel spraviti k zdravi pameti — niti zetova pomoč ni zalegla — vedno in vedno se je prikazovala in tudi ob najlepšem vremenu napovedovala deževno — viharno... V naši kuhinji s staromodnim pohištvom, z dunajskimi omarami ob steni, kjer bi morala teči gladka ameriška omara; v kuhinji brez delovne mize, z napo in veliko srambo, a brez «centralne», v takšni kuhinji, središču vsega gospodinjstva mora biti v letu 1962 vedno viharno... Gorenjka je očitno solidarna in je potegnila z Vipavko. Ponavljam: nisem odnehal. Luknjo na barometru sem mašil od večera do večera in Gorenjko tlačil v hišico. Končno se je struna (ali črevo) le vdala. Gorenjka se je umaknila in votisnila ven Gorenjca. V naši kuhinji bo torej še lepo vreme; zasijalo bo prijetno spomladansko sonce, ko bomo dunajske omare in napo lahko zagnali v dolino ter se bo v njej zasvetila ameriška omara iz for-mike v obliki elegantnega oboda tik ob steni, z vdelanim umivalnikom in hladilnikom ter z električnim ventilatorjem naJ štedilnikom. — ib — Plastični trak za vlaganje šip V ZDA so iznašli tenek plastični trak, ki se peni in nabrekne, ako ga ogrejemo. Rabijo ga za zamašitev lukenj in razpok. Posebno je praktičen za vlaganje steklenih šip v jeklene o-kenske okvire. Ko s posebno napravo segrejemo trak v žlebovih oken, se napihne in izpolni prazni prostor med stekleno šipo in okvirom. m ■VT« . OB OBESKU PREDSEDNIKA REPUBLIKE V GRČIJI. Mussolinijev napad proti Grčiji je za dolgo pokvaril odnose med Italijo in Grčijo. Obe državi sicer že sodelujeta v Atlantski zvezi — NATO, vendar lahko rečemo, da šele obisk predsednika republike Se gnij a odpira vrata k tesnejšemu političnemu in gospodarskemu sodelovanju z Grčijo. Segnija je na poti v Grčijo spremljal zunanji minister Piccioni. Ta obisk ne pomeni samo navadne formalnosti; saj so v Atenah bili na dnevnem redu razgovori politične in gospodarske narave, ki so se jih udeležili tudi strokovnjaki z obeh strani. Grčija je že bila sprejeta kot pridružena članica v Evropsko gospodarsko skupnost, vendar kot takšna še ni deležna vseh carinskih olajšav. Zato bi ji bila pomoč Italije dobrodošla. Italija se je obvezala v mirovni pogodbi izplačati Grčiji 3 milijone 500.000 dolarjev vojne odškodnine; za ta denar bodo Grki naročali blago v Italiji. Glede ustanovitve brez-atomskega pasu sta obe državi zavzeli odklonilno gledišče, češ da bodo krajevni sporazumi odveč, ko bo dosežena razorožitev. DE GAULLE SI JE ZAGOTOVIL ABSOLUTNO VEČINO. Na ožjih volitvah v parlament so golisti pridobili toliko glasov, da bodo v novem parlamentu imeli absolutno večino. UNR (Unija za novo republiko), to je de Gaullova stranka, bo i-mela 234 poslancev; socialistična stranka 67; komunistična stranka 41; krščansko demokratska stranka 38; neodvisna 17; neodvisni republikanci, pristaši de Gaulla 33; radikali in levi center 44; združena socialistična stranka 2; republikanski center 1. De Gaullovi pristaši bodo v novi zbornici, ki šteje 480 poslancev, imeli 270 poslancev. Na volitvah so mnogo zgubile sredinske stranke, medtem ko ostajajo socialisti in komunisti še močni. Prav s te strani pričakuje De Gaul-le v parlamentu najhujši odpor. Zaradi oslabitve sredinskih strank se v Franciji u-stvarjata dve fronti, leva in desna. Le Monde izraža željo, da bi de Gaulle ostal zmeren ter se otresel vpliva ljudi, ki mu sledijo samo iz koristolov-stva, sicer bi lahko zašel v fašizem. KANCLER ADENAUER SE PRIPRAVLJA NA UMIK. Vladna kriza, ki jo je izzvala zadeva s tednikom «Der Spiegel*, i se bo verjetno končala z velikimi spremembami v vodstvu , zahodnonemške države. Vojni minister dr. Strauss, ki ga je že večkrat napadel «Der Spiegel* in je med preiskavo zaradi odkrivanja vojaških tajnosti dal zapreti več urednikov tega lista, je med zadnjimi volitvami na Bavarskem še utrdil svoj položaj in dr. Adenauer ga ni mogel kar tako odstraniti iz vlade. Zato je prišlo do prave vladne krize. V dosedanji vladi so sodelovali s KD liberalci, ki jih vodi E. Mende, nova vlada pa naj bi bila koalicijska, v kateri bi bili zastopani tudi socialni demokrati. To željo je izrazil glavni odbor krščanske demokratske stranke. Takšna vlada bi lahko uspešno vodila državo v primeru Adenauer j e-vega odhoda. Kancler naj bi tudi imenoval svojega bodočega naslednika. Dr. Adenauer ne obvlada več popolnoma svoje stranke, njen predsednik J. K. Dufhuess, pristaš političnega čiščenja in obnove, pridobiva na moči. Novo vlado bo po vsej verjetnosti sestavil zopet dr. Adenauer, vendar naj bi ta bila prehodna. AVSTRIJA SE ZOPET OBRNE NA OZN? Najnovejši nastop bivšega državnega podtajnika za zunanje zadeve Gschni-tzerja si nekateri italijanski poročevalci razlagajo tako, da se bo Avstrija verjetno zopet obrnila na OZN zaradi Južne Tirolske. V svojih izjavah je bil Gschnitzer zelo oster. Italijo je obtožil, da uporablja taktiko odlašanja, v resnici pa ne naredi ničesar, da bi prišlo do rešitve. Avstrijci so se med zasedanjem OZN pokazali popustljive, tako Italijani so zopet odložili pogajanja z Avstrijo, ki bi morala biti 7. novembra v Salzburgu. Avstrijcem sicer ni treba potnega lista za potovanje v Italijo, toda italijanska policija je sestavila c črno listo* Avstrijcev. Gschnitzer zahteva za Južno Tirolsko priznanje popolne avtonomije, vendar obsoja uporabo nasilja. KORISTNI RAZGOVORI MED JUGOSLAVIJO IN POLJSKO. O obisku poljskega zunanjega ministra Rapackega je bilo objavljeno uradno sporočilo. Razgovori so potekali v prijateljskem ozračju in v duhu vzajemnega razumevanja, pravi sporočilo. Ugotovljen je bil koristen razvoj prijateljskega sodelovanja med obema drža žarna, usmerjenima k skupnim smotrom — socializmu in miru. Zadnja leta je sodelovanje doseglo širok obseg in raznovrstne oblike na gospodarskem, kulturnem in znanstvenoteh-ničnem področju. Razgovori so bili zelo koristni in plodni pokazali so, da so dane možno sti za nadaljnjo krepitev sodelovanja obeh držav na mednarodnem torišču. PO VOLITVAH NA KORC- MEDNARODNA TRGOVINA VELIKA PROIZVODNJA IVERIC V AVSTRIJI to- do- Zmogljivost avstrijskih vam plošč iveric je segla 15.000 do 18.000 kubičnih metrov na mesec. Tovarne ne izkoriščajo popolnoma svoje zmogljivosti, tako da znaša proizvodnja 11.000-12.000 kubičnih metrov na mesec. Poraba znaša letos približno 8.000-9.000 kubičnih metrov na mesec (lani 7.500). Mnogo podjetij dela za zalogo, seveda nastaja pri tem vprašanje prostora. Da bi se odkrižale velikih zalog, prodajajo nekatere tovarne iverice po 10-20 odstotkov izpod proizvodnih stroškov. V poslovnih krogih računajo, da se bo potreba po ivericah kmalu povečala. Avstrijske tovarne bodo kljub temu lahko popolnoma izkoriščale svojo zmogljivost šele čez nekaj let. Nekaj teh tovarn je hotelo ustanoviti kartel ter ga registrirati. Oblasti so ta poskus zavrnile, ker je izven kartela ostala večina proizvajalcev. Računajo, da je danes proizvodnja iveric že za 20.000 kubičnih metrov presegla potrebe. Proizvajalci menijo, da se bo povečal izvoz iveric predvsem v države Evropske gospodarske skupnosti. Upati je tudi, da bo Švica odstranila o-vire avstrijskemu uvozu. BRAZILSKA KAVA IN ITALIJANSKI TRG Te dni je dopotoval v Milan dr. J. M. Teixeira Ferraz, ravnatelj »Institute Brasileiro do Cafe*, ki namerava navezati z italijanskimi uvozniki nove stike za povečanje brazilskih dobav kave. Razgovori med brazilskimi odposlanci in domačimi gospodarstveniki so bili te dni tudi v Trstu, kjer posluje, kakor znano, veliko stalno skladišče brazilske kave. Razgovori pa so se v našem mestu nanašali tudi na možnosti, da bi poleg skladišča za kavo postavili tudi stalno skladišče brazilskega lesa (vrste Pinho de Paranš.). To vprašanje ni novo, saj je bilo predmet razgovorov že lani in predlanskim. Do ustanovitve skladišča ni prišlo v prvi vrsti zaradi tega, ker bi bila cena takšnega lesa zaradi visokih bro-darin nekonkurenčna. POLJAKI ČISTIJO SVOJA PODJETJA Vrhovna poljska nadzorna zbornica je objavila poročilo o svojem delovanju v preteklem tromesečju. Pregledala je 1730 podjetij in trgovin. Pri 800 podjetjih je ugotovila utajo davkov, pri 247 tatvine, pri 90 tihotapljenje deviz in pri 40 carinske prekrške. Proti 279 osebam je uvedla sodni postopek. UVOZ ŽIVINE IZ JUGOSLAVIJE Ministrstvo za zunanjo trgovino je izdalo dovoljenje za u-voz 85 glav goveje živine v okviru obmejne trgovine med Tržaškim ozemljem in sosednimi jugoslovanskimi področji, in 25 glav goveje živine v okviru trgovine med Goriškim in sosednimi področji. Živina mora imeti še vse mlečno zobovje. ITALIJANSKO GOSPODARSKO ODPOSLANSTVO V BOLGARIJI Te dni je odpotovalo v Bolgarijo odposlanstvo italijanskih gospodarskih izvedencev, za katero je dalo pobudo ministrstvo za zunanjo trgovino. V odposlanstvu so predstavniki najvidnejših italijanskih industrij (Fiat, Finmeccanica, Mon-tecatini, Italviscosa itd.), predstavniki ministrstva za zunanjo trgovino, Zavoda za zunanjo trgovino, Zveze italijanskih industrijcev in Zavoda za industrijsko obnovo IRI. Odposlanstvu načeluje poslanec F. Principe. PRIDELEK KAVE V BRAZILIJI V brazilski državi ParanS, cenijo letošnji pridelek kave na 5,2 milijona vreč. BOLJŠA KONJUNKTURA ZA AMERIŠKO JEKLO Časopis «Iron Age* poroča, da se je trg z jeklom v Ameriki v zadnjem času zboljšal, ker se je povečalo povpraševanje avtomobilske industrije po jeklu. Dobave se meseca novembra niso posebno povečale, pričakujejo pa, da bo konjunktura v mesecu decembru ugodnejša, čeprav se povpraševanje po jeklu z drugih področij ne bo večalo. OBISK KITAJSKEGA PODPREDSEDNIKA ODLOŽEN Na željo angleškega ministrstva za trgovino je bil napovedani obisk kitajskega pod- Hotel «Lev» v Ljubljani Novi hotel «LEV». Trinajst nadstropna mogočna hotelska stavba v prostorskem trikotniku Prešernova — Gosposvetska — Vošnjakova je v sklepni fazi gradnje. Slovesno jo bodo odprli prihodnje leto, verjetno 29. novembra. Prenočitvena zmogljivost bo 420 postelj, sedežna 1100. Predračun znaša 1.442,800.000 din. Novi hotel bo kategorije A. V določenem traktu bo mogoče spajanje dveh sob v apartma-ne. Hotelskim gostom bosta v vsaki sobi na voljo radio in telefon, v vzhodnem traktu bo možen celo priključek na teleprinter, v apartmanih tudi televizijski aparati. Posebno privlačnost novega hotela z lego neposredno ob magistrali Gorenjska — Ljubljana — Postojna — Koper (ali Trst) bo vrhnja obsežna terasa, kjer bodo lahko pristajali helikopterji; to bo posebnega pomena glede na novo sodobno letališče pri gorenjski vasi Brkini, oddaljeni le 30 km od Ljubljane. OKREPILI BODO ŽELEZNIŠKE ZVEZE Z REKO. Jugoslovanske državne železnice bodo na željo številnih tujih turističnih agencij okrepile sedanje zveze z Reko. Tako na primer bo sedanji brzi vlak, ki povezuje enkrat na teden Reko in Dunaj, od 1. junija do predsednika za zunanjo trgovi- ] 30. sentembra 1963 vozil vsak no Lu Hsučanga odložen Ta dan. V tej zvezi bi omenili, bi moral prispeti v London! da bo prav konec marca pri- 29. novembra z namenom, da se dogovori o razširitvi trgovine med obema državama Glede na sedanji mednarodni politični položaj (zaradi indijsko-kitajskega spora) so Anglež: izrazili željo, naj se obisk odloži, ker ni sedanji čas primeren za pogajanja. Angleži so povabili Kitajca v London že meseca aprila. hodnjega leta prenehal obratovati brzi vlak »Miramar*, ki vozi vsak dan na relaciji Trst-Dunaj. Do Reke bo podaljšana tudi turistična zveza Dort-mund-Muenchen-Ljubl j ana. RAZMAH TURIZMA V ROVINJU. V pretekli turistični sezoni je prišlo v Rovinj 37.481 turistov, lani pa 33.953. Tujih čbv^kov tun ne miruje Baterije iz niklja Električne baterije iz niklja in kadmija ali pa srebrnega kadmija spodrivajo svinčene akumulatorje. Zdaj so iznašli nov tip svinčenih baterij v zapečateni jekleni škatli, ki jo lahko obrnete narobe, ne da bi škodovalo njenemu funkcioniranju. Tej novi bateriji ni treba niti dolivati vode ali kisline, dokler trajajo. Radioaktivnost v vsakdanjem življenju Radioaktivnost v zraku in vodi ni samo predmet protestnih resolucij in letakov človekoljubnih odborov, ki se jih oba svetovna bloka otresata, ali pa nekoliko težko razumljivih člankov po časnikih, ampak postaja vsakodnevna stvarnost, ko prelistavamo obširni prodajni katalog vzorcev, ki vsebuje zamotane merilne naprave za merjenje radioaktivnosti v zraku in vodi. Velesejemska uprava v Hannovru v Nemčiji je sodila, da imajo že razne ustanove in podjetja toliko opravka s to novo neznano panogo radijskega žarčenja, da mora nuditi javnosti vpogled v industrijo, ki se u-k var j a z aparati, ki merijo nevarno stopnjo radijskega žarčenja. V proizvajalni tehniki uporabljajo v Zahodni Nemčiji in tako podobno tudi v drugih industrijsko razvitih državah, najrazličnejše radijske izotope za preizkušanje materiala in za razna merjenja. Posebno pa se uporabljajo razni izotopi v znanosti in posebno v medicini. Vsem tem stavlja nova industrijska panoga na razpolago u-strezne merilne aparate za merjenje radijske aktivnosti. Spričo neprekinjenega preizkušanja jedrskega orožja z raz- Po obsegu skupne tonaže je strelitvijo atomskih bomb na1 jugoslovanska trgovinska mor-zemlji, pod zemljo in v zraku, ; narica na 19. mestu med sve-morajo oblasti po vsem svetu j tovnimi ladjevji .nekako na isti neprestano preizkušati, koliko j visim kaaor r hisku. v Jagodasta zrak in pa voda že prepoje- j viji je zdaj 24 pomorskih pod na z radioaktivnimi delci. Tudi j jeti j, ki so na dan 30 aprila /io ie);oS razpolagala skupno s 381 turistov je bilo 15.615, lani 10 tisoč 852. število prenočitev se je dvignilo od 334.101 na 365.9 k>; število prenočitev tujih turistov je znašalo 135.898, lani 97.021. Valutni priliv je dosegel 210 milijonov 472.000 dinarjev. Razmah turizma v Rovinju nam še bolj pokaže primerjava s položajem pred 10 leti. Tedaj je prispelo v Rovinj 2.572 turistov, med temi 31 tujcev, število prenočitev je znašalo 23.280. Rovinj razpolaga danes s 5681 ležišči, toda samo 795 teh je v hotelih, to je komaj 14 odsto, ostala so v raznih domovih in kampingih, 1800 jih je v zasebnih sobah. Letos nameravajo vložiti 778 milijonov dinarjev za turistične naprave, med temi predvsem za gostinske obrate. Pripravili bodo 382 novih ležišč. Podjetje «Autocamp» bo vložilo za graditev novih gostinskih obratov 400 milijonov, tako da bo na razpolago 232 novih postlej. Na otoku Katarini bo podjetje «Jadran« zgradilo nov hotel z zmog-gljivostjo 150 ležišč. "OBISK ZDRAVILIŠČ NARAŠČA. Na mednarodnem zborovanju v Baden-Badenu, ki je bilo posvečeno razvoju in obisku zdravilišč, ie bila udeležba izredno velika. Zastonanih je bilo 24 držav, ki so odooslale 368 predstavnikov. Največ teh je bilo iz Nemčije, nato iz Francije, Italije (30), Švice, Jugoslavije (17), Avstrije (16), češkoslovaške itd. Prečitanih je bilo kar 100 strokovnih referatov. Ugotovili so, da se je število gostov, ki jih pošiljajo v zdravilišča razne ustanove zelo dvignilo. V Zahodni Nemčiji je danes takšnih gostov 53 odsto, v Avstriji 58 odsto, a na češkoslovaškem vilo obiskovalcev zdravilišč kar potroiilo. Izdatki za osebi e v zdraviliščih nenehno naraščajo. V Zahodni Nemčiji so se lani sukali med 34 in 57 odsto (vseh izdatkov), pred dvema letoma pa še med 27 in 45 odsto, v Av-striii lani med 28 in 51. v Švici med 27 in 29. v Izraelu 27 odsto. kar 90 odsto; zasebnih gostov, ki prihajajo na lastno pobudo, je čedalje manj. Skoraj osemdeset prog vodi iz Trsta v svet DINAR V TRSTU. Tržaške banke menjujejo zdaj dinar po tečaju 67 lir za 100 dinarjev, prodajajo pa dinarje po 75 lir za 100. Tečaj dinarja se je torej v Trstu v zadnjem času zboljšal, saj so poprej menjalnice plačevale samo 62 lir za 100 dinarjev. Za praznike republike prihaja navadno v Trst mnogo Jugoslovanov, ki prinašajo s seboj dinarje in seveda iščejo lire ter tako potiskajo vrednost dinarja navzdol. Prodate z nagradami Min’st er industriie in trgovine Colombo je v parlamentu pojasnil, kako bo urejeno v bodoče (od 1. maja 1963 dalje) podeljevanje nagrad kuncem določenih predmetov. Nagrada, ki ne sme presegati 10 odstotkov prodajne vrednosti prodanega blaga, lahko obstoji iz premičnega predmeta (izključen je denar in obveznice). Kupec bo imel vedno pravico zahtevati, da namesto obljubljene nagrade dobi enakovredno količino nakupnega blaga. Prodajalci bodo smeli deliti takšne nagrade le, če imajo prodajno dovoljenje za predmete nagrade; sicer pa bo morala tvrdka, ki deli te nagrade, sama poskrbeti za dostavo pripadajoče nagrade kupcu njenih proizvodov. • n. JADRANSKO MORJE — SEVERNA AFRIKA Proga Trst — Španija — Severna Afrika — Maroko «F.lli Cosulich* (agent Co-sulich), dvajsetdnevna Proga Trst — Severna Afrika joint Service treh družb (a-gent D’Adda), desetdnevna Praga Trst — Malta — Tunis — Tripolis «Bos» (agent Bos), desetdnevna Direktna proga Trst — Severna Afrika «Arvis* iz Barija (agent Sper-co), vsakih 40 dni Brza trgovinska proga Trst — Severna Afrika «Medship* (agent Audoly), petnajstdnevna JADRANSKO MORJE — PERZIJSKI ZALIV Direktna proga Trst — Perzijski zaliv «Armamento Lauro* (agent Adria Lines), petnajstdnevna Proga Trst — Perzijski zaliv »Mediterranea - Gulf Line*, podjetje Jugolinija (agent Ma-rittima Finanziaria), mesečna JADRANSKO MORJE — INDIJA — PAKISTAN — CEYLON Trgovinska brza proga Jadran — Tirensko morje — Indija — Pakistan — Bengalski zaliv «Tržaški Lloyd», mesečna Proga Jadransko morje — Indija — Pakistan — Burma »Jugolinija* (agent Marittima Finanziaria), mesečna Trgovinska proga Trst — Egipt — Rdeče morje — Indija — Pakistan «Arab Navi* (agent Amat) Redna proga Pakistan — Indija — Jadransko morje »India Steam Nav.* (agent Adriatic Shipping), mesečna JADRANSKO MORJE — DALJNI VZHOD Brza trgovinska proga Jadransko morje — Tirensko morje — Daljni vzhod «Tržaški Lloyd*, mesečna Ekspresna proga Jadransko morje — Ceplon — Indonezija — Hong-Kong «Jugolinija» (agent Marittima Finanziaria) Brza proga Jadransko morje — Daljni vzhod »Jugolinija*, mesečna JADRANSKO MORJE — SREDNJA AMERIKA — MEHIŠKI ZALIV Trgovinska proga Jadransko morje — Tirensko morje — Srednja Amerika — Severni Pacifik «Italia», mesečna Proga «Creola» «Navigazione Alta Italia* (a-gent Guina), petnajstdnevna Proga Srednja Amerika — Jadransko morje «Lykes Bros* (agent Eller man et Wilson), dvajsetdnevna Proga Jadransko morje — Mehiški zaliv Podjetje »Kvarnerska plovid-ba» (agent Mediterranea), vsakih 25 dni Proga Jadransko morje — Srednja Amerika — Mehiški zaliv «Oceanska plovidba* (agent Audoly), mesečna JADRANSKO MORJE — JUŽNA AMERIKA Trgovinska proga Jadransko morje — Tirensko morje — Brazilija — Plata »Italia*, mesečna Proga Jadransko morje — Južna Amerika «ELMA» (agent Ellerman et Wilson), dvajsetdnevna. Proga Trst — Južna Amerika joint Service družb S venska Orient Line in Greek South American Line (agent Trip-covich), mesečna Proaa «South American Line» «-Jugoliniia» (agent Marittima Finanziaria), mesečna Direktna proga Brazilija — Trst «Lloyd Brasileiro* (agent Tripcovich). mesečna Proga Brazilija — Vzhod — Razmah jugoslovanske mornarice litvah na Koroškem je ljudska (katoliška) stranka preje la 94.639 glasov (1. 1959 88.817), socialistična stranka 137.283 (136.967) in bivši nacisti 34.544 (36.687). Obe največji stranki sta glede števila glasov napredovali, večji pa je bil napredek krščanskih demokratov. »Slovenski vestnik* je v imenu Zveze slovenskih organiza cij na Koroškem svetoval Slovencem, naj volijo socialiste, »Naš tednik — kronika*, pa v imenu Narodnega odbora, naj volijo krščanske demokrate »Slovenski vestnik* je pisal, da ni krščan. demokratska stranka doslej ničesar naredila za Slovence, medtem ko je »Naš ted nik — kronika*, glasilo Narodnega odbora, povabil Slovence, naj volijo krščanske demokrate, in trdil, da so tudi socialisti hladni nasproti zante/am koroških Slovencev. »Naš tednik — kronika* zdaj z zadovoljstvom ugotavlja, da je ljud ska stranka zvišala število svojih glasov na Koroškem, in sicer v celovškem, velikovškem in beljaškem okraju s pomoč,o glasov koroških Slovencev; pripominja pa, da bo morala tudi ljudska stranka, ki so jo S’o-venci podprli iz svetovno nazornih in gospodarskih razlogov, bistveno spremeniti svoje zadržanje do koroških Slovencev. Od nje pričakujejo S.o-venci pravično manjšinsko politiko, piše list. PAPEŽ JANEZ XXIII ZBOLEL. Najprej je neki francoski list sporočil vest, da je papež zbolel. Prvi trenutek je bVa vest sicer zanikana, pozneje pa je bil k papežu poklican njegov osebni zdravnik. Listi po ročaj o iz Rima, da trpi papež za boleznijo, ki napade navad no stare ljudi. V zadnjem času je tudi nekoliko shujšal, vse pa kaže. da za zdaj ne bo čisto male nevtralne države, da, celo krajevne oblasti morajo z novimi merilnimi aparati preizkušati, ali je zrak, ki ga dihajo, loj brt) s skupno bruto tonažo še zdrav ali je voda še pitna. j 890.987 ton ali z neto tonažo Kakor je napovedal minister j 519.612 ton. Nosilnost vseh laza notranje zadeve, bodo v Ita- \ dij skupaj znaša 1,284.031 ton. liji postavili 1625 opazovališč, ki j Jugoslovanske trgovinske ladje naj bi ugotavljala množino ra-1 lahno sprejmejo 29.895 potni- 48.387 ton nos.); Brodarsko po-auzeče Lomen -z Kocora s j ladjami (8.910 brt; 12.983 ton nos.); Brodarsko poauzeče Zadar iz Zadra s 15 ladjami (7.795 brt; 11.465 ton nos) Obalna plovidba Split iz Splita z )8 ladjami (3.344 brt; 7.550 ton ladjami ((podatki ne obravna- j nos.); Pomorsko transportno vajo ladij s toaazo manj tuni n I poauzeče Dubrovnik iz l> u,-- * " ' ' 1—- ‘ nika s 7 ladjami (1.566 brt; 2 tisoč 165 ton nos.); Dualna p-jv-ha «Koner» iz K on ra s 6 ladjami (878 brt; 1.150 ton nos.); Prekooceanska plovidba iz Bara z 2 ladjama (14.433 ori ; 22 tisoč 915 ton nos >; Poteze .» za plovidbu i transport 'shvar-nert- iz Umaga s 4 ladjami kov. Najmočnejše podjetje je Ju-gosMoenstca linijsica pl midka, _ (Jugolinija) s sedežem na ite-i (1.305 brt; 1.770 ton nos); Ju-ki Prijetje šteje 40 ladij za! goslovansko rečno brodvstvo skupinn 184.178 brt oziroma 272 iz Beograda s 4 ladjami (6.350 tisoč 632 ton nosilnosti. SpioS- brt; 7.80 ton nosilnosti). dioaktivnih snovi na italijanskem ozemlju. Za sprostitev izvoza železnih odpadkov Nizozemska vlada namerava j nu plovoa s sedežem v P.ranu nasloviti na ministrski svet | steje 16 ladij za skupnih 112.696 Premogovne in jeklarske skup- j brt (156.722 ton nosilnosti);1 nosti predlog za popolno spro- j a.tlaiuska plovidba iz Duurovni ; stitev izvoza železnih odpadkov j razpolaga s 15 ladjami za iz te skupnosti. Predlog N;zo- j skupnih 99.705 brt (oziroma 150 zemcev podpirajo menda tudi tisoč 488 ton nosilnosti); K var-Belgijci in Nemci. Zanimivo je pri tem, da so italijanski železarji zavzeli na JADRANSKO MORJE — VELIKA JEZERA — KANADA Ekspresna proga Trst — Halifai — New York »Italia*, dvajsetdnevna (ladji Satumija in Vulkanija) Proga Severna Amerika «American Export Lina* (a-gent Adriatic Shipping), dvajsetdnevna Ekspresna potniška in trgovinska proga Jadransko morje — Severna Amerika »Splošna plovba* (agent Mediterranea), mesečna Proga Trst — Severna Amerika »Jugolinija* (agent Marittima Finanziaria), petnajstdnevna Proga Jadransko morje — Ve-lika jezera Družba »American Export, Li- Trst — Brazilija «Lloyd Brasileiro* (agent Tripcovich), mesečna PROGA OKOLI SVETA Proga rRound the World» »Splošna plovba*, (agent Mediterranea), mesečna POMORSTVO LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motoma ladja »Bled« je 22. novembra priplula v Ankono, odtod pa je nadaljevala pot v Benetke, Trst in Split; motoma ladja »Bohinj« je 22. novembra pristala v Santosu, od koder jo pot vodi v Montevideo in Buenos Aires; motoma ladja »Bovec« je 18. novembra odplula z Reke za Las Palmas, Conakry, Abidjan, Lome, Tema, Rio de Ja-neiro, Santos, Montevideo in Buenos Aires. NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE (Odhodi iz Trsta) Proga Jadransko morje, Indija, Pakistan: »Romanija« 10/12. Proga Jadransko morje, Pakistan, Japonska: »Primorje« 15/12. Proga Jadransko morje. Perzijski zaliv: »Učka« 25/12. Proga Jadransko morje, Severna Evropa: »Sloboda« 1/12. (Prihodi v Trst) »Nikola Tesla« iz Tg. Mani 5/12, »Učka« iz Indije in Vzhodnega Pakistana 6/12, »Trebinje« iz Združenih ameriških držav in Kazablanke 7/12. Gospodarsko pismo iz Jugoslavije (Nadaljevanje s 1. strani) razkuževanje, dozorevanje in podobno. Promet narašča in bo še naraščal, saj bo poleg vsega prav Koper dobil med prvimi prosto cono. Računajo, da bo letošnji promet presegel 300 tisoč ton, kar za druga pristanišča ne pomeni posebne konkurence, čeprav za naprej tudi tega ni moči omalovaževati. Glede železniške zveze smo že poročali ,da bi letos morali začeti z začetnimi deli, a je bilo vse to odloženo. Vzrok temu je v prvi vrsti v pomanjkanju sredstev, deloma pa tudi v tem, ker še ni bilo najboljšega načrta in tudi ne tistega, ki bi fi-i nansiral začetna dela v zvezi s SEVERNA AMERiKA trasiranjem. Seveda s tem ni rečeno, da je delo na tem področju zaspalo, temveč nasprotno in računamo lahko ,da bo potem, ko bodo rešena vsa omenjena in druga vprašanja, potekalo pospešeno. Proga bo elektrificirana in ni izključeno, da jo bodo gradile mladinske brigade. Premalo prostora za ladjedelnico ba samo čuditi, kako vse to zmore, ko ima zlasti glede prostora zelo neugodne pogoje in ni redko ,da kljuni ladij, ki jih grade v tej ladjedelnici Strle na cesto. Zato lahko računamo, da bo ta ladjedelnica kmalu začela iskati boljši in večji »življenjski* prostor. Končno še o turizmu. Ta se je razmahnil v koprskem okraju zlasti v zadnjih letih, da pri tem sploh ne omenjamo prometa v zvezi z obmejnimi sporazumi, ki ga tudi štejejo v turizem. Danes predstavlja zlasti obalno območje eno samo turistično območje, kjer je bilo zgrajenih že mnogo novih objektov in kjer je za prihodnje leto predvidenih nekaj milijard novih sredstev v ta namen. Pri tem niti ne omenjamo Posto)ne, škocijanskih jam in drugih krajev, ki tudi predstavljalo osnovo za turizem. Pri tem (e najbolj značilno, da zlasti turisti iz tujine vedno bolj prihajajo v te kra.ie, posebno z bolj severnih dežel, ker jim klima ~a tem območiu najbolj prifa. Tako je za prihodnje leto, kot govore poročila, skoro vse oddano za tuje goste in dogaja se, da moralo posamezna gostinska nor) iet j a že odklanjati tuja naročila. V nekaj letih bo koprski ov-raj že tako izpopolnil turi- ne» (agent Adriatic Ship-ping), dvajsetdnevna ke. Ladjedelnica gradi manjše Proga Jadransko morje — K a- obiekte, ki jih sicer velike lad-nada — Velika jezera j jedelnice ne prevzemajo in to Podjetje »Jadranska linijska s takim uspehom, da ima vedno plovidba*, petnajstdnevna i več naročil. Pri tem se je tre- Kot drugo smo ne glede na pomen omenili piransko ladjedelnico, ki je stisnjena v ozek pas ob obaii med Piranom in Portorožem, pa vendar gradi j stične obfekte in narave. da zlasti z-a tujino razne ladje in bodo od'rovarile tudi naibolj že sedaj ustvarja znatne dohod- rp»vpt«>n«m postom in zato lahko pričzltniemo. da bo turizem no svniorri pro=nn-)nrcVpm po-mpnu 7» i^rjntstriio p n. katerimi drugimi dejavn^-tml. -žj- lam BANDA Dl CREDITO Dl TRIESTE S P A - O D. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR 600.000.000 - VPLAČANIH LIR 180.000.000 TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 TELEFON ŠT 38-101, 38-045 BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED nerska plovidba z Reke šteje, 13 ladij za skupnih 49.820 ort; t v7 uao ton nos-nosti /. juui ,-1 sprotno stališče. V neki svoji ska slobodna plovidba s sede-noti je namreč Združenje ita- >.em v Splitu razpolaga s 16 ŠKEM. Pri parlamentarnih vo- potrebna operacija. lijanskih železarskih indusriij-cev te dni izjavilo, da objektivni položaj na mednarodnem in notranjem (v okviru jeklarske skupnosti) trgu z železarskimi odpadki ne opravičuje ladjami za skupnin 50.781 ort1 V,3 492 ton nosilnosti) ; Jadran-ska linijska plovidba z Reke i (Jadrolinija) šteje 69 lau.i za skupnih 31.504 brt (11.063 »on, nosilnosti); Jugoslavenska tan- j takšnih pobud. Danes so cenej kers.ca plovidba (Zadar) una :9 teh odpadkov na svetovnem tr j ladij za skupnih 109 48C brti gu znatno nižje od tistih, ki 1159.817 ton nosilnosti); Prcdu-veljajo v notranjosti Premogov-' za pomorski snouročaj t. j ne in jeklarske skupnosti. lu- darstvo (Hercegnovi) štej° 8 la-: di ni verjetno, da bi cene v , dij za skupnih 5.814 brt (10.575 ( prihodnjih nekaj letih nazado-: ton nosilnosti); Lošinjska plo vale. Povpraševanje po odpad- j vidba z Malega Lošinja šteje kih je v državah članicah 26 ladij za skupnih 6.899 brt skupnosti še vedno zelo Živah- j (8 810 ton nosilnosti); sledijo j no. Zaradi tega mora skupnost i Jugoslavenska oceanska plovid-' celo uvažati odpadke iz tu j: ne. ! ba s 13 ladjami (84.523 ort . 129 j Tako je leta 1958 uvozila 2,3' tisoč 629 ton nos ) Jugoslavcn-milijona ton takih or1 nad::')'.’ ! ska slobodna plovidba iz Ploč leta 1959 1,2 milijona leta 1961 j s 3 ladjami (21.650 brt: 31 970 pa 2,2 milijona ton. V svojem j ton nos); Opča plovid m iz poročilu izraža Združenje ita j Splita s 4 ladjami <27 967 brt; lijanskih železarskih industrij 43 408 ton nos); Obalna "i o vid- ce v mnenje, da so v Holandiji, Belgiji in Zahodni Nemčiji dale povod za takšno uradno pobudo določene gospodarske skupine, katerih koristi se ne v jemajo z interesi Premogovne in jeklarske skupnosti. ba Vela luka iz Velelmte z J j ior);.>rni <1 174 hrt; 1710 ton nosilnosti) ; Brodospas iz Selita z 8 plovili (me-1 temi slovi!- Veli Jože) (24.261 brt: 35 6?? ton nos ); Slobodna plovidba iz Šibenika z 12 ladjami (32424 brt; IZVOZ IN UVOZ LESA IN LESNIH IZDELKOV LJUBLJANA - BEETHOVNOVA 11 odpira novo trgovino na Gospodarskem razstavišču v hali B na Titovi cesti, v kateri vam nudi bogato izbiro kvalitetnega pohištva, zaves in preprog - Vabimo vas n a ogled stalne razstave! Izvažamo Telefon; 23-930 do 23-939 mehek in trd žagan les, gozdne proizvode, lesno galanterijo, fino in serijsko pohištvo Telex: 03-112, 03-138 Večja podražitev kakor prejšnja leta Italijanski gospodarstveniki v | svojim govorom 0 tem vpraša-zadnjem času mnogo razprav-' n ju v rimskem parlamentu de- ljajo o zvišanju proizvodnih stroškov, cen in plač ter življenjskih stroškov v letošnjem letu. V svojih razpravah prihajajo do zaključka, da se proizvodni stroški pa tudi cene letos hitreje dvigajo kakor lansko leto, ko je bila ustaljenost na pridobitnem področju mnogo večja. V turinskem dnevniku La Stampa je Ferdinande Di Fe-nizio sestavil lestvico o gibanju cen na debelo, na drobno, življenjskih stroškov in cen delovne sile ter jih primerjal s položajem v lanskem letu. Ti podatki veljajo po večini za položaj ob koncu septembra 1962 v primerjavi s položajem septembra 1961. Pisec navaja razliko (podražitev) v odstotkih, in sicer najprej med letom 1962 in 1961, nato pa še razliko med letom 1961 in 1960. 1962 1961 Cene na debelo + 3,8 — Cene kmetij. pridelkov 4- 10,3 4 0,2 Cene industr. proizvodov + 1,9 4 0,2 Cene potroš. blaga + 5,2 4 2,2 Življenjski stroški + 6,5 4 3,2 Delavske plače + 8,8 4 4,9 Cena delovne sile Elek. ind. 4 18,6 4 10,6 Kem. ind. 4 8,9 4 14,3 Gradb. ind. 4 22,1 4 8,9 Leta 1961 so ostale cene na debelo neizpremenjene v primerjavi s prejšnjim letom, še več, pokazala se je celo težnja za zmanjšanjem; v zadnjih 12 mesecih pa so se povišale skoraj za 4 odstotke. Ta pojav je toliko bolj značilen, ker so cene na mednarodnem trgu ustaljene. Cene kmetijskih pridelkov so letos napredovale za 10 odst., industrijskih pa samo za 2 odstotka. Razume se, da zvišanje cen na debelo vpliva tudi na razvoj cen na drobno. Letos so življenjski stroški močno napredovali (6,5 odst.), medtem ko so od leta 1960 do leta 1961 poskočili samo za 3,2 odstotka. Pisec opozarja na podražitev delovne sile, ki vpliva na cene raznih proizvodov. Povišanje cen kmetijskih pridelkov vpliva neposredno na življenjske stroške, člankar opozarja, da je potrebna v gospodarski politiki velika previdnost, da ne bi zašli v inflacijo. ibclofni -s- UT&lNKl PLAČE TAJNIC V TURINU. V tem velikem italijanskem industrijskem mestu imajo navado, da obhajajo tudi praznik »tajnic*, ki so nameščene v ravnateljstvih raznih velikih podjetij, pa tudi v pisarnah prostih poklicev. Ta dan jih obdarujejo z raznimi darili in se jih kakorkoli spomnijo. Gre za dve vrsti tajnic. Prve so bolj izobražene in so tajnice ravna tel jev velikih podjetij ter so na delu že tako izurjene, da v sili lahko nadomestijo celo ra v. natelja. Navadno znajo po ava ali tri jezike, stenografijo, trgovinsko dopisništvo in podobna pisarniška pravila. Te so primerno s svoio izobrazbo tudi dobro plačane (100 do 150.000 lir na mesec). Toda takšnih e prav malo. V Turinu je dan okoli 6.000 drugačnih tajnic. Te morajo delati 8-10 ur na dan in so zaposlene pri advokatih, zdravnikih, inženirjih ip. dru: gth svobodnih poklicih, v vsem Piemontu je takšnih tajnic o koli 9.0CO. Za svoje delo ne prejemajo nič več kakor 20.000 do 25.000 lir na mesec. KAM ODHAJAJO IZSELJENCI. «La Regione*, list ki je nedavno začel izhajati v Tr stu in se bavi v prvi vrsti z vprašanji samoupravne dežele Furlanija - Julijska krajina, razpravlja o vprašanju izseljevanja pod žgočim naslovom «Beg v tujino je hujši kakor rak*. Poslanec V. Marangone je med jal, da so tisoči in tisoči Furlanov postali »državljani sve-ta». Navedel je primer svoje družine: dve njegovi sestri in en brat so na Angleškem, ena sestra v Parizu, njegovi strici po očetu v Buenos Airesu, Chicagu in v Milanu. Sorodnike drugega kolena ima v Saudovi Arabiji, v Avstraliji, v Kanadi in drugod po svetu. On sam je bil rojen v Nemčiji od italijanskih staršev. Iz Furlanije (vštevši Beneško Slovenijo) odhaja 40 odst. izseljencev v Švico, 25,30 odst. v Nemčijo (in sicer vedno več), 20-25 odst. v Francijo, drugih io odst. v razne države. Trgovska misija ZDA v Italiji Kot smo že poročali, je prišla v Italijo posebna trgovska misija ZDA, sestoječa iz dveh državnih funkcionarjev in petih poslovnih ljudi. Njen namen je obiskati glavna italijanska industrijska središča, kjer hočejo seznaniti krajevne trgovinske zbornice in strokovna združenja s sodobno ameriško industrijsko proizvodnjo. Odposlanstvo, ki je do sedaj obiskalo Neapelj, Rim in Bologno, ne sklepa kupčij, pač pa razdeljuje posebno brošuro, v kateri je zbranih 600 predlogov za sklenitev poslov. Odposlanci ZDA so zapustili Milan po devetdnevnem obisku ter odšli v Turin, nato pojdejo v Genovo, kjer bodo zaključili 11. decembra svojo poslovno turnejo po Italiji. Podjetja in posamezniki, ki se zanimajo podrobneje za predlagane posle (nakup in prodaja industrijskih proizvodov), se lahko obrnejo po informacije na trgovski urad konzulata ZDA v Trstu. Kdo bo hitrejši - cesta ali železnica? Nedavno posvetovanje pred- i lezniških tarif. Tako bi se za stavnikov ministrstev prometa 15 odst. povišale v osebnem in javnih del z zastopniki pre- prometu, dočim bi se tarife vozniških podjetij je pokazalo, tovornega prometa zvišale za da cestni prevozi ljudi in bla- ' približno 10 odstotkov; k zad- ga zavzemajo iz dneva v dan večji pomen tako v notranjem kot tudi v prekomejnem prometu. Izrednega pomena je vprašanje avtomobilskih cest in zlasti njihov vpliv na tujski promet. Resnica je, da so zaradi novih modernih avtocest zelo prizadeti mnogi manjši kraji. Kajti te ceste tečejo od meja skozi poglavitna mesta Italije: Turin, Genovo, Milan, Bolen j o, Firence, Rim, Neapelj v kar najbolj premi črti mogoče. Tako puščajo manjša a “tudi večja mesta, čeprav turistično zelo privlačna, ob strani. V tem pogledu so železnice mnogo na boljšem, saj pripelje vlak v sredino mesta na «o-srednjo postajo», kjer turisti z lahkoto dosežejo hotele in druge cilje svojega potovanja. Najteže so v tem pogledu prizadeti avtobusi, zlasti oni z določeno linijo po avtocestah, ki puščajo ob strani mnogo mest. Poleg tega pa je za cestne prevoze določena maksimalna brzina, tako da bo vlak, posebno še po končani utrditvi prog neprimerno hitrejši kot avtobusi in kamioni. Spričo tega stanja so avtoprevozniki postavili zahtevo, naj se dovoli večja brzina na cestah, katere je treba v ta namen modernizirati. Le tako bodo avtoprevozniki zopet mogli uspešno izvrševati svoje poslanstvo v korist odjemalcev in skupnosti ter konkurirati železnici. Železnica se bo podražila Po vesteh iz Rima ima vlada v načrtu znatno povišanje že- njim pa bo treba še prišteti vrsto povišanj stalnih pristojbin, dodatnih taks itd. Pristojno ministrstvo opravičuje te poviške s potrebo, da bi se postavile državne železnice na trdne gospodarske temelje in odpravili dosedanji primanjkljaji. O predlogu prometnega ministra bo odločala vlada, ki bo morala upoštevati vse posledice predvidene podražitve železniškega prevoza, tako v notranjosti z nadaljnjim dviganjem cen življenjskim potrebščinam kakor tudi na tujski promet in zunanjo trgovino. Kakor znano, so bile pred komaj dobrim letom (24. junija 1961) železniške tarife znatno povišane, in sicer za potnike 15 odst., za blago pa od 10 do 20 odst.; le na sadje, sočivje in nekatera druga živila iz Južne Italije je bil povišek nekoliko manjši, če bi prišlo sedaj do ponovnega zvišanja, bi bile železniške tarife v poldrugem letu za 30 odstotkov višje v potniškem prometu, od 20 do 40 odstotkov pa v tovornem. Izven dvoma je, da takšni poviški neposredno vplivajo na podražitev življenjskih potrebščin, zlasti množičnega blaga (žita, krompirja, zelenjave, sadja, kurjave itd.), in s tem prizadeva največjo škodo pasivnim predelom. Neugodne posledice pa bo imela ta podražitev tudi na mednarodno izmenjavo in tranzit, ki sta silno občutljiva prav pri prevoznih tarifah. Tudi tujski promet bo občutil ta ponoven dvig cene železniške vozovnice. Obenem pa je pričakovati, da bodo sorazmerno dvignili tudi cene prevozom blaga in potnikov v cestnem prometu. Združenje italijanskih industrij cev (Confindustria) je v tej zvezi sporočilo, da bo naredilo kar je v njegovi moči, da bi preprečilo izvedbo te namere, kajti povišek železniških tarif pomeni povišek proizvodnih stroškov industrije in nadaljnji korak k inflaciji. Glede tarif za prevoz potnikov kaže, da ne bo medministrski odbor za cene dovolil nobenega poviška pri abonmajih za delavce, uslužbence in dijake. Tudi ptice in mačke ženejo industrijo V večini zahodnih držav se če- dalj e bolj uvel j avl j a prehrambena industrija za pico hišnim ljubljencem: ptičem, psom, mačkam, in še raznim drugim redkejšim živalskim vrstam. Velikanska sredstva vlagajo predvsem za reklamo v radijskih in televizijskih oddajah za najboljšo pičo. Razpisujejo velike nagrade kupcem raznih prehrambenih proizvodov za človekove živalske prijatelje. V Evropi so glede gojenja Novi kampingi in moteli m Koprskem Medtem ko je bilo na zahodni istrski obali že doslej nekaj kampingov, na severni vse do letos ni bilo nobenega. Nekaj let so občine Koper, Izola in Piran kampiranje in šotorjenja sploh prepovedovale. Celo lastne šotore so mogli turisti postavljati samo na območju ankaranskega hotelskega podjetja, šele stalno naraščanje števila tako imenovanih »nomadskih* turistov, to je takih, ki potujejo z lastnim avtomobilom in se navadno ne zadržujejo dlje časa v istem kraju, je opozorilo tudi občine na potrebo po ureditvi stalnih kampingov po mednarodnih predpisih. Poleg splošne ureditve morajo imeti taki kampingi vodovod, električno napeljavo, prostor za parkiranje in restavracijo ali vsaj bife. Razen tega je potrebna vsaj v dosegljivi bližini trgovina z živilskimi potrebščinami. Tako so nastali letos kar štirje kampingi, eden na Dobravi (Loretu) nad Izolo in trije na ozemlju piranske občine (Lucija, Strunjan in Fijeso). Na j večji, v Luciji, ima prostora celo za 800 turistov hkrati, medtem ko sta ostala dva v Strunjanu psov in ptic na prvem mestu Angleži. Samo za pasjo hrano j in Fijesu jnnogo manjša. Kam- prodajo letno za dvajset milijonov funtov raznih proizvodov. Hitreje prodirajo samo mesnati proizvodi pred mešanicami iz mesa in raznih žit. V Angliji imajo 3,500.000 psov in računajo, da bi se mogla zategadelj še razširiti prehranjevalna proizvodnja, saj pride sedaj na teden komaj 2 šilinga in šest penijev prehranbenih stroškov na psa. S tem v zvezi pa nastajajo ___________________ ^ _____ novi problemi, ki ne kažejo, da j Žusterni pri Kopru, kjer je na- ping na Dobravi nad Izolo je letos le delno urejen in ga bodo prihodnje leto še razširili in dopolnili. Tam nameravajo speljati tudi pot ali žičnico do morja. Samo za ureditev nasadov so določili 7 milijonov dinarjev. Ko bodo vsi kampingi povsem urejeni, bo znašala njihova zmogljivost okoli 1400 ležišč. Kakor kampingov, tako na Koprskem do letos tudi ni bilo motelov. Prvega so zgradili v Koncili prinašajo tudi zaslužek Trident ni bil slučajno izbran za sedež Tridentinskega koncila. Nemški stanovi bi bili radi, da bi bil koncil v nekem nemškem mestu, da bi na koncilu ne prevladal italijanski vpliv. Cerkev pa se je bala, da bi koncil v nemškem mestu ne zašel pod vpliv reformacije, ki jo je koncil imel namen obsoditi. Trident je bil nekako na robu Italije in na vratih Nemčije, zato so se končno odločili zanj. Trident je štel takrat (koncil se je začel decembra 1545 ter je zasedal v treh obdobjih — 1545-47, 1551-52 in 1562-63) okoli 6.000—8.000 ljudi. Nastanitev udeležencev v tako majhnem mestu ni bila lahka zadeva, kakor je na primer danes za dvomilijonsko mesto Rim. Povprečno se je tridentinskega cerkvenega zbora udeleževalo 200—300 prelatov, še ko je bilo leta 15 '2 na koncilu 179 škofov ,je število njihovega pomožnega o-ebja doseglo 1.679 oseb. Mnogi gostilničarji so si pomagali s tem, da so svoje u-službence pošiljali spat daleč v okolico, da bi lahko sprejeli nove goste. Zgodovinarji pripovedujejo, da so najemnine v Tri-dentu ted^j silno poskočile. Nemški zgodovinar Johannes Sleidanus je plačeval v neki gostilni za nrenočišče in hrano 12 zlatih goldinarjev na teden. S tem denarjem je takrat' srednja obrtniška družina lahko živela dva meseca. Tridentinci so torej s koncilom dobro služili, vendar pripovedujejo zgodovinarji, da so znali še bolj izkoristiti cerkvene zbore meščani Bazla in Kostance; o Triden-tincih piše Španec Vega, da so bili »človeški*, »spodobni* in »vljudni*; postregli so z dobrim kruhom in vinom. Mesa, rib, masla in sira, kakor tudi sadja in vina, je bilo že v tistih časih na Tridentinskem dovolj, ni pa bilo krušne moke, pa tudi ne dovolj krme za konje. To so morali uvažati iz Bavarske in Italije (iz cerkvene države). Iz te je tedaj odplula z žitom natovorjena ladja, in sicer iz Ankone, nato nadaljevala pot po Jadranskem morju do izliva Pada in po Padu in Minciu do Rive ob Gardskem jezeru; iz Rive so pošiljke vozili z vprego do Tridenta. Pozneje so nabavljali žito tudi v Vasserburgu ob Innu ter ga po suhem prevažali čez Brenner. Zanimivo je, da so že takrat poskušali preprečiti skok cen z uradnimi odloki. Nekaj časa je to šlo in tujim gostom, ki so prišli na koncil sta se teletina in sol zdela poceni. Toda kmalu so cene pričele nezadržno skakati. Tako se je vino kmalu podražilo za 20—30 odsto. ITALIJANSKIH AVT0TURISTICN0 PODJETJE LAVNI K» KOPER - Tel- 21-645 Avtobusni promet — redne In izredne vožnje doma in v inozemstvu, mednarodne, medkrajevne, medrepubliške in lokalne avtobusne proge. Turistična dejavnost — posredujemo vse turistične usluge: — domači in inozemski turizem — menjalnice — nabava in podaljšanje potnih listov, vizumov in prepustnic — rezervacije in prodaja avtobusnih, železniških in letalskih vozovnic — hotelske rezervacije — posredovanje zasebnih sob — transferji — organiziranje izletov po kopnem in po morju. Tovorni (kamionski) promet — doma in v inozemstvu, ekspresne proge za kosovni promet. Dvakrat tedensko zveza s Trstom Specialni avtoservisi — Fiat-Zastava, VW, TAM-Deutz, FAP Remontna delavnica — generalna, srednja in servisna popravila vseh vrst motornih vozil, egaliziranje motornih gredi — specialno brušenje batov — vrtanje in brušenje valjev — struženje — kopirno rezkanje. KOLIKO ŠKOFOV »Politica*, glasilo levega krila krščanskih demokratov v Firencah, pobija v članku pod naslovom »Koliko italijanskih škofov?* naziranje tistih, ki se zgražajo nad demokratičnostjo na cerkvenem zboru in govorijo o neverjetnem spopadu med osebnostmi, skupinami in narodi na koncilu. Ti ljudje se razburjajo, ker sta kardinala Frings (Nemec) in Luenardt (Francoz) nastopila proti temu, da bi v deset koncilskih odborov (komisij) izbrali tiste škofe in kardinale, katerih imena so bila določena že vnaprej, ter prodrla z demokratičnim predlogom, naj se koncilski «o-četje* sami posvetujejo o kandidatih in jih sami izbirajo. List pripominja, da je prav v tei demokratičnosti nekaj novega m zdravega. Vprav nacionalistično je pojmovanje tistih, ki protestirajo, ker so italijanski »očetje* v teh odborih v manjšini ter se bojijo, da bo zaradi tega ugled osrednjih cerkvenih oblasti (rimske kurije) trpel. Takšni nazori so gotovo v nasprotju z idejami papeža Janeza XXIII, ki lomi s preteklostjo. »Illustrazione Italiana* meni, da je sedanji cerkveni zbor res vesoljen, saj sodeluje na njem poleg 2.500 kardinalov in škofov, medtem ko jih je bilo na tridentinskem koncilu samo okoli 200; ti so bili povečini Italijani. Na Vatikanskem kon- cilu I je bilo v začetku okoli 750 »očetov*, pozneje se je njihovo število skrčilo na 500. Na sedanjem cerkvenem zboru predstavljajo Italijani okoli eno četrtino; čeprav so italijanski »očetje* kompaktni, je verjetno, da bodo preglasovani. Poleg več sto misijonskih škofov je prvič na koncilu več sto zamorskih »očetov*. Večina udeležencev se deli na konservativne in napredne, oziroma v »integriste* in reformatorje (modernizzatori). GLEDIŠČE UNIATSKIH ŠKOFOV V IZGNANSTVU Petnajst uniatskih škofov, ki živijo v izgnanstvu, je na koncilu sprejelo resolucijo proti priključitvi ukrajinske uniatske cerkve k moskovskemu pravoslavnemu patriarhatu. Po njihovem mnenju nista prišla predstavnika ruske pravoslavne cerkve na koncil kot opazovalca iz verskih nagibov, pač pa iz političnih, število ukrajinskih uniatov cenijo na 4,500.000; ti živijo v 4.400 farah. bo povečanje proizvodnje lahko. število psov pada, in če že redijo ljudje pse, imajo rajši manjše vrste, ker so pač sodobna stanovanja majhna. Dalje se ljubitelji psov omejujejo na gojenje čistokrvnih (pedi-gree) pasemskih psov, za katere je še najboljša izbrana hrana komaj zadostna. Sveže meso in ocvirki so edino dopustni. Kot v človeško prehrano prodira tudi med pasje odjemalce konser-vir^na hrana v pločevinastih škatlah, posebno pri novih čisto mesnatih preparatih. Na področju hrane za mačke se razvija huda podobna borca med proizvajalci dosedanje hrane, ki je bila mešana z no- stal tudi velik parkirni prostor, onkraj ceste pa prvi del novega kopališča, katerega bodo do prihodnjega leta podaljšali še za 80 metrov. Kopališče bo imeio tudi športni plavalni bazen. Prav tako bodo do prihodnje sezone zgradili v žusterni še tri motele, povečali parkirni prostor in dozidali del restavracije. Drugi motel je dobil hotel A-drija v Ankaranu. Tudi tu bodo zgradili do nove sezone še drugega, tretjo restavracijo, razširili kuhinje itd. Znatno pozornost bodo posvetili ureditvi kopališča in vsega letoviškega območja. Privatno je bil zamišljen kamping tudi na izviru Rižane Zvročku, kjer sta nastala letos vimi proizvodi iz ribjega meša. i nova restavracija in parkirni Seveda so novi mačji recepti I prostor, namesto tega pa bodo dosti dražji, ker ni riba niti v Angliji poceni. Nikdar pa ne bo mogoče v mačji prehrani doseči tistih količin kot v pasji. Mačke ne jedo dosti, niso tako požrešne kot psi, so izbirčne in se rade posladkajo. Takšno hrano, kot jo imajo mačke rade, je bilo poprej mogoče najti v kuhinjah ob petkih, pa še je močno dišala. Zato pa je kot nalašč primerna nova mačja ribja krma v škatlah. Tudi za ptiče se čedalje bolj pripravlja piča v posebnih zavitkih in ne več samo seme, nasuto v papirnate vrečke, še velike perspektive se odpirajo trgovini s pičo. tam postavili weekende. Vendar bo mogoče tudi šotoriti. Turizem je tako dobil ali bo še dobil na severni istrski obali vse, kar je potrebno za pritegnitev »nomadskih* turistov, ki so doslej uhajali na zahodno obalo od Savudrije navzdol. R. G. Poravnajte naročnino za l. 1962! EXP0RT-IMP0RT-SEŽANA SEŽANA - Tel. 4,62,66,169,110 Tdsx 03122 izvoz in uvoz VSEH ARTIKLOV PO TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM SPORAZUMU I z obratom LIPICA, kjer deluje p i tališče goveje živine za izvoz in kobilarna z jahalno šolo, ter z obratom «MARMOR» Vse proizvajalne organizacije živine in njenih proizvodov ter ostale poslovne prijatelje obveščamo, da sta se podjetji GRUD A I m p o r t - E x p o r t in SLOVENIJA ŽIVINOPROMET združili v novo podjetje GRUDA - ŽIVINOPROMET LJUBLJANA, Titova 19 EXP0RT-IMPORT PODJETJE ZA IZV0Z-UV0Z ŽIVINE IN ŽIVALSKIH PROIZVODOV, DIVJAČINE, PERUTNINE, JAJC, KRME Poslovni prostori: Titova 19 Uprava, telefoni: 22-184, 23 061 Komercialni sektor, telefon: 20-547 Telex :03-117 Poslovni prostori: Dalmatinova 1 Finančni sektor, telefon: 22-212 Telex: 03-135 Splošni sektor, telefon: 20-905 Sektor krme: 20905 Delovni kolektiv podjetja se za nadaljnje še uspešnejše poslovanje p.iporoča vsem poslovnim strankam, dobavite Ijem in kupcem. SPLOŠNA PLOVBA PIRAN VZDRŽUJE Z MODERNIMI TO VORNO-POTNISK1M1 LADJAMI REDNO PROGO JADRAN — JUŽNA AMERIKA — VIA ZA. HODNA AFRIKA (Rijeka - Split . Neapelj • Genova • Marseille-Casablanca . Dakar - Conakry • Tacoradi . Tema, Rio de Janeiro - Santos . Montevideo Buenos Aires) kakor tudi REDNO LINIJO OKOLI SVETA (iz Jadrana v Indijo, Indonezijo, Japonsko ZDA - Zahodna afriška obala, sredozemske luse) IN NUDI ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovor, nimi ladjami od 8.300 do 18.000 ton nosilnosti-Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja »SPLOSNA PLOVBA«, PIRAN, Zupančičeva ulica 24, telegrami: Plovba Piran, telexi: 035-22, 035-23, telefoni: 72-170 do 72-177 in na naše AGENTE PO VSEM SVETU TOVARNA KOVČKOV IN USNJENIH IZDELKOV DOMŽALE - JUSOSLA VIJA TEL.: DOMŽALE 317, 319 Telegr.: TOKO DOMŽALE JUG. Naši izdelki: Letalski kovčki, listnice, aktovke, denarnice, mape, torbice, potovalne torbe, cigaretne doze, pasovi, toki za naočnike in za nalivna peresa itd. Vse izdelano iz prave svinjske kože PREDSTAVNIK ZA ITALIJO V MILANU VIA ARIBERTO 8 '^•" "V l: .v n^rPTv .X INDUSTRIJA METALNIH POLIZDELKOV SLOVENSKA BISTRICA IZDELUJEMO: ALUMINIJ: iz aluminija od 99 do 99,7 odst. čistote aluminij leg ure: Al-Mn, Al-Mg-Si, Al-Mg-Mn, Al-Mg-2,3,5, Al-Cu-Mg-Pb in avtomatske legure, in sicer: pločevino, trakove in rondele profile za vagonsko ter karoserijsko industrijo in za gradbeništvo . polirane, anodizirane odnosno barvane (eloksirane) cevi in ostale profile (okrogle, šestoglate, ploščate) aluminij vrvi (čiste) in aluminij - jeklene vrvi (Al - Fe) valjano in tegano žico IZVAŽAMO 58 LET V 45 PREKOMORSKIH DEŽEL ] CELJE ;: •• »TV . w,.- ''•» - J . ’ "■■•v ■ ' ^ -v VODEČI PROIZVAJALEC IN IZVOZNIK: EMAJLIRANE POSODE POKOSITRENE POSODE POCINKANE POSODE HIGIENSKO - TEHNIČNIH PREDMETOV JEKLENIH RADIATORJEV in JEKLENK ZA BUTAN — PROPAN PLIN Posebno priporočamo naše nove izdelke: EGONOM LONEC, ALU—PEKAČ, SOKOVNIK, DUAL, ABC, TRIUMF in POMIVALNO OMARICO SEDEŽ, TRST . ULICA FABIO FILZI ŠT. 8-L - TELEFON ŠT. 37-808 A ZDRUZENJA1 Obnova obrtnic javne varnosti S 1. decembrom bo začelo tajništvo združenja, kot vsako leto, obnavljati licence javne varnosti, licence sanitarnega urar da, U. T. I. F. ter občinske licence. V tej zvezi objavljamo pregled pristojbin za obnovo omenjenih licenc. LICENCE ZA ALKOHOLNE PIJAČE: Trst: Milje: Droge občine in okolica: VISOKO ALKOHOLNE PIJAČE: I. kat. H. kat. HI. kat. IV. kat. 90.000 36.000 18.000 8.000 12.000 8.000 6.000 4.000 7.000 6.000 4.000 3.000 Trst: Milje: Droge občine in okolica: I. kat. 120.000 35.000 20.000 H. kat. 60.000 30.000 16.000 HI. kat. 40.000 20.000 13.000 IV. kat. 30.000 15.000 10.000 LICENCE JAVNE VARNOSTI ZA HOTELE, PENZIONE in PRENOČIŠČA (LOCANDE): Hoteli: Penzioni: I. kat. 30.000 20.000 H. kat. 20.000 15.000 III. kat. 15.000 10.000 IV. kat. 10.000 10.000 LICENCE SANITARNEGA URADA ZA ST A VRAČI JE — ne glede na kraj: I. kat. 50.000 II. kat. 25.000 HOTELE IN RE- HI. kat. 18.000 LICENCE SANITARNEGA URADA NIŽJIH KATEGORIJ (za hotele, restavracije in pen zione) : Trst: 10.000 — Milje: 5.000 — Manjše občine in okolica: 2.000 LICENCE SANITARNEGA URADA NIŽJIH KAT. (kavarne, gostilne, prodajalne nealkoholnih pijač): Trst: 6.000 — Milje: 2.000 — Manjše občine in okolica: 1.000 LICENCE U. T. I. F.: 5.100 LICENCE JAVNE VARNOSTI za ELEKTROFONOGRAFE: I. kat. 10.000 H. kat. 8.000 III. kat. IV. kat. 6.000 4.000 POOBLASTILA JAVNE VARNOSTI ZA RADIO in TV. — Za radio na splošno: 850 — Za te levizijo : I. kat. 27.000 II. kat. 22.000 HI. kat. 19.000 IV. kat. 12.000 POMOLA VII. NE BODO ŠE GRADILI, še pred kratkim je minister F .Sullo ponovno zatrdil predstavnikom tržaškega gospodarstva, da se bo gradnja novega pomola VII. začela še v mesecu novembru. Treba je bilo samo, da se o tem vprašanju izreče Državni svet. Te dni pa je iz Rima prispela vest, da je Državni svet zavrnil načrt za razpis nove zasebne licitacije za gradnjo novega pomola. NAGRADA ZA DIPLOMSKO DELO O PROMETU NA JADRANU «Odbor jadranskih industrij-cev» (CIA) je dal na razpolago dva milijona lir za podelitev nagrad trem najboljšim diplomskim delom s področja prevozov na Jadranu v akademskem letu 1962/63 in v akademskem letu 1963/64. Prva nagrada bo znašala 500.000. druga 300.000 in tretja 200.000. ZA RAZVOJ POKRAJINE FURLANIJA - J. KRAJINA V Vidmu so se te dni sestali predsedniki treh pokrajin Trsta. Vidma in Gorice. Na sestanku so sklenili, da bodo sestavili poseben odbor, ki naj bi proučeval možnosti gosnodarskega razvoja nove pokrajine Furlanija - Julijska krajina. Želeti bi bilo, pra-v' niihovo noročdo, da bi temu odboru dalo uradno lice samo ministrstvo za industriio. in sicer s posebnim dekretom. STOLETNICA POŠTNE SLUŽBE. Včeraj je iz Milj odpotovala sto let stara kočija na konjsko vprego, ki bo ponesla pošto v Rim ob priliki stoletnice italijanske poštne službe. Ob tej priložnosti so poštni uradi žigosali poštne pošiljke s posebnim žigom. NOV PREFEKT V GORICI. Dosedanji goriški prefekt dr. Giacinto Nitri je bil premeščen v Cremono, na njegovo mesto pa imenovan dr. Segno Princi-valle, dosedanji generalni in- špektor v notranjem ministrstvu. Dr. Nitri je vodil gori-ško prefekturo šest let in pol. Bil je v stikih tudi s predstavniki slovenske manjšine in je včasih obiskoval tudi prireditve slovenskih organizacij. Novi prefekt se zanima tudi za gospodarska vprašanja in sodeluje pri gospodarskih revijah Prejšnji prefekt se je pred od hodom poslovil tudi od predstavnikov slovenskega gospodarstva. MASE SOŽALJE SMRT RAVNATELJA JOSIPA NEMCA. V Gorici je nenadoma umrl ravnatelj sloven skih srednjih šol dr. J. Nemec. Njegova smrt je javnost toliko bolj presenetila, ker je znani goriški šolnik prej sreč no prestal lažjo operacijo Raj ni se je rodil pred 62 leti v Podgori. Že leta 1945 ie postal ravnatelj slovenskih srednjih šol v Gorici, šoli je posveta res vse svoje sile. Ko ni bilo slovenskih knjig, jih je sam pisal in razmnoževal na stroj. Rajnega so cenili tudi slo zenski šolniki v Trstu, ki so se v lepem številu udeležili njegovega pogreba. SMRT ŠOLSKEGA NADZORNIKA. Te dni je v Trstu umrl 69-letni šolski nadzornik za slovenske osnovne šole na Tržaškem ozemlju v pokoju Ivan Benčič. Rajni se je rodil v Kopru. Služboval je v več krajih na Primorskem, od 1944. dalje pa je živel v Trstu, kjer je tudi dočakal upokojitev. Na šolskem področju je dela! več kakor 30 let. V Trstu je umrla 84-letna Marija Košir vd. Grbec, mati tajnika Zveze malih posestnikov Marija Grbca; na Opčinah Jo žefa Kralj roj. Zabric, v Križu Katarina Košuta, v Dolini Josip Foraus in v Saležu 75-letni Anton Milič - Kraljev. V Trstu je umrl trgovec z elektrotehničnim blagom Jakob Besednjak, doma iz Branika (Brje). Zapora javnih lokalov zaradi tedenskega počitka Tajništvo združenja obvešča člane, da je namen vabila, ki so ga prejeli, ali pa ga bodo morda prejeli v zvezi z neko sejo, na kateri naj bi se sporazumeli in odločali o tedenski zapori lokalov, edino ta, da povzroča zmedo med našimi člani. Vse te razne pobude ne zadevajo naših članov, kajti združenje je že samo napravilo vse potrebno v zvezi z o-menjeno zaporo in ponovno zagotavlja članom, da ni potrebno, da se odzovejo kakršnemukoli vabilu, ki ne prihaja od Slovenskega gospodar, združenja. Dan republike Jugoslavije Dan 29. novembra obhajajo v Jugoslaviji kot državni praznik, in sicer proslavljajo obletnico proglasitve republike. Letos bo počivalo delo v Jugoslaviji tudi v petek in soboto. Jugoslovanski generalni konzulat v Trstu bo pričel zopet redno poslovati 3. decembra. V navado je prišlo, da na Dan republike svečano odpro razna velika javna dela in nove industrijske obrate. Ob letošnjem Dnevu republike je zvezni izvršni svet pomilostil 328 obsojencev; poleg tega je bilo 56 oseb oproščenih prestajanja glavne kazni. 267 osebam je bila znižana kazen, 175 oseb pa je bilo pogojno izpuščenih na svobodo. Novi jugoslovanski generalni konzul v Trstu Rudi Janhuba je s soprogo na predvečer Dneva republike priredil sprejem, ki je bil toliko pomembnejši, ker je bil prvi po nastopu novega konzula. Sprejema se je udeležilo mnogo gostov, med njimi predstavniki civilnih in vojaških oblasti, kakor generalni vladni komisar dr. Mazza. pr*ds krajinske uprave dr. Delise in župan dr. Franzil. Prišli so tudi predstavniki tržaških in goriških gospodarskih ustanov. Kako prodajajo praktični Francozi premog na drobno Francoska podjetja, ki se ba-vijo s prodajo premoga, so prišla na misel, da bi razpečala več premoga, ako bi ga kupcu na drobno prodajala v manjših količinah. Zato so trgovci pričeli prodajati premog na željo kupcev v papirnatih vrečah po 12,5 kilograma. V ta namen so ceno prav malo povišali. Kupci so s temi vrečami mnogo bolj zadovoljni kakor z vrečami po 50 kilogramov. KOKS IN PREMOG PRODAJAJO NA DROBNO Tržaška podjetja prodajajo letos koks (iz padovanske plinarne) v kosih 20/40 po 2.450 lir stot, v poletni sezoni (julija in avgusta) se je cena sukala okoli 2400 lir. Ruski antracit stane zdaj okoli 2850, šle-ski premog okoli 1850 in briket «Tekord» nemške proizvodnje okoli 1800. Seveda je treba nabaviti precejšnjo količino, a-ko hočemo doseči te cene, briket Rekord stane sicer pri trgovcih na drobno 2200 lir stot. Kakor smo že poročali, stanejo jugoslovanska drva v Trstu na drobno okoli 1500, v okolici 1450 lir stot. Glas iz občinstva NEKAJ ZA NAŠE OBČINSKE SVETOVALCE S tem pismom sem čakal delj časa, da bi bile občinske volitve pri kraju in da bi videl, kateri Slovenci bodo izvoljeni v tržaški občinski svet. Rad bi se obrnil posebno nanje. Prav med volilno agitacijo so govorniki na shodih najmočnejše vladne stranke večkrat omenili tudi openski tramvaj. Zdaj vozi ta od Opčin do Trsta nekako 22 do 24 minut, po volitvah pa naj bi tekel hitreje, ko bodo modernizirali progo. Tako so govorili. Zdaj pa moram ugotoviti, da teče še bolj počasi. Med Obeliskom in predzadnjo postajo ob križišču sežanske in trbi-ške ceste so namreč odprli novo postajo, in sicer nič več kakor 200 metrov od Obeliska, kjer se že tako tramvaj ustavlja. Niti mestni tramvaj nima tako gostih postaj. S tem so hoteli ustreči naseljencem iz Čampa Romana, da jim ne bi bilo treba hoditi čez cesto do postaje ob cestnem križišču, ki ni nič dlje od nove postaje kakor 170 do 200 metrov. Prej je tramvaj vsaj na tem odseku proge vozil naglo, zdaj pa se mora med Obeliskom in postajo ob križišču omenjenih cest ustaviti še dvakrat, kajti semafor je navadno zaprt. A li je to tista obljubljena brzi-na? In še nekaj: Postaja ob cestnem križišču še danes nima potrebne lope. Ko bi občinski odbornik za promet samo enkrat moral čakati na naš tramvaj v vetru in dežju, bi se gotovo zadeva s to lopo premaknila z mrtve točke. Slovenske občinske svetovalce prosim, naj podrezajo pri upravi občinskega tramvaja. L. T. CIGARETE DRAŽJE. V Uradnem listu z dne 27. novembra je bil objavljen vladni odlok, po katerem se je cena cigaret še isti dan po vsej Italiji dvignila za 20 lir pri zavojčku po 20 kosov. Nove cene veljajo tako za italijanske, kakor tudi za tuje proizvode. VPRAŠANJE GOSTINSKIH CEN NA JUŽNEM TIROLSKEM. Pokrajinski svet za cene v Bocnu, ki se je sestal pod predsedstvom vladnega komisarja, je zavrnil zahtevo gostinskih obratov po zvišanju cen; te naj bi bile višje, kakor so sicer cene drugod po Italiji. Odbor pa je za poskus sprostil cene v luksuznih gostinskih o-bratih, in sicer naj bi ta poskus trajal eno leto. Svojemu sklepu pa je dodal priporočilo, da cene penziona (prenočišča in hrane) ne smejo biti pretirane. AVTOBUSNE ZVEZE Z JUGOSLAVIJO TRST — SEŽANA — LJUBLJANA Odhod iz Trsta: ob 7.15, 14.00 In 15.30; prihod v Trst ob 9,20, 10.00 in 20.00. TRST — LJUBLJANA — ZAGREB Odhod iz Trsta: ob 15.30 in prihod v Trst ob 10.00. TRST — PULJ Odhod iz Trsta: vsak dan ob 15.00, ob nedeljah ob 7.25. Prihod v Trsi vsak dan ob 11.15, ob nedeljah ob 20.00. TRST — REKA Odhod iz Trsta: vsak dan ob 8.00 in ob 18.00. Prihod v Trst vsak dan ob 19.20 in ob 8.50. TRST — KOMEN Odhod iz Trsta ob 12.15 in 15.00; prihod ob 8.00 in 17.50 (ob nedeljah ob 9.35). TRST - SEŽANA Odhod iz Trsta: vsak dan ob 6.45, 7.15, 14.00, 15 00, 15.30; ob petkih in sobotah ob 7.00, 15.30; ob nedeljah ob 9 30, 19.00; ob ponedeljkih ob 12.30, 19.00. TRST — PESEK Odhod iz Trsta: ob delavnikih ob 7.55, 13,10 in 17.30; ob praznikih pa ob 11.30 ter ob 17.30. TRST — HER PELJE - KOZINA Odhod iz Trsta: ob 13.00 in ob 17.30, — ob ned ob 8.00 in 18.00. Prihod v Trst: ob 8.00 in ob 17.50, — ob nedeljah ob 9.35. TRST — ŠKOFIJE Odhod iz Trsta: ob delavnikih ob 5.40, 6.20, /.90, 8.15, 9.15, 11.15, 12.00, 13.30, 14.30, 15.30, 16.15, 17.15, 18.30, 19.15, 20.00. Ob praznikih oo 6.00, 7.00, 8.15, 9.15, 11.15, 14.30, 17.15, 18.30, 20.00, 23.30, Avtobusi odpeljejo s Trga stare mitnice (Largo Barriera Vecchia). TRST — KOPER Odhod iz Trsta: ob 7.30, 11.00, 12.00, 13.00, 16.45, 19.00. TRST — UMAG — NOVI GRAD Odhod iz Trsta, ob 8.00, 12.20, 14.50 ter ob 18.30 TRST — BUJE Odhod iz Trsta: vsak dan ob 7.00, 14.00 in ob 16.00. TRST — PIRAN Odhod iz Trsta: 10.15, 12.10. Prihod v Trst: 10.05, 18.30. TRST - DUTOVLJE - AJDOVŠČINA Odhod iz Trsta: vsak dan ob 6.45 in ob 15.00 TRST - ŠTANJEL Odhod iz Trsta: ob 6.45 in 18.00. Prihod v Trst: ob 13.15 in 16.05. Preskrba koprskega okraja z vodo Koper, novembra balni pas, ki obsega občine ier, Izola in Piran, prejema io vodo iz skupinskega rižan-ga vodovoda, ki je bil zgra-še v italijanski dobi. Ta vo-od danes še nekako zadošča preskrbo mest in nižinskih 3lij omenjenega področja, ne Dtavlja na zadostne preskrbe i za bližnjo bodočnost, niti nudi pitne vode višinskim delom navedenih občin. Te jo na pomanjkanju vode ih ob vsaki suši, tudi v nor-nih letih ,ne le v dolgotraj-razdobjih brez dežja, kakrš-so bila letos. reskrba s pitno vodo na tem ročju je bila resda v prejš-i časih še mnogo bolj oo-tjkljiva. Prebivalstvo je bilo še v prvi tretiini tega stolet-z pogledu "ode navezano na e izvirke na pobočjih obal-a gričevja, na vodnjake, ki je nanajala deževnica, in na e lokalne vodovode brez polih čistilnih naprav, šele le-.936 je bil dograjen rižanski vodovod, namenjen preskrbi nižinskih krajev severnega istrskega obalnega področja, kakor sta tedaj bila dograjena buzetski in lnbinski vodovod za droge predele Istrskega polotoka. Ker je znano, da predstavlja preskrba slovenskega obalnega pasu s pitno vodo v vedno večji meri težaven problem, ki gotovo zanima širše kroge v naših Krajih in tudi bralce «Gospodar-stva», sem naprosil direktorja vodovodnega podjetja v Kopru Karla Kluna za informativen razgovor o sedanjem položaju in o perspektivah njenega nadaljnjega razvoja. Po njegovih navedbah dajem naslednji kratki oris celotnega problema. Rižanski vodovod je že zastarel Rižanski vodovod je bil zgra jen z zmogljivostjo 7.600 kub metrov vode na dan. Za nižin ska področja obalnega pasu je zadoščal nekako dvajset let. Te daj so se pričele pojavljati okva- re na omrežju in z njimi izgube na vodi v času, ko sta naraščanje prebivalstva in razvoj gospodarstva zahtevala vedno večje količine zdrave pitne vode. Nekaj let je uprava vodovoda z začasnimi ukrepi za odpravo nepotrebnih izgub in potem tudi z omejitvami potrošnje poskušala uravnovesiti zmogljivost vodovoda z rastočimi potrebami prebivalstva in gospodarstva, a v letih 1959 in 1960 že ni fnogla več povsem preprečiti motenj, k/ so postajale tudi kritične, posebno v Piranu in Portorožu. Težje posledice je preprečila teti j le z zasilnim dodatnim črpanjem vode iz rižanske struge za čistilno napravo v Rižani, nato je pa morala izvršiti zasilno rekonstrukcijo vodovoda, ki je povečala odjem rižanske vode od '! 600 t-3 j? noo kub. metrov na dcn. Ta rekonstrukcija je bila zasnovana na povečanju tlaka v glavnem dovodnem cevovodu, •aterp' 1 n-orivoti.nost se je na ta način povečala, in na novih črpališčih, ki so pričela dajati potrebne večje količine vode postopoma do pričetka letošnje turistične sezone. Verjetnost okvar se je povečala S povečano proizvodnjo glavnega dovodnega cevovoda so pa prišle na dan njegove slabosti. Litoželezne cevi tega cevovoda, že od vsega začetka ne povsem prvovrstne kakovosti, leže v zemlji zdaj že nad četrt stoletja. Pri povečanem tlaku so že v nevarni meri podvržene okvaram. Te se lahko vsak čas pojavijo in neprekinjeno oskrbo z vodo posameznih predelov že resno ogrožajo. Prekinitve pa lahko povzročijo težke motnje in tudi hude škodljive posledice na občut-njivih gospodarskih področjih, posebno pri industriji in turizmu. Za prihodnjo sezono — 1963 — je treba pričakovati, če ne bo pravočasnih ukrepov, še nadaljnje poslabšanje položaja zaradi normalnega povečanja potrošnje, ki ga povzročata nagli razvoj gospodarstva, zlasti turizma in pa naraščanje prebivalstva (Nadaljevanje sledi) Dr. O Na političnem obzorju ZA TRŽAŠKO OZEMLJE TRIJE SENATORJI. Senat je končno odobril zakon o volitvah v senat na Tržaškem. Trst bo volil tri senatorje. Bodoči senatorji bodo lahko kandidirali vsak zase, ni nujno, da morajo biti povezani z določenimi političnimi skupinami, oziroma njihovimi listami. Senatorji se volijo po deželah (regioni), in sicer izvoli vsaka dežela šest senatorjev; zdaj je v pretresu nov zakon, po katerem bo vsaka dežela lahko izvolila sedem senatorjev. Trst še ne pripada posebni deželi, ker še ni bila ustanovljena samoupravna dežela Furlanija-Julijska krajina. Začasno, to je do priključitve k novi deželi, bomo na Tržaškem volili tri senatorje. Po splošnem zakonu pride na en senator na vsakih 200.000 prebivalcev, za presežek čez 100.000 pa še po en senator. Začasno je torej bilo Trstu odbornih več senatorjev, kakor bi mu pripadali po splošnem zakonu, ki bo veljal zanj, ko bo priključen k novi samoupravni deželi. KAKO BO SESTAVLJEN TRŽAŠKI OBČINSKI ODBOR. V krogih Krščanske demokracije so mnenja, da se novi tržaški občinski svet sestane v prvi polovici decembra. Izvolil bo novega župana, oziroma nov občinski odbor. Po vsej verjetnosti bo zopet izvoljen sedanji župan dr. Franzil. Od 60 svetovalcev bi jih moralo glasovati zanj vsaj 31; ako noben kandidat ne zbere absolutne večine, odločijo ožje volitve. Kako bo sestavljen občinski odbor, še ni jasno. O izidu sestanka pokrajinskega odbora Krščanske demokracije, ki je razpravljal na podlagi poročila tajnika dr. Botterija o sestavi večinskega odbora in njegovem delovnem programu, niso objavili poročila. Po zadnjih volitvah imajo stranke levega centra (krščanska demokracija, socialdemokrati in republikanci), dovolj svetovalcev, da bi Trst lahko dobil upravo levega centra ob podpori socialistov. SOCIALISTIČNA MLADINA ZA PRAVICE MANJŠIN. V Rimu je bil nedavno seminar, ki ga je organizirala Federacija socialistične mladine. Na njem so sodelovali predstavniki socialistične mladine iz Doline Aosta, Južne Tirolske, dežele Furlanija-Julijska krajina, odposlanstvo Mladinske iniciative in kot opazovalci predstavniki Ljudske mladine Slovenije in Hrvaške. Tajnik Federacije socialistične mladine Blazamo je govoril splošno o manjšinskem vprašanju, a se je dotaknil tudi položaja posameznih manjših. Ugotovil, je,-da mnoga vprašanja, ki zadevajo slovensko manjšino v Italiji, še niso bila rešena. V imenu Mladinske iniciative je zbrane pozdravil Peter Sancin. Tudi poročevalec T. Pernici je v imenu FGS ugotovil, da je položaj slovenske manjšine neurejen, medtem ko je položaj manjšine v Dolini Aosta zadovoljiv. Mladinska iniciativa je predložila štiri poročila, ki se nanašajo na položaj slovenske manjšine in na pravni okvir manjšinske zaščite, fino izmed teh poročil ugotavlja, da vidi iniciativa v okviru dežele in ustave ter splošne borbe za demokracijo stvarno možnost, da se ugodno urede pereča vprašanja slovenske manjšine. KOMUNISTIČNA STRANKA IN POLOŽAJ SLOVENSKE MANJŠINE. Na kongresu Tržaške avtonome federacije KPI v Trstu je bil izvoljen novi federalni odbor, v katerem so tudi Slovenci Marija Bernetič, Dušan Furlan, Gabrijela Grbec, Stanka Hrovatin, Lucijan Pado-van, Karl šiškovič, Albin Škrk in Armida Zobec. V nadzorni komisiji so med Italijani tudi Slovenci Fr. Gombač, Marij Slavec in Vera žužek. Na kongresu je bila sprejeta posebna resolucija. Ta se zavzema za nadaljevanje borbe za mir in mirno sožitje med narodi. Ugotavlja tudi uspehe, ki so bili doseženi s trgovinskim sporazumom s Češkoslovaško in Jugoslavijo. V smislu resolucije je treba nadaljevati boj proti nasilju, diskriminaciji, ščuvanju k narodnostni mržnji, proti asimilacij manjšine za zagotovitev popolne enakopravnosti Slovencem v vsej deželi, za zagotovitev svobodnega razvoja na vseh področjih gospodarskega, socialnega in kulturnega življenja. Boriti se je treba tudi za širšo enotnost med delavci kmeti, obrtniki, trgovci in drugimi sloji prebivalstva. NENADNA SMRT NAČELNIKA TISKOVNEGA URADA. Dr. Tommaso Riccardi, načelnik tirada za tisk in informacije pri generalnem vladnem komisariatu, je nenadoma umrl zadet od srčne kapi. Bilo mu je komaj 51 let; doma je bil iz Ascoli Pičeno. V Trstu je služboval od februarja 1958. Na svo jem mestu je bil pogosto v stiku s tržaškimi časnikarji ki jim je rad ustregel, kadar je bilo le mogoče. OBVEŠČANJE ITALIJANSKE JAVNOSTI O SLOVENCIH. V Trstu je izšla prva številka štirinajstdnevnega biltena cBoliet tino», ki ga urejuje prof A. Bu dal. Bilten prinaša vesti o polo žaju Slovencev v Italiji ter je očitno namenjen italijanski javnosti, ki ni dobro poučena o naših razmerah, ker pogosto črpa vesti o nas iz tiska, ki ni v naših vprašanjih objektiven. Prav zato je nova pobuda hvalevred na. loiltura tn žtvtiaiie Čitanka «Moje obzorje» V zamejstvu ni brez pomena — življenjskega in dokumentarnega — tudi izdaja navadne šolske čitanke. Koliko malčkov bo zajemalo iz nje prve nauke in še poznim rodovom bo knjiga priča, da naša beseda tu živi. če pa gre za čitanko, ki je sestavljena z veščo roko, z veliko razgledanostjo in vzgojiteljsko prizadevnostjo, potem pa še celo ni mogoče iti mimo nje, ne da bi vsaj na kratko o nji spregovorili. Taka je pravkar izišla slovenska čitanka za tretji razred osnovnih šol «Moje obzorje», ki so jo sestavile Marija Pahor, Duša Kosmina in Minka Pahor in je izšla v Trstu brez navedbe založnika. Lično zunanjo podobo in ilustracije je oskrbel Miloš Pahor. Brž ko človek vzame to čitanko v roke, lahko ugotovi, da je že na prvi pogled prikupna, članki so taki zbrani in razvrščeni, da v tej knjigi nič ne diši po «tuji učenosti», nič po pridigarskem tonu, kar vse tako rado zaide v podobna berila. Iz knjige veje nekaj svežega, novega; nič več ni tistih ustaljenih beril, ki so se dolga leta vlekla po tovrstnih delih in so postala že umski inventar za mladi rod. Tudi prispevki, ki so jih sestavljale same avtorice, se tej stopnji o-troka zelo prilegajo in so pisani v jasni, preprosti in čisti slovenski misli in besedi. Kar pretresljivo zveni izven matične domovine misel iz uvodnega članka, povzetega po Ivanu Tavčarju: «Bodi še tako zapuščen in osirotel, trdna veriga te veže na nekaj, česar se vsak hip ne zavedaš: ta nekaj je zemlja, na kateri si se rodil.» Slovenski dramski leksikon Dela, ki so si jih tuji narodi lahko oskrbeli že pred davnimi leti, se pri nas pojavljajo šele v zadnjem času. Tu mislimo predvsem na razne vrste priročnikov, slovarjev, leksikografskih del itd. Ena takih vrzeli se je zamašila s Slovenskim dramskim leksikonom Viktorja Smoleja. To svojevrstno delo bomo na hitro najbolje spoznali, če preberemo, kako se nam samo predstavlja: «Slovenski dramski leksikom posreduje osnovne podatke o ljudeh, ki so se na Slovenskem kdaj koli od začetkov do naših dni ukvarjali ali se danes ukvarjajo z dramatiko in dramskim gledališkim delom.* In tako imamo pred seboj knjigo, ki vsebuje kopico literarno zgodovinskih podatkov, je pa hkrati tudi zelo izčrpen šematizem vseh tistih, ki kakorkoli delujejo na področju dramskega življenja. Množina podatkov priča o čebelji avtorjevi pridnosti, Skoraj pretežko breme za samo ena ramena. Prav gotovo pa je, da nihče tistih, ki se bodo poslej ukvarjali s kakršnimi koli pogledi na slovensko dramsko delovanje, ne bo mogel mimo SDL, saj je tu zbranega toliko drobnega gradiva, da mu ne bo treba šele brskati za imeni in podatki. In prav v tem je veljavnost te knjige in v tem so bile tudi vse težave pri sestavljanju, saj je morala mimo nedokončanega Slovenskega biografskega leksikona in mimo komaj začete Enciklopedije Jugoslavije. Menda knjigi ne bomo očitali zunanjo skromnost in sestavljalcu za-merjali zavest, da je to pri nas prvo delo take vrste in zato tudi ne more biti po zunanji podobi in po vsebini prav epohalnega pomena. Knjigo poživlja nešteto slik AVTOPREVOZNISKO PODJETJE A. POŽAR TRST • UL. MORER1 ST. 1 Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstvo. — Po strežba hitra. — Cene ugodne. vseh tistih, ki so bili količkaj pomembni v slovenski dramatiki. V celoti je to bogat, do skoraj pretirane izčrpnosti sestavljen repertorij vse slovenske dramatike. Založnica Knjižnica Mestnega gledališča v Ljubljani je s Smolejevim SDL postavila na svojo knjižno polico ob vrsto znanih koristnih priročnikov še eno nič manj zanimivo in dobrodošlo delo. š. GLASBA V BOSNI Skladatelj Pavle Merku je za časopis «Trieste» napisal članek o razvoju glasbene umetnosti v Bosni. Pisec se oslanja v glavnem na knjigo mladega glasbenika Zija Kučukaliča «Liki današnjih bosenskih in hercegovskih skladateljevi). Merku je zajel tudi delo skladateljev v preteklosti. V Sarajevu se udejstvuje danes tudi Slovenec Dane Škerl. Pisec omenja tudi, da so programi sarajevske radijske postaje najboljši med programi jugoslovanskih postaj. ENAKOPRAVNOST ZENSKE V SODSTVU. Poslanska zbor niča je sprejela zakonski osnutek o popolni enakopravnosti ženske v javnem življenju. Tako se bodo lahko ženske odslej (ni dvoma, da bo zakon sprejet v senatu) udeleževale vseh razpisanih natečajev za vstop v javne službe, kakor na primer v sodstvo. R 1J E K A - Jugoslavija Nove to udobne ladje ejadrollmje* (opremljene s pripravami za umetno hlajenje) m/l eOrebiču In m/l «Opat>ja« odplujejo lz Trsta vsaki torek in pristajajo v vseh najvažnejših mestih jugo. slovanske obale ter nadaljujejo za Brindisi, Palras, llej ‘n Pirej. Potovanje traja 14 dni. Parnik al-astovo» odpluje iz Trsta vsakih 14 dni in pristaja v že navedenih lukah ter v Heraklionu na Kreti. Cene prevoza so konkurenčne usl uge na krovu prvovrstne. Za informacije se obrnite na agencijo V. Bortoluzzi, Piazza Uuca degll Abruzzi, 1 Trst sli direktno na Jadrolinijo-Rijeka IniMui/tOfia KopeA, MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT GLAVNA DIREKCIJA - TELEF. 141, 184 - TEIH: 03-517 Mednarodna špedicija in transport z lastnimi kamioni — Pomorska agencija — špediter ska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo— — Transportno zavarovanje blaga — Carinjenje blaga — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Kvantitativni prevzem va-gonskih in kosovnih pošiljk — Strokovno embaliranje — Dodajanje ledu in vskladišče nje blaga v lastnih skladiščih — Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani. F II I A L E: Beograd. Zagreb, Ljubljana, Rijeka. Maribor. Sarajevo. Sežana. Subotica Novi Sad. Zrenja-nin. Jesenice. Nova Gorica. Kozina, Podgorje. Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu. Ploče Bar PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Milano, 7 tel 37-823 4 » « • , l Održava osam linija t to: SJEVEHNA EVROPA Ekspresna pruga (svakih petnaest dana) iz Jadrana za Lon don i Hull Ekspresna pruga (svakih petnaest dana) iz Jadrana ta Hamburg Rotterdam i Antvverpen. Brza pruga (svakih dvadeSet dana) iz Jadrana (s tičanjem luka Južne Italije, Sjeverne Afrike i Portugala) za London. Hull. Hamburg, Rotterdam : Anttverpen. SJEDINJENE ORZAVE AMERIKE (svakih 10 dana) iz Ri-jeke do New Vorka Philadelphie , Baltimora JUŽNA AMERIKA (svakih 30 dana) |z Jadrana do Buenos Airesa LEVANj (svakih 7 dana) iz Jadrana do Lattakije. Beiruta i Alexandrlje. IHAN, IHAQ (svakih 30 dana) lz Jadrana do Khorramshahra. INDIJA, PAKISTAN BURMA (svakih 30 dana) iz Jadrana do Ranguna. DAl.EKl ISTOK — Ekspresna (svakih 30 dana) iz Jadrana do lapanskih luka. DAl.EKl ISTOK — brza pruga (svakih 30 dana) tz Jadrana do Kine 1 Japana. Na svim prugama plovl 40 brzih 1 modernih brodova, noji imadu preko 280.000 tona nosivosti, rashladm prostor, tan- kove za biljna ulja 1 620 putničkih mjesta. IZVOZNICI — UVOZNICI PREVOZITE ROBU BHODOV1MA aJUGOI.INIJEa SEDEŽ infermercator SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA TRANZITNE POSLE PODRUŽNICE 1'RtiT Via Clcerone 8-10 Tel 38-074 38-614 Teiegr rNTFRMEHCATUR TRSI Poštni predal: 141 Gorica: Via Cravos 2 tel 25-65 Milan: Via degll Zuccaro 7 tel. 423160 Rim: Via L di Montreale 16. tel 504924 New Vork 1457 Broadway 36 N Y.. tel BRyant 900034 IZVOZ uvoz raznovrstnega olaga tudi po tržaškem in eoriškem sporazumu ZASTOPSTVA raznih metalurških industrij IMPEXPORT UVUZ - I/VUZ /AS I UPS 1 V A TRSI, Ul. Cicerone 8 letel 38 136 - 37-725 Oddelek /a kolonialni! bla^o Ul. dol Hoficu 211 Lel 501)10 Ifiltiijr- lmimx|inrl - Lritistn CEMENT IN (iHA LIMESU IN ŽIVINO UVAŽA: VSAKOVRSTEN LES BENI MAIEKIAI IZVAZA: TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STRUJE TEKSTIL . KOLONIALNO BLAliU Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije Posreduje po tržaškem m goriškem sporazumu TRZNI PREGLED Italijanski trg Na italijanskem trgu s sadjem in zelenjavo so kupčije dobre z zelenjavo, slabše pa s sadjem. Sadje, posebno limone, kostanj, orehi in manjdelj-ni, se precej izvaža. Cene mehki pšenici so čvrste, neizpreme-njene pa so cene pšenični moki. Pri koruzi prevladuje povpraševanje in cene težijo navzgor, oluščen in neoluščen riž se slabo prodajata. Trg z živino je zmeren glede odrasle goveje živine, živahnejši pa s teleti in junci. Povpraševanje po prašičkih za rejo (prejšnji teden so se zelo slabo prodajali) se je povečalo in tudi cene težijo navzgor; za debele prašiče za zakol ni zanimanja. Trg z maslom je v zadnjem času zelo živahen, povsod prevladuje povpraševanje nad nezadostno ponudbo bodisi domačega kot uvoženega masla. Vino letošnje trgatve gre zelo dobro od rok, čeprav se cene še niso dokončno ustalile. Kupčije z oljem so ugodne; to velja za oljčno olje, manj pa za semensko jedilno olje. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Rumene pomaranče 70-80, taroki 120-140, navaden kostanj 40-70, maroni 110-140, kaki 40-60, mandarine extra 120-125, I. 90-100, jabolka različnih vrst 30-35. delicious I. 60-70, extra 80-95, renette extra 90-100, I. 60-70, hruške extra 110-115, I. 90-100, Kaiser extra 110-115, I. 90-100, William extra 70-75, I. 30-60, grozdje extra 130-150, I. 120-150, limone I. 90-100, extra 130-140; suh česen (netto) 350-430, pesica 70 do 100, zelje 30-40, korenje krajevnega pridelka 35-42, olupjene čebulice (netto) 100-140, karčo-fi 50-60 lir kos, dišeča zelišča (netto) 200-250, svež fižol 120 do 150, fižol boby 80-120, koromač 45-62, cikorija 70-80, solata 60-80, endivija 70-80. radič 80 do 120, krompir Bint.ie uvožen 50-53, paradižniki 50-100, peteršilj 50-60, špinača 90-105, bučice 70-150 lir za kg. ŽITARICE MILAN. Cene veljajo za stot, f.co Milan, za takojšnje izročitev in plačilo, brez embalaže, trošarina in prometni davek nevračunana. Fina domača mehka pšenica 7100-7300, dobra merkantile 6800-6900, merkan-tile 6600-6650, trda domača pšenica dobra merkantile 9000 do 9500, Manitoba 9100-9200; pšenična moka tipa «00» 9600 do II. 000. tipa «0» 9000-9300, tipa «1» 8600-8700, fina domača koruza 5700-5750, navadna 4150 do 4200, uvožena koruza 4225 do 4250. koruzna moka 6800-7000; uvožena rž 6600-6700, uvožen ječmen 4150-4800, domač oves 4800-5400, uvožen oves 4800 do 5000, uvoženo proso 4100-4200; neoluščen riž Arborio 7900 do 8600, Vialone 8800-9200, Carna-roli 8500-9000, Vercell; 7600 do 8000, R. B. 7800-8100, Rizzotto 7500-7800, P. Rossi 7500-7700, Maratelli 7400-7600, Stirpe 136 6800-7000, Ardizzone 6700-6800, Balillone 6600-6800; oluščen riž Arborio 14.300-14.800, Vialone 14.500-15.000, Carnaroli 18.400-19.000, Vercelli 13.600-13.900 R. B. 12.700-13.000, Rizzotto 12.500 do 12.700, P. Rossi 12.500-12.700, Maratelli 12.300-12.500, Stirpe 136 10.800-11.000, Ardizzone 10.600-10.800, Balillone 10.500 do 10.600 lir za stot. ŽIVINA ZA REJO IN KLAVNA ŽIVINA VICENZA. Klavna živina: Teleta 590-620, neodstavljena teleta 540-570, junci I. 330-350, II. 290-310, junci in junice I. 330 do 350, voli I. 310-330, II. 280 do 300, krave I. 260-290, II. 210 do 230, III. 100-120, biki I. 330 do 350, II. 300-320, prašiči čez 160 kg težki 385-395, prašiči 120 do 160 kg težki 385-395, 100-120 kg težki 380-390; goveja živina za rejo: neodstavljena teleta 620-680, teleta 6 do 12 mesecev stara 350-380, voli I. 300-320, krave I. 140.000-160.000 lir glava, II. 90-120.000, domači neod-stavljeni prašiči 12 kg težki 550 do 590, 18-20 kg težki 550-590, suhi prašiči 3040 kg težki 420 do 430, 60-80 kg 380-410 lir za kg. KRMA MILAN. Cene veljajo za stot, f.co Milan, trošarina in pro Amer. dolar Kanad. dolar Nem. marka Francoski fr. Švicarski fr. Avstrijski šil. Funt. št. pap. Funt št. zlat Napoleon Zlato (gram) Dinar (100) VALUTE V MILANU 19.11.6228.11.62 619,70 619,80 573,25 573,25 154,82 154,75 126,20 126,20 143,75 143,70 24.00 24,00 1737,25 1738,75 6100.00 6150,00 5650.00 5800,00 707,00 707,00 60.00 60,00 BANKOVCI V CURIHU 28. novembra 1962 ZDA (1 dolar) 4,31'/. Anglija (1 funt št.) 12,00 Francija (100n.fr.) 86,75 Italija (100 lir) 0,685 Avstrija (100 šil.) 16,55 ČSSR (100 kr.) 13,00 Nemčija (100 DM) 106,50 Belgija (100b.fr.) 8,55 Švedska (100 kr.) 83,60 Nizozemska (100 gold.) 118,50 Španija (100 pezet) 7,00 Argentina (100 pezov) 2,30 Egipt (1 eg. funt) 5,90 Jugoslavija (100 din) 0,46 Avstralija (1 av. funt) 9,50 metni davek nevračuna. Celi ali zrezani rožiči 4700-4900, seno majskega reza 4200-4400, II. reza 4200-4400, detelja 4100-4300, slama 1200-1300, krmne pogače iz tropin 4300-4500, koruzne 4500-4650; krmna moka iz zemeljskih lešnikov 6200-6300, kokosova 56005700, iz sončnic 5700 do 5800, iz sezama 6300-6400, moka iz surove soje 6000-6100, iz prepečene soje 6500-6600, koruzna krmna moka 4600-4700 lir stot. PERUTINA IN JAJCA MILAN, živi domači piščanci etra 800-850, živi domači piščanci I. izbire 700-750, zaklani domači piščanci I. izbire 320-330, izbrani 950-1050, zaklani piščanci I. 410-470, II. 350-380, zmrznjeni uvoženi piščanci iz Madžarske 400-500, danski piščanci 500-550, žive domače kokoši 550-600, zaklane domače kokoši 800-950, žive uvožene kokoši zaklane v Italiji 500-600, uvožene zmrznjene kokoši 450-500, žive pegatke 840-850, zaklane pegatke 900-1050, živi golobi I. 1000-1100, zaklani golobi 1200-1300, žive pure 690-700, zaklane 900 do 1000, zmrznjene pure uvožen iz Jugoslavije 450-700, živi purani 550-600, zaklani 700 do 800, zmrznjeni purani uvoženi iz Jugoslavije 450-600, žive gosi 500-520, zaklane gosi 550 do 700, žive race 500-510, zaklane race 500-600, živi zajci 520-530, zaklani s kožo 630-720, brez kože 700-770, uvoženi zmrznjeni zajci 1200-1210 lir kg. Sveža domača jajca I. 32-35 lir jajce, navadna domača jajca 29-30, sveža uvožena ožigosana jajca I. 27-29, II. 23,50-25,50 lir jajce. MLEČNI IZDELKI CREMONA. Sir sbrinz 480 do 490 lir za kg, sbrinz uležan 540 do 570, provolone svež 510 do 550, provolone uležan 600-620, maslo iz posnetega mleka 890 do 920, maslo iz smetane 850-880, maslo iz sladke smetane 820-840, grana iz Cremone svež 460-500, proizv. 1962 600630, pro-izv. 1961-62 680-730, proizv. 1961 740-770, Emmenthal svež 570 do 600, uležan 570-600, italico svež 440-460, taleggio 400-420 lir za kg. OLJE MILAN. Cene veljajo za stot, f.co Milan, trošarina in prometni davek nevračunana. Oljčna semena: tropine 2050-2100, laneno seme 11.300-11.500; olje iz surovin semen: iz zemeljskih lešnikov 30.600-30.900, iz sončnic 30.200-30.300, iz koruze 24.100-24.300, iz tropin 24-24.200, navadno olje iz kokosa 18 do 18.500, laneno olje za industrijsko porabo 23-23.200, iz soje 25.600-25.800; semensko jedilno olje iz zemeljskih lešnikov 33.500-33.800, iz sončnic 33.500-33.800, rafinirano olje iz soje 31-31.400, semensko jedilno olie I. 31.300-31.700; oljčno olje: «lampante» 59.500-60.500, retifi-cirano 64-64.500 lir za stot. VINO MILAN. Rdeče piemontsko vino 10-11 stop. 645-665 lir stop/ stot, 11-12 stop. 665-715, barbera superior 13-14 stop. 725-775, Ol-trepč pavese 10-11 stop. 640 do 660, mantovansko rdeče vino 10-11 stop. 510-570, Valpolicella Bardolino 10,5-11,5 stop. 630 do 690, Soave belo 11 stop. 580 do 700, raboso 10-11 stop. 520-570, Merlot 11-12 stop. 690-740, reg-giano 10-11 stop. 530-570, rdeča filtrirana vina 11-12 stop. 7700 do 8500 lir stot, modensko vino 10-11 stop. 530-610, belo vino iz Romagne 10-11 stop. 495-545, rdeče 10-11 stop. 495-545, klasični toskanski Chianti 12-13 stop. 410-450 lir toskanska steklenica, 12 stop 310, navadna toskanska vina 10,5-11,5 stop. 550-610, aretino belo 10,5-11,5 stop. 530-630, belo vino iz Mark 10.5- 11,5 stop. 510-570, rdeče 510 do 570, Barlettano extra 14-15 stop. 570-600, navadno 13-14 stop. 555-575, rdeča filtrirana vina iz Brindisija 10.300-10.600 lir stot, iz Barlette 8700-9000, belo vino iz Sardinije 12,5-13,5 stop. 560-580 lir stop/stot, rdeče 13.5- 14,5 stop. 560-580 lir stop/ stot. PAPIR IN LEPENKA FLORENCA. Bel tiskarski papir 170-180 lir kg, navaden tiskarski papir 155-195, bel pisarniški papir srednje vrste 165 do 200, barvan pisarniški papir srednje vrste 190-220, finejše vrste 200-240, papir za embalažo navaden 120-160, finejši 165 do 220, siva lepenka 60 95, bel fin kartončin 240-310 lir za kg. KONSERVIRANA ŽIVILA MILAN. Tuna v oljčnem olju 1050-1200 lir za kg, tuna domače proizvodnje 720-810, tunina v oljčnem olju 610-650, sardine 480-520, slane polenovke tipa A 240-250, tipa B 220-230; dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 170 do 185 lir kg, v škatlah po 1/2 kg 200-220, trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 180-20, v tubah po 200 g 55-65 lir tuba, olupljeni paradižniki v škatlah po 1200 gr 120-130 lir škatla, po 500 gr 60-70, po 300 gr 38-43; grah v škatlah po 1 kg 145-160, po 1/2 kg 155-165, fižol v škatlah po 1/2 kg in 1 kg 220-240, zelene oljke 360-400, gobe v oljčnem olju v škatlah po 5 kg 2650 do 2900, čebulice v kisu v škatlah po 5 kg 270-290, kumarice v kisu 320-350, rumena in rdeča paprika 200-220, marmelada različnih vrst v škatlah po 5 kg 210-230, po 500 gr 230-250, mešana marmelada iz jabolk in sliv 180-190, breskve v sirupu 230-250, marelice v sirupu v škatlah po 1 kg in 1/2 kg 280 do 310 lir kg. Češko steklo že redkost v Italiji MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO Pšenica (stot. dol. za bušel) . . . . Koruza (stot. dol. za bušel) . . . . NEW YORK Baker (stot. dol. za funt)........ Cin (stot. dol. za funt)......... Svinec (stot. dol. za funt)....... Cink (stot. dol. za funt)......... Aluminij (stot. dol. za funt) . . . . Nikelj (stot. dol. za funt)....... Bombaž (stot. dol. za funt)....... živo srebro (dol. za steklenico) . . Kava «Santos 4» (stot. dol. za funt) . LONDON Baker (funt šter. za d. tono) . . . Cin (funt šter. za d. tono) . . , . Cink (funt šter. za d. tono) . . . . Svinec (funt šter. za d. tono) . . . SANTOS Kava «Santos D» (kruzejrov za 10 kg) 7.11.62 19.11.6228.11.62 207 ‘A 206.— 205 7, 107 7„ 106 V, 106 'A 31,- 31.— 31.— 111,37 112.— 110,62 10,— 9.80 10,— 11,50 11,50 11,50 24,— 24.— 24,— 79,— 79,— 79,— 34,85 34,75 34,75 192,— 192,— 190,— 34,— 33,50 34,- 234 '/. 234 '/, 234 Vi 869,— 889.— 867,— 67‘A 69 7. 68 7, 53 V, 54 7, 56 7, 1216 1224,— 1228,— Na mednarodnem trgu s surovinami je baker ohranil čvrsto kotacijo, medtem ko je cena cina nekoliko popustila. Kavčuk je za spoznanje pridobil na ceni. Volna se drži razmeroma čvrsto. Sladkor je napredoval tako v Londonu kakor tudi v New Yorku. ŽITARICE Cena pšenici je v Chikagu v tednu do 23. novembra nazadovala od 206 1/8 na 2041/4 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v decembru; koruza je za malenkost popustila, in sicer od 106 3/4 na 106 5/8 stotinke dolarja za bušel pod istimi pogoji. SLADKOR, KAVA, KAKAO Cena sladkorju je v New Torku napredovala od 3,65 na 3,70 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. To je najvišja cena v zadnjih štirih letih. Novi pridelek kubanskega sladkorja ne bo posebno vplival na tržne cene. Pridelek sladkorne pese v Sovjetski zvezi bo razmeroma pičel, zaradi tega je pričakovati,da bodo Rusi povečali svoje nakupe kubanskega sladkorja. — Kava v pogodbi «B» je v New Torku nazadovala od 33,56 na 33,55 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v decembru. — Kakao je tudi nazadoval, in sicer od 19,59 na 19,40 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v decembru. VLAKNA Na newyorški borzi je bombaž v tednu do 23. novembra ohranil nespremenjeno kotacijo 34,75 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Volna vrste Suint je nazadovala od 133 na 132,5 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. V Londonu Je eena volne vrste 64’s B nazadovala od 102 na 1011/4 penija za funt; v Roubaixu (Francija) je cena napredovala od 13,30 na 13,35 franka za kg. Na borzah v Sydneyu in Melbournu bodo prihodnji teden prodali 127.000 bal volne. Od julija do oktobra letos so prodaje avstralske volne dosegle 1.479.251 bal (lani v istem razdobju pa 1.420.000 bal). Konec oktobra je bilo v avstralskih skladiščih 1,288.523 bal volne. — Juta first marks je v Londonu napredovala od 108 na 109 funtov šterlingov za tono. KAVČUK Vrsta RSS ie v Londonu napredovala od 23 5/16—23 7/16 na 23 7/16—23 1/2 penija za funt proti takojšnji izročitvi. V New Torku je cena ostala neizpremenjena pri 29,30 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi, v prvih 10 mesecih letošnjega leta so ZDA kupile 160.190 ton malajskega gumija; Sovjetska zveza jih je kupila 158.926; Velika Britanija pa 113.302 toni. KOVINE Na londonski borzi so v tednu do 23. novembra zabeležili naslednje kotači j e: baker 234 1/2, cin 870 (prejšnji teden 886), svinec 55 1/8 (541/8), cink 69 (69 5/8) funta šterlin-ga za tono (1016 kg). V New Torku pa so bile cene naslednje: baker 28,80 (prejšnji teden 28,86), svinec N. T. 9,50 (9.50) , cink St. Louis 11,50 (11.50) stotinke dolarja za funt; antimon Laredo 28—28 1/2 dolarja za tono, lito železo 66,33, Buffalo 66, staro železo povprečen tečaj 23,50, živo srebro v jeklenkah po 76 funtov 192— 165 dolarjev jeklenka. Posledice trgovinske povezave Italije s državami EST Kadarkoli hodim po mestu mimo bogato založenih izložb, me nobena ne pritegne, da bi se ustavil in si jo ogledal. Edina izjema med temi reklamnimi okni so razstave trgovin s porcelanom in steklenino. Kot magična moč mi priteguje oko ter mi zbuja pohlep po sijajnih brušenih vazah, umetniško izdelanih servisih za vodo, vino, pivo, liker, šampanjec in kdove še za kakšne modne pijače. A vse manj je opažati v izložbah prekrasni češki kristal, ki slovi po vsem svetu. Trgovec, ki je imel srečo, da si je zagotovil nekaj izvirnih čeških garnitur, z velikimi napisi privablja kupce, posebno še poznavalce teh predmetov. In v resnici izpodrivajo druga manj vredna stekla iz leta v leto dragoceni češki kristal iz italijanskih trgovin. Statistika zadnjih petih let nam pove, da postaja Italija vedno večji kupec inozemskega votlega stekla. Leta 1958 je uvozila iz tujine za 1782 milijonov lir kristala in votlega stekla, leta 1959 za 2072 milijonov lir, leta 1960 za 2552 milijona in lani kar za 3259 milijonov lir. V teh številkah se jasno odraža naglo naraščanje življenjske ravni kot posledice gospodarske konjunkture v Italiji; saj predstavlja kristal nedvomno luksuzno blago, ki si ga človek nabavi šele, ko mu ostaja kakšna lira. Med posameznimi izvoznicami je Zahodna Nemčija vedno na prvem mestu, saj je prodala v Italijo leta 1958 za 641 milijonov lir steklenine (kar ustreza 35 odsto celotnega italijanskega uvoza), leta 1959 za 709 milijonov (34 odsto), 1960 za 885 mil. (35 odsto.), in lani za 1096 milijonov (34 odsto). Kot vidimo, je Zah. Nemčija hodila v korak c. celotnim italijanskim uvozom. Ni pa tako s češkoslovaško. Po količini in vrednosti je njen izvoz stekla sicer naraščal, a tako počasi, da so ostale države, zlasti Francija, vse bolj izpodjedale njen delež. Suhe številke nam povedo, da je češkoslovaška izvozila v navedenih letih za 542 milijonov lir (31 odsto), 606 (30 odsto), 659 (26 odsto) in 739 (21 odsto). Tako vidimo, da je v 4 letih zdrknila od 31 odstotkov na 21, tako da jo je lani že prehitela Francija s 26 odst. in 852 milijonov lir. Od ostalih držav naj omenimo še Belgijo, Holandsko, švedsko, Poljsko, Avstrijo, Anglijo, ZDA in Jugoslavijo. Delež poslednje na celotnem italijanskem uvozom se suče med pol in enim odstotkom. človek se nehote vpraša, kje je vzrok temu čudnemu pojavu, da druga manj vredna in tudi manj znana stekla vedno bolj izpodrivajo češko steklo z italijanskega trga. Ni vzrok pri italijanskih potrošnikih, ki znajo ceniti kakovost in lepoto čeških izdelkov; pač pa ga je treba iskati v trgovinski politiki rimske vlade, oziroma trgovinski povezavi med državami Evropske gospodarske skupnosti. Za letos je bil v obnovljeni tr govinski pogodbi med Italijo in Češkoslovaško kontingent votlega stekla določen na komaj 480 milijonov lir; konec julija je bil določen dodatni kontingent 100 milijonov lir. Ker se te vrste blago izdeluje po naročilu kupca, je potrebno več kot pa 5 mesecev za izvršitev naročila. Italijanski uvozniki spričo tega ne bodo mogli v celoti izkoristiti dodatnega kontingenta, ki zapade 31. decembra. Tako bo letos uvoz češkega stekla prvič padel tudi po celotni vrednosti izpod dosedanje količine. Italijanski uvozniki stekla so zato izrazili željo, da naj preneha diskriminacija proti določenim državam ter da se v bodoče združijo in bistveno povišajo postavke za uvoz češkega stekla in porcelana. G. C. tStrUk KMEČKE ZVEZE Posvetimo se bolj vrtnarstvu! Nekatere zemljedelske stroke' težka, -e nujno potrebno, da jo so v določenih pogojih za teme- pred zimo dobro preorjemo in ljito izkoriščanje zemlje poseb- xj—^ no primerne. Semkaj sodi poljsko vrtnarstvo ali vrtnarstvo na prostem — na polju, kjer gojimo predvsem povrtnine, a tudi nekatere cvetice. Take primere vidimo v okolici Gorice Štan-drež) in Nove Gorice (Šempeter, Solkan), na Tržaškem bi lahko v to všteli proseške cvetličarje. Drugod pri nas smo mogli doslej naleteti le na nekaj poskusov v tej smeri. A že to je razveseljivo in kaže, da bi moglo iz tega zrasti kaj več. ■ prof ' rihm »GOSPODARSTVO" Izhaja trikrat mesečno. - URED NIŠTVO in UPRAVA: Trst, Ul. Geppa 9, tel. 38-933. • CENA: posamezna številka lir 30, za Juso slavijo din 20.- NAROČNINA: letna 850 lir, polletna 450 lir. Pošt. tek. račun «Gospodarstvo» št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna 700 din, polletna 350 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3/1, tek. rač. št. 600-14-3-375. Za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno. • CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir. - Odgovorni urednik; dr. Lojze Berce. - Založnik: Založba »Gospodarstva*. • Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT). Trst. VISTA TRST — Ul Carducci 15, telefon 29-656 Bogatd izbira naočnikov, dal] nogledov šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov m fotografskega materiala. URARNA IN ZLATARNA MIKOLJ KAREL TRST Čampo S. tiiacumu 3, tel. 95-881 Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike Naj bo kraška planota kakršnakoli, ponekod ustvarja tudi za vrtnarstvo če že ne odličnih vsaj zadostne, pa tudi dobre pogoje. Zemlja in lega sta že dva takšna pogoja. Obstaja ovira v pomanjkanju vode, ki je za te kulture tako pomembna. Vse rastline potrebujejo vse leto zlasti v dobi rasti določeno količino vode. čim hitreje rastlina raste, tem več je potrebuje, pa tista, pri kateri gre za bujno listje. Naše podnebje nima za to odličnih pogojev, a niti takih, da bi se to vprašanje ne moglo preče 1 uspešno ublažiti. To možnost daje kraški vodovod So pa še druge možnosti, s katerimi moremo pomagati povrt-ninam do vlage in še do drugih činiteljev, ki posredno rešujejo vprašanja vlage in so sami odličnega pomena za razvoj rastlin. Osnovnega pomena bi bil ta-le ukrep: Zemljišče, ki smo ga namenili zelenjavi, je treba pravočasno in temeljito pripraviti, to pomeni, da moramo zemljo spraviti v tako stanje, da bo mogla dajati rastlinam čim boljše pogoje. Kateri so ti pogoji? To vprašanje je skoro odvečno, a vendar potrebno, ker ga večkrat vse premalo upoštevamo in pozabljamo na tega ali onega izmed činiteljev, ki odločajo pri letini: na hrano, vlago in zrak (izpustili smo toploto in svetlobo, ki ju je za te kulture pri nas dovolj). Kolikor eden teh primanjkuje, za toliko je letina skrčena. Vse povrtnine zahtevajo dobro razgnojeno in rahlo zemljo. Pri nas rahle, a dovolj razgnojene zemlje so izjema, če je ta zemlja srednje težka ali čimbolje pognojimo z dobro udelanim hlevskih gnojem. Tako jo izpostavimo zimskemu mrazu (zmrzlinu); zemlja se dobro prezrači, razpade v grudice ter napije vlage, ki ji bo kasneje dobrodošla. Gnoj, ki se do pomladi (do setve) že malone ves razkroji, založi zemljo s hraninami, kar je za začetno uspešno rast velikega pomena. Ne le, da v tako pripravljeni (izrabljani) . zemlji vsaka rosa, a tudi zalivanje mnogo bolj zaleže, ampak je tudi oskrbovanje rastlin veliko laže. Več činiteljev govori za ta način izkoriščanja zemlje. Zelenjava je že postala važen del prehrane in se krog potrošnikov tega blaga vedno bolj širi. Tržaški trg potrebuje vedno več povrtnine. Večkrat se nekatere izmed teh pogrešajo in ker je po njih povpraševanje, jim cena zraste. Takšno intenzivno izkoriščanj6 zemlje ne zahteva velike površine, kar je za naše razmere velika prednost. Oskrbovanje kultur ne spada med težka dela in ga lahko vrši tudi ženska delovna sila. V poštev bi prišla razna zelenjava, kot n. pr. glavnata solata, endivija, radič, motovilec, ali pa korenček, rdeča pesa, zelena, peteršilj; česen ima večkrat visoko ceno; dobro se vnovčijo bučke, grah in fižol v stročju. Gomoljnice in korenč-nice (krompir, repa, rdeča pesa, zelena i. dr.) se lahko vzi-mijo in poljubno razpečajo. še marsikaj bi mogli na našem polju gojiti, a za enkrat je bolje, da se ukvarjamo le s povrtnino, ki jo najlaže vnovčimo in imamo z njo že nekaj skušenj. Vsaka izmed njih ima razen že o-menjenih skupnih še svoje posebne zahteve glede na zemljo, kolobarjenje, gnojenje, oskrbovanje i. dr. Kot povsod je tudi tukaj potrebna strokovna sposobnost. Naš človek je tehnično nadarjen in se pri vsakem poslu hitro znajde; tudi v tem bi se. Dobra strokovna knjiga bi mu mogla služiti kot odličen svetovalec. Kot takšno priporoča- kmet. srednje šole v Mariboru. Knjigo je založila »Kmečka knjiga» v Ljubljani leta 1957 in bi jo mogli naročiti pri Slovenski knjigarni v Trstu. j. f- Povišanje pokojnine kmetom V senatu so te dni razdelili zakonski osnutek, ki ga je pripravil minister za delo in ki predvideva povišanje minimalnih (najnižjih) pokojnin neposrednih obdelovalcev zemlje, spolovinarjev in kolonov, na 10.000 lir na mesec. Nove pokojnine bi veljale od 1. julija 1962 dalje. Starostnim pokojninam in invalidninam bi priznali dodatno t šoto 10 odsto za vsakega sina na mesec ter eno dvanajstino pokojnine ob priliki božičnih praznikov. Do minimalne pokojnine bi ne imele pravice družine neposrednih obdelovalcev zemlje, kolonov in spolovinarjev, katerih člani niso zaposlenih na posestvih za vsaj 104 dni na leto. V sklad, iz katerega bi črpali potrebna sredstva, bi se stekali prispevki države in samih zavarovancev. Ti bi prispevali po 41 lir (moški) ali 22 lir (ženske in nedorasli fantje in dekleta) za vsak delovni dan. Država pa bi za leto 1962-63 dala v ta namen na razpolago vsoto 7 milijard lir. Teran se je podražil Novi teran, ki je letos izvrsten, prodajajo naši Kraševci ,ki prihajajo v Trst v obmejnem prometu, že po 280 lir liter. Pravijo, da ga lahko doma prodajajo po 220 dinarjev za liter, in to v večjih količinah kar iz kleti. Živinorejci zahtevajo višje cene mleka Pretekli teden je bil v Repen-tabru sestanek ondotnih živinorejcev. živinorejci si naglasili, da stroški za proizvodnjo mleka so že tako narastli, da ne krijejo več cene, po kateri se mleko prodaja. V današnjih razmerah bi morala biti cena mleka vsaj 100 lir. če pojde tako naprej, bodo kmetije začele propadati in v nekaj letih bo kmetijstvo popolnoma uničeno. Zlasti če se ne po-mo »Vrtnarstvo* Fr. Vardjana, I pravijo posledice hude suše, ki MORILI MARALOSSO TRST-TRIESTE, ul. XXX Ottobre vogal ul. Torrebianca, tel. 35-740 Pohištva dnevne sobe ■ oprema &l(Vzme za urade - vozički - posteljice permaflnK Razstave: Ut. \ aldirivo, 29 11. F. Filzi. 7 je zajela letos tudi naše kraje, c primernimi ukrepi s strani oblasti, bo živinoreja v zimskih mesecih močno nazadovala. Živinorejci so sklenili poslati posebno resolucijo vladnemu generalnemu komisarju in v vednost pokrajinski upravi. V resoluciji zahtevajo zvišanje cene mleka ter prispevke, ki jih predvidevajo zakoni v izredno slabih letinah. Obvestilo živinorejcem Obveščamo živinorejce, da sedanje odredbe prepovedujejo rediti bike, ki so nad 10 mesecev stari, razen če jih ni že potrdila pristojna pokrajinska komisija. Torej vsi lastniki, katerih bikci so že dovršili 10 mesecev starosti ali jih bodo dovršili do 31. decembra letos, morajo predložiti (po svoji občini) tozadevno prošnjo naslovljeno na pokrajinsko komisijo za potrditev bikov, Trst, Ul. C. Ghega št. 6-1, v roku do 30. novembra letos. Za bikce, ki so se izlegli v rejskih centrih in za bike pleme-nilnih postaj, je treba priložiti prošnji tudi živinozdravniški izkaz, iz katerega je razvidno, da žival ni jetična, ne okužena po brucelozi. Naročila semenskega krompirja Obveščamo zainteresirane kmetovalce, da je pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo pričelo v ponedlejek, dne 26. t.m. sprejemati naročila za nakup semenskega krompirja vrste S. Miche-le in Majestic, pridelanega pri središču za razmnoževanje semenskega krompirja. Ob naročilu najmanj 50 kilogramov mora kmetovalec plačati 50 lir za kilogram semena. Holci POSTA Trg Oberdan 1 (v centru mesta) ■ Tel. 24-157 — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda. centralna kur lava, telefon v sobah. Cene od 750 lir dalje. ŠTEDILNIKI - PECI na plin elektriko, les in premog, ELEKTRIČNI LIKALNIKI, PRALNI STROJI, grelci za vodo, hladilniki, ELEKTRIČNE LUCI VSEH VRST, SERVISI IN DEKORATIVNI PREDMETI iz keramike, porcelana in kristala. NAMIZNI PRIBORI IZ NERJAVEČEGA JEKLA - MNOGOŠTEVILNI PREDMETI ZA KUHINJO, dom. restavracije, gostilne in podobno TRST # Piazza S. Giovanni 1 C. G. R. C0MMERCI0 GENERALE E RAPPRESENTANZE d. z o. z. import TJST ■ TRIESTE expoht TELEF.: 37-940, 28-352 TELEGR.: CIGIERRE VIA DELLA GEPPA, N. 9 C. P. 185 TVRDKA SILA JOŽEF uvoz izvoz TRST • Riva Grumula 6-1 • Tel. 37-004, 55-689 adriaimpexspA TRS T# Via ilclla Geppa, 9 Tel.; 30-770, 29-135 IMPORT - F,XPORI iniluslrijskih proizvodov .Tvrdka je pmthlnščeno za prodaja nadomestni h delov FIAT, O M. R l y v Jugoslavije TRGOVSKO ZASTOPSTVO EKSKLUZIVNA ZASTOPSTVA Nudi najboljše pogoje pri nabavi in prodaji vsakovrstnega blaga A tiamič TRST, Via S. Lazzaro 2311 ■ Tel. 28-449, 31996 TRANS- TRIESTE Sociela a r. I. TRIESTE TRST, V Donota 3 — Tel 38 827, 31 906, 95-880 UVAŽA: vse lesne sorlmune in produkte gozdne industrije. IZVAŽA; vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele Vse vrste gum tovarne < K Al in vse proizvode najvažnejših itali jan-kih industrij. PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE LA GORIZIANA Gorica - Via D. d’Aosta N. 180 • Tel. 28-45, 54-00 • Gorica PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo FIMAR (Ex Magazzini del Corso) TRST, Corso Italia, 1 (vogal P della Borsa) • Tel. 29-043 Bogata izbira svilenih, maka in naylon dežnih plaščev, oblek in jopičev za moške, ženske in otroke Obiščite nas s polnim zaupanjem! BLAGO ZAJAMČENE KAKOVOSTI PO NAJNIŽJIH CENAH o lestenci, svetilke o opreme za kopalnice o razne vrste ploščic o vodne pipe vseh vrsl TRST VIA S. MAUR1ZIO, 2