6 Naši dopisi. Z Dunaja. — Ker so ustavoverci ca svojih „partei-tagihu popoln fiasko doživeli, poprijeli so se druge intrige, — šli so namreč v gornjo Avstrijo med kmete in jih nahujskali na upor zarad ondi povišanega zemljiškega davka po novi uravnavi. Neumni niso ti liberalci, to se jim mora pustiti, ampak zvite buče so, ki ved6, da kmet, sicer miren in konservativen, postane zelo občutljiv, če mora več plačati. Posrečilo se je to-raj res liberalcem, da so razdražili gornje-avstrijske kmete zoper vlado in avtonomistično večino državnega zbora, ter začeli shajati se v skupščino in z uporom žugati. Ker pa je vlada gornje-avstrijska prepovedala kmetom shod, sta dva liberalca namesto kmetov se podala k ministru Taaffe-u in od njega zahtevala dovo litev kmetskega shoda. Grof Taaffe je odgovoril, da on ne more segati v oblast deželne vlade linške in da bi bil kmetski shod tudi brez vspeha, kajti vse, kar se da o zadevah zemljiškega davka doseči, bode se doseglo tudi brez tega zbora. Na vprašanje: ali bi smela de-putacija kmetov do cesarja priti, je Taaffe odgovoril, da je to odvisno od cesarja samega; vsakako pa bi cesar sprejel le kmete, pa nobenega druzega vmes ne. Minister je konečno rekel, da čem bolj se ljudstvo pomiri, tem več se bo dalo doseči. Vse hujskanje kmetov po ustavovercih je kažipot večini državnega zbora, da najde pravo pot da odbije ustavovercem orožje iz rok, s katerim zdaj ustavoverska koterija razburja ljudstvo. — Dvorni svetnik Pfibramv ministerstvu vnanjih zadev prestavljen je v Barcelono; dozdaj je imel poročilo o časništvu in bil je strasten nasprotnik desnice dr- žavnega zbora, — ta mu bo zato iz srca voščila srečno pot v španjsko deželo. V Gorici 2. januarija 1881. — Edina moja novica o novem letu je ta, da nas je po dolgem in dolgočasnem mehkem vremenu in po celo nenavadni včerajšnji gor-koti sinoči pozdravila zaželena domačinka — burja, ki danes celi dan zrak čisti in nam prsi krepča. — O novem letu imajo časniki navado, da bralcem kaj statističnega iz preteklega leta podajajo. Tudi jez sem pobral nekaj številk, ki nam kažejo sedanji stan naših domačih reči. Najpoprej naj podam nekaj cerkvenega aii škofijskega. Dobili smo te dni naš nadškofijski „Status personalis et localis" o začetku leta 1881. Dekanatov šteje goriška nadškofija 16, fara 72, kuracij 13, vikarijatov 107, podružnic 230, duhovnikov — dušnih oskrbnikov 278, v druzih službah 19, zunaj škofije 2, vpokojenih (za trdno ali začasno) 52, mašnikov brez službe (bogoslovcev i. dr.) 8; skupaj 366 mašnikov. Umrlo jih je 1880. 1. 7. Duš šteje vsa nadškofija 214.465 rimsko-katoliških. Drugovercev je: grško kat 5, ločencev 5, protestantov 111, Anglikanov 10, judov 269. — Redovnikov imamo: Frančiškanov (v Gorici) 26, *) Kapucinov v Gorici 12, v Križi (ipav-skem) 8; milosrčnih bratov (v Gorici) 8; Jezuite 3. — Redovnic*. Uršulinaric (v Gorici) 39 usmiljenih sester (v Goricij 22, šolskih sester ,,de Notre Dameu (v Gorici) 24, sester »božje Previdnosti*' (v Korminu) 15. — Bogoslovcev v centralnem primorskem semenišči je (za 4 škofije) 37; goriška nadškofija jih ima 20, trža-sko-koperska 7, poreško puljska 3, krška 7. V Andrej išči (mladenšnici) je 52 gimnazijskih dijakov. Iz Kočevja 1. jan. — Tudi pri nas v Kočevji se kaže, da ljudstvo noče več biti golo sredstvo uradnikom za njihove namene. Pametni možaki Kočevski ved6, da jim 81ovenci privoščijo njihov nemški jezik, kakor si svojega slovenskega branijo , in pod geslom „vsacerau svoje" sta si nemški Kočevar in dolenjski Slovenec prijatelja. Naj Vam v dokaz tega povem interesantno do-gudbo, da so uni teden naši občinski očetje „ad actau dejali neki poziv od znanega g. Ledenega, ki je zahteval, naj kočevska občina viteza Kalteneggerja imenuje za častnega meščana. Vrli kočevarji pa so se na kratko odrezali tako le: ,,Vorn Lede neg las sen wir uns nicht mehr foppen"! — Živili! Iz Ljubljane. — Končano je bilo s starim letom — številenje ljudstva, ki bode zarad ,,občevalnegja jezika" menda velika statistična laž; — končan pa je tudi čas za reklamacije o volitvah za kupčijsko in obrtnijsko zbornico; — kakor slišimo, uže dregajo nekateri uradniki zopet v volitve, za kar nimajo ne poklica ne pravice. Ne bo li nikoli konec temu rogo-vilstvu ?! — Gosp. dr. Račič imenovan je za c. kr. finančnega svetnika in je po takem načelnik c. kr. finančne prokurature namestu viteza Kalteneggerja, — dosedanji poštni kontrolor gosp. Prešel pa je po9tal c. kr. visi upravnik pri pošti ljubljanski. — Obojno to imenovanje radostno pozdravljamo. — Včeraj se je vitez dr. Kaltenegger podal na Dunaj, da ondi sprejme opravila nove službe, potem pa neki pride še za par tednov v Ljubljano nazaj, da vredi privatne svoje zadeve. —? Gospa Emilija Winkler, soproga gospoda deželnega predsednika, je bila v včerajšnem zboru za n a-mestnico presvitle cesarice, ki je višja pokroviteljica tukajšne otroške bolnišnice, izvoljena. *) V tej številki in naslednjih so všteti tudi 14 i k i. Pis. 7 — (Iz odborovih sej družbe kmetijske 12. decembra L L in pa 2 januarija t L) Došlo je „Novicaui" iz zadnjih dveh sej sledeče poročilo Po novih volitvah lanskega občnega zbora se je vsled družbinih pravil na novo ustanovilo 5 odsekov, ki si družbina opravila med seboj dele; — prošnja gosp. župnika Trepalana Selih o zadevah ondašnjega vodnjaka je bila s priporočilom uročena c. kr deželni vladi; — prošnja občine Moravske o zadevah tamošujih sejmov je so-glasao z zbornico kupčijsko bila izročena c k. deželni vladi z nasvetom, naj dovoli, kar občina prosi; - centralni odbor je radosten sprejel poročilo o novi vo-litvi podružničnega odbora, kateremu na čelu je zdaj gosp. dr. Poznik; — c. kr. deželna viada je naznanila družbi kmetijski, da se sklada ž njo o dnevih, kedaj da ima letošnja preiskava privatnih plemenskih že bce v biti v Radoljici, Kranji , Kamniku in Ljubljani, in da pri teh preiskavah gosp. J. Fr. Seunig, podpredsednik družbe kmetijske in pa gosp. Sch legel, učemk pod-kovstva, zastopata družbo kmetijsko; — deželni odbor je izročii družbi kmetijski v prevdarek prošnjo Vipavske tržke občine o zadevah velike naprave ovčjega sirarstva na Nanosu; odbor je sklenil nameravano napravo, ki obeta nov napredek kranjskemu si-rarstvu, natanko preiskati in na podlagi temeljitih po-zvedeb svoje mnenje deželnemu odboru izreči; — gosp. Ogulin je poslal poročilo v trtam zel6 škodljivi glivi „Perenospora vitieola", ki jo je našel v nogradih do lenjskih; ,,Novice'- prinesd prihodnjič kaj več o tej novi uimi; — o predlogih Novomeške podružnice zarad ciganov in pa zarad dobrih poljskih semen se bode učinilo pozvedovanje. (Kon. prih.) — [Preiskava privatnih žebcev)% za katere želijo gospodarji dobiti licence za plemstvo ktošnje leto, se bode vršila v Radoljici 24., v Kranj i 25., v Kamniku 27. in v Ljubljani 29. dne t. m. Pri tej komisiji zastopata družbo kmetijsko go*p. J. F. Seunig, podpredsednik družbe kmetijske kranjske in pa gospod J. S c h legel, učenik podkovstva in živinozdravatva v podkovski šoli ljubljanski. — (Tudi katoliško društvo rokodelskih pomočnikov) je obhajalo lepo božičnico na novega leta večer. Vsa njena osnova se je izvrstno izvrševala, res v čast društvu in v veselje njegovemu marljivemu predsedniku prečastitemu duhovskemu svetovalcu J. Gnjezdi. Posebna hvala gre pridnim pevcem, ki so pod vodstvom prečast. podpredsednika, kateheta Kržiča nalogo svojo tako lepo rešili, da so večkrat morali na splošno zahte-vanje pesmice ponavljati. Pesmi so se vrstile z de-klamacijami. Lepa narodna božična pesem je obilo zbrano občinstvo vpeljala v slavnosti tega večera, katerega še jasneje je razgrnil v prekrasnem govoru pre častiti častni kanonik gosp. dr. (i o ga 1 a, povdarjaje edino pravo stališče v socijalnem življenji — stališče sv. vere, in to stališče je geslo društvu rokodelskih pomočnikov. Omenil je govornik tudi veselih in nepozab-Ijivih dni 2oletnice tega društva, ko so od blizo in daleč došla bratovska društva v Ljubljano in jo je tudi načelnik avstrijskih rokodelskih društev, milostljivi vojaški biskup gospod Gruša počastil s svojo navzočnostjo. Za govorom, ki je globok vtis naredil na vse pričujoče, je sledila deklamacija Virkove „Božičoe", potem pa je zbor zapel pesmico „Danes tukaj, jutri tam", za njo nas je vneti deklamator zopet peljal na Betle-hemske trate v deklamaciji ,,Betlehem". Dalje je mogočno zabrenčalo ,.Morje Adrijansko", po njem pa zopet pridubtela lepa ,.Roža Jenhonska". Zbor zapoje še „ Popotnico pevca", vrl društvenik pa nas potem z vneto besedo pelje tje v Minoritsko cerkev v Kolonijo , kjer počiva oče katoliških rokodelskih društev — nepozab- ljivi Kolping, — na posled v pozdrav vsem sodni-štvom se je v slovenskem prevodu še zapela , društveua pesem", za sklep pa izvrstno igrala nalašč zato prired* ]ena gledališka igra ,,Zamujeni železnični vlak" , ki je vzbudila splošno veselje. Vse občinstvo je hvalilo mno-gostrausko zmožnost vrlih rokodelskih pomočnikov. Veselica se je k.ncala z dvema tombolama z lepimi dobitki. Tako se je od konca do kraja vse lepo izvršilo; le silna vročina v premajhnem prostoru je potrjevala resnico obžalovanja, ki ga je slavni govornik v uvodnem govoru izrekel, namreč to , da družba še nima — svoje lastne hišice. Naj bi želja ta ne ostala še ,,pium desiderium" predolgo! — (Božični oratorij), katerega je v podporo deški sirotnici v nedeljo z velikim trudom in požrtovanjem priredila Vinceneijeva družba, je bil v obče lepo osnovan, m še posebno, kar se tiče petja, zares krasen. Predstavljale so se tri žive podobe: 1) A ve Marija, 2) rojstvo Kristovo in 3) pastirji pri jaslicah, in po teh se je ravnalo tudi petje. Pred vsako podobo pela se je ena himna, potem je bil recitativ iz evangelija, ki dotično podobo opisuje, po recitativu se je pokazala živa podoba, in potem je sledila zopet himna. Tako pri vsaki podobi. A, žalibog, zarad premalega prostora in prevelike gnječe je bil v dvorani presoparn zrak, da ume-talni ogenj ni hotel goreti in se zato niso mogle dobro videti prelepo grupirane, še lepše pa opravljene žive podobe. Vkljub tej nezgodi gre topla zahvala marljivi Vincencijevi družbi, ki si neutrudljivo prizadeva, po različnih potih pridobivati ubozim sirotam milodarov, preblagim gospicam pa za kraBno predstavo živih podob še posebno iskrena pohvala. — (Novoletna veselica v Čitalnici) je potrdila v vsem renomč, ki si ga je „Silvestrov večer" pridobil uže davno. Odlikovali so se posebno naši pevski zbori in pa naša izvrstna komika gospoda Kaj zel in Rudolf. Ljubljane pa bi tudi potres ne bil podrl, ko bi se bil iz dunajskega „partajtaga" došli „tajčkrainer" smel pro-ducirati, česar pa policija ni dopustila. — Tudi ljubljanskega Zvona" 1. zvezek je prišel na svitlo v lični, nekoliko veči obliki, kakor „Kres", s katerim je po leposlovni in znanstveni vsebini dvojček. Tudi „Zvonu" na čelu stoji pesmica, za katero sledi 16 različnih člankov. Tako je slovensko časništvo zopet pomnoženo; naj bi se le tudi pomnožilo število — naročnikov ! — Žalostna novica nam je došla iz Novomesta, da je ondi kanonik gosp. Anton Mlakar, ves mož po volji božji in iskren rodoljub, 30. decembra umrl. Hvaležen mu ostane spomin v domovini naši! — Med podobami svitle neveste cesarjevičeve, prin-cesinje Štefanije je za najboljo spoznana tista, katero je malal dunajski slikar Weiland. Po tej izvirni podobi je posnela gospica Ida Kuni svojo sliko prin-cesinje Štefanije, katera je sedaj na ogled razpostavljena v bukvami Bambergovi. Dunajski časniki hvalijo to sliko kot mojstersko delo naše umetnice. Radi opozorujemo naše občinstvo, naj ne zamudijo ogledati prekrasno to podobo. Gospica Kiinlova je slikala tudi svetlega cesarjeviča Rudolfa, čegar podoba se s podobo princesinje Štefanije v navedeni razstavi vidi. Naj dostavimo tem vrsticam še to, da jako izurjena umetnica izdeluje tudi podobe svetnikov in kakor slišimo, lepo in poceni. — Naj spolnimo danes, kar smo obljubili v zadnjem listu lanskega leta, da namreč kaj več povemo, kako se se je vršila obravnava „Novic" 24. decembra pred c. kr. deželno sodnijo. Liedertafelski predsednik Wawretschka se je pritožil zoper sodba c. k. okrajne sodaije ljubljanske, katera je izrekla, da 8 so „Novice' opravičene bile braniti se sprejeti Waw-retschkin preklic glede glasovitega izleta liedertaflerjev na Šmarno goro in v Medvode, ker je bil oni popravek, ki ga je Wawretschkajv „Novicahu zahteval, po dokazu m noži h prič neresničen. Obravnavo pri deželni sodniji vodil je c. kr. nad-sodnije svetnik Kaprec, prisedniki so pa bili svetniki: Zhuber, Rehbach in Czech. Pritožnika zastopal je dr. Suppan, vrednika „Novic" pa dr. Poklukar. Poročevalec bil je baron Rehbach, ki je v začetku bral dotične članke „Novic", — a tako , da se je uže pri izrekanji mnogih besedi videlo , da mu je slovenščina prav ptuja stvar. Ko se je potem prebral še zapisnik o zaslišanih pričah in 1. sodba z razlogi, go-govoril je prvi dr. Suppan ter kritiziral najprej ute-meljenje prvega (okrajnega) sodnika, potem priče in njihove izpovedbe ter sklenil s tem, da „Noviceu niso ničesar dokazale, kar so trdile, da so se tedaj brez pravega vzroka branile sprejeti Wawretschkin popravek ter da naj se njihov vrednik obsodi na primerno denarno kazen in povračilo stroškov. — Dr. Poklukar na to poprime besedo ter sklicevaje se na ravno prebrane izpovedbe prič dokazuje, da so se po izreku ene priče v cerkvi na Šmarni gori res igrale take viže, da se more nanje plesati, — da na dalje vse zaslišane priče potrjujejo, da je vsaj 6 do 7 liedertaflerjev hodilo krog cerkve in v gostilnici na Šmarni gori brez srajc, ter da so jih nekatere priče videle v zapetih suknjah, nekatere pa samo s suknjami ogrnjene, tako, da so spredni život kazali nag; — nadalje da ena priča trdi, da je bil med brezsrajčniki Wawretschka sam. Tudi je do« kazano, da je bila prinesena goreča smodka v cerkev in da jo je tam eden Wawretschkine garde v usta dejal in kadil, morebiti le z namenom, da mu ne ugasne. Dokazano je dalje tudi, da so na poti v Medvode počivali na trati, in znano je, da se meščanom dostikrat polje kmetovo čisto nič ne smili, češ, da vse to je le za kratek čas meščanom pripravljeno. Dokazano je dalje, da je bilo na Svetji, kjer so Liedertaflerji obedovali , po eni strani kozolca zloženo žito, in da so cel6 nekateri izmed družbe svarili druge, ne tako blizo žita kaditi, — da tedaj ni čuda, ako je sosede skrbelo, da ne bi se primerila nesreča po ljudeh, med katerimi po daljni hoji utrujenimi lahko ta ali um globokeje v kozarec pogleda ter brez slabega namena lanko napravi veliko nesrečo. Konečno naglasa zagovornik „Novic" tudi še to, da je takrat vse domače časnikarstvo — bodi si slovensko ali nemško — imelo skupno dolžnost braniti čast kranjske dežele zoper lažnjive telegrame in poročila , katere je na čelu med nasprotnimi listi prinesla celo uradna „Laib. Zeitg.", trdeča, da so „našuntani slovenski kmetje napadli nemške pevce". — Takemu hujskanju, ki se je pri konečni sodniški obravnavi Medvodske dogodbe skozi in skozi za lažnjivo skazalo , nasproti bila je dolžnost vsega poštenega časnikarstva, svetu pokazati prave vzroke, zakaj ljudstvo na kmetih liedertaflerjev po pravici ni moglo biti veselo. Naši slovenski časniki so to svojo dolžnost spoznali in se je držali, zato jim pa tudi ni bilo moči sprejeti zahtevanega preklica, ki je poln neresnic. Zagovornik potem sklepa s predlogom, naj si. c. k. deželna sodnija, glede na vse navedene izpovedbe prič, katere dokazujejo, da je Noviški vrednik mnogo in dobrih vzrokov imel, zahtevanega W. preklica ne sprejeti, po vse potrdi sodbo c. k. okrajne sodnije ljubljanske. Na to je odgovoril dr. Suppan s sumičenjem, da so slovenski časniki le laži in obrekovanja trosili, kar pa dr. Poklukar takoj odločno zavrne sklicaje se na ravno navedene in po pričah potrjene čine, katerih puhlo negiranje nasprotnikovo v ničemur ni omajalo, nasproti pa so uže pri c. k. deželni sodniji dovršene obravnave dosti očitno dokazale, kako čisto izmišljene in hudobne so bile laži po širokem svetu raztrošene in brez konca in kraja prežvekovane ravno po privržencih liedertaflerjev. Na to je sledilo posvetovanje sodnikov in oklic obsodbe „Noviškega" vrednika na 20 gld. globe a povračilom stroškov in v sprejetje preklica. — O utemelj en j i te sodbe, katero je neka juristična posebnost, govorili bomo tudi posebej v ,,Novicahu ali pa v kakem strokovnjaškem listu. — (Naznanilo našim živinorejcem.) Gospod Andrej Ditrich, posestnik in trgovec v Vipavi, ima izgledno lepo kravo s teletom Muriškega plemena (Murzthaler) na prodaj. Kdor jo želi kupiti, naj se nemudoma obrne do njega, da lepo blago ne pride iz dežele, ker gosp* Ditrich, ki ima mnogo živine, jo namerava 12. dne t. m. postaviti na sejm v Sesano.