Poštnina plačana v gotovini CENA IZVODA 20 DIN F Leto XIII. — Štev. 48 V Ljubljani, 1. decembra 1957 I Izdaja Tiskovni svet »Polet« — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Prešern Igor — Rokopisov ne vračamo — Tisk Tiskarne »Toneta TomšiČa< v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani — Uredništvo: Likozarjeva ul 12, uprava: Cankarjeva 4 (pasaža Nebotičnika) -- Poštni predal 377 —-Čekovni račun uprave 60-KB-2-Ž-84 — Telefoni: uredništvo: 31-694 (ob nedeljah tudi 31-193 in 39-278) — uprava 21-281 — Celotna naročnina 400 din, polletna 200 din. conska nogometna liga Ljubljana, 1. decembra. Privlačni jesenski derby conske lige med Odredom in Ljubljano je bil predmet razprave med navijači obeh klubov že ves teden, danes pa je kljub izredno hladnemu vremenu privabil na stadion ob Titovi cesti izredno lepo število 3500 gledalcev. Reči pa moramo, da ta tekma ni nudila tistih užitkov, ki jih ponavadi zasledimo ob takšnih srečanjih, ker je imela ves čas prav prvenstveni pridih in zato ni bila lepa, temveč bolj živčna. Zmago je po vsem pričakovanju osvojil Odred, še zlasti zaradi tega, ker je nastopil, razen Gubana, v kompletni sestavi, medtem ko je bila Ljubljana spet okrnjena, brez Sočana in Perhariča. Odred : Ljubljana 2:0 (1:0) Glavni sodnik Varaždin ec, mejna Miikiulam in Vunarič, vsi iz Zagreba; strelca Kranjec v 44. in Kiančišar v 51. minuti za Odred. Ljubljana: Zupančič, Čretnik, G-r. " ~ " Pirc, Bogataj, Kom- Gruden, Hacler, Dolenc, Blaznik, Kranjcu nekaj časa kar ni šlo in je takoj zatem zamudil lepo priložnost, da bi povedel svoje moštvo v vodstvo. V 10. minuti je imel idealno priložnost Halilagič, ko je Zupančič zapustil vrata. Šele tedaj se je Ljubljana nekako zdramila in začeta živalineje prodirati na nasprotnikovo polovico in v 19. min. zlej, nos, Gosar. Odred: Jazbinšek, Medved, Piskav, Žumbar, Berginc, Kiančišar, Bašič, Hočevar, Kranjc, Limo, Halilagič. Ko je v 44. minuti Kranjc po krivdi obrambe Ljubljane dosegel prvi gol za belo-rdeiče, ie bil ves stadion na nogah, kajti gledalci, Jri so v tem deribyju prepričano pričakovali zmago svojih ljubljencev, so premagalo ekipo Zagreba ta uspeh Odreda prav navdušeno 'T’rl' ir -1 : pozdravili. Čakati p,a smo morali Precej časa, da se je mreža sploh Prvič potresla. Medtem smo bili priče nekaterim Več ali manj razburljivim dogodkom vse od prvega sodnikovega žvižga, do te minute. Odred je namreč takoj povzel pobudo v svoje rolke in nekaj časa kljub očitni nervozi igralcev obeh moštev, vztrajno napadal. Že v 5. minuti je poslal Baši zelo nevaren strel tik ob vratnici v aiut. Štiri minute za tem je itn el Kiančišar nalogo streljati prosil strel, ki ga je izvedel prav dobro, iz tega pa }e bil dosežem kot. je imel Gosar zelo lepo priložnost, ko se ie sam znašel pred Vrati Odreda, pa je streljal mimo vrat v out. Tedaj je postala Ljubljana nekoliko enakov-redma Odredu, vendar je čvrsta Odredova obramba, ki je danes funkcionirala brezhibno, prav dobro razbijala napade Šiška rje v. Odredovci se niso prav nič zmedli cb prodorih Ljubljane, nasprotno, ponovno so prevzeli pobudo v svoje roke in igra ie postala obojestransko precej živahna. Tudi Ljubljančani so imeli še nekaj priložnosti za dosego gola. Uspešnejši pa je bil Odred, ki je polčas zaključil z 1:0 v svojo korist. V drugem oolčasu so Ljubljančani ki jim ie padla morala že ob prvem golu še bolj popustili. To so Odredov! igralci še boli izkoristili im (Nadaljevanje na 2. strani) ZGORAJ: v četrtek so pred domom partizanskega društva Tabor v Ljubljani odkrili spomenik 47 članom tega društva, ki so med NOV darovali svoja življenja za svobodo naših narode Na sliki: tov. Mitja Ribičič, predsednik Zveze »Partizan« Slovenije, odkriva spomenik (poročilo beri na 4. strani) Hokej v Beogradu... Beograd, 1. decembra. Včeraj im na praznik 29. novemubra so imeli v Beogradu nekaj hokejskih tekem. 29. novembra ie moštvo Tašmajdam z 10:5 (4:2, 3:1, 3:2). V drugi tekmi je Partizan z nalvecjo težavo premagal Crvcno zvezdo z 2:1 (1:0, 0:0. 1:1). Včeraj pa je Partizan premagal Tašmajdan s 6:2 (2:0, 2:1, 2:1). medtem ko ie Zagreb premagal Crvcno zvezdo s 4:3 (2:2, 0:0, 2:1). OB STRANI: na »Teku republike«, ki je bil v četrtek v Ljubljani, je med člani na najdaljši progi zmagal Simo Važič, član celjskega Kladivarja. Zvezna nogometna liga Crvena zvezda in Vardar sla poskrbela za presenečenje N Ob 14. obletnici Kakor vsako leio, tako smo se tudi letos °b 29. novembru spomnili tistega zgodovinskega dneva pred 14 leti, ko so se fIa II. zasedanju AVNOJ v Jajcu na-T°di Jugoslavije preko svojih odposlanko jasno in odločno izrazili, da nočejo več povrafka starih časov, da nočejo več Pr-daprilske monarhdfašistične Jugosla-°ije, marveč da hočejo živeli v svobodni drj.aoi, v kateri ne bo več zatiranja člo-Veka p0 človeku. Ta dan je prav go-to»o najpomembnejši mejnik v vsej zgodovini jugoslovanskih narodov. 29. no-Vember je rojstvo Federativne ljudske republike Jugoslavije, rojstvo socialistične Jugoslavije Bilo je to pogumno dejanje, 8aJ je bil ves svet še v središču vojnega *rušča, naša domovina pa tlačena od fa-Etičnega nemškega škornja. Toda ne na-cistične divizije, ne domači izdajalci, niti ^dapčevska kraljeva vlada v Londonu, ki skušala omalovaževati odpor jugoslo-°anskih narodov pod vodstvom Komuni-partije in njenega voditelja Inv. *iia> niso mogli preprečiti nujnosti tega zS°dovinskega koraka. ®d tistega dneva v Jajcu je poteklo že ‘4 ‘et. V teh 14 letih smo doživeli mnogo *Pega in veselega, pa tudi mnogo bole-in trpkega. Doživeli smo radost de-°°nih brigad, ki so dvigale domovina iz ru5eoin. Veselili smo se ob gigantskih to-®arnah in električnih hi dr o central ah, ki 8°v rasle iz tal. Potem so prišli spet dnevi e',-ke preizkušnje — informbirojska go-napad na naše vodstvo in na naše nar°de. Toda vztrajali smo in nismo klo-n'!f- Naše ljudstvo se je še tesneje str• J 0 okoli svoje Partije in maršala Tita. aries so tudi ti težki dnevi samo Se let . . . Danes si sami krojimo svojo b8o<*°' imamo že marsikaj, česar pred in,Jn° nismo PoznaH’ /mamo svojo težko luhko industrijo, imamo velike tovarne, Hh trarne’ inUUute • • Na vseh področ-n . naPredujemo, tu hitreje, tam počas-ln1Q' T°da napredujemo. In svobodni smo Sarrii odločamo o svoji bodoči usodi. ^. a država je ena prvih pobudnic za !\n° sožitje med narodi, ir>uem°’ nas Potih 29 ’ ki so jo naši narodi začrtali °^lobra 1945, ne bomo krenili nikoli. ...in na Jesenicah Jesenice, 1. decembra. Včeraj zvečer je moštvo Ljubljane odigralo na Jesenicah tekmo proti celovškemu moštvu KAC. Ljubljana ie igrala dokaj bobro, vendar zaradi slabega vratarja položila orožje. KAC je premagal Ljublano s 4:1 (1:1, 2:0, 1:0). Častni gol za Ljubljano je dosegel Čuček. Hajduk : Crveua zvezda 0:1 (0:0) Split, 1. dec. V zelo hladnem vremenu in močnem vetru je danes Crvena zvezda nepričakovano premagala domačega Hajduka 1:0 (0:0). Hajduk: Vulič, Greif, Radovič, Brkljava, KrstuloviČ, Kurir, VastiČ, Žanetič, Bego, Pa-pcc, Vičevič. Crvena zvezda: Gajič, Tomič, Zekovič, Popovič, Tasič, Spajič, Mitič, Sckularac, Toplak, Kostiič, Darkovič. Na današnji tekmi je bilo res težko igrati, saj je veter na trenutke pihal tudi s hitrostjo 100 km na uro. Igralci obeh moštev so se trudili, da bi obvladali žogo, katere pa največkrat niso mogli. V taki situaciji je bil Hajduk v prvem polčasu precej boljši, s a,j je igral s pomočjo vetra. Te prednosti pa Splitčani niso znali izkoristiti, čeprav so večino prvega polčasa igrali na polovici Crvene zv°zde. Edini gol, ki je bil dosežen v prvem polčasu pa je sodnik Splitčanom razveljavil zaradi prekrška nad vratarjem. Mnogi so menili, da bo Crvena zvezda v drugem polčasu znala izkoristiti prednost vetra. Vendar je imel Hajduk tudi v drugem delu več od igre, medtem ko so gostje le na trenutke prihajali pred nasprotnikova vrata. Iz takega prodora pa je Kos tič 15 mi- BRANIK se je izkazal Branik : Uljanik 5:3 (3:1) Maribor, 1. decembra. Navzlic izredno slabemu vremenu je prišlo v Ljiudski vrt 1500 gledalcev, ki so videli živo im precej ostro igro. Trd teren je ovirail igralce, ki so v ostrih startih komaj cb vladali ravnotežje. Zato je bilo tudi precej prekrškov, ki jih ie Ul arnik zakrivil 19, Branik pa 16, razmerje v kotih pa znaša 9:6 za Branilk. Domači so bili nedvomno mnogo boljše moštvo. Obramba je bila precej nezanesljiva, (ločim ie k rilska vrsta dobro opra- na poti težave. v priliodnjost Toda s liste Lokomotiva Rijeka Branik Trešnjevka Odred Tekstilac Ljubljana Elcktrostroj Šibenik Orijent Metalac Segesta Uljanik Jadran 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 31:6 35:? 35:2 0 19:14 19:14 21:19 25:24 18:19 13:16 19:32 15:31 13:24 12:30 9:28 22 20 15 15 /3 12 12 12 9 9 9 8 7 3 vila svoje delo. Tokrat je bil najboljši napad z izjemo Donka, ki je bil nekoliko prepočasen im je zato zamudil precej lepih predložkov. Izvrstno pa sla igrala Elsner, ki je kot navadno »vlekel« za dva im tudi zelo nevarno streljal, ter Hanzel, ki je znal pametno izkoristiti ugodne priložnosti. Dugandjija s svojim preigravanjem proti ostri obrambi ni uspel, ustvarjal pa je soigralcem precej lepili priložnosti. Čekov je ie -na trenutke zaigral prav debro. Uljanik je borbeno moštvo, ki mu ne manjka dobre skupne ig,re. Najboljši je bil njihov srednji krilec Bosanac, zelo nevarni pa sta bili še obe hitri krili. Bivši Dinamovec Dra-žina je i-zstopal s svojo tehniko in odličnimi predložki. Obramba je bila precej negotova, vratar Pu-niš je ne-kaj nevarnih žog ubranil v velikem slogu. Že v 3. minuti je Čekov poslal lepo žogo pred nasprotna vrata, Elsner pa jo je z glavo usmeril v črno 1:9. Takoj za tem ie bil pri trčenju z nasprotnikom poškodovan Ou-Sko, ki je malo po kratkem odmoru le etatiral na desnem krilu. liut pred koncem tekme streljal tjster udarec s kakih 30 m in žoga je s pomočjo vetra dosegla svoj cilj. Hajduk je bil se naprej v premoči in so se igralci zelo trudili, da bi dosegli vsaj neodločen rezultat. Zadovoljiti pa so se morali le s porazom, Partizan : Vardar 0:1 (0:0) Beograd, 50. novembra. Ce ne bi Pajevie zagrešil napake v 58. mirnuti, takrat je namreč podal žogo vratarju, kar je pa Ni kolo v-ski zelo spretno izkoristil in dosegel zmagoviti gol, bi se današnje srečanje končalo z neodločenim rezultatom, Neodločeni le-zultat bi po igri obeh moštev povsem ustrezal. Po drugi strani pa lahko- rečemo, da je Vardar nezasluženo odnesel obe (očki iz Beograda. Na stadionu se je zbralo pribl i/'n o 4000 gledalcev. Vojvodina : Radnički 1:1 (1:9) Novi Sad, 1. decembra. Približno 5000 gledalcev je bilo na današnji tekmi nezadovoljnih z igro Vojvodine. Domače moštvo je zapravilo točko proti prav tako slabemu Radničkemu. Prvi gol je dosegel Ivoš iz 11-metrovke, ki jo je dosodil sodnik Petrušič iz Splita, zaradi prekrška nad Rajkovim. Pri tem rezultatu je ostalo vse do 64. minute. Domači navijači so že mislili, da bo Vojvodini uspelo obdržati obe točki, toda z neke nevarne situacije je Prlinčevič izenačil. Igra obeh moštev je bila na trenutke precej groba. V 32. minuti je sodnik Petrušič moral izključiti zaradi grobe igre Nikoliča, 2 minute kasneje pa je igro zapustil Markovič. Obe moštvi sta tako do konca igre igrali s po desetimi igralci. V moštvu Vojvodine je posebno ugajal Boškov, v moštvu Radničkega pa vratar Vidinič. Dinamo : Željezničar 1:0 (1:0) Zagreb, f. decembra. Moštvi sta igrali v naslednjih postavah za Dinamo: Irovič, Si-kič, Koščak, Fcrkovič, Crnkovič, Banožič, Gašper, Conč, Jerkovič, Matuš, Lipošinovič. Ne-kaj nevarnih strelov Branilko vi h napadalcev je rešil vratar Punti le s težavo. Žoga, se je odbijala od velikega števila no-g, ni oa našla poti v mrežo. V protinapadu gostov je Bauman obranil oster strel Cern j tile, nato pa je nastala precejšnja gneč-a pred vrati Branika in v tej zmedi je Pandur s strelom v lastna vrata v 16. minuti dosegel izenačenje —• 1:1. Menjajoči se napadi so trajali vse do 34. minute, ko je Ilanzeil z ostrim strelom zaključil lepo kombinacijo in povišal na 2:1. Gostje so zlasti napadali preko kril. V protinapadu Branika je žoga vratarju padla iz rok in Hanzel je s prisebnim strelom ponovno zvišal na 3:1. Takoj v začetku drugega polčasa so gostje po krilih izvedli hiter napad in levo krilo Če m jul je z v 47. minuti z ostrim strelom znižal razliko na 3:2. Domačini so neprestano oblegali nasprotna vrata im s kratkimi pasovi osvajali teren. V 53. minuti je ne-nadoma streljal Elz-ner iz razdalje 16 m in žoga je pod prečko obstala v mreži zg vratarjevim hrbtom —- 4:2. V 75. minuti je pobegnil po desni strani Elzner, lepo podal Dn.gandjiji, ki je povišal na 5:2. V 81. minuti pa je Pandur povzročil prekršek na liniji 16 m prostora. Slabo postavljeni vratar Bauman ni mogel obraniti Minčevi-čevega strela, ki je poslal žogo v desni gornji kot i-n s tem dosegel končni rezultat 5:3. Bergant aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa (Nadaljevanje na 2. strani) Radnički tl 7 2 2 30:14 16 Partizan tl 6 3 2 22:14 15 Hajduk tl 6 l 4 23:14 13 Dinamo 14 6 l 4 19:19 13 Vardar 11 5 3 3 13:13 13 Spartak tl 5 1 5 17:16 11 Crvena zvezda 11 3 5 3 16:17 11 Vojvodina lil 4 2 5 17:17 10 Zagreb 11 3 4 4 14:17 10 Beograd 11 3 4 4 14:18 10 Željezničar 11 4 1 6 22:25 9 Split tl 4 0 7 11:18 a Budučnost 11 2 4 5 9:17 s Velež H 3 1 7 14:12 7 Si_ Start mladincev na »Teku republike« Ob »DNEVU REPUBLIKE« čestitamo vsem našim bralcem in sodelavcem, pripadnikom vseh telesnovzgojnih organizacij in vsem delovnim kolektivom naše domovine. UREDNIŠTVO IN UPRAVA »POLETA« ra n n nf] g g _ ■ »Tek Republike« Jubilejni tek Smola in uspeh Jugoslavije Ljubljana, 1. decembra. V četrtek popoldne je bil po ljubljanskih ulicah že deseto leto zaporedoma izveden »Tek republike«, ki se je letos lahko pohvalil z lepo udelžbo, saj je od več kot 260 prijavljenih tekmovalcev stalo nazadnje na startu približno 200 tekačev iz 40 atletskih in športnih organizacij, partizanskih društev, šol, edinic JLA in delovnih kolektivov. Kot je znano, je do letošnjega tekmovanja prišlo pravzaprav šele na pobudo Športne zveze Slovenije, ki je vztrajala, da se tekmovanje izvede. Atleti namreč menijo, da je termin za ta tek z ozirom na sezono eelo n e prikladen in zato je bil tek po ljubljanskih ulicah v koledarju že za oktober, vendar tedaj ni bil izveden. Vreme tekmovalcem tokrat ni bilo preveč naklonjeno, dežja ali snega sicer ni bilo, zato pa je (bila precej gosta 11 jiubl jamska megla, velika ovira zlasti na dolgi članski progi, kajti za Gradom ob Ljubljanici je človek videl le nekaj metrov pred seboj. Kaj naj rečemo o poteku posameznih disciplin? Do prehodnih pokalov, ki jih vsako leto prejmejo zmagovalci, so prišli v večini kategorij favoriti. Največ ja borba je Bila v skupini, ki ije združevala krajšo progo članov ter starejše mladince kategorij A in B (v kategoriji A so nastopili člani atletskih organizacij, v B pa vsi ostali), pa le mlajše mladince A. V majhnih presledkih so prihajali na cilj najprej znani atleti kot Tratnik. Na-raks, Špan, Homan in Ingolič potem pa še veliko število drugih. Najpomembnejša disciplina je seveda tek članov na 4500 m. Letos je bilo na tej progi presenetljivo mnogo tekmovalcev deč kot kdajkoli doslej. Poleg najboljših s loven (L) 3:47.8, 3. Polner (B) 3:58.0, B 1. Veber (JLA) 3:55.8, 2. Vesel (P. Koč.) 4:02.0, 3. Pristavec (P. Podpeč) 4:09.0, starejši mladinci 1.400 m A 1. Na ra k.s (K) 3:47.0, 2. Špan (L) 3:47.6, 3. Verk (K) 3:56.8, B 1. Bregar (P. Koč.) 4:03.0, 2. Soitler (P. Žalec) 4:09.0, 3. Mavriu (P. Koč.) 4:14.0, mlajši mladinci 1400 m A 1. Ingolič (O) 3:48.0, 2. Ivančič (M) 4:01.0, 3. Brvar (K) 4:05.0, B 1. Jenko (P. Žirovnica) 3:56.8, 2. Kovač (P. M. Sobota) 4:01.6, 3. Mihelič (P. Koč.) 4:07.0, članice 700 m A 1. Slamnik (K) 1:52,6, 2. Bela j (K) 1:58.0, 3. Škornik (K) 2:14.0, B 1. Komar (Železarna Ravne) 2:07.0, 2. Kreže (P. Trbovlje) 2:07.0, 3. Kramperšeik (P. Braslovče) 2:14.0, mladinke 700 m A 1. Bevc (O) 2:08.0, B 1. Goršin (P. Novo mesto) 1:54.8, 2. Cerovšek (P. Žalec) 1:57.6, 3. Hude (Učiteljišče Novo mesto) 1:58.0. R. M. Celjski športniki za „Praznik republike Celje, 1. dec. V počastitev »Dneva Republike« je bila v Celju živahna športna dejavnost, ki se je odražala v velikem številu športnih tekmovanj in prireditev. Preko 1100 mladine z II. celjske gimnazije je v počastitev tega praznika izvedlo športni dan s pohodi na bližnje celjske planinske postojanke. Kegljaški klub »Kovinotehna« pa je priredil turnir, v katerem je sodelovalo 8 klubov. Zmagali so kegljači »Betona« z 1522 podrtimi keglji, sledijo DES Šempeter s 1511, »Kladivar« s 1427 podrtimi keglji itd. Železniško športno društvo Celje je organiziralo nogometni mladinski turnir, na katerem so sodelovala društva iz Celja in Maribora. Prvo osvojili mladinci »Kladi- skih tekačev na dolge proge so stali ^rf^/ki so pokazali solidno znana startu tud.i nekateri znam tek- • J movaici iz Zagreba, in Beograda pa 'CeIiski srednješolci so na »Dan le mnogo »neatletov« se je spustilo republike« organizirali turnir sred-Du dolgo progo. Kmalu po startu ,,:vII, t„nr> ,, mnPm se je formirala vodilna skupina, ki eo jo sestavljali Pandurovič. Pav-*1 Jovič, Ambrinac, Važič, Male, Svetina. Cer a j in še nekateri, ki pa so kmalu odpadli. Tildi ta vodilna skupina je izgubljala tekmovalce enega za drugim in v Streliški ulici so bili na čelu Važič, Pavlovič in Ambrinac. Slovenski rekorder Važič ni forsvral tempa in se je trudil le toliko, da je tekel skupaj z obema nasprotnikoma. Prav do glavne pošte se stanje ni izpremenilo. Tam, kakih 200 m od cil ja, pa je tekač iz Celja začel s finisem in brez težave zmagal. Morda je* nekoliko presenetljivo drugo mesto pri nas manj znanega zagrebškega tekača Am-brinea. Ob letošnjem teku bi želeli dati nekaj pripomb in sugestij za to prireditev v prihodnjih letih. Po našem mnenju ni primerno, da združimo najrazličnejše skupine v skupen tek, tako da tečejo skupaj člani in mladinci, atleti iz jugoslovanske elite in začetniki. Prav tako nima pomena dajati posebnih nagrad za skupino A v tistih panogah, kjer eo tekmovalci skupine B boljši. Tak primer je bil letos pri mladinkah. Takšna delitev bi bila morebiti umestna, če bi šlo za dva teka, vsekakor pa ne če s ta rta jo atleti skupaj z ostalimi in so ti ostali pač Boljši od specialistov. Opazili smo tudi. da so se v skupini B pojavili nekateri tekmovalci, ki sodijo med najboljše slovenske atlete. Razdelitev po teh skupinah bi bilo treba izipremeniti, ker letošnja vsekakor Hi bila primerna. Organizacija letošnjega tekmovanja je bila solidna in boljša, kot smo -jo. videli v zadnjih letih. Sodniki na cilju so dobro opravili svojo nalogo in najbrž bodo morali naknadno reševati le en protest. Partizan iz Ihana namreč piše, da je bil njihov član Kaplja peti na 4500 metrov, v uradnih rezultatih pa se tam pojavlja član Enotnosti Žibert, ki baje sploh ni tekel. Ta pomota, r kolikor drži. je nerodna predvsem zaradi tega, ker bi bil Kaplja s svojim petim mestom obenem tudi zmagovalec kategorije B na 4500 m. Posebno pohvalo zasluži letos Ljudska milica, ki je uspešno z apna promet v času teka, spremljala tekmovalce e svojimi vozili iin omogočila s svojimi kratkovalovnimi postajami hitro obveščanje občinstva o dogodkih na progi. Svečama razglasitev rezultatov je bila po teku na Gospodarskem razstavišču, kjer so si udeleženci ogledali tudi film o festivalu slovenske telesne kulture. Rezultati: člani 4500 m A 1. Važič (K) 14:06.4, 2. Ambrinac (D) 14:08.4, 3. Pavlovič (P) 14:34.0, 4. Panduro-vič (CZ) 14:36.0. 5. Žibert (E) 14:41.0, B 1. Dravšbaher (P. Muta) 15:44.2, 2. šoštevec (P. Muta) 15:44.8, 3. Šan-tel (P. Konjice) 16:28.0, člani 1400 m A 1. Tratnik (O) 3:46.6, 2. Homan nješolskih reprezentanc v malem rokometu. Sodelovala so tudi dru- Crvenazvezda in Vardar sta poskrbela za presenečen-e (Nadaljevanje s 1. strani) Za 7.el janičar ja pa: Babič, Ribar, Karaica, Imanovič, Jusufbegovič, Matič, Farlagič, BukviČ, Dizdarevič, Žigante, Pasic. Tekmo je sodil beograjski sodnik Nikolič pred približno 4000 gledalci. E d mi gol za Dinamo je dosegel Lipušino-vič v 15. minuti. Igra obeh moštev je Bila nezanimiva in slaba. Igralci obeh moštev so delali začetniške napake in to posebno v podajah. V opravičilo lahko povemo, da je tudi na tej tekmi podobno kot v Titogradu pihal zelo močan veter. Edini gol, ki ga je dosegel LipušinoviČ v 15. minuti je bil tudi zasluga vetra. Desno krilo Dinama Gašper t je poslal visoko žogo proti vratom Železničarja. Žoga je s pomočjo vetra prišla do Babiča, ta je žogo v borbi z Jerkovičem od l>il do prostega Lipušinoviča, ki sc je v t tenu tku znašel in streljal na prosta vrata. V drugem delu igre sta obe moštvi igrali še slabša. V 72. minuti je imel Žel jezni čar lepo priložnost, da bi izenačil- V nenadnem protinapadu je Pašič pobegnil proti vra^m Di-nama, oddal žogo Žiga n tu, ki je streljal v prazna vrata . . . toda preko vrat. Rezultat, ki bi bil neodločen bi najbolje ustrezal poteku današnje igre. Beograd : Sparfak 2:1 (1:0/ Beograd, 1. decembra. Na mladinskem stadionu v Beogradu je pred približno 1000 gledalci Beograd zasluženo premagal Spartak. Ptuj za Don republike Ptuj, 1. dec, V okviru proslav za »Dan republike« je center za inzvenarmacino vzgojo organiziral orientacijski patrol-ni tek, na katerem je sodelovalo 27 ekip obveznikov pred vojaške vzgoje. Tako pri moških kot pri ženskah je zmagala gimnazija. Izven konkurence je osvojil prvo mesto v jahanju Radovič, član Drave. V četrtek je bil turnir v malem rokometu. Zmagalo je moštvo Drave pred JLA in gimnazijo. V prijateljskem nogometnem srečanju med NK Dravo in JLA sta moštvi dosegli neodločen rezultat 3:3 (0:2) Nagradnega streljanja z zračno puško, ki ga je organiziral občinski strelski odbor, se je udeležilo 300 tekmovalcev, pokal pa je osvojil Vrbnjak, član SD Turnišče. Prijateljsko kegljaško srečanje v borbenih partijah med sindikalnim moštvom Slovenske gorice in sindikalno grupo »Esplanade« iz Zagreba se je končalo z zmago gostov 310:274. Srečanje med Poštarjem iz Zagreba in domačo Dravo pa so osvojili naslov domači s 328:318. Planika (Kranj) : Škofja Loka 1:1 (1:0) MALI ROKOMET EKZ Iskra : Storžič (Golnik) 20:13 ODBOJKA Moški —• I. gimn. (Kr) : girnn. (Jes) 0:3 Zenske — I. gimn. (Kr) : gimn. (Jes) 0:3 Strelci za Beograd: fo«$ič v 4. in 55. minuti, za Spartak pa Tenko vic v 57. minuti. Tekmo je sodil sodnik Erlich iz Ljubljane. Veter in mokro igrišče sta onemogočila dobro igro, ki je vseeno na trenutke bila zelo razbit r Ijiva. Obe moštvi sta imeli mnogo prilož no za dosego gola, vendar so napadalci popuščali zaradi spolskega igrišča. Igra je potekala v enakovredni igri, obe moštvi sta igrali predvsem preko kril, enostavno in brez zadrževanja žoge. Oba vratarja sta imela precej dela, posebno Glončak, ki je bil tudi boljši. V moštvu Spartaka sta se izkazala leskov in Ognja nov, v moštvu Beograda pa Marič. Rudučnost : Ze~rel> 1:1 (1:1) Velež : Split " “ KOŠARKARJI TRIGLAVA POKAI. OSVOJILI Beograd, 1. decembra. Danes je bil v Beogradu končan mednarodni odbojkarski turnir, na katerem so sodelovali Železničar in Jugoslavija iz Beograda, Spartak iz Leningrada in Vas as iz Budimpešte. Beograjsko moštvo Jugoslavije je tokrat doseglo naj več ji uspeh. Proti pričakovanju je premagalo tenomirani ekipi iz Leningrada in Budimpešte, za zaključek turnirja pa klonilo mestnemu rivalu Zeljezničar jm. Re- zultati : Jugoslavija : Vaša s 3:2 (16: 14, 14:16, 20:18, 11:15, 15:12), Spar-tajkiželjezničar 3:1 (16:14, 7:15,5:15, 19:17), Jugoslavija : Spartak 3:1 (15: 8, 15:7, 11:15, 15:12), Vasas : Željez-mčar 3:1 (15:5, 15:8, 7:15, 16:14), Spartak:Vasa.s 3:0 (15:7, 15:6, 16:14), Zeljezničar : Jugoslavija 3:1 (15:9, 12:15, 15:7, 15:10). Zaradi boljše razlike v niiziih je osvojil prvo mesto na tem turnirju Spartak. Polom Francozov v Londonu št v a iz Maribora, Ljubljane in Celja. Prvo mesto so zasluženo osvojili celjski srednješolci. Rezultati — Ljubljana : Maribor 11:10 (6:5), Celje : Maribor 24:10 (10:1), Celje : Ljubljana 18:11 (7:6). »STARI« : »MLADI« Celje, 1. dec. Tradicionalno srečanje starih in mladih nogometašev i-z vseh celjskih klubov se je končalo z rezultatom 2:1 za reprezentanco mladih. Častni gol za reprezentanco starih je zabil Dobrajc s približno 29 metrov. S tem je potrdil, da je še vedno eden najboljših strelcev. Uspela akademija v Stražišču Stražišče, 1. dec. V telovadnici partizanskega društva Stražišče je v četrtek zvečer bila počastitev »Dneva republike« akademija, Več kot 309 gledalcev je zelo zadovoljno sledilo uspelemu nastopu stražiških telovadcev. Francoska nogometna reprezentanca se ni mogla uspešno zoperstavljati reprezentanci Anglije na stadionu Wembley v Londonu. Ne smemo misliti, da je visoka zmaga Angležev morda plod njihove odlične igre. Nasprotno, Francozi s svojo slabo igro, predvsem v napadu in z nekaj napakami v obrambi, so jim omogočili popolno zmagoslavje. Tekmo je gledalo 80.000 gledalcev, sodil je ruski sodnik Latišev, končni rezultat pa je bil 4:0 (3:0) za Anglijo. Gole sta dosegla TayIor v 3. in 33. ter Bobson v 22. in 84. minuti. Moštvi sta igrali v naslednjih postavah -— Anglija: Hop-k.inson, Howe, Byrne, Clayton, \\Trigbt. Edwards, Douglas, Robson, TayIor, Haynes, Finney, Francija: Abbes, Zitouni, Kaelbel, Domingo, Tylinski, Bellini, Wisnieski, Ujlaki, Douis, Piantoni, Vincent. Sinoči je v Londonu kombinirana ekipa Moskve v hokeju na ledu premagala angleško profesionalno moštvo Wembley Lions z 2:1. V Milanu je hokejska reprezentanca Italije odpravila Švico z 6:3. V sooji četrti tekmi na gostovanju v Kanadi so ruski hokejisti premagali moštvo Sadburry s 7:4. To je bila prva zmaga na njihovi turneji. V polfinalu teniškega prvenstva Južne Avstralije v Adelaidi je Andreson premagal favorita Cooporja z 10:8, 10:8 in 6:3. Obe točki zasluženi brez pridržka Kranj, 1. dec. V počastitev »Dneva Republike« je kranjski košarkarski klub Triglav v petek zvečer organiziral v telovadnici I. gimnazije II. pokalni košarkarski turnir. Na turnirju so sodelovala 4 moštva. V lepih in zanimivih Igrah se je najbolj izkazal domači Triglav, ki je osvojil pokal lokalnega lista »Glas Gorenjske«. Rezultati: Triglav : Svoboda 103:95 (55:40), Triglav : Medvode 101:76 (52:28), Triglav : Škofja Loka 121:115 (61:57), Svoboda : Medvode 99:90 (41:41), Svoboda : Škofja Loka 84:78 (47:43), Medvode : Škofja Loka 89:83 (33:35). Vrstni red: Triglav 6 točk. Svoboda 4, Medvode 2, Škofja Loka 0. V ponratni hokejtki tekmi je v Luganu Italija odpravila reprezentanco Švice z 4:2. Gradis uspešen dvakrat Ljubljena, 1. tleč. Tudi v Ljubljani so v čast »Dneva republike« organizirali kegljaški četveroboj, ne katerem so nastopila moštva Ljubljane, Gradisa 1 in II ter Poštarja. Četveroboj je bil na kegljišču Gradisa včeraj ves dan. Zanimivo je, da sta tokrat zmagali obe Gradisovi moštvi, prvo moštvo s prav lepim rezultatom 4821 podrtih kegljev. Temu so veliko pripomogli zelo razpoloženi Mlakar, Toni in Premk, ki so vsi podrli nad 800 kegljev. Pri Ljubljani je bil najboljši Tomšič z 828 podrtimi keglji, drugi najboljši rezultat tega četveroboja pa je dosegel član Poštarja Sta nek z 864 podrtimi keglji. Ljubljana je sicer nastopila okrnjena brez Dominka, Likovnika ter Legiše, kar pa ne zmanjšuje uspeha obeh moštev Gradisa. Rezultati: Gradis I 4821 (Toni 812, Premk 806. Martin-šek 774, Cotič 794. Satler 768, Mlakar 867). Gradis II 4705, Ljubljana 4700, Poštar 4614. (Nadaljevanje s 1. strani) fio z-ačeli napadati tudi s krilci, ter dobesedno oblegali vrata, danes v nekaterih trenutkih precej nezanesljivega Zupančiča. Seveda, igralcem ni šlo tako po želji, kot bi hoteli, k er je bila žoga precej elastična in je marsikakšen strel zgrešil pravo smer. Že v 49. minuti bi Odred kmalu lahko povišal rezultat, vendar se je to zgodilo šele 2 minuti kasneje, ko je klančiša r zelo uspešno prodrl v bližino kazenskega prostora Ljubljane in z desno nogo — kar je gledalce še bolj navdušilo — dosegel drugi gol 2:0. Občutek smo imeli, da bi ta gol Zupančič ob nekolika večji pazljivosti lahko ubranil. Rezultat se odtlej dalje ni več izpremenil. pač na so nekajkrat dokaj nevarno nrodrli Ljubijajjčani, ki pa n:so imeli sreče pri streljanju na gol. Tudi domači so imeli kasneje .še nekaj izredno lepih priložnost'. oa jih niti Bašič v 75. min., niti LTalilagič v 88. minuti nista iz-knrstito. Če presojamo današnjo igro, lahko rečemo to, kar smo že prej omenili: Ni bila lepa, temveč odločen boi za točke, v katerem je imel Odred v rokah vse adute, torej vse kvalitete, ki so potrebne za zasluženo zmago. Igralci Odreda so bili tehnično boljši, moštvo precej bolj v igra n o in pa precej odločnejše. Startali so na prvo žogo tako, da Ljubljančani večkrat sploh niso imeli možnosti, da bi si io priborili. Udarna moč Odreda ie bila zlasti v obrambnih vrstah, kjer je Brginc prav dobro dominiral, dobro pa sta mu seknndirala Klančišar in Žum-bar. Tudi oba branilca sta bila dovolj razdiralna, kar zlasti velja za Medveda. Vratar Jazbinšek oa je imel svoj dober dan, kaili ubranil ie nekai izredno nevarnih strelov. V napadu so nam zelo ugajali Hočevar, Halilagič, Limo ter kasneje Kranjc, pa tudi Bašič se je nekajkrat prav dobro sporazumeval s svojimi igralci. Za Ljubljano pa lahko trdimo, da ni zaigrala tako, kot minulo nedeljo proti Elektrostroju. Zlasti velja to za Zupančiča, ki je sicer nekaj strelov ubranil prav dobro, videli pa smo. da ni tako zanesljiv, kot smo ga dosle j na tekmah večkrat opazili. Girzel j je bil še dokaj borben, manjka mu pa izkušenosti, Čretnik pa je bil nekoliko okoren. V kril-ski vrsti je bil še najbolj viden Pirc. ki je bil požrtvovalen. Tudi Gruden je bil marljiv, vendar ne tako dober, kot doslej. V napadu se je najbolj trudil Blaznik, dober ie bil Dolenc, precej slabši kot običajno Gosar. Hacler in Kompoš pa sta bila povprečna, Ljubljančanom je zlasti manjkala njihova običajna borbenost, kar so Od redovi igralci prav dobro in pametno izkoristili in bili zlasti pri startih na žogo uspešnejši. Tudi povezanosti med posameznimi vrstami Ljubljane ni bilo toliko, da bi se lahko uspešneje upirala Odredu. Elcktr. : Trešn.jevka 3:1 (1:1) Melalac : Lokomotiva 1:1 (0:1) Rijeka : Šibenik 2:0 (0:0) Tekstilne : Jadran 3:1 (3:1) Segesta : Orijent 3:1 (1:1) BOSANCI NISO PRIŠLI Maribor, 1, dec. Danes bi moralo biti v Mariboru pokalno srečanje republiških prvakov BiH in LRS v rokoborbi* Toda gostov ni bilo, niti niso poslali kakega opravičila. Zato je Mariboru priznana zmaga s 16:0 in bo prihodnjo nedeljo nastopil v II, kolu proti prvaku Hrvatske Tekstilcu iz Varaždina. V četrtek so bili rokoborci Maribora na Reki in v povratnem srečanju premagali tamkajšnji Radnički z 10.6. Rijeka : Ljubljana 3:0 (3:0) Rijeka. 1. decembra. Ljubljanska mladinska reprezentanca je na »Praznik republike« gostovala na tekmi proti mladini nogometaše”1 riješke reprezentance. Tekma se je zaključila s precej krepko zmago domačinov, ki so dosegli tri gole že v prvem polčasu, v drug<’nl polčasu pa so Ljubljančani zaigrali mnog0 bolje iu bi zaslužili, da bi dosegli vsaj odločen rezultat. Vsi goli so bili doseženi zaradi nesporazuma obrambe gostov. Zmaga Fiorentine Fioreutina je igrala z enajsterico Lovski d' Sofije neodločeno 1:1, Juventus pa je v Shef' fveldu premagal domači ligaški klub s 4:3. Mladina — IKS Litostroj z GSS 2:1 (1:0) Šport v Novem mestu Novo mesto, 1. decembra. V počastitev »Dneva republike« je bilo v Novem nie" stu več zanimivih športnih tekmovanj-Nogometaši domačega Elana so prvič P° dveh letih zasluženo premagali ekip0 garnizona JLA Novo mesto z 3:1 Košarkarji so se pomerili v telova^-niči Novomeške gimnazije. Košarkarski ekipa študentov je premagala ekip0 Novomeške gimnazije z 81:61 (32:18). Prav zanimivo je bilo tekmovanje naj' boljših Novomeških igralcev namizne^9 tenisa. Prvenstva Novega mesta, ki je organiziral namiznoteniški klub se je udeležilo rekordno število m 13^ ne. Naj večje presenečenje je prip*'aV pionir Jože Turk, ki ni zmagal san?.? v borbah s pionirji, ampak tudi osvoi naslov prvaka Novega mesta med nila^ dinci in celo med člani. Skupaj z šetom pa sta v parih zasedla prvo sto. Rezultati: moški 1. Turk, 2. Piav^' 3. Mikec, mladinci 1. Turk, 2. UhL ' Plaveč, pionirji l. Turk, 2. Kopač, ^ Barkel, dvojice: 1. Turk—Jakše, Zurc—Gabrijelčič. MikeC Tudi našim kegljacicam ni šlo Zagreb, 1. dec. Ženski kegljaški reprezentanci Hrvatske in Slovenije sta se na praznik Republike pomerili med seboj na tradicionalnem dvoboj n v disciplini 6 X 100 lučajev mešano, pri čemer so domačinke zabeležile prav lep uspeh z zmago nad slovensko reprezentanco. Čeprav je le-ta nastopila v kompletni sestavi, ji ni uspelo premagati domače ekipe, ker so nekatere slovenske igralke dosegle slabše rezultate, kot smo pri njih navajeni. V slovenski reprezentanci sta bili na j solidne j ši Pirčeva in Novakova. Pirčeva je ponovno potrdila, da je trenutno najboljša igralka v Sloveniji, je dosegla najboljši rezultat 4 . kegljev in znova pustila za seo^ svojo klubsko kolegico Erjavce' ' Vse kaže. da slovenske tekmovm — z izjemo Pirčeve, ki je po d0* dan jih rezultatih sodeč najreisnfl^g kandidatkin ja za naslov republ'1^ prvakinje — še niso prišle v voljivo formo. Rezultati: Hrvat 2342 (Šimunič 417. Gregl 364, f tič 395, Pipinič 393, Jakovac Bi lic 399) Slovenija 2310 (S©L?r:0. V 54. minuti so domači streljali kot proti Odredu in Pirc z glavo doseže 4. gol. Domačini so očitno zadovoljni z rezultatom in se ne trudijo več, kar daje gostom možnost, da izvedejo nekaj precej nedolžnih napadov, ki jih obramba domačih brez težav zaustavlja. V 81. minuti pobegne Pirc po krilu in lepo pošlje pred gol, kjer je dobro postavljeni Bračič z glavo dosegel končni rezultat tekme 5:0. Pri Mariboru je imel tokrat izredno dober dan Pirc, medtem ko se je Vidic omejil na lepo podajanje žoge soigralcem. V-moštvu Odreda se je odlikoval samo Jagodic po ostro izvajanih prostih strelih. Tako bo enajstorica Maribora morala prevzeti odgovornost reprezentiraoja slovenskega nogometa v nadaljnem tekmovanju za Jugoslovanski pokal. Sicer lepa — toda le nekoliko težka naloga za mlado moštvo betoni odrih. E. B. Ljubijansko-primorska nogometna liga Končno - odločitev na zeleni poljani Spet na delu izzivalci! Ljubljana, 1. decembra. Danes sta dopoldne na Odredovem igrišču moštvi Tržiča in Grafičarja odigrali svojo tretjo te-kmo za prvenstvo lj uib 1 j a-n skop rimonsk e lige, ki je bila, kakor simo že poročali, po odloku tekmovalne komisije NZS razveljavljena. Povsem pravilno je, da je prišlo do k-ončne odločitve na igrišču, ne pa za zeleno mizo. Moštvo Grafičarja je bilo tokrat mnogo odločnejše in je zabeležilo precej visoko zmago, nič čudnega pa ne bi bilo, če bi bil rezultat nekoliko drugačen, vsaj manjša razlika v prid Tržiča-nom. GRANIČAR : TRŽIČ 4:0 (2:0) Igralci Grafičarja so takoj v začetku prevzeli pobudo in imeli v 5. minutah tri krasne priložnosti za dosego go-la, ki pa jih Potočnik in Podobnik nista izkoristila. V 6. minuti -pa so njihovi napadi vendarle uspešno zaključili z golom, ki ga je dosegel Hanžič. Po tem golu je v Grafičar jevem napadu zavladala -prava »megla« i-n so igralci močno popustili, medtem ko so se Tržičani začeili bolj smiselno boriti in imeli skoraj pol ure precejšnjo premoč v polju. Njihova umetnost pa se je končala v kazenskem prostoru, iker niso izkoristili neka zelo ugodnih priložnosti. Šele v 32. minuti je Podobnik dosegel drugi gol — 2:0 in do konca polčasa sploh ni bilo nobenih nadaljnjih izprememib. V drugem polčasu so imeli igralci Grafičarja mnogo več od igre, kar so izkoristili tudi z goli v 54 minuti po Ekartu in v 56. minuti po Potočniku. To pa ie bilo t-udi vse, kajti mnogo drugih priložnosti, -ki sta iik imeli obe moštvi, ni bilo izkoriščenih. Tekma je bila tipična prvenstvena, vendar sta se obe moštvi borili povsem športno, brez večjih prekrškov, tako da sodnik inž. Skalar ni imel težkega dela. Svojo nalogo je opravil zadovoljivo. Kljub temu pa so nekateri iz-zivači hoteti ponovno začenjati z izgredi po končani tekmi in so poskakati prek zaprte ograje, češ da bi radi »sodniku pokazali, da se tako ne sodi«. To so biti tržiški navijači Kokalj Branko, Bahum Anton in Hladnik Rok, ki so jih organi LM zaradi tega zapisali in bodo imeti seveda opravka s sodnikom za prekrške. To pa je tudi pravilno, ker danes v resnici niso imeli nobenega vzroka, da bi se znašali nad komerkoli, še posebej ne zato, ker so jim bili njihovi lastni igralci s prav lepo disciplino za dober vzgled in bi jih morali posnemati. T. B. MARTELANC 914 kegljev Začnimo z Etissiiel lepe in zanimive borbe Velikokrat smo že ugotovili — in to rcs ni nič novega — da smo pri nas s fizično kulturo na precej nizki ravni. V misli imamo namreč rizično kulturo na j širših, ljudskih plasti. O tem zgovorno pričajo številni podatki in statistike: v društvih imamo zelo skromen odstotek prebivalstva, šolska telesna vzgoja te zaradi slabih materialnih in kadrov-ski!i pogojev nezadovoljiva ali pa je Marsikje sploh ni. Redka so športna te partizanska društva, ki delajo res kačrino, tako da so iz množičnosti po-raja tudi kvaliteta. V nekaterih pano- volj strokovnjakov, ki bi skupno lahko izdelali nekaj solidnega. V mislih imamo namreč tako imenovane kompleksne vaje. To je skupina preprostih vaj, s katerimi razgiblješ in okrepiš vse telo — roke, noge in trup. Vsak strokovnjak vam bo potrdil, da je osnovnih vaj za krepitev in razgibavanje pravzaprav zelo malo, vse številne vaje in gibi so samo različne variante na tiste osnovne prvine. Te kompleksne vaje zelo uspešno uporabljajo v svetu, ponekod so obvezne v vojski, šolah, tovarnah itd. GORENJSKA : ŠTAJERSKA 9:3 Kranj, X. dec. V zgornji dvorani Sin-dihalnega doma v Kranju je judo sekcija Triglava v soboto zvečer priredila prvo prijateljsko srečanje med judoisti Štajerske in Gorenjske. Reprezentanco Gorenjske so sestavljali v glavnem judoisti kranjskega Triglava, ki so slavili visoko zmago 9:3. Pripomniti pa moramo, da so gostje iz Maribora nastopili brez nekaterih znanih judoistov. Borbe so bile zelo zanimive in ostre, tako da je okoli 200 gledalcev bilo s prireditvijo zelo zadovoljnih. Na tem dvoboju smo lahko opazili, kakšen napredek so napravili judoisti Triglava. Rezultati: I. kolo: Šorli : Turk (prvoimenovani je član Gorenjske) 0.5:0.5, Kavčič F. : Obo-ha 1:0, Mubi Leskovar 0:0, Maček : Štaj-mee 1:0, Črnivec : Žnidaršič 1:0, Kavčič H. : Iležič 1:0, II. kolo: Kavčič F. : Turk 1:0, Šorli : Oboha 1:0, Molan : Leskovar 1:0, Črnivec : Štajmec 0:1, Maček : Žnidaršič 1:0, Pogačnik : Iležič 0.5:0.5, končni rezultat: 9:3 za Gorenjsko. Kranj, l. dec. V petek in sobto se je na štiristeznem kegljišč v Kranju odvijalo drueo ekipno prvenstvo okrajne kegljaške zveze. Na turnirju je sodelovalo 10 moštev iz Gorenjske. Tekmovanje je organiziral OKZK v počastitev »Dneva republike«. Ekipe so tekmovale v mednarodnem slogu v disciplini 6 X 200 lučajev. V glavnem so ekipe dosegle povprečne rezultate. Odlikoval se je Kranjčan Martelanc, ki je prebil kegljaški »zvočni zid«, saj je podrl 914 kegljev. Med moštvi je zmagala ekipa kranjskega Triglava. Rezultati: 1. Tri-glav4989 kegljev, 2. Jesenice 4920, 3. Kranjska gora 4795, 4. Bled 4662, 5. Gradis (Jes) 4635, 6. Ljubelj (Tržič) 4574, 7. KAP (Kranj) 4216, 8. JLA (Kranj) 4200 podrtih kegljev itd. Javornik 8ah imamo vsega nekaj desetin ali hiorda največ sto tekmovalcev, medtem gre število slednjih v drugih drža-Vah z bolj razvito telesno kulturo v in deset tisoče. V društvih nam Primanjkuje sposobnih trenerjev in vaditeljev, le redki tekmovalci se prijavljajo sistematično skozi vse leto. dolgo tudi ugotavljamo, da so celo nekateri vrhunski športniki enostransko VzSojeni, da jim primanjkuje splošna dlesna kultura in da malo skrbe ?a to, ^a bi te hibe odpravili. Skratka, na yseb koncih in krajih — pa naj bo v plah ali v društvih — nam nekoliko *fkriplje« in nikakor se ne moremo do-°Pati na zeleno vejo. Prihodnjo soboto in nedeljo bomo hicli skupščino »Partizana« Slovenije, 1 bo po svoji pomembnosti nedvomno f>rerasla ozek okvir ene same organi-2ac*je. če bodo predstavniki ostalih or-8ahizacij in forumov, zlasti športniki in *astoPhiki Višje šole za telesno vzgojo, azPravijali in plodno sodelovali v ko-***isijah, bo ta skupščina zares nekakšen °hgres vse nage telesne kulture. Pre-*aJ in plotov sedaj ni več! Ali ne bi Sli predstavniki vseh naših organi-J in forumov sesti skupaj in se-^ nekakšen tipiziran program, ki * 8a s pridom lahko uporabljal vsak ner v športnem društvu, vsak pred-v ak v »Partizanu«, vsak vaditelj v to-učitelj v šoli itd. Nedvomno am° v vseh naših organizacijah do- Mcrtia boste rekli: saj to ni nič novega. lles je, to ni nič novega, te vaje sq pravzaprav abeceda vsake telesne vzgoje. Toda zakaj ne bi te abecede začeli načrtno podpirati, zakaj je ne bi propagirali povsod — po društvih, šolah, tovarnah, po vaseh itd. To so zelo preproste vaje, zanje ni treba nikakršnih tečajev in šol. če si bolj lene narave, jih boš naredil po dvakrat ali trikrat — bolje nekaj kot nič. Če pa hočeš, jih lahko ponoviš tudi po 50-krat in seveda bo tudi učinek teh preprostih vaj ogromen. Dali smo predlog, sugestijo, naprej naj o tem razmislijo forumi in organizacije. Menimo, da bi lahko iz lega razvili veliko koristnega za vse organizacije. O kompleksnih vajah in njih učinku na telo ter o uporabnosti teh vaj za športnike, telovadce in sploh vse fizkulturnike pa bo v prihodnji številki pisal prof. Drago Ulaga. Pokal evropskih prvakov Pred dnevi so bile odigrane nadaljnje tri tekme v tekmovanju za pokal evropskih nogometnih prvakov. Za našo Crveno zvezdo, ki se je kot prva uvrstila v četrtfinale, se je to posrečilo tudi prvaku Nizozemske Ajaxu iz Amstvdama. Doma so tudi v drugi tekmi premagati Wismut iz Karl Marx Sfadta z 1:0. Sevilla je doma odpravila danskega prvaka Aarhus s 4:0, Borussia iz Dortmunda pa jc premagala GCA iz Bukarešte s 4:2. Ireti zmagali - Sloveli zatajili Beograd, 1. dec. Na Dan Republike so se v Beogradu na kegljišču doma JLA v počastitev praznika zbrale moške kegljaške reprezentance Slovenije, B i H, Hrvatske i-n Srbije na svojem tradicionalnem četveroboju za prehodni pokal. Čeprav smo od Slovencev pričakovali manj uspeha, ker je reprezentanca nastopila okrnjena brez Martelanca i-n Steržaja, predstavlja zmaga Hrvatske na tem četveroboju presenečenje. To pa zaradi tega, ker so Slovenci prišli takoj v vodstvo po M. Ambrožiču in po četrtem igralcu Likovniku že vodil i s 113 kegl ji razlike. To je pomenilo, da bi jih Hrvati skoraj več ne mogli premagati. Kljub temu pa sta Hladnik in Po-geljše-k z odlično igro in s prav lepima rezultatoma 894 i-n 935 (!) razliko ne samo zmanjšala, temveč celo priborila svoji reprezentanci zmago. Torej sta tako-re-koč Slovenca premagala slovensko reprezentanco. Ostali dve reprezentanci se nista m-o-g-l-i kosati z Hrvati in Slovenci in sta kar precej zaostali, ker je bila borba med Hrvat- sko in Slovenijo za prVo mesto z-elo zagrizena in dramatična. Zanimivo je, da so samo vsi slovenski tekmovalci dosegli rezultate čez 860, pa jim to kljub temu ni zadoščalo za zmago. To pa zaradi tega ker sta nekoliko zatajila Starc in ■ Grom, medtem ko je Likovnik še vedno v precej šibki formi, v katero je zašel zaradi menjanja sloga pri metanju. Najbolje se je izkazal med Slovenci Va novšek iz Celja, za njim pa Kranjčan Ambrožič, ki je povsem opravičil svoje mesto v reprezentanci. Če bi Starc in Likovnik podrla vsak le 25 kegljev več, bi zmaga pripadla Sloveniji, tako pa so zmagali Hrvatje z razliko 41 kegljev. Rezultati so biti naslednji: Hrvat-ska 5135 (Do-brilovič 866, Zlatic 862, Smol janovič 843, Šimec 795, Hladni-k 894, Pogeljšek 935) Slovenija 5094 (Ambrožič M 873, Gr-o-m 845, Vanov-šek 876, Likovnik 826, Starc 821, Kobal 853). Srbija 4932, BiH 4832! Vasas v četrtfinalu Včeraj je bila v Budimpešti tekma osmine filiala pokala evropskih nogometnih prvakov med domačim Vasasom in prvakom Švice Voung Boys. Madžari so zmagali z 2:1 (2:0) in so se na ta način uvrstili kot tretje moštvo v četrtfinale. Oba gola za Vasas je dosegel Csordas. Japonsici tekač Kurao Hiroshima je zmagal na današnjem tekmovanju v maratonu v Tokiu. Skupno je sodelovalo 56 tekmovalcev iz štirih držav. Rezultati: Hiroshima (Japonska) 2:21:40, 2. Kotila (Finska) 2:22:29, 3. Kavasliima (Japonska) 2:23:09, 4. Kan torek (CSR) 2:24:19. Odkritje spomenika padlim borcem NOV na Taboru V četrtek popoldne je bila pred domom »Partizana« Tabor lepa in pietetna svečanost — odkritje spomenika 47 članom sokolskega društva Tabor, ki so med narodno-osvobodilno vojno darovali svoja življenja za svobodo in lepše življenje jugoslovanskih narodov. Velika množica se je zbrala pred domom na Taboru: svojci in znanci pokojnih, člani društva »Partizan« Tabor, oficirji in borci JLA iz bližnje vojašnice in številno prebivalstvo taborskega terena. Bil je meglen, mrzel in neprijeten jesenski popoldan, kakor da bi še narava sama žalovala in hotela v vseh zbranih okrepiti občutje na tista težka okupacijska leta, ko je šlo za biti ali ne biti, za življenje in smrt. Obrazi vseh so bili resni, vsak se je v mislih preselil v preteklost, ki je bila polna upanja, radosti in svetlih trenutkov, pa tudi polna žalosti, trpljenja, bede in bridkosti. Med množico, ki je obkrožila spomenik, smo opazili tudi številne predstavnike oblasti, množičnih organizacij in JLA, med njimi tov. REGENTA, člana CK ZKS, tov. RIBIČIČA, predsednika Zveze »Partizan«, tov. KRESETA, predsednika SZS, tov. ZORANA POLICA, generala LOKOVŠKA-J ANA, podpredsednika OLO Ljubljana tov. GORJANCA, tov. JOŽETA RUSA in FRANA LUBEJA, predsednika PZS tov. KOŠIRJA in še številne predstavnike občinskih ter terenskih forumov in organizacij. Potem ko je godba Ljudske milice zaigrala koračnico »Komandant Stane« in je Partizanski invalidski pevski zbor zapel pesem »Mrtvim herojem«, je spregovoril predsednik Zveze »Partizan« Slovenije, tov. Mitja Ribičič. Njegov govor je bil kratek, brez donečih fraz, zato pa poln človeške topline, ki seže do srca. Na kratko je opisal delo in trpljenje teh 47 tovarišev, ki so se vsak po svojih močeh borili za skupno stvar. Nekateri so izdihnili v zloglasnih nacističnih taboriščih, nekateri so padli kot partizani v borbah, tretji spet so umrli kot talci pod fašističnimi streli ali pa so padli na ljubljanskih ulicah, ko so izvršili ljudsko maščevanje nad najbolj umazanimi belogardističnimi ovaduhi. »Sedem- Lepa in pietet, a svečanost na Taboru inštirideset imen je na spomeniku«, je dejal tov. Ribičič, »devetkrat se nekatera imena ponovijo: padla sta oče in sin, mož in žena, brat in se-* stra, brata. Toda nikoli ne bomo pozabili teh tovarišev, ki so nam s svojo smrtjo omogočili, da danes mi vsi živimo v svobodni državi. Njihov zadnji dan življenja je bil prvi dan naših svetlejših časov«. Po govoru tov. Ribičiča je godba LM zaigrala himno XIV. divizije, PIPZ je zapel »Pesem o svobodi«, član SNG tov. Lojze Potokar pa je občuteno recitiral Kajuhovo pesem »Samo milijon nas je«. Nato so predstavniki številnih organizacij položili pred spomenik lepe vence, tako da je bilo vznožje spomenika kmalu krog in krog prekrito s cvetjem. Pietetno slovesnost je zaključila »Internacionala«. Po končani svečanosti pred spomenikom je več sto pripadnikov taborskega društva, ki so se zbrali okoli doma, odšlo v dvorano, kjer je bila slavnostna seja. Ob tej priložnosti je urednik »Ljudske pravice« tov. Ivan Šinkovec predal društvu pokal »Ljudske pravice«, ki si ga je taborski »Partizan« priboril letos kot najboljše partizansko društvo v Sloveniji. Na spomeniku pred Taborom je vrezanih 47 imen ... Bili so to telovadci, vodniki, vrhunski orodni telovadci in odlični športniki. Njihova trupla že dolgo počivajo v zemlji, nekateri trohne neznanokje v širnih slovenskih gozdovih. Toda spomin na teh 47 junakov ne sme nikoli zamre-ti! Naj bodo nam in vsem bodočim rodovom svetal zgled brezmejne požrtvovalnosti, hrabrosti in ljubezni do domovine, pravice in svobode. MBPNAROD Nogometna prvenstva evropskih držav Vzh. Neme a — XXIV. kolo: ASK : Wismut 0:1, Zvvickau : Sendal 0:1, Halle : VVeissenfels 1:1, Erfurt : Babelsberg 2:0, Karl Marx Stadt : Dresden 2:2, vrstni red: Wismut 34, Vorwarts 32, Leipzig 28, Erfurt 26, Jena 21, Dresden 24. Nemčija — Južna liga — XV. kolo: Karlsruhe : Augsburg 2:2, Mannheim : Reutlingen 0:3, Stuttgart : Bayern 1:2, Eintracht : Regensburg 7:0, Niirnberg : Frankfurt 1:0, Aschaffenburg : Kickers 2:0, Schweinfurt : Fiirth 2:0, Munchen : Offenbach 1:0, vrstni red: Niirnberg 23, Eintracht 22, Karlsruhe 19, Offenbach 18, Munchen 18, Schvveinfurt 18. V ostalih ligah je vrstni red naslednji: Severna liga — Hamburger SV 20. Bre-merhaven 19, Braunschweig 17, VVolfs-burg 16, Osnabruck 16, zahodna liga: Aachen 23, Schalke 22, Meiderich 18, Duisburg 18, Dusseldorf 18. Francija — XIV. kolo: Ret ms : Aleš 4:2, Lyon : Monaco 2:0, Lens : Marseille 3:1, Sedan : St. Etienne 1:1, Sochaux : Lille 2:4, Metz : Racing 1:1, Nice : An-gers 0:0, Nimes : Toulouse 3:2, vrstni red: Reims 22, Lens 20, Monaco 18, Nimes 17, Lyon 17, St. Etienne 17. Conceicao 10.2 na 100 m Brazilski atlet Jose Telles de Conceicao je dosegel v Sao Paolu nov rekord Brazilije in Južne Amerike v teku na 100 m z rezultatom 10.2. Razvojna pot tega atleta je prav zanimiva, predvsem zaradi tega, ker je bil pred leti specialist za skok v višino, saj je v tej panogi idosegel na olimpijskih igrah v Helsinkih celo bronasto medaljo. Kasneje se je bolj posvetil sprintu in tudi tu prišel do rezultatov svetovne vrednosti. Iz ZBA poročajo, da se bo znani madžarski atlet Laszlo Tabori, odličen tekač na srednje in dolge proge ter bivši svetovni rekorder v teku na 1500 m, po vsej verjetnosti vrnil v domovino. Tabori se po olimpijskih igrah v Melbournu ni vrnil domov, ampak je ostal v ZDA. Iste vesti vedo tudi povedati, da sc bo najbrž vrnil tudi odlični trener Miha.ly Igloi. Težka „šola" Rusov v Kanadi O prvi tekmi z gostovanja hokejistov moskovskega Dinama v Kanadi, srno na kratko že poročali. Ruse, ki predstavljajo dejansko reprezentanco Sovjetske zveze, so v prvem srečanju premagali igralci moštva Whitby Dunlops, ki bodo zastopali Kanado na svetovnem prvenstvu, s 7:2. Drugo srečanje so imeli Rusi v Winstonu, kjer so igrali neodločeno 5:5 z moštvom Windsor Bulldogs. Tretja tekma pa se je končala zopet s porazom in sicer so jih tokrat odpravili s 4:2. Kitchener Duchman, ki so bili tudi že zastopnik Kanade na svetovnem prvenstvu. V vseh tekmah so bili Rusi v glavnem enakovreden nasprotnik in le ostra igra Kanade jim je bila v toliko nova, da so nazadnje klonili. V ruskem moštvu ni več nekdanjih asov, kot so bili Bobrov in podobni. Za ljubitelje hokeja naj naštejemo igralce, ki so odšli na turnejo: vratarja Pučkov, Jerkin, branilci Sologubov, Tregubov, Sidoren-ko, Ukolov, Solodov, napadalci Klistov, Gurišev, Pančukov, Cerepianov, Aleksandrov, Loktijev, Jelisarov, Kopilov, No-vogilov, Snetkov, Bistro v, Olkov, Pe-čuhov. Mednarodni odbojkarski turnir V primerjavi .r> številom prebivalstva je atletika malega Islanda nedvomno med najboljšimi na svetu. Uspehi atletov kot so Huseby, brata Clausen, Einarsson in drugi, so povsod znani. Zanimivo pa si je ogledati najboljše islandske rezultate, dosežene v letu 1957. Takole so tekmovali: 100 m Thorbjorns-son 10.3, 200 m Thorbjornsson 21.3, 300 m Thorsternsson 49.0, 800 m Markusson 1:52.8, 1500 m Markusson 3:50.8, 5000 m Johanssan 14:56.2, 10.000 m Johansson 31:37.6, 110 m ovire Rognvaldsson 14.6, 400 m ovire Gudmundsson 54.8, 3000 m zapreke Arnasson 9:49.6, višina Petursson 190, daljina Einarsson 7.46, troskok Einarsson 15.95, palica Thorlaksscn 4.40, krogla Thoraresen 16.00, disk Jonsson 52.56 kopje Sigurdsson 60.42, kladivo Sigurd-sson 52.00. Ce bi napravili na papirju dvoboje med Islandom in Jugoslavijo, bi ugotovili, da bi naša reprezentanca, če ne upoštevamo štafet, zmagala s 112:96 točkami. Ce upoštevamo. da ima I slan d približno toliko prebivalcev kot Ljubljana, nam bo že jasno, da Je ta zmaga samo absolutna, sicer pa so lahko Islandci bolj ponosni na svojo atletiko kot mi na našo. Znani francoski nogometaš Raymond Kopa je podaljša: svojo pogodbo z Realom iz Madrida do konca leta 1960. Istočasno pa je tudi izjavil, da bo vsakokrat, ko ga bodo poklicali, z veseljem igral v francoski reprezentanci. Ali ste že poravnali matrošetino? Izvrstna Urselmannova Odlični Poljaki Sele 15 let stara plavalka, Viltrud Urselman iz K ref el da, nadaljuje svojo rekordno pot. Pred nekaj dnevi je v Berlinu dosegla nov nemški rekord na 100 m prsno z rezultatom 1:20.1. Na istem tekmovanju je bila dosežena še cela vrsta odličnih rezultatov. 100 m prosto Baumann 58.2, 200 m prosto Bleeker 2:09.2, 400 m prosto Kohl er 4:44.2, 100 m prsno Rademacher 1:13.1, 200 m prsno Rademacher 2:43.1, 100 m metuljček We-ber 1:05.1, 100 m prsno Miersch 1:06 5, ženske: 100 m prosto Kunzel 1:07.7. 400 metrov prosto Brunner 5:20.0,100 m metuljček Mohler 1:19.2, 200 m prsno Ursel-mann 2:53.6. Angleški plavalec Graham Symonds je preplaval 220 y v metuljčkovem slogu v času 2:21.2, kar je najb<$ši letošnji rezultat na svetu, dosežen v malem bazenu. Iz raznih športov Francoski športni dnevnik »L’Equipe« je objavil svojo razvrstitev najboljših teniških igralcev Evrope. Njihova lestvica je naslednja: 1. Davidson (Šved), 2. Brichant (Belg), 3. Nielsen (Dan), 4. Davies (Angl), 5. Merlo (It), 6. Darmon (Fr), 7. Washer (Belg), 8. Schmidt (Šved). 9. Haille* (Fr), 10. Pietrangeli (It). V VII. kolu košarkarskega prvenstva Italije so bili doseženi naslednji rezultati: Gira : Pavia 54:46, Varese : Roma 72:51, Virtus : Benelli 68:55, Cantu : Livorno 70:52, Stella Azzurra : Simmen-thal 48:68, Motomorini : Stock 83:60, vrstni red: Virtus 14, Simmenthal 14, Cantu 12, Gira 12. V Luksemburgu je reprezentanca Nizozemske v košarki premagala Luksemburg s 63:44. V Gentu pa je ženska reprezentanca Francije premagala Belgijo s 46:39. Košarkarji Romunije so v Bukarešti premagali Turke z 71:50. Na mednarodnem sabljašltem turnirju v Varšavi je zmagala Madžarska pred Poljsko, Italijo in Francijo. V tekmovanju za pokal kralja Gustava 6:4, Laver (Avstral) : Flarn (ZDA) 7:5, 2:6, 6:3, 6:0, četrtfinale: Cooper (Avstral) : Brichant (Belg) 6:2, 7:5, 6:4, Rose (Avstral) : Seixas (ZDA) 6:4, 4:5, 6:3, 7:5, Anderson (Avstral) : Laver (Avstral) 6:3, 6:1, 6:3, Fraser (Avstral) : Emerson (Avstral) 6:3, 6:1, 6:0, dvojice: Emerson-Mark (Avstral) : VVasher-Brichant (Belg) 5:7, 7:5, 3:6, 6:3, 7:5, Famcutt-Lovett (J. Afr.-Avstr) : Seixas-Mulloy (ZDA) 7:5, 7:5, 2:6, 3:6, 6:3, Cooper-Rose (Avstr) : Flam-Maclay (ZDA-Avstr) 6:3, 6:0, 4:6, 6:4, Fraser-Anderson (Avstr)' : Green- Holberg (ZDA) 6:4, 6:4, 6:4. Marca prihodnjega leta bo svetovno prvenstvo nove športne discipline, kombinacije smučarskega teka na 20 km in streljanja. Zaenkrat so se na prvenstvo, ki naj bi bilo v avstrijskem kraju Ssal-felden, prijavile Italija, ZDA, Finska, Anglija, Sovjetska zveza, Švedska, Švica, Norveška, Poljska in Avstrija. Pričakujejo prijave še nekaterih držav. Morda bodo to novo disciplino vključili tudi v spored zimskih olimpijskih iger 1960, če ne drugače, vsaj kot demonstracijo. Ljubljana. 1. decembra. V okviru prireditev J. slovenskega festivala nam je Odbojkarska zveza Slovenije za zaključek sezone pripravila še kvalitetno odbojkarsko tekmovanje s sodelovanjem odličnih tujcev.. Mimo reprezentanc Slovenije ter BiH sta nastopili Še moštvi iz Budimpešte in Lodza. Turnir se je začel danes zjutraj, žal pa mu je prisost ooualo bore malo gledalcev. Najprej sta nastopili ekipi BiH in Budimpešte. Poznali nismo moči niti enega niti drugega moštva, pač pa smo bili prepričani v gladko zmago Budimpešte. Toda ušteli smo se. Bosanci so zaigrali z veliko požrtvovalnostjo in prisilili renomiranega nasprotnika, da je le z največjo pazljivostjo in zbranostjo prišel do zaželene zmage. Rezultat 3:2 (15:'% 13:15, 7:15, 15:11, 15:12) za Budimpešto pomeni pravzaprav presenečenje. V prvem nizu je Budimpešta s suvereno igro prisilila k predaji mlade igralce iz Bosne. Naslednja dva niza pa sta povsem spremenila potek. dogodkov in na vidiku je bila senzacija turnirja. Šele zadnja dva niza sta prinesla končno odločitev. Madžari niso igrali kdove kako dopadljivo, občudovali smo le njihovo čisto prstno igro in nič drugega. Z večjo pozornostjo pa smo spremljali drugo tekmo med reprezentanco Slovenije in. Lodza. Pri Poljakih so igrali trije reprezen- tanti: Radomski (št. 9), Tietianiec (št. 4) in Croehouski (št. 11). Slovenija je nastopila v naslednji postavi; Antekolovič, Tomažič, Me-serko, Medic, Simič, Draksler, Jedretič, Eržen, Pipan, Krevsi in Virnik. Prvi niez so osvojili na splošno presenečenje slovenski odbojkarji. Poljaki se še niso ogreli, zato pa so ostale tri nize z veliko izkušenostjo in z odliično igro tako v polju kot na mreži odločili v svojo korist. Ugajala nam je njihova odlična prstna igra, podajanje in odločni udarci na mreži. Pri vsem tem so tudi pravi mojstri serviranja. Najboljši je bil reprezentant Radomski, ki se je izkazal kot izvrsten dirigent. Občudovali smo tudi Te-tianieca, ki je z ostrimi servisi večkrat zbegal naše igralce. In še nekaj. Tudi v obrambi torej loviti tolčeno žogo ni problem. Slovenska ekipa nam je samo na trenutke ugajala, čeprav moramo priznati, da je na splošno pokazala več kot smo smeli upatL Primanjkuje ji večje vigranosti, posamezniki pa bi morali ostreje servirati, lepše podajati in včasih tudi spremeniti šablonski način igranja. Gostje so bili mimo drugega še duhoviti med igro in si znali pomagati z različnimi triki, ki so po navadi tudi uspevali. Precej bo še treba delati, če bomo hoteli imeti moštvo, ki bo kos močnejšim ekipam. Kljub temu pa moramo reči, da je rezultat 1:3 (15:12, 8:15, 5:15, 9:15) zadovoljiv za naše odbojkarske razmere. Turnir se nadaljuje jutri, v ponedeljek ob 20. uri na Taboru. L. M. JiŽBoamerikanci veliki favoriti »mri v sezoni 1957 Ameriška agencija United Press je napravila v 45 redakcijah 15 držav anketo, kako se bo končalo prihodnje leto svetovno nogometno prvenstvo. Udeleženci ankete so morali našteti 3 države, ki bodo po njihovem mnenju zasedla prva tri mesta. Potem so ta mnenja ocenili s 3, 2 in 1 in prišli do naslednjega rezultata: 1. Brazilija 54 točk (11 prvih mest). 2. Argentina 52 (10), 3. Anglija 51 (10) 4. Sovjetska zveza 34 (3), 5. Madžarska 32 (2), 6. Paragvaj 8 (2), 7, CSR 6" (1), 8. Francija 6, 9. Švedska 5, 10. Jugoslavija 4, 11. Avstrija 2, 12. Mehika 1. Južnoameriške reprezentance so po mnenju udeležencev ankete 23-krat na vrhu, vse ostale države pa le 16-krat. Zanimivo je, da ni niti eden od udele- so prišli do polfinala. V prvem polfinalu žencev prisodil moštvu svetovnega prva- 1 1— rr „ L. -7 — ~ trntio moeTfl se bosta v Helsingborgu pomerili reprezentanci Italije in Švedske, v drugem pa se bodo z Norvežani najbrž pomerili teniški igralci Danske, ki bodo srečanje z ZDA menda dobili brez borbe. Na mednarodnem prvenstvu Južne Avstralije v Adelaidi, so bili doseženi naslednji važnejši rezultati: Seixas (ZDA) : Woodcok (Avstral) 6:3, 2:6, 6:2, 6:4, Rose (Avstral) : Homberg (ZDA) 1:6, 6:4, 6:3, 3:6, 6:2 Fraser (Avstral) : Am-pon (Filipini) 6:3, 6:0, 6:2, Brichant (Belg) : Howe (Avstral) 4:6, 6:0, 6:4, 6:8, ka Zahodne Nemčije vsej tretje mesto. V pretekli številki smo imeli zopet smolo s svetovnim nogometnim prvenstvom. Napaka v radijskem poročilu nam je obrnila rezultat kvalifikacijske tekme Španija : Švica in pravilni re-zutat je 4:1 za Španijo. Po tem rezultatu je končna razvrstitev IX. evropske skupine naslednja: Škotska 6, Španija 5, Švica 1. Belgijska nogometna zveza se je odpovedala udeležbi pri žrebu za nasprotnika Izraelu v kvalifikacijski tekmi za svetovno nogometno prvenstvo. Po težkem porazu proti Nizozemski so v Belgiji namreč mnenja, da s takšno reprezentanco, kot jo imajo sedaj, nima pomena poskušati nadaljnje kvalifikacije. Organizatorji svetovnega nogometnega prvlenstva proučujejo vprašanje radijskih in televizijskih prenosov s tega tekmovanja. Za radijske prenose ne bo najbrž nobenih ovir. zaenkrat pa je še problematičen prenos po televiziji, ker je švedska nogometna zveza zahtevala povračilo škode, ki bi nastala zaradi manjšega obiska tekem. Pogajanja so v teku, v ndar je .malo možnosti, da bi se sporazumeli. Irci ali Italijani? V sredo bo v Belfastu odločilna tekma, ki bo dala po vsej verjetnosti finalista VIII. kvalifikacijske eku p i ne za svetovno prvenstvo. Ce bodo zmagali Severni Irci, so se že uvrstili v finale, čeprav še manjka potem tekma Italija : Portugalska, ki bo 22. decembra v Milanu. V primeru neodločnega rezultata ali celo zmage Italije, pa imajo Italijani še vedno lepe možnosti, da potujejo na Švedsko. Tudi Portugalska ima precejšnje možnosti, seveda predvsem v primeru, če Italija zmaga v Belfastu in potem izgubi v Milanu. Italijani bodo potovali v Belfast z naslednjimi igralci: vratarja Bugatti, Panetti, br,anilci Ccr-radi, Vincenzi, Cervato, krilci Chiap-pella, Sega to, Ferrario, Orzan, David, napadalci Gratton, Montuori, Prini, Ni-cole, Bean, Schiaffino, Ghiggia, Firmani. MOŠKI 100 m prosto 58,0 Njeguš (JS) 58.7 Voičanšek (MZ) 58.8 Jager (MZ) 59,5 Skanata (PB) 59.8 Nardeles (JS) 1:00,0 Nikin (PZ) Kocmur (T) Lonza (JD) 1:00,4 Pirc (JS) Jelačič (MZ) povpreček 1956 — 59,6 1957 — 59,6 400 m prosto 4:48,6 Brinovec (T) 4:50,4 Jager (MZ) 4:52,4 Matulič (MS) 4:53,8 Baraba (PR) 4:54,3 Djordjevič (PB) 4:57,4 Franjkovič (MS) 4:57,6 Kičovič (PK) 5:00,2 Nikin (PZ) 5:00,8 Krekovič (MS) 5:01,6 Košnik (T) povpreček 1956 — 4:56,3 1957 — 4:55,7 1500 m prosto 19:04,4 Brinovec (T) 19:48,8 Kičovič (PK) 19:50,0 Baraba (PR) 19:57,1 Košnik (T) 19:59,2 Jelačič (MZ) 20:26,6 Kostič Dj. (PB) 20:41,8 Silovič (MZ) 20:44,5 Milina (JS) 20:46,0 Bojadži (OB) 21:04,7 Goršič (L) povpreček 1956 — 20:22,7 1957 — 20:14,3 200 m prsno 2:46,6 Pandur (MS) 2:47,2 Pelc (L) 2:50,2 Zrimšek (T) 2:52,0 Miloševič (JS) 2:54,3 Despotovič (PB) 2:54,6 Nikolič (MZ) 2:55,1 Bulič (JS) 2:55,6 Kostič M. (PB) 2:55,8 Perišič (PK) 2:56,4 Fiiičič (MZ) povpreček 1956 — 2:52,1 1957 — 2:52,8 Deseterice sestavil Mitja Prešern 4 X 200 m prosto 9:05,7 drž. reprezentanca 9:08,8 Mladost, Zagreb 9:14,0 Mornar, Split 9:22,5 Jadran, Split 9:30,2 Partizan, Beograd 9:32,8 Primorje, Reka 9:33,4 Triglav, Kranj 9:34,4 Proleter, Zrenjanin 9:42,4 Jadran II, Split 9:55,8 Jadran, Hercegnovi 200 m metuljček 2:32,9 voičanšek (MZ) 2:35,2 Jelačič (MZ) 2:37,4 Sabolič (ZK) 2:38,9 Camby (JS) 2:40,0 Trojanovič (MS) 2:47,6 Poljanšek (L) 2:50,0 Zlatič (PB) 2:50,2 Sarič (PB) 2:52,0 Brinovec (T) 2:52,2 Košnik (T) povpreček 1956 — 2:44,6 1957 — 2:43,6 100 m hrbtno 1:08,0 Dorčič (PR) 1:09,8 Skanata (PB) :10,0 Barišič (JS) :ll,0 Kesič (MS) 1:11,1 Saradjič (LT) 1:11,5 Finci (PR) :11,6 Goršič (L) :12,2 Roje (JS) 112,8 Žerjal (MZ) :13,0 Piragič (POŠK) povpreček 1956 — 1:12,0 1957 — 1:11,1 4 X 100 m mešano 4:35,3 reprezentanca FLRJ 4:36,8 Mladost, Zagreb 4:39,6 Jadran, Split 4:41,0 Partizan, Beograd 4:41,0 Primorje, Reka 4:42,4 Mornar, Split 4:45,0 Proleter, Zrenjanin 4:45,8 ZPK Ljubljana, 4:47,6 Mladost II, Zagreb 4:52,2 Mornar II, Split Kratice pomenijo JD — Jug, Dubrovnik JS — Jadran, Split L — ZPK, Ljubljana LT — Leotar, Trebinje MS — Mornar, Split MZ — Mladost, Zagreb OB — Ohridski branovl PB — Partizan, Beograd PK — Primorac, Kotor POSK — Pomorski omla-dinski športni klub, Split PR — Primorje, Reka PZ — Proleter, Zrenjanin T — Triglav, Kranj ZK — Zeljezničar, Karlova« čfakim Mmifato mesit MARiBOR, Ulica Vita Kraigherja 8 @ Oskrbuje a električno energijo celotno področje Maribora @ Opravlja tudi vsa popravila električnih Instalacij © Napake na električnih napravah javljajte na zgornji naslov ali telefonično na številko 23-99 > m Na obisku pri odbojkarjih novomeškega »Partizana«, članih zvezne lige 12 let trdega Prav je, da napišemo nekaj besed tudi o novomeških odbojkarjih, ki so se po nedavnih kvalifikacijskih tekmah znova uvrstili v družbo najboljših — v zvezno moško odbojkarsko ligo. Tokrat smo zaprosili za razgovor dva izmed »vodilnih mož«, in sicer zna- zvezmi ligi. Vse bi bilo dobro, oe ne bi bilo »kuhinje«. Načrtno so nas zrinili iz lige. Vrnili smo se v republiško ligo s trdno voljo, da nega odbojkarskega6 veterana tov. Pučka ter kapetana »Partiza- znova pridemo med najboljše v Ju- ™ “ P. . . TVi./T o Riišinn* n o m 1 rx iV rp- nove« ekipe, tov. Medica. gos lavi jli. Toda Fužina r nam ie prekrižal račune in morali smo počakati še eno leto. Tudi letos ni dosti manjkalo, da bi se ponovil primer s Fužina.rjem. Le zia en niz smo ušli ŽOK Ljubljani in se kot prvaki pomerili z zagrebško Lokomotivo. Čeprav smo v obeh tekmah Nekateri naši plavalci so zelo nadarjeni in bi lahko marsikaj dosegli tudi v mednarodnih srečanjih. Toda brez zimskih bazenov je vsak večji napredek danes nemogoč Tov. Franca Pučka je težko do- Od takratnega moštva sva aktivna bili. Zaposlen je kot veterinar in le še Luika Dolenc in jaz. V ekipi veliko časa prebije na terenu. Ko- so igrali še ing. Žerjal, ing. Pogac-maj smo ga dobili v večernih turah ni k, Gunde im Mak. že naslednje na domu. Takoj smo ga začeli iz- leto smo v Novem mestu priredili pra-ševati. republiško prvenstvo. Razumljivo , , »Slišali smo da boste prenehali je, da smo obtičali nekje pri repu, zmagali, nismo imeli lahkega dela. nastopali kot aktivni igralec? Kljub saj smo komaj začeli. Leta 1948 smo Sicer, kaj bi o tem razpravljal« temu .pa ste prejšnjo nedeljo nasto- že ustanovili mladinsko moštvo, ki zvezna liga nas se cuka. ta nam bo pili v moštvu, ki je igralo v Ljub- je dalo tri dobre igralce: Simiča, ljani.c Medica in Sonca. Te smo počasi »Res je, že večkrat sem sklenil, vključevali v prvo moštvo, ker so da bom prenehal igrati, toda vedno hitro napredovali. Leta 1950 smo se pride kaj vmes. Poslovilno tekmo prvič poizkusili v kvalifikacijah za sem igral 3. novembra v Novem me- zvezno ligo v Zagrebu, toda takrat Situ, seveda pa bom še rad pomagal, še nismo bili zreli. Leta 1953 smo če bo potrebno. Tudi v Ljubljani znova poskusili svojo srečo v Su-eem igral, ker nekaterim mlajšim bolidi, toda tudi tam nismo uspeli, ni šlo najbolje. Razen tega je bilo Zato smo se toliko bolj potrudili v naše moštvo močno oslabljeno, brez hrvatsko-silovenshi ligi, kjer smo po Dolenca in ing. Berganta.« odločilni zmagi, nad zagrebško Lo- »Sedaj pa nam, prosim, povejte, komotivo osvojili prvo. mesto in - - . . . v. . ~ , -kako ste s-e -pretolikili do zvezne K- avtomatično postali člani zvezne li- »umevanje, zlasti pri občimi. Zato ge < ge. Mislim, da smo takrat igrali do- upam. da se bodo našla potrebna »Pred volno v Novem mestu o od- bro in bi zn «1 n ž - !-i, da ostanemo v bojlkii ni bilo ne duha me sluha. Leta 1945, ko sem prišel v Novo mesto, siern začel uvajati to lepo športno igro. Počasi smo zbrali moštvo in prvič nastopili 1. 194-6 v Celju. »H v" moštvu ki je igralo v Ljub- je dalo tri dobre igralce: Simiča, dala dovolj nov-ih skrbi...« ........ ’ m ” »Kakšne izglede pa ima moštvo v zvezni ligi?« Tov. Puško se j.e nasmehnil. »Nočem biti prerok. To je nehvaležen posel. Mislim pa, da se bomo obdržali v ligi. Smo na boljšem kot pred leti, saj imamo precej mladih igralcev.« »Kako pa je s financami?« »Prepričan sem, da z denarjem ne bo preglavic, vsa i za potovan ja. Povsod smo naleteli na največie ra- sredstvn.« F» 1_ /X 'V /X ^ J E : Pregled letošnje plavalne sezone v Jugoslaviji • 00 56- $€* VZX? Naši plavalci nimajo dosti upanja na prihodnjem evropskem prvenstvu v Budimpešti — Volčanšek, Brinovec, Pelc in Dorčič so naši glavni »aduti«. Izredno slabi po-goji, v katerih se *®zvija -naš kvalitetni plavalni ®Port, se kot 'rdeča mit vlečejo skozi Primerjave jugoslovanskega plaval-Pfga športa z evropskim im svetovnim. Ta razlika postaja toliko bolj Prihodnje leto — Budimpešta peš to. Toda tudi tu rezultat 1:08.0 verjetno ne bo zadoščal za boljši plasma. Brez zimskega bazena si ne delajmo utvar! Odbojkarsko moštvo novomeškega »Partizana« Letos obljublja jo, da bo d og »tov- Pesti Ev,.* * »lav.MJ.w- toprupTavljajozasvojo najpom-e-mb: ^ \ 1 b]fim izredno s,ablih mate. -Jtvrop£1 prvenstvo11V^Budimpe- rLalnih Plojev . naših plavalcev, »SBiS cev, ki trenirajo v vodi stin do pet lahko pogledamo, s ka-temm lahko Z dograditvijo vsaj še »Imamo dobre .pogoje za trening, * -m ^Vjm im " ' " m ___Brazilija yyuu, y*z.40Vr Kitajska loit, cči-ta v zadnjih -letih, 'ko prihaja v aejšo prireditev v prihodnji jtozonii SPort-u do -odločilne vloge kondicijski trening. Danes ne moremo več 4: 4 . ______•_ _____ _____ Govori kapetan moštva Tov. Samo Medic, kapetan odboj- bližno 8 milijonov registriranih nogo-karjev novomeškega »Partizana«, metaiev. Oglejmo si nekaj zanimivih raesecev na leto, ves preostali čas Fa se z improviziran-imi sredstvi Vzdržujejo v neki športni aktivnosti. mo. nejši plavalec Volčanšeik, toda malo verj-etoio je, da bi lahko nastopil v dveh disciplinah. Moral se bo pač odločiti za eno. Jager se namerava v bodoče intenzivneje posvetiti wa-Naj za primer navedemo enega terjpoiliu, tako da z njim v plavanju ajbolj nadarjenih jugoslovanskih ne moremo več računati za večje valcev s-oloii — člana zagrebške mednarodne nastope. Morda nam ■la dosti, Borisa Volčanška. Volčan- bosta priredil« presenečenje »no-1 - • ' ’ “ ■ vinea« Kocmur im Lonz-a? prihodnji sezoni največ računa- ^^bnih£^j^ tLj&Z toT^^i^^e pS K Kranj, Reka) hi vsaj za silo rešili ■ ........... 41Z98- 1 Med sprim terja ie najjperspektiv- glavno krizo, k-i vse bolj tare in Vsako sezono pričnemo znova! hromi šport. zadnja leta naš plavalni M. P. *c-k, fci j,e ^ Jani postal državni pr-Va-k v metuljčku in ob koncu sezo-zaplaval 200 m v času 2:36.4, je jto-s na izbirnih tekmah za sestavo državne reprezentance konec juni-ia v Splitu preplaval isto progo v Ca*u 2:44.6. Seveda ni imel možno-j1, da bi se preko zime pripravljal F da bi začel sezono vsaj tam, kjer •? je lani končal, temveč je moral 7se pričeli zopet znova, Sele ob koncu sezone je zopet dosegel s-voj ,ar>Ski rezultat in ga celo nekoliko žbolj,šai Tako se ponavlja iz leta s leto, da naši plavalci pričenjajo _czon(l s prvimi tekmovanji v me-I juliju daleč za svojimi rezul-^ • ki so jih dosegli leto dni preje P koncu sezone. Zato ni čudno, da ?^a^alec -takih kvalitet, kot i-e Voltov Brinovec bo moral pod 19:00 Na srednjih in dolgih progah je naša največ ja nada mladi Kranjčan Brinovec. Toda čeprav je letos Brinovec močno pomaknil mejo državnega rekorda navzdol), nun to š-e vedno ne zad-ostujie za večji uspeh na evropskem prvenstvu, Brinovec je Letos namreč 12. na evropsiki lestvici na 1500 m prosto, treba bo torej — če hoče doseči vidn-ejš-e uspehe — zaplavati pod 19 minut. Vsekakor je to težka naloga, ki pa za mladega Vlada ni neizvedljiva. vcLlcl bwv ^ ici, ,-e Močno nas zanima razvoj letošnjega ^^"T^prejme”^1 dlT še daleč ne dosega rezulta- »samorastnika« .z Kotom, Kicovaca. * ..... Ali mu bo načrten trening — oe mu bo letos omogočen — pripomogel, da bo enakovreden Brinovcu? težje, ker so telovadni prostori neprestano zasedeni. Še večja ovira je v tem, da smo razdeljeni v dve polovici, študentje — teh nas je kar 6 — smo pozimi v Ljubljani, kjer ne moremo dobiti primerne telovadnice za skupne treninge. To razcepljenost bomo deloma omilili tako, da bomo od časa do časa doma v Novem mestu organizirali skupne treninge. Velika zapreka je za nekatere tudi teren sika služba. Z disciplino v moštvu nisem popolnoma, zadovoljen, zlasti nekateri mlajši mislijo, da že vse znajo im da jih nihče na s-vetu ne more ničesar več naučiti. Težava jie tudi v tem, da nimamo pravega trenerja. Vem, da imamo še dosti m-apak, toda skušali jih borno čez ziimo odpraviti. Zlasti jp slaba prstna igra, pa tudi y polju ne igramo najbolje. Dobri smo v napadu, na mreži, servisi pa so nezanesljivi. Včasih serviramo preseneti ji-vo dobro, včasih pa popolno-Med 3.985 udeleženci »Boletovega« na- in a zatajimo. Vse te pomanjkljiivo-gradnega natečaja z odrezkom št. 10. S-tii bo treba čez zimo s treningom imata po 11 pravilnih rešitev Kožar Ja- odpraviti. Če nam bo to uspelo, po-nez, Domžale, Papirnica »Količevo« ln Veber Božo, Ljubljana, Rimska 25 (2 41,298, Kuba 30, 530, Francija 8454, 601.080, Zah. Nemčija 54.076, 1,146.167, Anglija 125.000, 845.000, Islančl 95, 2100, Italija 5647, 134.714, Paragvaj 82, 32.000, Španija 3850, 39.873, ZDA 3000, 60.500, Švedska 6795, 190.000, Madžarska 4206, 115.000, Sovjetska zveza 80.000, 1,600.000, Urugvaj 1500, 33.500. 1. Split : Partizan 2. Radnlčkl : Dinamo 3. Spartak : Hajduk 4. Vardar : Vojvodina 5. Zeljezničar : Budučnost 6. Zagreb : BSK 7. Crvena zvezda : Velež 8. Ljubljana : Elektrostroj 9. Lokomotiva : Odred 10. Orient : Branik 11. Kladivar : Rudar 12. Aluminij : Drava 13. Maribor : Zagorac - Tovarna športnega orodja »ELAN« Begunje na Gorenjskem sprejme v službo tehnika za projektiranje telovadnega in športnega orodja. Pogoji: kandidati morajo imeti srednjo tehnično izobrazbo, poznati morajo splošno telesno vzgojo, zaželeno pa je tudi, da so sami športniki in telovadci ter da obvladajo Vsaj en tuj jezik. — Samsko stanovanje preskrbljeno, plača po dogovoru. ligi ne more Tudi vojska popušča Pred nogometom popusti včasih tudi vojaška disciplina. To Je dokazal nizo- tn A- k® bi jih po svojih zmožnostih Flahko. N jegova osnovna h-itrost j® izredna, tako da s-e lahko v tem j fcri z najboljšimi plavalci na sve->'■ Omenimo naj. da preplava Vol-»ft ek ^0 m prosto v času 25.2 in « metuljček v časn 27.8! To so »vzultati, ki so enakovredni časom ,|* jieksa, Tumpeka, Išimota ali !lSih. Toda če njegove 'rezultate Mine-rjamo na olimpijskih progah { ? 100 m prosto ali 2-OOm mctulj-s časi najboljših plavalcev na > em. vidimo, d-a za temi Volč-anš-ek SEJA UPRAVNEGA ODBORA NZS Seja upravnega odbora NZS bo v tem nas obstanek v skrbeti.« tSedaj pa še nekaj podatkov o ___________________________ igralcih. Standardno šestorko so se- zemski reprezentant Coen Moulijn, ki S javljali Me iift i■■ niiina^^— , ptehUfn AZ} Preteklo nedeljo je v Beogradu zasedal upravni odbor Atletske zveze Jugoslavije, k:i jie razpravljal predvsem o tekmovanjih v prihodnjem letu, kakor tudii o poročilih zveznih kapetanov o delu v letu 1957. Podrobnosti Iz koledarja bomo objavili v eni prihodnjih številk, danes p<- bomo omenili samo nekaj najvažnejših stvari; O mednarodnih sireča,n jih smo že pisali in razen dvobojev reprezentanc in mest ter sodelovanja na Balkanskih igrah in evropskem prvenstvu, bodo naši najboljši atleti nastopili še na številnih mednarodnih tekmovanjih, kjer velja omeniti zlasti kros Hu-maniiteia v Parizu. Memorial Ku-soezinskega v Varšavi. Memoriala Rošickega v Pragi, mednarodni tekmovanji v Sofiji in Moskvi ter mednarodno prvenstvo Romunije v Bukarešti. Državno prvenstvo za člane In članice bo v Beogradu, kros prvenstvo v Kragujevcu, finale ekipnega prvenstva za člane v Celju, zia članice pa v Zagrebu. Dokončno je bilo potrjeno, da bo srečanje moških reprezentanc Madžarske in Jugos-Lavije 2. in 3. avgusta v Lju^ liani. . . Precejšen del časa pa je upr,8 odbor moral posvetiiti tudi najr lične j šim »osebnim« problem p,, kajti v organih Atletske zveze L), goslavije je zopet prišlo do raz' nesoglasij, ostavk in podobe » Prava škoda je, da izgubljajo T "Lj ^ —L---------- foritojj zar»u tudi **£ še,ir vrhovnem atletskem precej dragocenega časa osebnih nasprotij in pa tunm panja interesov posameznih kJ'uDje kar zavira še uspešnejše delova Atletske zveze Jugoslavije. , j,a-Na plenumu so objavili tudi, tegorizaci jo atletov in a tleti n! e, osnovi letošnjih rezultatov in hov. Ta kategorizacija je meftojg; na za leto 1958. Najvišjo kategfj^Ji to je mednarodni razred, so jgf-naslednji tekmovalci: Mugopa. ger, Marjanovič Miler, Bez.iajf.- -gi; čič, Mihalič, Babovičeva in kova. Med 36 atleti in atletidjgd> zveznega razreda najdemo n nje tekmovalce iz Slovenije: Brodnik. Vipotnik. Penko. Stamelčičeva. Siikoveeva, cele va in Skrjančeva. ,W t J C V zadnjem času vse pogosteje pišemo o resnih težavah, s katerimi se borijo klubi, tekmovalci in z njimi vred vsi navdušeni smučarski delavci, ki hočejo popeljati svoje članstvo na smučino kvalitetnega vrha. Za nami je plenum SZJ, skupščina ZSS, spregovorili so tudi nekateri funkcionarji klubov in končno zvezni kapetani, ki so dolžni skrbeti za formo naših reprezentantov. In kaj s<> vsi ti govorili? Kot refren se pojavlja ista pesem: brez denarja ne moremo naprej 1 v Ce bi imeli denar... Prejšnji teden je objavil svoje pismo v Ljudski pravici naš smu-čairsjfci reprezentant — tekač Cveto PavSlč, kj, ga je poslal Smučarski zvezi Jugoslavije. V tem pismu Cveto Pavčič obsoja nerazumevanje merodajnih forumov pri razvoju našega smučanja in prosi Smučarsko zvezo Jugoslavije, . naj ukrene vse potrebno, da bodo vendarle tudi smučarji prejeli tisto podporo, do katere imajo pravico. Vedeti moramo, dia je takšnih idealnih smučarjev, kot je Cveto, pri mas zelo malo. Lahko bi jih prešteli na prstih ene roke. Cveto Pavčič je namreč v svoji veliki vnemi, da bi dosegel polno formo že na začetku smučarske sezone, šel v svojih pripravah tako daleč, da obstaja resna nevarnost, da se ga lahko loti težja bolezen. Njegovi športni tovariši so mu svetovali, naj preneha s .podvojenimi pripravami, saj je zdravje na prvem mestu, športna lovorika p,a na drugem mestu. Svoje pismo Končuje z ugotovitvijo, da bo brez p ori pore n ajviiš j ih športnih forumov naše smučanje v nekaj letih propadlo in bo Lahko samo se nedosegljiva želja številne mladine. Te misli nam povedo, kakšno je stanje v našem smučarskem športu. Sedaj pa se sprašujemo, kako hi pa bilo, če bi na primer danes Cveto drnll potrebni denar? Kaj bi s tem dosegli? Mnenja smo, da bi ostalim reprezentantom, še prav posebe j pa njemu, le toliko pomagali, da bi ostali zdravi. S tem na še daleč ni rešen problem celotnega smučarskega špolrta. Čeprav bi danes naši smučarji dobili večjo denarno podporo, se do svetovnega prvenstva ne bii prav nič spremenilo. Stare napake, ki se vlečejo kot rdeča nit že vrsto let, me moremo odpraviti z enkratno podporo! Zamudili smo dragoceni čas in težke napake preteklosti ne moremo odstraniti z eno samo potezo. Seveda, ko ste bodo naši smučarji vračali s svetovnega prvenstva, rezultati ne bodo talk šini, fcoit jih pričakujejo tisti, ki ne poznajo smučarskega športa, ali tista, ki mislijo, da se z enkratno miloščino moire doseči svetovni sloves. In pirav takrat bodo ti ljudje na vies glas trobili: »Poglejte, tole zmorejo naši smučarji! Zares, nima smisla, da jih še -napr-j podpiramo!« Delamo stihijsko V spominu so nam pomembne mednarodne prireditve, še posebej pa lanskoletne olimpijske 'igre v Cortimi. Sklenjeno je bilo, da se moramo udeležiti te največje zim: ske manifestacije i,n na vrat na nos smo vložili lepa sredstva bolj za zunanji videz tekmovalcev i,n spremstva, kakor pa za priprave, ki bi se morale začeti najmanj dve leti Na sliki vidimo skakalnico v Lahliju, ki bo v začetku marca prizorišče velikih borb najboljših skakalcev iz vsega sveta. Ta skakalnica dovoljuje skoke do 65 m in velja za precej težko pred tako pomembnimi dogodki. In tako bo verjetno tudi letos. Spet so merodajni foruma sklenili, da gremo v Badgastein in Lahti, pri tem pa nihče ne pomisli, kako je s pripravami naših reprezentantov: s kakšnimi težavami se borijo v privatnem življenju, kakšna je njihova oprema in še vrsta drugih težav, ki j,ih drugod sploh ne poznajo. Kaj naj stori zvezni kapetan z nekaj stotiiisočakii za priprave kandidatov, medtem ko dajejo naši sosedje z,a iste priprave na desetine milijonov!? Običajno, ko gre za sloves in zn n a n h1 lice neke piri reditve, znamo poiskati vire. Ne bomo se spuščali v podrobnosti planiških prire-, diiitev, ker jim tudi ,ne odrekamo pomembnost. Hočemo poudariti samo to, da smo na primer z enkratno podporo upešno irešili vse težave okrog organizacije te velike prireditve, nikakor pa nismo mogli rešiti problema pripravljenosti tekmovalcev. Ljudje so eno, organizacija pa drugo. Stihijsko delo ne m-ore biti .poroštvo za afirmacijo našega smučanja. Sedež zveze \ v Ljuhlfani? V zadnjem času govorimo tudi o premestitvi Smučarske zveze Jugoslavije v Ljubljano. O tern so razpravljali na zadnji seji Športne zveze Slovenije, s čemer so se vsi strinjali. Res je, da je v Sloveniji doma smučarska tradicija. Reg je tudi, da imamo v Sloveniji največ strokovnjakov in zato bi bilo umestno, da bi imeli takšen forum v Sloveniji. Naše funkcionarje vodi pri tem enotna misel: sedež v Ljubljano, potem pa bomo dosegli, da bo smučarski šport dobil tisto mesto, ki mu pripada. Tudi mi se s tem strinjamo, vendar ... Kdo bo b,o delal v tem forumu, če že danes iščemo za republiško zvezo, za pod-zveze in osnovne organizacije^ dela voljne ljudi? Na skupščini SZS smo slišali, da ljubljanska smučarska podzveza ne more zadihati samo zaradi tega, -ker nima ljudi, ki bi delali še v podzvezii. Zato motamo to stvar dobro premisliti, p redno bi se odločili za ustrezne korake. Razen tega je treba pomisliti tudi na to, 'a v primeru, če hi dobili Smučarsko zvezo Jugoslavije v Ljubljano, ne bomo dobivali finančnih sredstev za ta organ iz republiških fondov, marveč iz zveznih. Konkretno to pomeni, da se bo treba za ta sredstva boriti v Beogradu. Vsekakor težka naloga! Cveto Pavčič ie pisal pismo Smučarski zvezi Jugoslavije, po našem mnenju pa je zgrešil pravi naslov, ker hi ga moral nasloviti na Športno zvezo Jugoislavje. Po vsem tem namreč ni težko ugotoviti, da naš najviišjii športni forum v Jugoslaviji nima pravega razumevanja z,a smučanje. Da ta ugotovitev drži, vidimo iz tega, da je ŠZJ šele po 12 letih začela misliti, da bi bilo morda le pametno nastaviti tri plačane smučarske trenerje!? Teh zaenkrat še ni in kdo ve, če jih bomo sploh kdaj imeli. O štipendijah, ki so jih prejeli ostali športniki — samo smučarji ne — smo že zadnjič pisali. Aiii ni po vsem tem na dlani, dia je smučarski špoirt zapostavljen in da nujno drsi navzdol. Škoda je izgubljati besed. To so ugotovitve, o katerih smo že dovolj prelili črnila. Resnici poglejmo v oči in nikar ne zahtevajmo od naših reprezentantov, da bodo v neenakovredni borbi s slavnimi tujci prinašali na-, šemu smučanju in naši državi svetovni sloves... Odlična bilanca V mednarodnem svetu sta od ruskih nogometnih enajstoric najbolj znani moskovski moštvi Dinamo in Spartak, prvaka Sovjetske zveze za leto 1957 in 1956. Obe moštvi imata več ko! odlično bilanco v svojih mednarodnih srečanjih. Dinamo je odigral 53 tekem, zmagal je v 34, igral neodločeno 13 in izgubil le 6 s količnikom golov 158:54. Še boljša je Spartakova bilanca, ki je od 50 srečanj zmagal v 42, igral neodločeno in izgubil pa le po 4 Tudi Spartak je dal 158 golov, prejel pa jih je Ie 44. Smučarska zveza Avstrije je na predlog tehničnega vodje Pfeiferja sklenila, da ne bo izvedla za izbiro svoje reprezentance za svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah nobenih izbirnih .tekmovanj. Takšna tekmovanja imajo sicer včasih kako prednost, na splošno pa samo škodujejo, ker tekmovalcem uničujejo prepotrebne živce. Na zadnjem zboru kandidatov za reprezentanco je Pfeifer obrazložil tekmovalcem, da so na osnovi odličnih rezultatov v lanski sezoni že določeni v štiričlansko ekipo tekmovalci Toni Sailer, Andcrl, Moltcrir in Josl Rieder. Ti tekmovalci bodo nastopili v vseh treh disciplinah. Ostali tekmovalci pa imajo možnost, da sc uvrstijo kot četrti član reprezentance za posamezne discipline. Povedal jim je tudi, da imajo po njegovem mnenju med posamezniki največ možnosti, če se. specializirajo, tile: Hinerseer in Obcr-eigner za slalom, Schranz in Leitner za smuk, Hinerseer, Zimmermann, Pravda in Hillbrand pa za veleslalom. V kolikor se bo v prvi disciplini četrti reprezentant zelo dobro uvrstil, je seveda možno, da bo tudi ta potem nastopil v vseh disciplinah, kajti na svetovnem prvenstvu tekmujejo tudi v kombinaciji Četrti človek ne bo izbran na osnovi rezultata kake izbirne tekme, ampak po splošnem vtisu z vseh tekmovanj do sredine januarja. sle kdaj pomislili, da so odpadki železa, litine, barvas!ih kovin, papiria, ki vam ležijo na podstrešjih in drvarnicah brez koristi — pomembna surovina za našo indusVijo? li ste kdaj pomislili, da lahko vnovčite stare krpe? li ste kdaj pomislili, da dobite denar tudi za kosti, ki jih morda zažigate? Vse vrste odpadkov odkupujejo naše odkupne postaje, ki jih Imamo v vseh večjih krajih Slovenije podjetje za promet z odpadki Ljubljano, Parmova 33 15 let pionirske organizacije V dneh med 27. in 29. novembrom 1942. se je na I. kongresu USAOJ v Bihacu prvič uradno pojavilo ime pionir in naziv Pionirska organizacija. To je tudi ustanovni dan pionirske organizacije, ki letos praznuje svojo 15. obletnico, čeprav so posamezne skupine pionirjev delovale že preje. Spomnimo se samo bombaške čete iz leta 1941, ki se je v sestavu 4. užiškega bataljona H. proletarske brigade proslavila v številnih juriših, nadalje sodelovanja naših pionirjev s partizani na osvobojenih ozemljih Gorskega Ko-tora, Bosanske krajine, Like, Kor-duna v letu 1942 ter številnih akcij in junaštva pionirjev v okupirani Ljubljani, v Železnikih, kjer so imeli svojo organizacijo »Rdeča roža«, in na Primorskem v okolici^ Vipave. Poleg teli organiziranih akcij pa nikakor ne smemo mimo gibanja, ki je nastalo takoj po 1941 na naših šolah. Dijaki, povezani v mladinskih organizacijah in često v SKOJ, so bili pravzaprav še pionirji, saj navadno niso bili stari niti 14 let. Med njimi je krožila partizanska literatura, organizirali so zbirke za partizane in kazali odkrit odpor okupatorju. Mnogi pionirji so tudi pomagali svojim staršem, bratom in sestram, ki so bili v partizanih ali v ilegali. Prenašali so pošto, bili so obveščevalci in stražarji ter opravljali vse tiste naloge, ki jih njihovi niso mogli. Po prvem kongresu se je pionirska organizacija razmahnila in utrjevala. Ime pionir je veljalo odslej za vse otroke, ki so kakorkoli po- magali partizanom ali se vključili v narodno-osvobodilno gibanje. Osnovali so se odredi (Ratitovec), pionirji so odhajali v partizane, na osvobojenih ozemljih so se ustanavljale partizanske šole in v dnevnih poveljih posameznih štabov javno izrekale pohvale in priznanja pionirskim odredom in bataljonom za njihova junaštva. Mnogo teh junaštev ie tudi opisanih v »Slovenskem pionirju«, ki je pričel izhajati aprila 1943 in so ga tiskali na Rogi v partizanski tehniki »Urški«. Tako so 'med borbo in delom, med hudimi žrtvami in veselimi dogodki, pretekla leta, v katerih so se pionirji izkazali kot odrasli borci in postali svetel zgled ne le današnjim pionirjem, marveč mnogokrat tudi odraslim s svojimi nesebičnimi željami in dejanji. Pionirska organizacija, ki zajema vse otroke, stare med 7 in 15 let, je danes predvsem vzgojna in zabavna organizacija hkrati. Pionirji se zbirajo v krožkih, društvih in klubih, kjer najdejo prijetna razvedrila in zaposlitve. Prav zato je dolžnost vseh naših telesnovzgojnih organizacij, da vključijo čim veeie število pionirjev v svoje vrste in jih vzgajajo v pogumne, odločne, požrtvovalne, tovariške, delavne in skromne ljudi, da bodo tako še nadalje ostali vzorni predniki pionirjev-partizanov. ŽELEZNIŠKA TISKARNA LJUBLJANA ICnjigotisk Litografija Knjigoveznica Tiskarna voznih kart Jčvaittatna tedažana - cene ^Pe v mesto. Kri mu je kipela, temnilo se mu je pred vo? ° i® končno pridrvel skozi mestna vrata in je bil t®kei za njim, ie bilo kričanje ljudi ne ulici, po kateri je vil,1’ Podobno šumečemu slapu. Skozi ognjeno meglo je i,Hg in z zadnjimi močmi je zaklical: »Zmagali smo!« m t* »u z zaunjimi močmi je «wivai. j« a/o je omahnil in izdihnil... Deset korakov °bstal voz. njim Maratonski tek na modernih olimpijskih igrah pa,-^a b Kongresu mednarodnega olimpijskega odbora v ',eta 1-894. je francoski akademik M-ich-e-l B-rea.l pred-