Poštnina pavšalirana.
60.	V Ljubljani, dne 4. junija 1921.	Letnik III.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
. deželne vlade m Slovenijo.
Vsebina: Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“. — Izpremensbe v osebju. — Uredba o izpremembah in dopolnitvah carinskega zakona z dne 23. januarja 1899. z izpremembami in dopolnitvami z dne 25. februarja 1904. Uredba o izpremembah in dopolnitvah zakona o splošni carinski tarifi iz leta 1904. z njegovimi izpremembami iz leta 1909. in 1910. Naredba o dopolnitvi člena 2. uredbe o organizaciji glavne kontrole. — Naredba o nakazovanju kuriva in stavbnega lesa v veleposestniških gozdih interesentom agrarne reforme v Sloveniji. — Razglasi osrednje vlade: Natečajni razglas za licitacijo olja, petroleja in bencina. Razglas o pobiranju monopolne takse na petrolej. — Razglasi deželne vlade za Slovenijo: Natečaj za nabavo kuhinjske posode in jedilne opreme. — Razglas delegacije ministrstva financ v Ljubljani, da je rok za zameno kronskih bankovcev Avstro ogrske banke podaljšan do vštetega dne 11. junija 1921. — Razglasi raznih dragih uradov in oblastev. — Razne objave.
Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“.
Številka 119 z dne 30. maja 1921.:
Objava ministrstva za notranje zadeve, s katero se opozarjajo delavci na to, da traja v Združenih ameriških državah nezaposlenost še nadalje, dasi se je v tvornicah za avtomobile aktivnost obnovila in se je delavnost v treh ali štirih drugih industrijskih strokah povečala. Število nezaposlencev je meseca marca t. 1. v New Yorku narastlo za 7064, v Milwaukeeju za 6525 in v Chicagu za 4540 oseb.
Objave ministrstva za notranje zadeve, da so nastopni listi v naši državi prepovedani:
«Deutsches Südland» (Celovec), ker prinaša tendenciozne vesti o razmerah v naši državi;
«Der Arbeiterrat» (Dunaj), ker piše s komunistično tendenco;
«Igazsag» (Pešta) ker piše tendenciozno o razmerah v naši državi;
«Jugoslovenski Svijet» (New York).
Prepovedana je tudi knjiga «A Jedyzü kepres re-formja» (Pešta), ker piše tendenciozno o razmerah v naši državi.
Objavi ministrstva za trgovino in industrijo, oddelka za zunanjo trgovino in trgovinsko politiko, da sta trgovinski agenciji kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na Reki in v Washingtonu ukinjeni.
Številka 120 z dne 31. maja 1921.:
Naredbe Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 17. aprila 1921., s katerimi se imenujejo:
na tehnični fakulteti univerze kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani: za kontraktual-nega rednega profesorja za vodne zgradbe Sergij P. Maksimov, bivši izredni profesor poljedelskih melioracij na politehniki v Petrogradu; za kontraktual-nega rednega profesorja za nižjo geodezijo in jamo-merstvo Dimitrij Vladimirovič Frost, redni profesor jamomerstva na donskem politehničnem institutu;
na filozofski fakulteti iste univerze: za rednega profesorja botanike dr. Franc Jesenko, redni profesor na gozdarski fakulteti zagrebške univerze; za rednega profesorja zgodovine srednjega veka in starejše slovenske zgodovine dr. Ljudmil Haupt-m a n, izredni profesor na isti fakulteti;
na medicinski fakulteti iste univerze: za rednega profesorja histologije in embriologije dr. Zdenko Frankenberger, docent histologije in embriologije na češki medicinski fakulteti v Pragi.
Dr. Milenko V e s n i ć je dne 28. maja t, 1. v Parizu nagloma umrl ter bil prenesen na ondotno poslaništvo. Njegova kraljevska Visokost regent Aleksander je, dasi se mudi v Parizu v najstrožjem inkognitu, prišel na poslaništvo ter izrekel gospe Vesnićevi svoje sožalje.
Številka 121 z dne 1. junija 1921.:
Naredba ministrskega sveta z dne 25. maja 1921., s katero se za čas, dokler bo minister za notranje zadeve odsoten, postavlja za njegovega namestnika Svetozar Pribičevič, minister za prosveto.
Zapisnik o 38. redni seji ustavotvorne skupščine kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 25ega maja 1921.
Z ukazom Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika z dne 14. maja 1921., št. 15.825, je bil dr. Otmar Krajec, mestni fizik v Ljubljani, ime: novan za sanitetnega šefa za Slovenijo v V. činov-nem razredu.
Izpremembe v osebju.
Minister za narodno zdravje je imenoval: računskega revidenta Franca Selana za računskega svetnika v Vili. činovhem razredu; računska ofi-ciala Alojzija Adamiča in Franca Hartmana za računska revidenta v IX. činovnem razredu; računska asistenta Ivana Hrovatina in Vladimira Pavčiča za računska oficiala v X. činovnem razredu; računskega praktikanta Antona Elsnerja za računskega asistenta v XI. činovnem razredu; ad-junkta Janka Jeralo za upravitelja v VIII. činovnem razredu.	„	.
Dr. Krajec s. r.
Minister za gozde in rudnike je višjega rudarskega komisarja inž. Iga P e h a n i j a, predstojnika kr. okrožnega radarskega urada v Ljubljani, imenoval za rudarskega svetnika v VIL činovnem razredu in Lojzeta Dularja, pisarniškega ravnatelja kr. rudarskega glavarstva za Slovenijo v Ljubljani, pomaknil v VII. činovni razred. Nadalje je rečenega ravnatelja in Ivana C e š m i g o, kanclista pri kr. okrožnem radarskem uradu v Celju, izločil iz skupine pisarniških ter ju uvrstil v skupino administrativnih radarskih uradnikov, abiturienta Janka K o -g o v š k a pa imenoval za administrativnega praktikanta pri kr. okrožnem rudarskem uradu v Ljub-
^an*'	Inž. Strgar s. r.
Premeščeni so: od poverjeništva za notranje zadeve k predsedništvu deželne vlade za Slovenijo dvorni svetnik dr. Leon Stare, višji policijski svetnik Mihael P e r t o t, okrajni glavar Franc L a z a -rini in ravnatelj pomožnih uradov Anton Zorko; od predsedništva deželne vlade k poverjeništvu za notranje zadeve vladni svetnik dr. Rudolf Andrej-k a in deželni tajnik I. razreda Henrik Pfeifer.
Alojzij Cevna, kanclist pri okrajnem glavarstvu v Logatcu, je premeščen k okrajnemu glavarstvu v Brežicah.
Josip O t r u b a, orožniški stražmešter v p., je imenovan za policijskega kanclista v XI. činovnem razredu pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani.
Dr. Baltič s. r.
Državnemu višjemu živinozdravniku Josipu S t u-p a r j u v Metliki se je podelilo mesto uradnega ži-vipozdravnika in veterinarskega poročevalca v Črnomlju, provizornemu državnemu živinozdravniku Leopoldu Varlu v Mokronogu pa mesto uradnega živinozdravnika in veterinarskega poročevalca v Krškem.
Demšar s. r.
Pisarniški oficial Martin Bajde je imenovan zs strašnega nadzornika pri okrožnem sodišču v Ma riboni.
Kavčnik s. r.
151.
V imenu Njegovega Veličanstva Petr»» I., po milosti božji in narodni volji kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev,
Mi
Hl le Is a a. n dL e x>, prestolonaslednik,
na predlog Našega Ministra za promet in ministra za finance in po zaslišanju Našega ministrskega sveta smo odredili in odrejamo
Uredbe o izpremembah in dopolnitvah carinskega zakona ž dne 23. januarja 1899. z izpremembami in dopolnitvami s dne 25. februarja 1904.*
Na koncu člena 21. carinskega zakona se dodaja nov odstavek, ki se glasi:
«Ako bi došlo v carinska skladišča blago, katerega uvoz je prepovedan, pa se to ne opazi ob prevzemu blaga v skladišča, pozove carinarnica najprej voznika (izročitelja) tega blaga, naj ga po predpisih carinskega zakona izvozi iz države v inozemstvo. Ako se voznik iz utemeljenih razlogov ne bi mogel v postavljenem roku odzvati temu pozivu, pozove carinarnica lastnika blaga, naj v petih dneh po pri-občitvi izvozi blago po predpisih carinskega zakona. Ako niti lastnik niti voznik ne izvozita dotičnega blaga v roku, ki ga jima postavi carinarnica, v inozemstvo po predpisih carinskega zakona, se plačuje za dotično blago od dne minulega roka, ko bi se bilo moralo izvoziti v inozemstvo, za vsak dan ležanja pri carinarnici 100 dinarjev v zlatu od 100 kg nečiste teže. Kaj naj se stori z dotičnim blagom po roku, predpisanem za ležanje v členu 128. carinskega zakona, odloči na predlog carinarnice dokončno generalna direkcija carin.»
Člen 128. carinskega zakona se izpreminja ter se glasi:
«Blago, poslano in izročeno carinarnici, sme ostati v carinskem skladišču ali na carinskem lo-žišču najdalje:
a)	pet dni, če se rado kvari, kakor vrtni in poljski
pridelki, jedila in pijače vobče;
b)	devet dni, če je ležičavo in razseŠno;
c)	petnajst dni vse drugo blago brez razlike».
Člen 129. carinskega zakona se izpreminja ter se glasi:
«Po preteku roka za ležanje pozove carinarnica na kratko — s pismenim pozivom — lastnika ali izročitelja blaga, naj najkesneje v treh dneh ocarini blago, plača davščine ter blago spravi iz carinarnice. Za dokaz, da je lastnik, odnosno izročitelj blaga prejel poziv, služi carinarnici recepis odposlanega poziva.
Ce se lastnik, odnosno izročitelj blaga ne more osebno izslediti, da bi se mu izročil, odnosno da bi prejel poziv, se izvrši izročitev tega poziva z objavo pred carinarnico samo.
Dan objave se smatra, kakor bi se bil na ta dan dotični poziv osebno izročil lastniku, odnosno izročitelju blaga.»
* Razglašena v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št, 116, izdanih dne 26ega maja 1921.
Ta uredba stopi v veljavo, ko jo kralj podpiše, in dobi obvezno moč z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca-».
V Beogradu, dne 15: maja 1921.
Minister za promet:
dr. V. Jankovič s. r.
Aleksander s. r.
Minister za finance:
dr. Kosta Kumanudi s. r.
152.
V	imena Njegovega Veličanstva
11?» I.,
po milosti božji in narodni volji kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev,
Mi
Aleksander*,
prestolonaslednik,
na predlog Našega Ministra za promet in ministra za finance in po zaslišanju Našega ministrskega sveta smo odredili in odrejamo
Uredbo o izpremembah in dopolnitvah zakona o splošni carinski tarifi iz leta 1904. z njegovimi izpremembami iz leta 1909. in 1910.*
Člen 22. se izpreminja ter se glasi:
«Blago, ki leži v carinskih skladiščih in na carinskih ložiščih, je zavezano plačevanju ležnine.
Uvozno blago plačuje kot to pristojbino po dveh dneh prostega ležanja:
1.	) za ležanje na carinskem ložišču (odprtem prostoru) 0-50 din. od 100 kg nečiste teže na dan;
2.	) za ležanje v carinskih skladiščih:
a)	vse blago, razen lahko zapalnega in razstrelil, 1—- dinar od 100 kg nečiste teže na dan;
b)	lahko zapalno blago in razstrelila 2— dinarja od 100 kg nečiste teže na dan.
Izvozno blago plačuje po petih dneh prostega ležanja po 0-30 dinarja od 100 kg nečiste teže na dan.
To pristojbino sme minister za finance povišati, ako bi se pokazalo, da je tudi ta nezadostna in da se blago kopiči.
Ležnino plačuje vse blago brez razlike, pa tudi ono, ki je v sporu, ne glede na to, ali je spor kazenski ali ne in ali se je rešil deklarantu na korist ali na škodo.
Vendar pa je deklarantu na iz vol ji, da v tem primeru spravi blago iz carinskega skladišča ali s carinskega ložišča, ako zanje prej plača carino po postavki, ki jo je sam vpisal v deklaracijo, in da za sporni presežek, odnosno denarne kazni, do končne rešitve garancijo v vrednostnih papirjih, ki se sprejemajo za kavcije.»
Ta uredba stopi v veljavo, ko jo kralj podpiše, in dobi obvezno moč z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca».
V Beogradu, dne 15.maja 1921.
Minister za promet:	Aleksander s. r.
dr. V. Jankovič s. r.
Minister za finance:
dr. Kosta Kumanudi s. r.
153.**
V	imena Njegovega Veličanstva
I?etr»a I.,	*
po milosti božji in narodni volji kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev,
Mi
A1 e k s au n. d e x»,
prestolonaslednik,
na predlog predsednika Našega ministrskega sveta, Našega ministra za zunanje zadeve in po zaslišanju Našega ministrskega sveta smo odredili in odrejamo,
* Razglašena v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št, 116, izdanih dne 26ega maja 1921.
** Ta naredba je razglašena v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 119, izda-nih dne 30. maja 1921.
da se člen 2. uredbe o organizaciji glavne kontrole z dne 20. decembra 1919.* dopolni in da se glasi:
«Glavni kontroli načel ujejo predsednik in člani, ki upravljajo vse kontrolne posle posebe in kolegial-no v splošni seji in v rednih sejah po določilih zakona o ustroju glavne kontrole. Vse posle, določene v členih 56. in 95. zakona o ustroju glavne kontrole, ki spadajo v pristojnost splošne seje, sme polnoveljavno obravnavati in reševati redna seja iz člena 96. istega zakona, kadarkoli bi bila sestava splošne seje zakonito nemogoča».
Predsednik Našega ministrskega sveta, Naš minister za zunanje zadeve, naj izvrši ta ukaz.
V Beogradu, dne 18.maja 1921.
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister za zunanje zadeve:
Nik. P. Pašič s. r.
Naredbe osrednje vlade.
154.
Naredba o nakazovanja kuriva in stavbnega lesa v veleposestniških gozdih interesentom agrarne reforme v Sloveniji.
Na podstavi ministrske naredbe z dne 3. septembra 1920., št, 14.082,** se odreja za območje deželne vlade za Slovenijo glede ukoriščanja velikih gozdnih kompleksov', za katere veljajo določila predhodnih odredb za pripravo agrarne reforme, to-le:
§ 1-
Interesentom agrarne reforme, in sicei; dobrovoljcem, ubožnim poljedelcem in končno ostalim poljedelcem, ki so navedeni v izkazu interesentov agrarne reforme pod kategorijami A, B in C ter prebivajo v okolišu gozdnega veleposestva, naj se po tej naredbi nakaže neizogibno potrebni les za kurjavo, kolikor za oskrbo ne zadošča lastna gozdna posest ali kolikor niso bili že prej po katerikoli strani preskrbljeni s potrebnimi drvmi. Glede potrebe stavbnega lesa je postopanje navedeno niže. Potrebe se morajo kriti iz rednega etata. Tam, kjer nimajo gospodarskega načrta, velja glede obsega sečnje izjava okrajnega gozdarskega inženjerja,
§ 2.
Množina drv za kurjavo se določa za vsako hišno gospodarstvo do osem prostornih metrov, za gorske kraje, kjer traja zima dalje nego pet mesecev, pa do največ šestnajst prostornih metrov' za eno leto.
Kjer bi tega letni etat ne dopuščal, naj se ta množina skrči sorazmerno z letnim etatom.
§ 3.
Ceno za oddajo stavbnega lesa in drv za kurjavo na panju določa okrajni gozdarski inženjer sporazumno z okrožnim agrarnim uradom, ki je zaslišal upravo veleposestva.
Cena za navedene interesente mora biti zmerna.
Pri določanju cene je vpoštevati upravne stroške, kulturne sttoške, davke in davčne doklade in izve-sten procent čistih dohodkov za gozdni kapital, ki ne sme biti večji od 2 %. Nadalje se je ozirati na vrsto lesa in drv, način oddaje (na panju, izdelan) in na oddaljenost gozda itd.
V kalkulacijo naj se jemljejo tudi lokalne cene lesa in drv in drugih gozdnih pridelkov' dotičnega kraja.
§ 4.
Za kurjavo se sme po zmerni ceni oddajati le za to sposoben les, ki ni za tehnično porabo.
§ 5.
Drva se oddajajo in nakazujejo tako-le:
Občinski odbor mora po posvetovanju s pristojnim občinskim agrarnim odborom vse tiste upravičence, ki nimajo drv za zimo, vpisati v izkaz posameznih interesentov. Ta izkaz mora občinski odbor javno razgrniti za dobo osmih dni pri občinskem uradu in to razglasiti, kakor je v občini običajno,
* Uradni list pod št. 17 iz leta 1920.
** Uradni list pod št, 411 iz leta 1920.
vsekakor pa z nabitkom razglasa, a tudi z ustnim iu I javnim naznanilom.
Interesenti, ki niso vpisani v razgias, imajo pra- ; vico, da se v osmih dneh po razgrnitvi pritožijo ua okrožni agrarni urad, ki odloča dokončno.
Pravnomočni izkaz je v dveh izvodih predložiti pristojnemu okrožnemu agrarnemu uradu.
Okrožni agrarni urad v najkrajšem času po svojem gozdarskem referentu sporazumno z državnim sekvestrom, ako ga posestvo ima, in z upravo veleposestva dožene in ustanovu upravičeno potrebo prosilcev. Okrožni agrarni urad tudi določi, kako naj se primemo razdeli potreba lesa in drv sorazmerno na vsa posestva, ležeča v okolišu.
Okrožni agrarni urad odda nato potrjeni izkaz prosilcev dotični upravi veleposestva v izvršitev, j drugi izvod izkaza z ustreznim številom praznih nakaznic pa občinskemu odboru. Obenem napravi tudi na okrajno politično oblastvo zaradi vednosti poročilo, v katerem je sumarno navesti lesno potrebo prosilcev.
Državni sekvester ali uprava veleposestev naznani občinskim odborom po pristojnem okrožnem j agrarnem uradu modalitete dobave (vrste in količine materiala, kraj, kjer se les prevzemi —- na panju, na skladišču itd.), določeno kupnino, rok in i mesto plačila.
Občinski odbor mora po tem poročilu na podstavi prejetega izkaza interesentov' izpolniti nakaznice z imenom interesentov in gozdnega posestnika, i abenem označiti vrsto in količino materiala in kraj, ■ kjer (na panju, na skladišču itd.), je treba les prevzeti, ter navesti kupnino, rok in mesto plačila. Nakaznice mora takoj razdeliti.
Takso, ki jo je določil okrajni gozdarski inženjer sporazumno z okrožnim agrarnim uradom, je plačati v določenem roku pri upravi veleposestva, iz katerega so bila drva ali les nakazana. Lahko pa tudi pobere denar občinski odbor, ako bi bilo plačilo na ta način hitrejše. V osmih dneh po prejemu nakaznic se morajo interesenti prijaviti gozdnemu posestniku, oziroma njega upravi, ki mora v določenem roku nakazati drva ali les.
§ 6-
Ker je ta preskrba občanov z lesom za kurjavo in stavbe javnega, značaja, mora občinski odbor e okviru občinskega reda skrbeti za to, da se delovne in vozne moči, razpoložne za izdelavo in dovoz drv, uporabijo tako, da se najprej vpoštevajo ubož-nejši interesenti, ki nimajo delovnih moči ali dovozne priprave, potem šele ostali interesenti.
Za medsebojno pomoč pri izdelava in dovozu drv se ne sme dajati plačilo v drveh ali lesu.
Ako kdo ne vpošteva določil občinskega odbora, oziroma pristojnega županstva, o pomoči pri. delu ali pri dovozu, izgubi pravico do drv ali lesa, ki mu je bil prisojen.
§ 7.
Ako drv ali lesa v določenem roku iz tehtnih vzrokov (slabo vreme, premalo delovnih in dovoznih moči, bolezen itd.) ni bilo mogoče spraviti iz gozda, je treba ta rok primemo podaljšati.
Ce kdo drv ali lesa eno leto po poseku ne bi spravil iz gozda, sme razpolagati z njimi gozdni posestnik, a brezobrestno mora potem povrniti plačane takse.
§ 8.
\
Drva iz državnih in po državu upravljanih gozdov se vobče oddajajo po doslej veljavnih predpisih. Občinski odbori morajo po posvetovanju z občinskimi agrarnimi odbori predložiti izkaz interesentov gozdarskemu oddelku deželne vlade, odseku B, ki po razpoložni zalogi nakaže potrebe in določi ceno.
Interesenti smejo z delom odslužiti kupnino za drva ali les, ako uprava posestva potrebuje njih delo.
§ 9-
Prošnje za s t a v b n i 1 e s, Id ga je treba za popravo ali zgradbo hiš in gospodarskih poslopij m naprav, mora občinski agrarni odbor sestaviti v posebnem izkazu ter jih predložiti pristojnemu okrožnemu agrarnemu uradu. Poslovanje je isto, kakor je bilo določeno za oddajo drv za kurjavo.
§ 10.
Za posamezno gospodarstvo se sme za novo zgradbo dovoliti kvečjemu 15 m3 lesa. Les se sme nakazati šele tedaj, ko prosilec dokaže, da je že dobil gradbeno dovolitev in da je pripravil potrebno množino drugega materiala (kamenje, apno, opeko itd.). Pri upravičenih pogorelcih ta dokaz ni potreben.
§ H-
Pri eventualnih sporih, ki se morajo reševati takoj, posreduje državni sekvester, ako ga posestvo ima, po potrebi pa gozdarski referent okrožnega agrarnega urada. Na zahtevo ene izmed strank mora spor končnoveljavno rešiti okrožni agrarni urad sporazumno z okrajnim gozdarskim inženjerjem. Stroške za posredovanje plača ona stranka, ki je spor zakrivila.
§ 12,
Okrožni agrarni urad mora voditi in nadzirati vsa ta opravila ter posebno paziti na to, da uprave veleposestev hi občinski in občinski agrarni odbori natančno izvršujejo njim predpisane dolžnosti in da pravočasno prično z delom. Dolžnost mu je nadalje paziti na to, da se pravilno in pravično ugotovi potreba interesentov in množina razpoložnega materiala in da so cene določene zmerno in pravično.
Organi gozdno-politične uprave so na prošnjo okrožnega agrarnega urada dolžni pri teh opravilih pomagati, kolikor jim to dopušča redno opravljanje lastnih poslov. Dolžnosti nadzorstva in kompetenca v gozdno - policijskem in gozdno - tehničnem oziru .ostanejo s tem neizpremenjene.
§ 13.
Ako potem, ko so se pokrile potrebe agrarnih interesentov, še preostane drv ali stavbnega lesa iz redne letne sečnje, se morajo iz tega kriti potrebe male obrti.
V	Prekmurju se mora v okviru letnega etata vpoštevati po zmernih dnevnih cenah tudi potreba za kurivo in za stavbni les ostalih poljedelcev' po njih imovinskem stanju in vsega ostalega prebivalstva. Ta odredba za Prekmurje pa velja samo za čas, dokler ne nastopijo normalne prometne razmere glede zalaganja tamkajšnjega prebivalstva s kurivom in stavbnim lesom.
Morebiten preostanek se mora prodati po določilih naredbe z dne 3. septembra 1920.. št. 14.082.
§ 14-
Zoper gozdne posestnike, ki bi ovirali izvrševanje te odredbe, je postopati po predpisih naredbe o državnem nadzorstvu in upravi veleposestev- z dne
3.	septembra 1920., št. 14.082.
§ 15.
Ce kdo premišljeno napravi kaj škode v gozdu v času, ko še sekajo, spravljajo ali odvažajo drva ali les, ali če kdo občinskemu agrarnemu odboru poda neresnične podatke, dalje če za izdelavo ali dovoz drv ali lesa odstopi del drv ali lesa kot odškodnino ali če les, dobljen po tej naredbi, proda ali na kakršenkoli način odtuji, izgubi pravico do drv in lesa po tej naredbi za prihodnji dve leti.
§ 16.
Ako se zahtevajo poklicani javni službeni organi v spornih zadevah na poslovanje na licu mesta, trpe stroške za to interesenti.
V	Beogradu, dne 27.aprila 1921.; št. 12.443.
Minister za agrarno reformo:
Nikola Uzunovič s. r.
Minister za gozde in rudnike:
dr. Hinko Krizman s. r.
Razglasi osrednje vlade.
Ši. 18.224/G—21.	861 3-2
Natečajni razglas.
Na podstavi člena 82. zakona o državnem računovodstvu bo dne
2 4. junija 19 21.
v ekonomskem oddelku ministrstva za promet javna of3-talna licitacija za nabavo:
799.500	kg lokomotivnega in vagonskega olja za letno porabo;
931.500	kg lokomotivnega in vagonskega' olja za zimsko porabo;
770.000	kg cUindrskega olja za nasičeno paro;
422.000	kg cUindrskega olja za pregreto paro;
340.000	kg repnega olja za razsvetljavo;
706.000	kg olja za proizvajanje plina in za pogon Dieslovih motorjev;
35.000	kg olja za dinamske stroje;
25.000	kg olja za čiščenje;
8.000	kg cUindrskega olja za Dieslove motorje;
10.000	kg strojnega olja za Dieslove motorje;
1.200 kg specialnega olja za mehanične priprave;
1,370.000	kg petroleja;
484.000	kg bencina.
Ponudbe se sprejemajo za enega, dva, tri ali več omenjenih predmetov kakor tudi za vse. Natančni pogoji za nabavo se lahko vpogledajo pri ekonomskem oddelku ministrstva za promet ali pa pri direkcijah državnih železnic v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu in Subotici vsak delavnik od desetih do dvanajstih.
Vsak ponudnik mora najkesneje do enajstih dne 24. junija položiti kavcijo pri glavni blagajni katerekoli železniške direkcije. Kavcija se polaga kot garancija za točnost nabave, in sicer v gotovini ali v državno garantiranih vrednostnih papirjili: lahko pa se položi tudi v garantnem pismu ugledne domače banke, ki ga mora prej registrirati ministrstvo za finance. Kavcije polagajo od ponujene cene 10 % naši državljani, 20 % pa tuji podaniki.
Ponudbe se sprejemajo v ekonomskem oddelku ministrstva za promet najkesneje do enajstih dne 10. junija 1921.; odpro se istega dne ob pol dvanajstih vpričo odrejene komisije in ponudnikov, ki bi bili navzočni.
Ponudba mora biti . v zaprtem in zapečatenem pismu, na katerem mora biti zunaj jasno napisano: «Ponudba za licitacijo olja, petroleja in benCina». Ponudbe morajo biti opremljene s predpisano takso.
Iz ekonomskega oddelka ministrstva za promet v Beogradu,
dne 9. aprila 1921.; M S br. 10.830/21.
Direkcija državnih železnic v Zagrebu,
meseca maja 1921.
Razglas o pobiraaju monopolne takse na petrolej.
Uprava državnih monopolov je z dopisom z dne 27. aprila t. L, M. br. 7860, sprejela predlog podpisane direkcije, da se monopolna taksa na petrolej, ki se uvaža v konvah, vloženih v zabojih, pobiraj od čiste teže petroleja, v katero spada tudi teža konev z neposrednjimi zavoji vred.
Zaradi tega se odreja carinarnicam, naj na petrolej, če se uvaža iz inozemstva v konvah, vloženih v zabojih, nekvamo poslednji alineji člena 18. o tari, ne glede na to, ali se uvaža petrolej iz pogodbenih ali nepogodbenih držav, pobirajo predpisano monopolno takso od čiste teže petroleja, vštevaj e vanjo tudi težo konev in neposrednjega zavoja, brez teže zabojev, ki v tem primeru kot priznani zavoji niso zavezani plačevanju carine. (Člena 9. in 10. pravil o tari.)
Kdor izmed uvoznikov hoče tako plačati monopolno takso na petrolej v konvah, vloženih v zabojih, mora v deklaraciji prijaviti težo petroleja obenem s težo konev (n. pr.: «100 konev petroleja» itd.) in posebe še težo zabojev; ako pa ne poda take prijave, nego prijavi nečisto težo (n. pr.: «100 zabojev petroleja» itd.), se pobere monopolna taksa od vse nečiste teže s težo zabojev vred. (Člen 20. pravil o tari.)
Iz pisarne generalne direkcije carin v Beogradu,
dne 23. maja 1921.; C br. 28.715.
Razglasi deželne vlade za Slovenijo.
Opr. št. III 8946/21.	890
Natečaj.
Poverjeništvo za socialno skrbstvo, invalidski oddelek, v Ljubljani želi nabaviti za invalidske zavode večje količine kovinaste kuhinjske posode in jedilne opreme. V poštev prihajajo kompletne gami ture, in sicer pri enem zavodu za 240, pri dveh zavodih po 180, pri enem zavodu za 120 in pri enem zavodu za 80 oseb.
Pismene zapečatene ponudbe (pravilno kolkova-ne), ki jim je priložiti ilustriran cenovnik, naj se pošljejo na podpisani naslov najkesneje do dne 12. junija 1921.
Na zapečatenem zavitku, v katerem je ponudba, je treba še označiti: «Ponudba za dobavo kuhinjske posode».
Rok za dobavo vseh naročenih predmetov je 4 (štiri) tedne od dne, ko se narode.
Poverjeništvo si pridržuje pravico, da sprejme izmed prispelih ponudb eno ali pa tudi več.
Kot varščina za pravilno in točno dobavo se pridrži do končne pravilne dobave 10 % vsakega položenega račima.
Fakture se poravnajo vselej najkesneje 14 dni potem, ko je bilo blago pravilno prevzeto.
V Ljubljani, dne 30. maja 1921.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za socialno skrbstvo, invalidski oddelek.
Načelnik invalidskega oddelka.
dr. Brecelj s. r.
Razglasi delegacija ministrstva tinane v Ljubljani.
Št. 2504/Val. ex 1921.	887
Razglas.
Gospod minister za finance je z razpisom z dne 31. maja 1921., J br. 6616, rok za zameno kronskih bankovcev Avstro-ogrske banke podaljšal do vštetega dne 11. junija 1921. Po tem dnevu se ne smejo ti bankovci sprejemati od nikogar več v zameno.
Če bi komisije do tega roka ne mogle izvršiti zamene, naj bankovce prevzemajo do vštetega dne 11. junija 1921. proti začasnim potrdilom na riziko polagateljev ter sestavi,jo obračune naknadno.
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani,
dne 1. junija 1921.
Delegat: dr. Šavnik s. r.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
A 11 21—3.	857 3—2
Poklic neznanih dedičev.
Mihael Kocbek, obvdovel, viničar v Mehanj-skem vrhu št. 7, pristojen v Radence, je dne 3. novembra 1920. umrl, ne da bi bil zapustil poslednjo voljo.
Sodišču ni znano, ali je kaj dedičev. Za skrbnika zapuščini se postavlja gospod Juri Leskovšek v Gornji Radgoni.
Kdor hoče kaj zapuščine zahtevati zase, mora to tekom enega leta od danes dalje naznaniti sodišču ter izkazati svojo dedinsko pravico. Po preteku tega roka se izroči zapuščina, kolikor izkažejo dediči svoje pravice, le-tem, kolikor bi se pa to ne zgodilo, pripade zapuščina državi.
Okrajno sodišče v Gornji Radgoni, oddelek I.,
dne 7. maja 1921.
Ne I 58/21—3.	840
Amortizacija.
Po prošnji Terezije Petrovičeve, dekle v Belskem vrhu, sedaj pri Francu Vaupotiču, posestniku v Tibolcih, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne hranilne knjižice, ki je bila prositeljici baj 3 ukradena pri železniški stražnici med postajama v Moškanjcih in Veliki Nedelji: Hranilna knjižica hranilnega in posojilnega društva, r. z. z neom. zavezo v Ptuju, št. 21.237/169/XIV s saldom z dne 1. januarja 1921. 660 K 28 v, vpisana na ime: Tereza Petrovič.
Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da hranilna knjižica ni več veljavna.
Okrajno sodišče v Ormožu, oddelek L,
dne 16. maja 1921.
Firm. 182/21, Rg. C I 34/1.	732
Vpis družbe z omejeno zavezo.
V register se je vpisala danes družba:
«Triglav», prvo mariborsko posredovalno ekspedicijsko podjetje Tihomir S. Miloševič,
* družba z o. z.,
s sedežem t- Mariboru, Zrinjskega trg št. 15.
Obratni predmet: Družba posreduje pri mariborski carinarnici za ocarinjanje blaga, izvršuje na račun svojih komitentov vse vrste uvoznih, izvoznih in prevoznih ekspedicij blaga.
Družbena pogodba z dne 20. aprila 1921., posl. št 411,
Višina osnovne glavnice: 400.000 K, ki so v gotovini popolnoma vplačane.
Poslovodji: Tihomir S. Miloševič, carinski posredovalec v Mariboru, in Djordje A. Bogosavljevič, sodnik v p. v Mariboru.
Pravico zastopanja imata oba poslovodji samostojno.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta poslovodji samostojno tako, da njenemu po komerkoli napisanemu, natisnjenemu ali s štampiljo natisnjenemu besedilu pristavljata svoje ime.
Razglasi družbe se izvršujejo s priporočenimi pismi, ki se morajo oddati na pošto vselej najmanj osem dni pred dnem občnega zbora ter morajo navajati dnevni red zborovanja.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. L,
dne 26. aprila 1921.
Razglas.	831
V zadružnem registru se je vpisala danes pri za-druS‘ah:	‘	Firm. 1023, zadr. IV 5/28.
a)	Hranilnica in posojilnica v Št. Vidu nad Ljubljano,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, nastopna izprememba:
Izstopili so iz načelništva Valentin Babnik, Franc Dolničar in Franc Vavpotič, vstopili pa so v načel-ništvo Valentin Babnik ml., posestnik na Glincab št. 9; Janez Zavašnik, posestnik v Podutiku št. 5; Jožef Arhar, mizarski mojster v Vižmarjih št. 8.
Firm. 1028, zadr. V 273/19.
b)	Živinorejska zadruga v Vodicah,
registrovana zadruga z omejenim poroštvom, nastopna izprememba:
Izstopil je iz načelništva Franc Tavčar, vstopil pa je v hačejništvo Janez Gubane, posestnik v Vodicah št. 58.
.	Firm. 1026, zadr. III 197/29.
e) Hranilnica in posojilnica v Vodicah,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, nastopna izprememba:
Izstopil je iz načelništva Franc Špenko, vstopil pa je v načelništvo Andrej Trampuš, posestnik v Utiku.
Firm. 1043, zadr. II 160/37.
e)	Zadružna tiskarna v Ljubljani,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, nastopna izprememba:
Izstopili so iz načelništva dr. Vladislav Pegan, Ivan C. Röger st. in Josip šiška, vstopili pa so v načelništvo Bogumil Remec, gimnazijski profesor -Ljubljani; eh’. Mirko Božič, tajnik Zadružne gospodarske banke v Ljubljani; Valentin Zabret, dekan v Št. Vidu nad Ljubljano; dr. Jakob Mohorič, odvetniški kandidat v Ljubljani; Evgen Legat, ravnatelj Zadružne zveze v Ljubljani.
Firm. 1097, zadr. VII 64/5.
d)	Prva delavska pekarna v Ljubljani,
vpisana zadruga z omejeno zavezo, nastopna izprememba:
Izstopil je iz načelništva Albin Prepeluh, vstopili pa so v načelništvo Stanko Urbanc, ravnatelj Prve delavske pekarne v Ljubljani; Valentin Vrhunc, nadzornik Konsumnega društva za Slovenijo v Ljubljani; Alojzij VVergel, železniški uslužbenec v Ljubljani.
Firm. 1106, zadr. III 201/29.
e)	Mlekarska zadruga na Brezovici,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, nastopna izprememba:
Izstopila sta iz načelništva Ivan Kušar in Ivan Remškar, vstopila pa sta v načelništvo Je'rnej Sojer v Plešivici št. 38 in Andrej Marinko v Lukovici št. 10.
Firm. 1107, zadr. IV 85/19.
f)	Hranilnica ih posojilnica na Brezovici,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, nastopna izprememba:
Izstopil je iz načelništva Ivan Kušar, vstopil pa je v načelništvo Miha Sever na Brezovici št. 61.
Firm. 1149, zadr. III 109/45.
g)	Hranilnica in posojilnica na Bohinjski Bistrici,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, nastopna izprememba:
Izstopil je iz načelništva Jakob Ravnik, vstopil pa je v načelništvo Mihael Odar, posestnik v Nemškem Rovtu št. 20.
Firm. 1161, zadr. VI 126/8.
h)	Konsumno društvo v Kropi,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, nastopna izprememba:
Besedilo firme odslej:
Konsumno društvo v Kropi in Kamni gorici,
registrovana zadruga z omejeno zavezo. Nemško besedilo firme se je opustilo. Izpremenila sta se tudi §§ 32. in 39.
Dan, uro, kraj in dnevni red občnega zbora je odslej vselej naznaniti osem dni prej v «Narodnem gospodarju» in z razglasom na društveni deski.
Iz načelništva je izstopil Josip Pleničar, vstopil pa je v načelništvo Ivan Žagar, nadučitelj v Kamni gorici.
Firm. 1179, zadr. 1 91/54.
i)	Splošno kreditno društvo v Ljubljani,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, nastopna izprememba:
Izstopili so iz upravnega sveta Melhior Gobal, Anton Bučar, Ivan Podlesnik in Ferdo Stare, vstopili pa so v upravni svet Štefan Dražil, revizor Zveze gospodarskih zadrug v Ljubljani; Simon Kmetec, trgovski zastopnik v Ljubljani; Jakob Kovač, vlakovodja državnih železnic v Spodnji šiški št. 188; Viktor Oroszy, trgovec na Vrhniki; Stanko Urbanc, ravnatelj Prve delavske pekarne v Ljubljani; Valentin Vrhunc, nadzornik Konsumnega društva za Slovenijo v Spodnji Šiški.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 12. aprila 1921.
Št. 13.829.	866 3—2
Razpis.
Na podstavi členov 128. in 129. carinskega zakona bo ljubljanska carinarnica dne 11. junija 19 21. ob petnajstih na javni dražbi v svojem skladišču B prodajala 1 balo M B M v čisti teži 47 kg plišastih bombaževih beljenih brisač z določeno dolžino.
Cenilna vrednost 1400 dinarjev.
Licitanti polagajo za kavcijo 20 % cenilne vrednosti v gotovini.
Iz pisarne glavne ljubljanske carinarnice,
dne 28. maja 1921.
Št. 1855/L.
Razglas.
Dne 2 6. junija 1921. ob desetih se bo pri podpisanem okrajnem glavarstvu na javni dražbi oddajal v zakup lov občine brezjanske za šestletno (jebo, to je od dne 1. julija 1921. do dne 30. junija 1927.
Na to dražbo se vabijo interesenti s pristavkom, da dražbene pogoje lahko vsak dan vpogledajo ob uradnih urah pri podpisanem okrajnem glavarstvu.
Okrajno glavarstvo v Brežicah,
dne 24. maja 1921.
Razne objave.
Dražba južne železnice. 888
Vabilo na glavno skupščino.
Gospodje delničarji se vabijo na 72. glavno skupščino, ki bo v četrtek dne 7. julija 1921. ob desetih na Dunaju, III., Schwarzenbergplatz št. 4, v slavnostni dvorani Industrijske hiše (Industriehaus).
Dnevni red:
1.	) Poročilo upravnega sveta.
2.	) Izprememba pravil.
3.	) Volitve v upravni svet.
4.	) Volitev računskih preglednikov.
Po členu 19. pravil se smejo udeležiti glavne skupščine samo oni delničarji, oziroma imetniki uži-valnih delnic, ki imajo najmanj 40 delnic ali 400 delnic užitnic in ki polože le-te najkesneje 14 dni pred sestankom glavne skupščine pri blagajni enega izmed niže navedenih zavodov.
Ti zavodi so: n a D u n a j u
Avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt; gospod S. M. Rotschild;
Allgemeine Österreichische Bodenkreditanstalt; Anglo-österreichische Bank;
likvidatura družbe (j. ž.) na južnem kolodvoru (administrativno poslopje); v Budimpešti Ungarische allgemeine Kreditbank;
v R i m u Banca d’ Italia;
v Milanu
Banca Lombarda di depositi e Conti Correnti; > Banca Commerciale Italiana;	;
v T r s t u
Banca commerciale Triestina;
v Ljubljani	/
Jadranska banka;
Kreditni zavod za trgovino in industrijo; v Zagrebu
Hrvatska eskomptna banka;
Prva Hrvatska štedionica;
v Berlinu Deutsche Bank; gospod S. Bleichröder; ravnateljstvo družbe Disconto-Gesellschaft: gg. Mendelssohn & Co.;
v Vratislavu (Breslau) podružnica banke Deutsche Bank (Schlesischer Bankverein);
v Frankfurtu ob M.
Deutsche Bank, podružnica v Frankfurtu; ravnateljstvo družbe Disconto-Gesellschaft: v Hamburgu
Deutsche Bank, podružnica v Hamburgu: gg. L. Behrens & Söhne; gg. M. M. Warburg & Co.;
v Monako v e m (München)
Deutsche Bank. podružnica v Monakovem; gg. Merck, linck & Co.:
v Londonu	'.
gg. N. M. Rotschild & Sons; v P a r i z u
družbena depotna blagajna, rue Lafitte 26;
v Ženevi (Genf) gg. Lombard, Odier & Go.; v Z ü r i c h u
Blankart u. Cie., Commandit-A.-G.;
Schweizerische Kreditanstalt.
Ko se vlože delnice ali užitnice, se izdado položni listi in legitimacijske izkaznice, ki upravičujejo za dostop na glavno skupščino.
Odsotne delničarje ali imetnike užitnic sme zastopati s pismenim pooblastilom drug delničar ali imetnik užitnic, ki ima sam pravico, da se udeleži glavne skupščine (člen 20.).
Ce se da kdo zastopati, je treba izpolniti pooblastilo, natisnjeno na legitimacijski izkaznici, ter izkaznico, ki jo je pooblastitelj svojeročno podpisal, najkesneje dne 30. junija 1921. pokazati pri družbeni likvidaturi na Dunaju (južni kolodvor).
V zmislu člena 22. pravil ne more noben delničar ali imetnik užitnic združiti nase več nego 2A glasov iz lastnih pravic ali več nego 50 glasov iz lastnih pravic in kot pooblaščenec drugih za glasovanje upravičenih delničarjev ali imetnikov užitnic. Na Dunaju, meseca junija 1921.
Upravni svet.
Ponatisk se ne honorira.
Objava.
893
Obrtna banka v Ljubljani javlja, da .je tekom meseca maja na vložne knjižice
vložilo 33 strank .... 635.011— K, dvignilo pa. je 14 strank . 26.651-25 K. Koncem meseca maja je ostalo naloženih 2,481.572-28 K.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.