Naš čas, 26. 5. 2016, barve: CM K, stran 1

V petek (13/23 °C), soboto (14/23 °C) in nedeljo (14/24 °C) bo delno oblačno. Možnost nalivov.
Četrtek, 2. junija 2016
številka 22 | leto 63
www.nascas.com
naročnina 03 898 17 50
cena 1,80 €
-VO
iu-> ■in
=o ■u-t ifo ;o
Večere v amnteatru začeli mladostno
Velenje, 25. maj - Mestna občina Velenje je letošnjo serijo kulturnih in družabnih prireditev Večeri v am-fiteatru odprla na nekdanji dan mladosti. Na prireditvi Dan mladosti na promenadi so velenjski osnovnošolci znova presenetili s prene-katerimi talenti, ob nekoliko starejših in tudi mlajših napevih pa se je marsikomu utrnil spomin na druženja na mladinskih prireditvah, ki so jih navadno kronali koncerti lokalnih ročk bendov. Da bližnja preteklost v Velenju še ni pozabljena, s takim in drugačnim spominjanjem dneva mladosti izkazujejo tako študenti kot otroci, tako občani kot občina. Velenje je namreč mlado mesto, a že dovolj staro, da ima izkušnje in ve, da tisti, ki zgodovine ne spoštujejo, nimajo prihodnosti, je povedal župan MOV Bojan Kontič. »Vsem
tistim, ki imajo težave s svojo zgodovino - teh je po moji oceni dokaj malo -, sporočam, da mladost v Velenju ostaja, s tem pa tudi dan mladosti, a brez vsakršne želje po tem, da bi bil politično obarvan,
da bi otrokom vsiljevali kakršnokoli ideologijo. Preprosto želimo, da se zabavajo, uživajo v otroštvu in to včasih delijo tudi s starejšimi.« Tako znanje kot zabavo pa so s starejšimi delili tudi velenjski gimnazijke in gimnazijci, ki so z dnevom odprtih vrat Gimnazije Velenje in prireditvijo 50 let mladi obeležili njen jubilej. Kar se sicer dogaja za stenami 'gasilske šule', so pokazali na promenadi. Več na strani 13.
• tf
TAKO mislim
Mladost na piedestalu?
Bojana Špegel
Že dolgo velja, da je maj mesec mladosti. Dolgo zato, ker je tako vsaj zadnjih 50 let, odkar sem na svetu. A prav tako kot praznik dela, ki ga slavimo na začetku tega lepega pomladnega meseca, so tudi dnevi, ko obujamo spomin na nekdanji dan mladosti, vse bolj obremenjeni z vsakdanjikom. In vse manj pravi razlog za veselje in praznovanje. Ko sem v petek, ko je v vročem pomladnem dnevu velenjska gimnazija pripravila celodnevno dogajanje ob polstoletnici te hiše učenosti, opazovala vrvež na promenadi, sem bila vesela. In žalostna hkrati. Mladi so ves dan kazali, kaj znajo in kaj zmorejo, zvečer pa so množično peli s skupino Mi2. Verjetno se mnogi od njih po končanem študiju žal ne bodo vrnili v rodno mesto. Pa ne, ker bi tako sami želeli. Enostavno zato, ker tu ne bo prihodnosti za njih. Že nekaj časa namreč velja, da je prav pri nas brezposelnost med mladimi največja v državi, kratkoročno pa težko pričakujemo, da bi se v dolini odpirala nova delovna mesta. Pa ne le za izobražene, tudi za tiste, ki bi bili zadovoljni s kakršno koli službo, ni veliko upanja. Vsi vemo, kaj se dogaja v energetiki in dveh največjih z njo povezanih podjetjih v dolini, razvoj manjših podjetij pa ni prav množičen in tudi hiter ne. Za zdaj še tu ostaja Gorenje, raste podjetje Skaza in še kdo, a to ne bo dovolj za vse mlade, ki bi si želeli družinsko življenje ustvariti v rodnem mestu in dolini.
Vem, to ni le težava Šaleške doline. Gre za vseslovensko vprašanje. Gre za novo kolonizacijo mladih izobražencev, ki so pravza-pravprisiljeni delo iskati v tujini. Odhajajo vse bolj množično. Država poskrbi, da jih (za zdaj še) brezplačno izšola, potem pa preprosto pozabi nanje. Žalostno je, da tudi, ko v tujini dobijo dragocene izkušnje, ki bi jih lahko koristno predajali doma, poti nazaj za mnoge ni. Pa čeprav bi jih, če hočemo kdaj izplavati iz krize in otopelosti, ki se počasi plazi v vse sfere življenja, krvavo potrebovali. Ko se bodo začele bližati volitve, bomo spet poslušali desne in leve, ki bodo vsi po vrsti obljubljali delovna mesta in svetlo prihodnost. Velenje ima celo slogan, da je mesto priložnosti. Vse več se jih sprašuje, za koga le? Za tiste, ki se ne odločijo, da sami postanejo del slovenske politike, da stopijo v mreže, bo delo težko najti. Če ne celo nemogoče. Moje mesto, ki je bilo dolgo sinonim mladosti, se kaj hitro spreminja v zaspano mesto vse bolj starih in utrujenih. Upam, da ne tudi v mesto kriminala. Zato je dobro, da Šaleški študentski klub vsako leto poskrbi, da slavimo mladost. A bi se morali ob tem tisti, ki imajo v rokah škarje in platno, pogosteje vprašati, kaj prihaja za njo. Imam občutek, da si pred tem zatiskajo oči. Zato pa si jih ljudje vse manj Vse večje mladih, ki ne morejo več gledati le s srcem. Čeprav imajo mesto in dolino radi, odhajajo. Nekateri celo tako daleč, da niti na nedeljsko govejo župo ne hodijo več domov. To pa bo slej ko prej udarilo kot bumerang. A takrat vse, ki bomo še tu.
a
Veselje na in ob vodi
Velenje, 28. maja - Ob koncu minulega tedna, ko je bilo vreme čisto poletno, je oživelo tudi Velenjsko jezero. Ob prvem letošnjem večjem mednarodnem tekmovanju v surfanju se je začela ne le sezona veslanja na deskah, vse bolj popularnih supih, ampak tudi kopalna sezona. Dogajanja na in ob vodi je bilo res pestro, kar je odličen obet za poletje, ki je meteorološko že tu. Več na zadni strani.	a bš
V TEŠ za 300 tisoč evrov škode
Šoštanj - Poročali smo že o škodi, ki je bila prejšnjo nedeljo ugotovljena na boku 6, ki je zaradi tega tudi izpadel iz omrežja. Ob tem so ugotovili poškodbo tudi četrtega bloka. Domnevno namerno povzročeno okvaro so odkrili hitro, zato ta ni povzročila večje poslovne škode. Omenjeni poškodbi ocenjujejo na okoli 300 tisoč evrov.
V HSE so zavrnili, da bi bil incident posledica izvajanja ukrepov poslovnega in finančnega prestrukturiranja Teša, in so ga ostro obsodili. »Naklepno povzročanje škode na proizvodnem objektu, ki sodi med kritično infrastrukturo državnega pomena, ni način izražanja nestrinjanja,« so poudarili v HSE.
Na razvoj dogodkov v Tešu se je odzval tudi premier Miro Ce-rar, ki je dejal, da pričakuje, da bodo odgovorni ukrepali - ali sami ali pa dejanje prijavili pristojnim institucijam. »V tem primeru mora policija nemudoma ugotoviti, kdo je odgovoren,« je dejal Cerar.
Obsodil je takšna dejanja in zagotovil, da bodo vse vladne službe in institucije storile vse, da se ta dejanja preprečijo in kaznujejo. Poleg tega pa mora ukrepati tudi Teš, da se ne bodo ponovila, je dodal.
a mz
Naš čas, 2. 6. 2016, barve: CM K, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA

2. junija 2016
(T.
lokalne novice
Zlati kotiček odpira vrata
Velenje, 2. junija - Danes ob 13. uri bodo v Mercator centru Velenje odprli drugi Zlati kotiček v Sloveniji. Zlati kotički, katerih delovanje omogoča Mercator, so del širšega vseslovenskega projekta Zlata mreža. Starejši ljudje z Zlatim kotičkom dobivajo prostor, v katerem bodo potekali številni tečaji, ustvarjalne in medgeneracijske delavnice, zmenkarije ter kopica drugih aktivnosti. Ob odprtju bodo pripravili kulturni program in druženje, projekt pa bo predstavila vodja projekta Zlata mreža Eva Jelnikar Mrak.
V	TEŠ danes dan odprtih vrat
Šoštanj, 2. junija - V termoelektrarni Šoštanj je danes dan odprtih vrat. Obiskovalce bodo seznanili s projektom izgradnje nove tehnološke enote bloka 6 in omogočili tudi njegov ogled. Prva predstavitev bo ob 11 uri, druga pa ob 16. uri.
a mz
Podarite kolo
Velenje - Mladinski center Velenje vabi vse, ki imajo kako odvečno kolo, da ga darujejo za projekt Podari kolo, prijazno bo zelo. Kolesa, tudi stara in pokvarjena, bodo namreč obnovili in popravili, nato pa jih podarili otrokom iz socialno ogroženih družin in drugim ljudem, ki si koles ne morejo privoščiti. Tako želijo spodbuditi ponovno uporabo in solidarnost. Kolesa sprejemajo v Pekarni v Starem Velenju še to soboto med 15. in 16. uro, po predhodnem dogovoru na telefonski številki 041 978 066 pa tudi zunaj omenjenega termina.
• tf
Jutri dan slovenskih železnic
Celje - Slovenske železnice bodo svečano obeležile jutrišnji dan železnic. Še posebej veselo bo v Celju, kjer bodo ob tej priložnosti počastili 170-letnico, odkar je prvič pripeljal vlak v ta kraj. Jutri, 3. junija, pripravljajo ob 10. uri na Krekovem trgu (nasproti železniške postaje) priložnostno slovesnost, na kateri bodo govorili dr. Peter Garperšič, minister za infrastrukturo, Dušan Mes, generalni direktor Slovenski železnic, in celjski župan Bojan Šrot. Ob tej priložnosti bodo odprli tudi razstavo Ko železna pride cesta v Pokrajinskem muzeju.
a mz
V	kolonijah je še prostor
Velenje, 31. maja - Na medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje so letos dobili 144 mest v zdravstveni koloniji za otroke. To pomeni, da bo za toliko otrok iz Šaleške doline 10-dnevno letovanje v Poreču ali Savudriji sofinanciral Zavod za zdravstveno varstvo Slovenije. V kolonije vpisujejo že od aprila, vendar imajo tako za letovanje v Poreču, kamor odhajajo že 25. junija, kot za letovanje v Savudriji, ki se začne 25. julija, še prosta mesta. Starši morajo z otrokom najprej obiskati pediatra, ki odloči, ali je otrok upravičen do zdravstvenega letovanja, potem pa naj se čim prej oglasijo v vili Rožle v Sončnem parku, kjer opravijo vpis v kolonijo. Zveza je tudi letos uspešna pri pridobivanju do-nacij, zato upajo, da bodo počitnice ob morju omogočili tudi otrokom iz socialno šibkih družin.
a bš
V	KGZS tudi naši predstavniki
Ljubljana, 29. maja - V začetku tedna so bili znani neuradni rezultati volitev v svet Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) in njene območne enote, ki so potekale v nedeljo. Uradne rezultate volitev bo volilna komisija objavila po 6. juniju. Sicer pa je na volitvah v organe KGZS na 252 voliščih po vsej Sloveniji glasovalo 6,75 odstotka volilnih upravičencev v skupini fizičnih oseb in 17,33 odstotka v skupini pravnih oseb. Med kandidati za svet krovne organizacije in njene območne enote so bili tudi predstavniki iz regije Saša.
Po za zdaj še neuradnih rezultatih je postala članica sveta KGZS med fizičnimi osebami Sonja Arlič iz Škal (to bo zanjo že tretji mandat), med pravnimi osebami pa msgr. Jože Pribožič, dekan in naddekan ter ekonom Škofije Celje. Tudi ta je bil že član sveta minuli mandat.
V	svet območne enote Slovenj Gradec so bili za mandatno obdobje 2016-2020 med fizičnimi osebami izvoljeni Janko Arlič iz Škal, Dani Gradišnik iz Črnove pri Velenju, Ivan Rihtar, Primož Budna (oba iz Zgornje Savinjske doline). Med pravnimi osebami pa zastopa tukajšnje območje Silvester Mežner iz Florjana pri Šoštanju.
a tp
Ulični zbiralniki tudi e-odpadke in baterije
za
Med prvimi v Sloveniji jih dobiva osem občin Šaleške in Zgornje Savinjske doline - Glavni cilj projekta je dvig ozaveščenosti potrošnikov o pravilnem ravnanju z e-odpadki in odpadnimi baterijami
Milena Krstič - Planine
Velenje, 27. maja - V družbi ZEOS so januarja začeli izvajati petletni projekt zbiranja in ločevanja e-odpadkov in odpadnih baterij z naslovom LIFE Gospodarjenje z e-odpad-ki. Projekt sofinancira Evropska komisija in Ministrstvo za okolje in prostor.
V sklopu projekta bodo vzpostavili potrošniku prijazno mrežo zbiranja e-odpadkov in odpadnih baterij, med drugim tudi postavitev uličnih zbiralnikov na ekološke otoke po Sloveniji. S tem bodo občanom omogočili prijaznejša in dostopnejša mesta za oddajanje tovrstnih odpadkov.
Med mešane komunalne odpadke se še vedno nepravilno odloži od pol odstotka do odstotek manjših e-od-padkov in baterij. Po navadi se ne sortirajo, ampak romajo na odlagališče. S tem se povzroča tako okoljska kot finančna škoda, saj je odlaganje odpadkov drago.
V okviru projekta bodo v Sloveniji postavili 400 uličnih zbiralnikov. Osem občin Šaleške in Zgornje Savinjske doline pa je med prvimi, kjer so jih ali pa jih bodo postavili v teh dneh. Družba ZEOS jih je skupaj z lokalnim partnerjem PUP
Saubermacherjem in podpisom listine v petek na svečanosti, ki so jo pripravili v Zbirnem centru 1 v Velenju, predala v uporabo občinam Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno Luče in Solčava. Na dogodku so bili prisotni župani sedmih od osmih občin.
Ob tej priložnosti je direktor družbe ZEOS mag. Emil Šehic povedal, da so ulični zbiralniki sicer ena glavnih aktivnosti projekta, a bodo hkrati s tem izvajali tudi postavitev zelenih kotov v večje trgovske centre, na podeželju pa bodo izvajali mobilna zbiranja. Direktor družbe PUP Saubermacher Janez He-rodež pa je izpostavil dobro sodelovanje z lokalnimi partnerji - občinami pri izvajanju javne gospodarske službe ravnanja z odpadki in se jim posebej zahvalil za sodelovanje.
Postavitev uličnih zbiralnikov so s podpisom listine in simbolično oddajo svojih e-odpadkov na pot pospremili župani sedmih od osmih občin Šaleške in Zgornje Savinjske doline: Darko Menih (Šoštanj), Katarina Prelesnik (Solčava), Franjo Naraločnik (Ljubno), Stanko Ogradi (Gornji Grad), direktor PUP Saubermacher Janez Herodež, direktor ZEOS mag. Emil Šehič, direktor PUP Saubermacher Rudolf Horvat, podžupan Peter Dermol (Mestna občina Velenje), Janko Kopušar (Šmartno ob Paki) in Matej
Pečovnik (Nazarje).
Savinjsko-šaleška naveza
Premier v kozjanskem biseru Slovenije
Vse več demokratov - Počasni niso le sodni mlini - Kdo bo priklical nasmeh - Bilo je nekoč
Zaaba ni več. Alenka Bratušek je šla po poti Mira Cerarja, tako da tudi »njena« stranka ne nosi več njenega imena. Ostalo je zavezništvo, Zavezništvo socialno-libe-ralnih demokratov. Dobili smo torej še eno stranko demokratov. Le demokracije je vse manj, bi kdo kritično pripomnil. Mnogi se tudi sprašujejo, kaj je z SDS: gre res za osi-panje članstva ali le za taktiziranje, da bi na desnici dobili več strank, ki pa bi bile le sateliti glavne opozicijske stranke. Pozicije je treba utrjevati, saj se volitve vse bolj bližajo. Čeprav so za navadne ljudi še zelo daleč. Dokaz, kaj vse je relativno. Malo za šalo malo zares pa nekateri sprašujejo, ali pri enem naših dnevnikov vedo kaj več o združevanju med levico in desnico. Priimek predsednika stranke SLS so zapisali Židan-šek. Tako je v njem tudi priimek predsednika koalicijske stranke SD Židan. No, menda pa gre le za tiskarskega škrata. Pri nas pa kot da ne velja le, da počasi me-ljejo sodni mlini, počasi meljejo tudi preiskovalni. Šest let je že minilo od suma nečednih poslov v zvezi s prevzemom ene od pomembnih firm, pa je preiskava udarila šele zdaj. Seveda bi kdo rekel, da bolje, da stvar pripravijo temeljito, kot da spet vse »pade«, a nekateri se na osnovi izkušenj bojijo, da bo tako in tako padlo. Tudi o sklepu upravnega sodišča glede »koroških dečkov« so mnenja močno različna. Celo odvetnika kažeta vsak na svoj prav.
Predvsem Kozjancipa so dali še kako prav premierju, ki je dejal, da je Kozjanski park eden od slovenskih biserov. Cerar se je na gradu Podsreda udeležil slovesnosti ob 35-letnici tega parka, ki s Triglavskim narodnim parkom predstavlja najstarejše varovano območje v Sloveniji. Znani so po ohranitvi visokodebelnih jablan, daleč naokoli je znana njihova osrednja prireditev Kozjansko jabolko. Uspelo jim je tudi vzpostaviti dober odnos s prebivalci, ki živijo na območju tega parka. Teh je na območju 200 kvadratnih kilometrov z 78 naselji skoraj 11 tisoč. Tudi premier je poudaril, da turizem ni le narava, tudi ljudje, njihov nasmeh, in pozval k večji pozitivni naravnanosti Slovencev. Le kdo mora kaj narediti za to?! V Celju pa se krajani borijo za banke. Oziroma za dosedanje poslovne enote. Zadnji čas so najbolj jezni tisti v mestni četrti Nova vas, saj jih je Abanka le z lepakom obvestila, da 1. junija zapira enoto v njihovem kraju. Pisali so peticijo, a verjetno so se predramili prepozno. Kot Mestna občina sama, ko je šlo za pripojitev »dobre stare Banke Celje« Abanki. Ta do ljudi očitno ni nič več tako prijazna. Z začetkom tega meseca je zaprla tudi enoto v marketu na Hudinji. Ljudi napotuje na druge enote, enako zaposlene. Na dan, ko je »nova celjska banka« zapirala enote, so v Štorah slavili občinski praznik ter seveda delili priznanja zaslužnim. Za krajane pa je najbolj razveselji-
va vest, da naj bi prihodnje leto dočakali podhod pod železnico. Tega so zahtevali že pred dolgo časa, že tedaj, ko so načrtovali in gradili nadvoz nad železniškimi progami. 1. junij je bil pomemben tudi za Laščane. V času, ko je veliko strahu, da nam bi lahko tujci »popili« pitno vodo, so Laščanom tujci, ki so kupili pivovarno, pitno vodo vrnili. Koncesijo za upravljanje s pitno vodo so namreč s pivovarne prenesli na občino. Zdaj, ko se je Gorenje odločilo, da bo obudilo blagovno znamko Rog, je veliko govora tudi o nekaterih drugih nekdaj uveljavljenih blagovnih znamkah pri nas, s katerimi nismo sloveli le po nekdanji Jugoslaviji, ampak tudi marsikje na tujem. Na celjskem območju je to gotovo Toper, katerih izdelki so bili navzoči na vseh velikih športnih tekmovanjih. Po več poskusih obuditve je ta blagovna znamka pristala v tujih rokah, izdelke pod to blagovno znamko izdelujejo v Bolgariji. Na srečo so tudi nekateri Celjani kupili take znane slovenske blagovne znamke. V roke Izidorja Krivca oziroma Celjskih mesnin je prišla znana blagovna znamka Mip in Kraljica mortadel. Njegov soimenjak Pikl oziroma njegova družba MPO Kabel (nekoč je bil znan kot »kralj« električnih kablov) pa znova krepi znamko Tomos. Mopedov seveda ne delajo v Celju. Pa še to: v tem času je pri nas veliko ljudi na nogah! Tokrat vsaj ne zaradi tega, ker bi šlo kaj hudo narobe. Le ljudje vse več hodijo, tečejo in kolesarijo.
a k
■
a
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 2. 6. 2016, barve: CM K, stran 17
2. junija 2016
«»SÜAS
O spomenikih, govorcih in realnosti
Obsežna 14. seja sveta MO Velenje - Veliko vprašanj in pobud, vmes tudi huda kri -Kategorizacija občinskih cest in lokalni načrt ravnanja s smetmi dogovorjena
Bojana Špegel
Velenje, 24. maja - Majska seja sveta MO Velenje je bila obsežna, svetniki in svetnice so jo končali pozno popoldne. Vmes so opravili veliko dela, prisluhnili pa so tudi številnim poročilom o delu občinskih zavodov in organizacij. Že na začetku seje je bila beseda njihova. Tudi tokrat so nanizali kup vprašanj in pobud, županu Bojanu Kontiču pa je kri zavrela ob besedah samostojnega svetnika Mateja Jenka. Ker je menil, da to, kar govori, niso ne svetniška vprašanja in ne pobude, mu je vzel besedo in izklopil mikrofon. Jenko je županu med drugim še enkrat povedal, da nikoli ni bil pri njem, ker bi iskal službo, kar je župan spet zanikal in podrobneje ubesedil, kako je potekal njun sestanek. Potem se je župan opravičil tudi vsem »bivšim alkoholikom in kadilcem«, kar je uporabil kot prispodobo in ne dejstvo, ko je želel svetniku povedati, da se nenehno oklepa istih dejstev pri razlagi njegove resnice. Jenko je namreč glasno zatrdil, da nikoli ni bil ne eno in ne drugo. Potem pa je postavil še svetniško vprašanje. Zanimalo ga je, kakšen je celoten strošek garažne hiše nad avtobusno postajo in koliko ta bremeni občino od dne, ko je ta garažna
hiša postala brezplačna, pa do danes. Zanimalo ga je tudi, ali želi občina v bližnji prihodnosti odkupiti to hišo od lastnika.
Kaj so (še) spraševali in kaj predlagali?
Drago Seme (SD) je povedal, da je prejel pismo občana naselja Črnova v zvezi s prometno varnostjo v Črnovi. Ceste so tam ozke, brez pločnikov in javne razsvetljave, ograje in betonske škarpe pa so tik ob cesti. Srečanje avtomobila in pešca je zelo nevarno, prav tako je nemo-
goče srečanje dveh avtomobilov. Kljub temu nekateri vozniki tam divjajo, kot da so na cesti sami. S težavo je že seznanil občinski Urad za komunalne dejavnosti, a se še ni nič premaknilo. Sedaj je izvedel, da so analizirali položaj in da bodo kmalu uredili omejitev hitrosti. Marjana Koren (SD) je povedala, da se vse pogosteje pojavljajo govorice, da dobivajo nalepke in potrdila za invalide tudi tisti, ki niso gibalno ovirani. Uporabljajo jih na parkirnih me-
stih za invalide sorodniki in nein-validne osebe. Dogaja se, da jih uporabljajo tudi po smrti invalidne osebe. Dala je pobudo, da vsi udeleženci, ki sodelujejo pri izdaji tovrstnih dovoljenj, obrazložijo, kdo lahko nalepko dobi, kdo in na osnovi česa jo izda ter kakšen je postopek vračila dovoljenja. Zanimalo jo je tudi, kako je s kontrolo.
Simona Tušar (SDS) je opozorila, da je na Velenjskem jezeru (v smeri proti Šoštanju) zelo dotrajan pomol. Podala je pobudo, da ga obnovijo, saj je nevaren za obiskovalce. Predlagala je tudi,
da med starimi in novimi prostori podjetja Skaza na Selu, ki jih loči zelo prometna cesta, občina uredi ustrezno signaliziran prehod za pešce, da bo prehod za delavce varen. Ker se v javnosti pojavljajo vprašanja v zvezi s transparentnostjo oddaje lokala na Velenjski plaži, je predlagala, da razkrijejo rezultate razpisa z dodeljenimi točkami. Zanimalo jo je tudi, kdo je lastnik posameznih parkirnih hiš v Velenju in kdo krije stroške vzdrže-
vanja. Andrej Kuzman (NSi) je predlagal, da občina poskrbi, da se na Šmarški cesti javna cestna razsvetljava nadaljuje tudi mimo župnišča in cerkve sv. Martina, torej do križišča Stanetove, Gub-čeve in Gregorčičeve ceste. Ta cesta nima pločnika in je povsem v temi, uporabljajo pa jo tudi obiskovalci župnišča. Spomnil je, da je občina pred leti financirala izdelavo 3 tematskih pohodnih poti na Kožlju, velenjsko planinsko društvo pa tam tudi ustrezno skrbi za poti. Zamenjali so tudi klopi in mize, ki so jih uničili vandali. Vedno bolj pogosto pa se dogaja, da gorski kolesarji in motoristi ubirajo poti po celem Kožlju. Menil je, da je zato treba postaviti določene meje. Predlagal je, da se preuči, kakšne so možnosti za kolesarje in motoriste na Kožlju, nato pa naj se to zapiše in vzpostavi ustrezen nadzor. Suzana Ka-vaš (SDS) je vprašala, ali je res, da samostojni podjetniki, odkar je delo mestne blagajne prevzela Delavska hranilnica, tam ne morejo plačevati položnic brezplačno. Če to drži, predlaga, da jim to spet omogočijo. Anton De Costa (SDS) je vprašal, kdaj se bo preplastila Kidričeva cesta, še zlasti od križišča Šaleške do križišča Tomšičeve ceste, kjer je cestišče zelo uničeno. Spo-
AKTUALNO
mnil je, da bo 22. junija v Velenju prireditev ob 25-letnici osamosvojitve. Predlagal je, da se spominsko obeležje - tetraeder osamosvojitve - postavi v neposredni bližini Lipe samostojnosti, na mesto zraven promenade, še eden pa pri tanku pod Domom borcev in mladine. Menil je, da slavnostni govornik na tej prireditvi ne more biti Milan Kučan. Predlagal je, da naj ga izberejo med Janezom Janšo, Igorjem Bavčarjem, Lojzetom Peterletom ali pa Franjem Bartolcem. Župan je predlog komentiral z besedami: »Težka bo!«
Tudi lokalno nekaj novosti
Svetnice in svetniki so prisluhnili tudi poročilu podjetja PUP Saubermacher o izvajanju lokalne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in koncesije gradnje področnega centra za ravnanje z odpadki, ki ga je predstavila Alenka Centrih Ocepek. »Že tri leta so podatki o zbranih odpadkih podobni. Malo manj kot 45 % je mešanih komunalnih odpadkov, vsi ostali odpadki so ločeno zbrani, oddani in predelani. Sledimo hierarhiji preprečevanja odpadkov, da je čim manj tistih, ki so najdražji. To so tisti, ki jih odložimo v regionalni center in jih ne moremo dati v predelavo,« nam je povedala.
Poudarila je, da so uvedli kar nekaj novosti, od zbiralnikov Te-kstilko, zbiralnikov za oddajanje elektronske opreme, do izvajanja pilotnih poskusov zbiranja papirja na Konovem in občini Šmartno ob Paki, ki ga imenuje-
3
jo Od hiše do hiše papir. Povedala je, da se je nov način zbiranja kosovnih odpadkov med občani kljub začetnemu negodovanju dobro prijel. Letos bodo kupili nove zbiralnike za papir, vlagali bodo v izobraževanje zaposlenih, kupili pa so tudi nov avto za zbiranje odpadkov. Izpostavila je tudi spremembe zakonodaje, ki od izvajalcev zahtevajo vedno nove naloge, kot so na primer povečan obseg monitoringov površinskih voda v okviru odlagališča nenevarnih odpadkov Velenje. Novost od lani je tudi ravnanje z gradbenimi odpadki, ki ne sodijo v kategorijo komunalnih. Občine zaradi preprečevanja divjih odlagališč krijejo stroške ravnanja s to vrsto odpadkov do količine 500 kilogramov letno.
Svetnice in svetniki so med drugim sprejeli tudi osnutek odloka o kategorizaciji občinskih cest. Ta določa občinske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa. Lokalne ceste so namenjene povezovanju naselij v mestni občini Velenje z naselji v sosednjih občinah ter naselij ali delov naselij med seboj. Javne poti so namenjene povezovanju naselij ali delov naselij in ne izpolnjujejo predpisanih meril za lokalno cesto. Obstajajo pa tudi javne poti za kolesarje, ki so namenjene prometu kolesarjev v občini in med njimi. Kategorizacija cest prikazuje dejansko rabo javnih cest na območju celotne občine, ta pa se skladno z razvojem občine nenehno spreminja. Sedaj so vanjo zajete tudi ceste, urejene po letu 2012.
a
Stanovanjski krediti nove generacije
•	Do 30 let tudi s fiksno obrestno mero.
•	0 € stroškov s cenitvijo nepremičnine in vodenjem kredita.
•	Do 12 obrokov kritja, če se zavarujete za primer brezposelnosti.
100 € od vsakega stanovanjskega kredita, sklenjenega v juniju, podarimo slovenskim porodnišnicam za nakup nujno potrebne medicinske opreme. Tudi porodnišnicam v Celju, Mariboru in na Ptuju.
> Mestni svet je potrdil premoženjsko bilanco MO Velenje. Po knjigovodskih vrednostih je ta dobrih 237 milijonov evrov.
Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 4
4
GOSPODARSTVO
"»WAS
Delavci Termoelektrarne Šoštanj so sami praznovali 60-letnico
»Kupite si agregate. Vsak čas boste brez elektrike,« je hudomušno pripomnil eden od zaposlenih v Tešu.
Kljub razmeram v podjetju se je ob jubileju Teša zbralo več deset zaposlenih in še enkrat toliko upokojencev
Šoštanj, 25. maj - 16. maja je minilo 60 let, odkar je Termoelektrarna Šoštanj v omrežje poslala prve megavate električne energije. Ker po besedah predstavnikov delavcev vodstvo ni obeležilo jubileja in jim ob njem čestitalo, so sami priredili slovesnost, ki je potekala pred gasilskim domom v Šoštanju, saj se pred upravno stavbo Teša niso smeli zbrati. Zaradi aktualnega dogajanja, »najtežjih časov v vsej zgodovini podjetja,« je zapisal predsednik sindikata Danijel Tajnik, je praznovanje imelo grenak priokus, kljub temu pa je potekalo v mirnem ozračju. »Glede na to, da so nas dobesedno odpisali izpred uprave, me žalosti, da ni tega pozitivnega dialoga in spoštovanja med delavci in poslovodstvom,« je dejal in dodal, da je tre-
nutno največja skrb sindikata ekonomska in socialna varnost zaposlenih. »To so ljudje z družinami, z imetjem, za kar odgovarjajo tudi finančno. S tiščanjem novih pogodb o zaposlitvi, nižanjem osebnih dohodkov, prikazovanjem viška zaposlenih se zmanjšuje socialna nota, kar bo marsikoga ogrozilo.«
Aktualno dogajanje v Tešu je pokomen-tiral tudi predsednik Sindikata delavcev
dejavnosti energetike Slovenije Branko Sevčnikar. »Dogajanje v podjetju počasi postaja neobvladljivo. Če bodo delavci prevzeli vajeti v svoje roke, bo proizvodnja električne energije v Šaleški dolini močno ogrožena. A za to niso odgovorni delavci, pač pa vodstvo Teša in HSE.«
Sodelavce je med drugim nagovoril tudi Boris Goličnik, ki je povedal, da zaposleni preživljajo najtežje čase v zgo-
dovini podjetja. »Ko je enkrat ogrožena ekonomska, socialna varnost, je zelo težko. Vsi se bojimo za svoj socialni status. Imamo družine, kredite, navajeni smo bili živeti s tem, kar smo imeli, predvsem pa smo bili navajeni delati, kar znamo, to pošteno opravljati in za to dobiti normalno plačilo. Še vedno pa vsi verjamemo v boljšo prihodnost in jo bomo skupaj gradili.«
2. junija 2016
S kulturnim programom so delavce Teša bodrili Pihalni orkester Zarja Šoštanj, Matjaž Ograjenšek in Oktet TEŠ, sedanji in nekdanji zaposleni pa so ob skromni zakuski delili svoje občutke. »Glede na to, da ni nobenega odziva vodstva, ne vem kakega vzdušja ob tej obletnici ni,« pa je dejal eden od udeležencev.
• tf
Direktor ni samovoljno prepovedal praznovanja
Šoštanj - Direktor TEŠ ni samovoljno prepovedal praznovanja 60-letnice družbe oziroma javnega shoda, ki ga je sindikat TEŠ napovedal v sredo, 25. maja, nekaj ur pred začetkom, pojasnjujejo v Holdingu Slovenske elektrarne. Pri tem ni šlo za nagajanje poslovodstva ali zaostrovanje že tako napete situacije v TEŠ, temveč za z zakonom in ostalimi predpisi skladno ravnanje. Parkirišče je v lasti TEŠ in organizator bi moral v skladu z Zakonom o javnih zbiranjih najmanj tri dni pred dogodkom to prijaviti ustreznim organom.
a mkp
Več prenosa, več užitkov
Velenjska družba Mega M na trgu mobilne telefonije z blagovno znamko Me2 - Stavijo na uporabnike, ki potrebujejo več prenosa podatkov - Med cilji tudi vstop na tuj mobilni trg
>
Tatjana Podgoršek
Velenje, 23. maja - Prejšnji teden je med štiri močne operaterje mobilne telefonije na slovenskem trgu z blagovno znamko Me2 (Tudi jaz) vstopila velenjska družba Mega M, bratov Mirana in Mateja Meža. Cilja na mlade in poslovne uporabnike ne toliko s področja govorne telefonije, v kateri je slovenski trg nasičen, ampak s področja prenosa podatkov, družbenih omrežij in aplikacij. V prvem letu želi privabiti deset tisoč, v treh letih petdeset tisoč uporabnikov.
Logična posledica dosedanje ponudbe telekomunikacijskih storitev
Družba Mega M je na trgu telekomunikacij prisotna vse od ustanovitev leta 2002 dalje. Poznana je kot eden prvih ponudnikov IP-telefonije v Sloveniji za poslovne porabnike, kot ponudnik dostopa do interneta, lani je v poslovni portfelj dodala storitve računalništva v oblaku. »Vstop na področje mobilne telefonije je logičen korak pri zaokrožitvi ponudbe telekomunikacijskih storitev prilagodljivega in razvojno usmerjenega podjetja. To smo izvedli konec lanskega leta, pridobili licenco, komercialno ponudbo pa smo sedaj opremili s sloganom Več prenosa, več užitkov,« pojasnjujeta lastnika in direktorja družbe.
Več prednosti pred konkurenco
Sogovornika zagotavljata, da imajo pred konkurenco na tem področju več prednosti. Uporabnikom zagotavljajo uporabo
omrežja Telekoma, ki se ponaša z najboljšo pokritostjo v Sloveniji, zato je tudi kakovost storitev vrhunska. Kot manjši igralec na trgu se veliko lažje prilagodijo zahtevam in potrebam vsakega posameznega uporabnika. Tudi v klicnem centru zahtevke obravnavajo hitreje kot ostali, med izstopajočimi prednostmi pa je tudi, »da našim uporabnikom za zdaj nudimo največ prenosa po-
datkov za dano ceno na trgu.«
Da jim inovati-vnost ni tuja, želijo potrditi pri sooblikovanju življenjskega sloga (life style), kar pomeni, da so večino stikov predvideli na spletu. Predvsem tu (lahko pa tudi fizično pri pooblaščenih partnerjih) bodo lahko
uporabniki naročili in plačevali enega od petih naročniških paketov (vrednih od 4,99 do 19,99 evra z različno količino možnosti prenosa podatkov in neomejen paket), šesti pa je namenjen za cent manj kot 40 evrov za mesec turistom, ki bodo uživali v Sloveniji.
Matej in Miran Meža ob bok temu postavljata še sodelovanje s start-upi. Za bodoče mlade podjetnike so pripravili izhodišča za povezovanje, za razvoj storitev z dodano vrednostjo. Teh so pripravili 100, jeseni jih bodo tudi predstavili. »Poleg tega se tu odpira še novo podro-
Novi operater nagovarja kupce z imenom Me2 in s klicno številko 065
Direktorja podjetja Mega M Miran in Matej Meža: »Prednosti naše ponudbe mobilne telefonije so precejšnje, na izzive, ki se še kažejo,
pa se bomo odzvali.«
Leta 2002 ustanovljeno v podjetje Mega M je tri leta kasneje doseglo dobrega pol milijona evrov prihodkov, leta 2014 je ustvarilo 2,1 milijona evrov prometa, lani pa 1,9 milijona evrov (od tega približno petino na tujem). Lanski padec prometa pripisujejo evropski regulaciji telekomunikacij. Za letos načrtujejo približno 2,3 milijona evrov prihodkov.
V Sloveniji je v družbi Mega M 25 delavcev, v tujini ima svoje enote v Avstriji, na Hrvaškem in Madžarskem, v Maroku, Združenih arabskih emiratih in Saudski Arabiji pa zagotavljajo prisotnost s partnerjem ITCL.
čje tehnologije, in sicer interne-tna stran, pri kateri gre za komunikacijo med posameznimi napravami in s tem za posel.
Brata Meža napovedujeta, da se bo Mega M v petih letih z enakim konceptom širil na pet tujih trgov - tudi v Severno Afriko, ki se telekomunikacijsko odpira in je zelo perspektivna. Doma sta šla v naložbo s svojim denarjem - sistem je plod lastnega razvoja, v tujini pa računata na lokalne partnerje.
Nikoli izpeta zgodba
Wellness Korošec obiskovalci nagradili s prvim mestom - Prednost pred konkurenco zaprte savne, skrb za čistočo, pestrost ponudbe
Tatjana Podgoršek
Poslušalci oddaje Dobro jutro, Slovenija in obiskovalci slovenskega turistično-informativnega portala so v kategoriji podeželski velnes namenili prvo mesto Wellnessu Korošec iz Ljubije pri Mozirju.
»Priznanje so nam namenili obiskovalci, ki poznajo naše storitve in so z njimi očitno zadovoljni,« se je odzvala na vprašanje, s čim so si priznanje zaslužili, lastnica Urška Re-berčnik. Kot je še dodala, se trudijo zadovoljiti potrebe gostov s ponudbo, skrbijo za čistočo, lepo urejeno in mirno okolje, njihova prednost pred konkurenco pa so zaprte savne. Prepričana je, da je razvajanje v lesenih hiškah magnet za tiste, ki se želijo odklopiti od vsakdanjega vrveža in narediti nekaj zase ter svoje zdravje. Pozimi so to predvsem Slovenci iz vseh delov države, poleti pa je kar 70 odstotkov tujcev.
Urša Reberčnik: »Prvo mesto je potrditev, da so gosti z našo ponudbo zadovoljni, hkrati pa obveza ostati takšen ali še boljši.«
Pred skoraj 14 leti sta se z možem odločila za turistično kmetijo z velnesom in orala ledino na tem področju. Takrat še sama nista predvidela, da bi bila to lahko tako uspešna zgodba, kot za zdaj je. »Preprosto sva sledila gostom, ki so izražali potrebo po storitvah podeželskega velne-sa. Postopoma sva širila še ponudbo.«
Obsega te dejavnosti v prihodnje ne nameravata povečevati, ker bi lahko postalo vse skupaj neobvladljivo. Raje se bosta trudila ohraniti oziroma nadgraditi ponudbo tako, da bodo gostje deležni storitev, zaradi katerih se bodo h Korošcu radi vračali. Turizem ni nikoli izpeta zgodba, pravi Urška, treba je nenehno kaj popravljati, posodabljati, saj gostje, ki prihajajo, praviloma vedno vprašajo, ali imajo kaj novega. Če jim hočejo odgovoriti pozitivno, se je v današnjih časih treba pošteno potruditi.
■
■
Naš čas, 2. 6. 2016, barve: CM K, stran 5
2. junija 2016

GOSPODARSTVO
5
Bera inovacij povprečna, njihova kakovost večja
Inovacije ključ do uspeha - Od 13 prejele zlato priznanje 4 inovacije - Promoviranje še naprej skupna naloga
Tatjana Podgoršek
Velenje, 26. maja - Savinjsko--šaleška gospodarska zbornica je v restavraciji Pod Jakcem v Velenju pripravila prireditev, na kateri so podelili priznanja avtorjem najboljših inovacij za leto 2015 iz regije Saša. Od 13 prijavljenih so štiri prejele zlato priznanje, sedem srebrno, dve pa bronasto priznanje. Na nacionalno raven ocenjevanja so se uvrstile tri inovacije, dve iz tovarne BSH Hišni aparati Nazarje in ena iz Gorenje, d. d. Velenje.
Predsednica omenjene zbornice dr. Cvetka Tinauer je v pozdravnem nagovoru med drugim menila, da bi morali biti nosilci inovativnih procesov vodilni v podjetjih. Ti bi morali storiti na tem področju še več, kajti dokazano je, da so inovacije ključ do uspeha, da pomenijo prilagajanje novemu okolju. Dodano vrednost na zaposlenega bi morali v podjetjih dvigniti s pomočjo inovativnih predlogov, ne na račun zmanjševanja števila zaposlenih.
Vsako leto bolj kakovostne
Na letošnji razpis zbornice je prispelo 14 predlogov 10 različnih prijaviteljev, posebna komisija jih je ocenila 13, pri katerih je sodelovalo 123 inovatorjev (lani blizu 200). Ocenjevala jih je po nekoliko dopolnjenem pravilniku, ki je predvidel nove kategorije inovacij -produktne, procesne, marketin-ške in organizacijske.
Pod 13 inovativnih predlogov se je podpisalo 123 avtorjev iz devetih podjetij. Po tri inovacije sta prijavila BSH Hišni aparati Nazarje ter Gorenje, d. d., Velenje, po eno pa Premogovnik, d. d., Esotech, HTZ, Mega M, Miel, Šolski center (vsi Velenje) ter podjetje Podkrižnik Ljubno.
Od prijavljenih inovacij so štiri prejela zlato (vse iz kategorije produktnih inovacij), sedem srebrno (4 iz kategorije produktnih in 3 iz procesnih inovacij) in dve bronasto priznanje (ena iz kategorije produktnih in ena iz pro-
cesnih inovacij). Struktura prijavljenih inovacij ne preseneča, saj je v regiji struktura gospodarstva specifična. Kar 60-odstotni delež po prihodkih in številu zaposlenih namreč predstavljajo predelovalne dejavnosti. »Letošnja be-
ra inovacij je po številu povprečna, ne najboljša in ne najslabša, po kakovosti pa boljša od lanske, kar dokazuje visoko raven inovativne dejavnosti v regiji,« je dejal predsednik ocenjevalne komisije Bojan Stropnik in nadaljeval: »Promoviranje inovacij mora ostati še naprej naša skupna naloga. Morda spodbuda vsem nam, da opozorimo vse tiste, ki
so inovativni, a se ne želijo izpostaviti.«
Ena zlata Gorenju, tri tovarni BSH Hišni aparati Nazarje
Med dobitnicami zlatega priznanja je tri inovacije prijavil BSH Hišni aparati Nazarje, eno pa Gorenje, d. d., Velenje. Slednje ga je prejelo za pralni stroj
A vtorji inovacije, Gorenje, pralni stroj
Avtorji inovacije, BSH, kompaktni kuhinjski aparat
Avtorji inovacije, BSH, popolni kavni avtomat
Panasonic AutoCare, avtorji pa so: Boštjan Sovič, Robi Pogorevc, Jakob Koželjnik, Lovro Krajnc, Matjaž Kuhar, Marko Pečnik, Niko Dren, Zlatko Novak, Uroš Koren, Urh Sredenšek, Uroš Tru-pej, Sandi Vitanc, Rok Lah, Du-ško Skarlovnik, Klemen Horvat, iz Panasonica pa: Takayuki Ishi-hara, Masahiro Itami, Akira Sho-ji, Go Ito, Arata Takahashi, To-mataka, Yagi, Yuko Minayoshi, Takeo Matsuki, Hideaki Ushiji-ma, Masanao Segawa.
BSH-jeve zlate inovacije pa so: aparat za pripravo toplih napitkov Tassimo Caddy, avtorjev Henrik Pavlovič, Peter Brezovnik, Boštjan Ogrizek, Mitja Habe, Matej Mejač, Damjan Golčman, Klemen Zevnik, Aleš Plohl, Tadej Počivavšek, Mitja Dobravc, Primož Bezovnik, Peter Lesko-všek, Aleš Kreslin in Mihael Ko-lar; kompaktni kuhinjski aparat MultiTalent3, avtorjev: Jurij Pešec, Darko Rudež, Bogdan Kreča, Matej Berzelak, Dejan Gosar, David Potočnik, Boštjan Kovačec, Jože Skončnik, Marko Lenošek, Bojan Potočnik, Aleš Kreslin, Tadej Holcinger, Peter Leskovšek, Peter Zdolšek, Mirko Jurak in Tomo Iršič; popolnoma avtomatski kavni aparat EQ.9, avtorjev: Matjaž Filo, Igor Žibret, Martjaž Uršej, Peter Mi-klavc, Evgen Kozelj, Klemen Bri-tovšek, Klemen Lončarič, Tadej Jeraj in Aleš Kreslin.
Na državno tekmovanje so se uvrstile popolnoma avtomatski kavni aparat, kompaktni kuhinjski aparat ter pralni stroj Panasonic.
Avtorji inovacije, BSH, aparat za pripravo toplih napitkov
Inovativni so uspešni
Drznost, vztrajnost, dopuščanje napak kreativnost potrebujemo spodbudo
Za
Tatjana Podgoršek
Velenje, 26, maja - V okviru slovesnosti ob podelitvi priznanj najboljšim inovatorjem v regiji Saša za leto 2015 je Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica prvič pripravila okroglo mizo na temo Ali za inovativnost potrebujemo posebno inovacijsko klimo?
Po pojasnilu predsednice omenjene zbornice dr. Cvetke Tinauer je okroglo mizo »narekovala« Gospodarska zbornica Slovenije, ki želi, da na vseh regionalnih in območnih zbornicah poteka podelitev približno enako.
Nanjo je organizator dogodka povabil predstavnike nekaterih podjetij v regiji, ki jih odlikuje visoka stopnja inovativno-
sti: podjetje BSH Hišni aparati Nazarje, Premogovnik Velenje, Skupina Gorenje ter podjetja Eba iz Šoštanja. Udeleženci so si bili enotni, da uspešnih podjetij ne bi bilo več, če ne bi bilo inovativnos-ti. Ta danes ni le potreba, ampak postaja vedno bolj nuja za preživetje. Zato bi morali v organizacijah, podjetjih ter širši družbi dopustiti inovativnost, čeprav je nekdo pri tem naredil napako, ali ideja ni dosegla pričakovanih rezultatov. To je namreč le eden od načinov vedenja, kaj ne deluje, kaj pa. Za to pa je potrebno nekaj drznosti, spodbud v osnovni in srednjih šolah ter v samem podjetju, sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami.
Voditelj okrogle mize Matija Goljar (Ustvarjalnik) pa je na naše vprašanje, ali za inovativnost potrebujemo posebno organizacijsko klimo, odgovoril: »Da in ne. Menim, da je kreativnost posameznika nekaj naravnega. Za to, da bo iz te kreativnosti kaj nastalo, pa potrebujemo sistem, ki jo bo spodbujal. Vsi se strinjamo, da je potrebno nekaj narediti za udejanjanje vizije, a pri tem prepogosto najdemo izgovore, ki ne vodijo do rešitev. Ideja je lahko vrhunska, a terja napore in tudi zvrhano mero vztrajnosti.«
■
■
GOSPODARSKE novice
V TEŠ nadaljujejo pogajanja
Šoštanj, 26. maja - Pogajalski skupini Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) in Slovenskega državnega holdinga (SDE) sta nadaljevali pogajanja o racionalizaciji in optimizaciji poslovanja v Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) in rezultate pogajanj predstavili zaposlenim v Termoelektrarni Šoštanj. Sprejeti so bili nekateri ključni sklepi, ki bodo vplivali na prihodnje postopke na teh dveh področjih, potrdili pa so tudi nadaljevanje aktivnosti.
Poslovodstvo TEŠ si bo pri tem, kot je bilo že večkrat poudarjeno, prizadevalo, da nihče od zaposlenih v TEŠ ne bi ostal brez službe in da bo konec leta
v TEŠ 339 zaposlenih. Poleg tega so predstavniki pogajalske skupine HSE in poslovodstvo TEŠ zagotovili, da se bodo po zaključenem programu presežnih delavcev lotili oblikovanjau nove plačne politike, ki bo urejala plače v tarifnih in plačnih razredih tako, da bo skladno s poslovnimi načrti družbe TEŠ do leta 2018.
Pogajalski skupini sta tudi obsodili dejanja, ki so povzročila izpad četrtega in šestega bloka TEŠ, in pričakujeta, da bodo pristojni organi dejanje raziskali in ustrezno ukrepali.
Plače na Celjskem pod povprečjem
Celje - Povprečne plače v gospodarstvu celjske regije zaosta-
jajo za državnim povprečjem. Lani se je razlika še povečala. Na državni ravni namreč znaša povprečna bruto plača 1504 evre, na celjskem le 1345.
V občinah Zreče, Laško, Vitanje, Celje, Braslovče in Žalec so plače znašale nekoliko več kot 90 odstotkov državnega povprečja, v ostalih občinah so bile plače celo pod regijskim povprečjem. Najmanj so zaslužili zaposleni v podjetjih iz občin Vojnik, Tabor in Rogatec, kjer je povprečna bruto plača znašala le nekaj več kot tisoč evrov.
Glede na dejavnost so najbolj izstopale plače v oskrbi z električno energijo, plinom in paro, ki so v povprečju znašale 1900 evrov. V celotni savinjski regiji je na prvem mestu občina Šoštanj, kjer je bila povprečna mesečna bruto plača lani 1724 evrov, na repu je občina Rečica ob Savinji z le 982 evri. Še nižje od povprečnih plač v rečiški občini so
bile plače zaposlenih pri samostojnih podjetnikih. Znašale so 956 evrov.
Gorenje Gostinstvo prevzelo Gost
Velenje, 26. maja - Premogovnik Velenje, ki je v fazi intenzivnega prestrukturiranja, izločanja poslovno nepotrebnih sredstev in dezinvestiranja, je s podjetjem Gorenje Gostinstvo podpisal pogodbo o zagotavljanju prehran-skih storitev, prevzemu delavcev in najemu gostinskih prostorov. Dejavnost in vse zaposlene je Gorenje Gostinstvo prevzelo od 1. junija. »Premogovnik Velenje, ki je lastnik družbe Gost, je zaradi zahtevne likvidnostne situacije leta 2014 pripravil Načrt finančnega in poslovnega prestrukturiranja. V okvir tega procesa sodi osredotočenost na osnovno dejavnost pridobivanja premoga, prestrukturiranje dejavnosti,
ki niso povezane z osnovno, ter odprodaja vsega poslovno nepotrebnega premoženja,« je po podpisu pogodbe povedal predsednik uprave Premogovnika Velenje mag. Ludvik Golob. »V sklop prestrukturiranja sodi tudi družba Gost, ki se ukvarja z dejavnostjo organizirane prehrane in gostinstvom. Omenjene storitve bo tako 1. junija prevzelo podjetje Gorenje Gostinstvo, ki je bilo izbrano za najugodnejšega ponudnika z vidika cene in kakovosti ter prevzema vseh zaposlenih.« Prevzemnik bo nadaljeval gostinsko dejavnost v Restavraciji Jezero, gostilnici Pri knapu, Okrepčevalnici Arkada in Okrepčevalnici NOP ter bo zaposlenim leto dni od podpisa pogodbe v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih Republike Slovenije zagotavljal enake pravice, kot so jih imeli do sedaj.
Premogovnik Velenje je letos že prodal hotela Barbara v Fie-
si in Oleander v Strunjanu, podpisana pa je tudi že pogodba za prodajo Centra starejših Zimzelen, pri katerem čakajo le še na soglasje pristojnega ministrstva za prenos koncesije na novega lastnika.
Slovenci vozimo vse starejše avtomobile
Ljubljana - Slovenci vozimo vse starejše avtomobile. Povprečna starost osebnih avtomobilov se je s 6,8 leta v 1992 povečala na 9,4 leta 2014. Leto pred osamosvojitvijo je bilo v Sloveniji prodanih 69.276 novih osebnih avtomobilov. Ta številka je leta 1995 padla na 61.700. Od leta 2013 prodaja novih avtomobilov spet narašča.
a mz
Naš čas, 2. 6. 2016, barve: CM K, stran 6
6
PREGLED TEDNA

2. junija 2016
od srede do torka
Mojca Štruc
Žabja perspektiva
Sreda, 25. maja
Državni izpitni center je razveljavil del nacionalnega preverjanja znanja iz matematike za 6. razred, ker ni bil v skladu z učnim načrtom.
Upravna inšpekcija je ugotovila, da CSD Slovenj Gradec ni pravočasno podal vloge za izdajo dovoljenja za rejništvo starim staršem koroških dečkov, zato je odstopil direktor omenjenega CSD.
Ustavno sodišče je soglasno presodilo, da je črtanje subvencije do priznane neprofitne najemnine za hišniška in tržna stanovanja neustavno.
Nemška vlada je sprejela osnutek prvega zakona o vključevanju tujcev v družbo.
Petek, 27. maja
Predsednik SMC Miro Cerar je na srečanju s člani in simpatizer-ji stranke ob njeni drugi obletnici izrazil zadovoljstvo nad prehojeno potjo, ki da je prinesla stabilnost in dobro gospodarjenje.
izpostavil potrebo po miru in stabilnosti v regiji.
Več kot sto znanstvenikov je v pismu Svetovni zdravstveni organizaciji zapisalo, naj se olimpijske igre zaradi grožnje virusa Zika v Braziliji premestijo ali prestavijo. A njihov poziv je bil zavrnjen.
Predsednikje zadovoljen s prehojeno potjo stranke.
Nemčija razmišlja o vključevanju tujcev v družbo.
Medtem ko so finančni ministri EU Grčiji odobrili nov obrok posojila, je Mednarodni denarni sklad sporočil, da ima še vedno zadržke. Zahtevali so podroben dogovor o lajšanju dolga.
Četrtek, 26. maja
V zvezi z rejništvom koroških dečkov je ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak je opravila pogovor s premierjem Cerarjem.
Koalicija za otroke gre se je preimenovala v Gibanje za otroke in družine in sporočila, da se bo dejavno vključila v politiko.
V Južnem Sudanu so aretirali Toma Križnarja.
V Južnem Sudanu so aretirali humanitarca in popotnika Toma Križnarja, ki ga tamkajšnje oblasti obtožujejo nedovoljenega snemanja.
Evropski komisar za sosedsko politiko in širitvena pogajanja Johannes Hahn je sporočil, da je s hrvaškim zunanjim ministrom Mirom Kovačem našel rešitev za odpravo hrvaškega oviranja srbskih pogajanj na poti v EU.
Evropska komisija je sklenila, da bo za pomoč beguncem v Turčiji namenila dodatnih 47 milijonov evrov pomoči.
Francija je bila dva tedna pred začetkom evropskega nogometnega prvenstva ohromljena zaradi množičnih protestov in stavk delavcev.
V državnem zboru je potekala javna predstavitev mnenj o pro-stotrgovinskem sporazumu med EU in ZDA.
Pol leta od začetka stavke so vladni in policijski sindikati uskladili vsebino stavkovnega sporazuma.
Ruski predsednik Vladimir Putin je ob obisku Aten z grškim premierjem Aleksisom Cipra-som potrdil strateško partnerstvo med državama.
Visoki komisariat Združenih narodov za begunce je grške oblasti pozval, naj čim prej najdejo boljšo rešitev pri premeščanju prebežnikov iz Idomenija.
Na severu Francije je v begunskem taborišču izbruhnil pretep, v katerega je bilo vpletenih okoli 200 prebežnikov iz Sudana in Afganistana, poškodovanih pa je bilo 40 ljudi.
Sobota, 28. maja
Na domačih cestah je bil ob lepem vremenu in zaključku praznikov v Avstriji in Nemčiji močno povečan promet z zastoji.
Predsednik SD Dejan Židan je ob dnevu stranke spregovoril o kritikah delovanja ministrice Anje Kopač Mrak. Označil jih je za napad in zlorabo družinske tragedije.
Ob četrt stoletja obstoja so praznovali tudi v DeSUS-u. Karl Erjavec je ob tem izrekel nekaj krepkih besed zoper koalicijo. »Nenavadno je, da dveletni otrok vodi državo, in še bolj nenavadno, da se neka stranka hvali z več kot stoletno tradicijo v državi, stari 25 let,« je dejal.
Predsednik Borut Pahor je spregovoril na sklepnem pane-lu regionalnega gospodarskega vrha Summit 100 v Sarajevu in
Nedelja, 29. maja
Kmetijskega ministra Dejana Židana so povprašali, kako je z izvorom sadja, ki se prodaja ob cestah. Židan je izrazil prepričanje, da lahko prevare v prehran-ski verigi izločimo samo s strogim preganjanjem zlorab.
JM
Nekateri znanstveniki so pozvali, naj se OI premestijo ali prestavijo.
Konec policijske stavke bo za državo pomenil 10,3 milijona dodatnih stroškov letno.
Mediji so razkrili, da vladno--policijski stavkovni sporazum, ki čaka na potrditev vladne in sindikalne strani, vsem policistom prinaša višje plače, kar bo za dr-
žavo pomenilo za 10,3 milijona dodatnih stroškov.
Svoj devetletni sodniški mandat je prevzel odvetnik Marko Bošnjak, ki ga je Svet Evrope izbral za novega slovenskega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice.
Policisti so po preiskavah domnevnih nepravilnosti pri oživljanju bolnika podali kazensko ovadbo zoper dve zdravnici z ljubljanske nevrološke klinike.
Nemčijo je prizadelo hudo neurje. V njem so umrli štirje ljudje, med njimi tudi gasilec.
Vodja pogajalcev glavne koalicije opozicijskih sil v Siriji Mohamed Aluš je odstopil zaradi neuspeha mirovnih pogajanj pod posredništvom ZN.
Torek, 31. maja
Ker je vlada sklenila, da bo izstopila iz plačnih pogajanj s sindikati javnega sektorja in varčevanje urejala sama z zakonom, so se sindikati odločili za nasproten odziv z vsemi možnimi sredstvi.
Po tednu zapora v Južnem Sudanu je domov prispel slovenski humanitarni delavec in aktivist Tomo Križnar. Povedal je, da je bila to ena najhujših izkušenj v njegovem življenju.
ZDA so opozorile, da utegne biti prihajajoče poletje še posebej kritično za potencialne teroristične napade. Posebej so izrazili strah, da bi teroristi za tarčo izbrali bližajoče se evropsko nogometno prvenstvo.
Od kod je v resnici sadje?
Francoska vlada je glede reforme trga dela nadaljevala pogovore s sindikati, s čimer je skušala končati več mesecev trajajoče proteste še pred junijskim evropskim prvenstvom v nogometu.
V	Franciji je isti dan potekala spominska slovesnost ob 100. obletnici bitke pri Verdunu. Francoski predsednik Francois Hollande in nemška kanclerka Angela Merkel sta mesto označila za simbol nesmiselnosti vojne.
V	požaru v domu za starejše v ukrajinskem kraju Litočki je umrlo najmanj 17 ljudi, pet pa jih je bilo huje poškodovanih.
Ponedeljek, 30. maja
ZDA opozorjajo na nevarnost terorističnih napadov na prihajajočem nogometnem prvenstvu.
Nemški gasilec je na sodišču priznal, da je podtaknil ogenj v zgradbi, v kateri so bili nameščeni sirski begunci, ker je menil, da ti ogrožajo domačine.
Ikea
"Vstanovanju je sicer vse osnovno pohištvo, vendar bomo zagotovo morali še kaj skočiti v Ikeo." "Prav, kaj pa! Ampak z zelo natančnim spiskom zadevščin, ki se ga bomo še bolj natančno držali, velja?" "Seveda, jasno!" Brum, brum, že smo parkirani pred ogromno nezamenljivo modro-rumeno kockasto trdnjavo.
Najprej skočim na stranišče, kjer mi vrata sporočajo, da za majhne otročke nudijo zastonj plenice in zastonj kašasto kosilce. Kar me.ja, razveseli. Čeprav imam s seboj plenice in kašo. S kakšno lahkoto se nas pridobi!
"No, dajmo zdaj, po vrsti, in ne izven načrta!" "U, glej tistole mizo, kupila sem jo v Lizboni in potem pritrogala v Slovenijo, težka je ko hudič, selila se je z mano po Ljubljani, uf, kar petkrat! Zdaj pa naj za vedno ostane v Velenju!" Pred leti sem videla dokumen tarec o prav Kaja Avberšek posebni vrsti dopustovanja. Nekje na jugu Švedske je Ikea, katere ogromni parkirni prostor se vsako poletje (švedsko poletje pač) spremeni v pravi pravcati kamping. Ljudje iz vseh koncev države prihajajo s prikolicami in avtodomi, vsak dan malo ponakupujejo in za svojimi piknik mizicami zobajo Ikea hrano. Prav ta Ikea se je že tako specializirala za svoje počitnikarske oboževalce, da jim njeni zaposleni zjutraj pred vrata prinesejo hrustaljav in še topel Ikea kruh. S tem pa še ni konec njenega čuta za uporabnika - vsako nedeljo namreč povabi župnika iz sosednje vasi, da z vrha tekočih stopnic odmašira svojo mašo. Ikea je religija! Bogati šejk se vozi v dvanajstmetrskem avtomobilu, posutem z dragimi kamni, in se vsako jutro v letu zbudi v drugem dvorcu. Najbogatejši Šved - da, pravilno sklepata, lastnik Ikee - uporablja javna prevozna sredstva in njegovo stanovanje je v celoti opremljeno z Ikea pohištvom. Hm.
Vsaka preselitev - najmanj en obisk Ikee. "A bi tole bralno lučko?" "Ne, to sva imela že v Španiji." "Pa tale čedna mizica?" "Joj, ne, ta me spominja na tisto stanovanje, ki sem ga z grenkobo pod jezikom zapustila." "Nujno potrebujeva najmanj eno vazo." "Prav, ampak iz Ikee ne več kot eno!" "Katere vinske kozarce?" "Ma, vseeno mi je, ne morem več gledat, vrti se mi, pa smo šele vstopili v skladiščni del, kjer vsak sam brska med regali in na dolg voziček polaga še daljše škatle. "Gremo jest, ne morem več. Pa dokončajmo po kosilu!" Težava je v tem, da poti nazaj, mimo vseh kopalnic, spalnic, kuhinj in drugih možnih sob, ni. Treba je iti naprej, mimo blagajn, pa še enkrat od začetka, kjer je Ikea gostilna. Uf ... "Izvolite kašo za vašega otročka, tamle so plastični krožnički in pribor, pa mikrovalovka in rdeči ter modri Ikea otroški stolčki, mi smo otrokom nadvse prijazni, veste!" (Vemo. Poznamo ta osnovni trik: zadovoljen otrok, še bolj zadovoljni starši s še bolj odprtimi denarnicami.) Pa še en losos s šparglji in ene švedske mesne kroglice ter vafelj z višnjami in vanili zosom, pravo pravcato Ikea družinsko kosilo. Ljubezen gre skozi želodec, gremo še en krog, gotovo smo še kaj pozabili, zdaj bomo videli s svežimi očmi, pa še tamali je tako židane volje, dobro so nas, svinje kapitalistične, pa saj smo se sami, pa še paše.
Babi in dedi sta pred petinšestdesetimi leti v Kočevju pri mizarju naročila orehovo omaro v kombinaciji z zakonsko posteljo. Preselila sta ju osemkrat. V njuni spalnici še vedno stojita - pokončno in leseno. "Pa se še nič ne guga!" Pravi babi. V tolikšnem času bom sama zamenjala vsaj ducat Finnbyjev, Hemnesov, Liator-pov, Gnedbyjev, Billyjev ter drugih podobno zveneče človeško poimenovanih pohištvenih kosov. Pa ne le jaz. Celotna Ikea generacija, po vsem Ikea svetu, kjer veliki požre vse majhne in je ob tem nadvse prijazen. Kjer ni različnosti, le še enakost. Pri čemer so nekateri enaki bolj enaki od drugih.
In da ne bo pomote: to ni ekonomsko-propagandno sporočilo. To je prispodoba.
Galerija tudi uradno pripojena Festivalu
Velenje, 31. maja - V torek je Javni zavod Galerija Velenje postal tudi uradno pripojen k javnemu zavodu Festival Velenje. Javni zavod Galerija Velenje bo kot javni zavod prenehal obstajati in bo postal organizacijska enota Festivala Velenje.
Galerija Velenje je ob prostorski prenovi osrednjega objekta skozi Lokalni program kulture
Mestne občine Velenje 20142020 predvidena kot nosilec poglavja kreativnih in kulturnih industrij ter prerašča dosedanje razumevanje galerijske dejavnosti. Pri programski prenovi so se osredotočili predvsem na projekte, ki izhajajo iz lokalnega gospodarstva ter okolja in so vezani na industrijsko oblikovanje, fotografijo in kulturo, kulturo v pove-
zavi z ekologijo, multimedijo in otroškim izobraževanjem.
Sodobno tehnično opremljena galerija z najnovejšimi tehnologijami se bo aktivno vključevala v dejavnost gospodarstva in turizma, saj bo z novimi programi krepila ustvarjalnost v kreativnem sektorju gospodarstva.
Na Mestni občini Velenje ugotavljajo, da je združitev Galerije in Festivala tudi v lokacijskem smislu smiselna. Osrednja objekta sta neposredna soseda, kar predstavlja lahko prilagoditev organizacije zavoda, tudi z vidika kadrovskega in tehničnega upravljanja.
a
a
Naš čas, 2. 6. 2016, barve: CM K, stran 7
2. junija 2016

MED VAMI
7
Ponosna na socialno noto Velenja
Področje družbenih dejavnosti je v Velenju dobro urejeno
Mira Zakošek
Podžupanjo Mestne občine Velenje Bredo Kolar, predsednico Območnega odbora SMC in svetnico Mestne občine Velenje, pogosto srečujemo na različnih dogodkih, še posebej tistih, ki so povezani z družbenimi dejavnostmi. Bdenje nad njimi ji je zaupal župan Bojan Kontič. Povabili smo jo na pogovor. Standard v družbenih dejavnostih je v mestni občini Velenje dober, okrnili ga niste niti v času vsesplošnega varčevanja? »Že pred mojim prihodom je bilo to področje odlično urejeno, za to so poskrbeli moji predhodniki in seveda občinsko vodstvo. Imamo pa odličnega vodjo tega področja Draga Martinška, ki resnično skrbi, da vse teče tako, kot je treba. Lahko smo zadovoljni tudi zato, da nadstandard, ki smo ga dosegli, tudi ohranjamo in da programov tudi letos, ko je bilo proračun težko sestaviti, nismo krnili.« V vaši domeni so še posebej vrtci, ki sodijo neposredno v občinsko okrilje, ostala področja so nekako že zakonsko opredeljena?
>
Podžupanja in predsednica območnega odbora SMC Breda Kolar: »Najbolj me boli, če posežemo po socialnih pravicah.«
(foto Tina Felicijan)
»Tako je, lahko poskrbimo za kakšno nadgradnjo. Vrtci pa so neposredno naša skrb. Vzorno so urejeni, standardi so dobri, prav tako pa tudi programi. To
sama postavljam v ospredje dejavnosti, saj sem prepričana, da so otroci naša prihodnost in da je treba zanje res dobro poskrbeti. Smo vsekakor ena redkih
občin, ki sprejmemo v vrtec vse otroke, katerih starši si to želijo.« Nikoli pa ni nič tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše, kaj bi si želeli še spremeniti? »Vsekakor se strinjam z vami in za to področje še toliko bolj velja. Vedno se najde kakšna stvar, ki bi jo bilo možno postaviti bolje in bolj kvalitetno. Zato dogajanje skrbno spremljamo, in ko zaznamo pomanjkljivosti, tudi predlagamo rešitve. Ob tem pa je treba vedeti, da so sredstva omejena in da je treba to narediti v zastavljenih finančnih okvirih.« Osebno se tudi poglobljeno posvečate sociali, zelo občutljivi družbeni temi, za katero imajo sicer velenjski svetniki veliko posluha, a pravimo, da bodo te težave rešene, ko ne bo več socialno ogroženih? »Res je in vesela sem, da svetniki o tem razmišljamo kot eden. Nikoli ni bilo prav nobenih nasprotovanj, ko smo dvigovali te proračunske postavke, s katerimi vsaj malo omilimo socialne stike. Pohvalimo pa se lahko tudi s številnimi izobraževalnimi in drugimi programi, s katerimi prav tako razrešujemo marsika-
tere težave. To je bilo denimo usposabljanje za družinskega pomočnika, ki sem se ga tudi sama udeležila. Tako lahko družinski člani sami poskrbijo za svojega obnemoglega sorodnika, tako da lahko ta ostane v domačem okolju. Pomembni so tudi drugi tovrstni programi, s katerimi starejši poskrbijo drug za drugega ali pa si z različnimi aktivnostmi
Ljudem je treba zagotoviti vsaj tisto najosnovnejše, kar za dostojno življenje potrebujejo.
zapolnijo čas, da niso osamljeni. Pomembne so tudi številne ugodnosti, ki so za naše občane brezplačne.« Glede na to, da je vaša stranka vladna, kako gledate na ukinitve subvencij za stanovanja?
»Kadarkoli se krnijo socialne pravice, sem žalostna, po drugi strani pa razumem, da so sredstva omejena, da imamo en kolač in da če vzameš košček, ga za nekaj drugega ni. Kadar posežemo v socialne pravice, se mi zdi pomembno, da smo zelo pozorni, da ne delamo krivic in da skušamo rešitve najprej iskati kje drugje. Ljudem je treba zagotoviti vsaj tisto najosnov-
nejše, kar za dostojno življenje potrebujejo.« V zadnjem času, še posebej v teh zadnjih mesecih, je vaš odbor stranke, ki ga vodite, zelo aktiven, kar nekaj okroglih miz in pogovorov ste pripravili?
»Po programu, ki ga imamo za letošnje leto, bo teh okroglih miz še kar nekaj. Če nisi aktiven, ne zaznaš težav in jih tudi reševati ne moreš. Prav zato si tudi želimo več odzivov občanov, naj nam povedo, kaj jih teži in kaj je treba spremeniti. Navsezadnje smo del vladajoče stranke in lahko prispevamo tudi k še hitrejšemu razvoju Šaleške doline.« Tudi vaš poslanec Saša Taba-kovic (izvoljen je bil v Velenju, sicer pa je Ljubljančan) je zelo odprt za sodelovanje? »Zelo! Občanom je na voljo tudi zunaj uradnih ur v naši poslanski pisarni. Občani lahko z njim kontaktirajo tudi po elektronski pošti, tako se lahko dogovorijo za srečanje tudi v naši poslanski pisarni v Velenju.« Je pa odziva verjetno bolj malo? »Niti ne, v zadnjem času se je kar nekaj občanov prijavilo na pogovor, veseli pa bomo, če jih bo še več.«
a
Najraje na svetu je mama, ampak ...
Čeprav že več kot 15 let živi, se izobražuje in dela v tujini, je Nada Brezec ponosna Velenjčanka -Od nekdaj radovedna ženska se je najprej posvetila materinstvu, nato pa tudi poslu
>
Tina Felicijan
Ob mednarodnem dnevu podjetnic so PC Standard obiskale ambiciozne in delovne Tanja Ska-za, Špela Perc in Nada Brezec, vse uspešne podjetnice, na pogovor pa smo povabili domačinko, nekdaj vestno študentko, danes pa mamo, ženo športnika in poslovno žensko Nado Brezec. Pri 21 letih je šla za svojo ljubeznijo, košarkarjem Primožem, v ZDA, a pod pogojem, da bo tam lahko nadaljevala študij. Ker so jo zanimali jeziki, je obiskovala celjsko gimnazijo, ki je ponujala francoščino, nato pa je začela študij kriminologije, ki ga je dokončala na Indiana University. Kot pridno študentko so jo nagradili s sprejemom v klub študentov s posebnimi dosežki Alpha Phi National Honor Society. Ko je starejša hči zrasla, je Nada leta 2011 na University of Phoenix dokončala podiplomski študij poslovne administracije (MBA), nato pa se je družina preselila nazaj v Evropo. »Sem živahen tip ženske in nerada sedim doma. Imam veliko hobijev. Seveda sem ponosna na to, da spremljam in podpiram Primoževo športno kariero, a sem želela tudi jaz nekaj početi. Ker imam to srečo, da mi ni treba v redno službo, sem se odločila za podjetništvo,« je začela pripovedovati Nada, ki ima številne delovne izkušnje, povezala pa se je tudi s Špelo Perc, takrat lastnico prvega profesionalnega holističnega centra v Sloveniji. Nada se je v ZDA ljubiteljsko ukvarjala z različnimi vadbami za telo in duha, nato pa prevzela marketing Špelinega podjetja. »Podjetje je bilo zelo uspešno. Nato se je Špela preselila v Kanado, jaz sem bila drugič noseča in ker nisva našli primerne osebe za vodenje posla, sva podjetje prodali, midve pa ustanovili novo v Torontu.«
Tam sta lani odprli studio Smart Movement za individualno vadbo zelo zaposlenih ljudi, menedžerjev, vrhunskih športnikov ter razvili delavnice za večje korporacije. »Ugotovili sva namreč, da sodobni človek na delov-
»Šport je velik 'biznis'. Klubi si zamenjajo igralce, kot bi za mizo zamenjali karte, in jih čez noč preselijo.«
>
»Ponosna sem na Velenje, ki se je zelo razvilo, je lepo in talentov polno mesto.«
nem mestu preveč časa sedi ali stoji, kar nima le negativnih posledic na njegovo zdravje, ampak tudi na produktivnost podjetja zaradi odsotnosti zaposlenih, ko zbolijo.« Zato želita s preventivo, pametnim gibanjem poskrbeti za njihovo boljše počutje, preprečiti izgorelost in posledično omogočiti večjo delovno uspešnost v podjetju. »Z delavnicami na delovnem mestu zaposlene naučiva, kako lahko s preprostimi, kratkimi vajami skrbijo za svojo hrbtenico in umirjajo um.«
Žene športnikov se ne dolgočasijo
V svetu športa so partnerke športnikov zelo cenjene in imajo pomembno vlogo tako v družabnem kot poslovnem življenju, saj navezujejo stike, organizirajo zabave, dobrodelna srečanja. Tudi Nada je sodelovala z več fundacijami pri njihovih dobrodelnih projektih. Seveda pa se okrog teh žena spletajo številni stereotipi. »Ljudje vidijo le smetano na torti, vsega tega, kar žena počne, da je njen mož lahko uspešen, pa ne. Da lahko on igra, moram jaz poskrbeti za vsa vsakodnevna opravila in organizacijo družinskega življenja. Med drugim tudi mnogih selitev.«
Nada Brezec: »Mislim, da so ravno zaradi šibkih storitev za čim boljšo izkušnjo kupcev oziroma customer service slovenska podjetja zamudila priložnost, ko se je država odprla svetu.«
Družine športnikov najpogosteje nimajo praznikov in počitnic, saj fantje igrajo tudi za božič in takrat, ko imajo ljudje čas gledati tekme. So pa zato spoznali veliko tudi znanih, uspešnih, vplivnih ljudi, novih kultur, se ves čas učili.
Za začetek kariere nikoli ni prepozno, je prepričana Nada. Treba je začeti samozavestno in to tudi sama dokazuje, saj je mama, gospodinja, odlična organizatorica, ima veliko življenjskih izkušenj in sposobnosti. »Žal bi mi bilo, če ne bi oblikovala svoje poslovne kariere, saj sem se vsa ta leta izobraževala. Moj mož bo počasi zaključil s tekmovanji, otroci so malo večji, tako bo prišel moj čas, da naredim nekaj zase. Lagala bi, če bi rekla, da sem rada samo mama. To sem najraje na svetu, ampak imam rada tudi sebe in vse svoje vloge. Ameriška kultura mi je pokazala, da se moraš imeti rad, treba se je ceniti in biti ponosen nase. Vsekakor pa
sem zelo po-
»Vsa ta leta nisem le sedela doma in zahajala v trgovine, kot bi nekateri mislili.«
>
nosna na svojega moža in najino družino ter na vse, kar sva skupaj ustvarila. V Ameriko
sva šla kot otroka in skupaj zrasla,« je sklenila in dodala, da se veseli vloge poslovne ženske, saj je zelo kreativna, rada se uči in spleta poslovne in prijateljske vezi ter ima »kar nekaj bencina v sebi,« kot radi rečejo Američani.
Prvi organizirali GameJam
V četrtek, 12. maja, se je na Elektro in računalniški šoli ŠC Velenje odvijal dogodek GameJam. Gre za dogodek, na katerem se zbere interdisciplinarna skupina igričar-skih navdušencev, ki jo sestavljajo razvijalci, pisci zgodb, scenaristi, tudi glasbeniki in drugi, ki poskušajo v zelo kratkem času, običajno od 24 do 72 ur, razviti delujočo računalniško igro.
Na prvem tovrstnem dogodku v Sloveniji je tekmovalo 21 dijakov, ki so v petih skupinah ustvarjali računalniške igre na različne teme, pridružila pa se jim je tudi skupina izkušenih študentov, ki so jim pri delu pomagali in jim svetovali.
Dogodek je potekal sproščeno, kot je v navadi v podjetjih, v katerih izdelujejo računalniške igre. Za izvedbo je bilo treba prilagoditi tudi učilnice. Tako so udeleženci imeli na voljo učilnico, v kateri so se po napornem delu lahko sprostili ob konzolah X-Box in Play Station. Posebna učilnica je bila prirejena za snovanje idej, specializirani računalniški učilnici sta bili namenjeni temu, da so skupine razvijale svoje igre.
Dijaki so od četrtka od 16.00 ure in vse do naslednjega jutra do 7.00 imeli čas, da razvijejo čim bolj atraktivno, zanimivo in zabavno računalniško igro. Komisija jih je pregledala in ocenila, del ocene je bilo tudi medsebojno ocenjevanje dijakov posameznih skupin. Sledila je predstavitev. Ob koncu dogodka so tistim, ki so pokazali največ znanja, podelili nagrade, ki so jih sofinancirali sponzorji dogodka ERŠ GameJam.
Robi Pritržnik, koordinator dogodka: »Z izvedbo dogodka sem zelo zadovoljen. Imamo dijake, ki so pokazali zelo veliko znanja. Ob takšnem načinu dela so pridobili veliko izkušenj, ki jim bodo kasneje prišle še kako prav. Delo je bilo sicer naporno, saj je dogodek potekal tudi ponoči in nas večina ni zatisnila očesa. Na dijake sem ponosen. Menim, da so svoje delo odlično opravili, zato bomo dogodek organizirali tudi prihodnje leto.«
Simon Konečnik, ravnatelj Elektro in računalniške šole: »Na šoli spodbujamo dejavnosti, ki predstavljajo možnost za dvig inovativnosti in ustvarjalnosti vsakega posameznika. Ob številnih dejavnostih, ki jih na šoli že izvajamo, je GameJam odlična priložnost za spodbujanje potencialov posameznikov. Lepo število udeležencev, prisotnost študentov, vključenost sponzorjev in kakovost izdelanih iger pa so kazalniki, da bomo ta dogodek ne le nadaljevali, ampak sem prepričan, da ga bomo še širili.
■
■
Naš čas, 2. 6. 2016, barve: CM K, stran 8
8	KULTURA
RIT pišejo že 40 let
26. študentski festival Dnevi mladih in kulture se je prejšnji vikend zaključil, študenti pa bodo še naprej racionalno izbirali teme - 25. junija se bo začel dijaški festival Park S5 dogaja
Tina Felicijan
V sredini sedemdesetih let, ko je bil predsednik Šaleškega študentskega kluba Peter Rebernik, je bilo aktivnosti v klubu, ki so jih vodile komisije, veliko. Pa tudi študentov vse več, saj so se klubu pridružili šaleški študenti iz Maribora, ki se je hitro razvijal v univerzitetno središče. »Jaz sem vodil informativno komisijo. S časopisom smo hoteli obveščati študente o dogajanju v klubu - na skupščino kluba junija leta 1976, ko je izšla prva RIT, je prišlo kakšnih 150 študentov! - in jih tako še bolj povezati. Hkrati pa smo želeli o našem delu seznanjati tudi lokalno skupnost,« je odločitev za revijo utemeljil njen prvi urednik Vlado Vrbič in povedal tudi, da so RIT - Racionalno izbrane teme - in ne obratno. »Študentje smo seveda vedno hoteli vsaj malo provocirati, kar smo sicer najlaže in najraje počeli na akademskih plesih. Časopis je bila še ena priložnost. Nekaj mesecev pred izdajo prve številke smo bili s kolegi Janezom Movhom, Pavlom Budno in Jožetom Hudalesom na sproščenem popotovanju po Dolenjski. Nastalo je tudi nekaj fotografij s kopanja v mrzli Krki. Tako smo fotografijo bodočega dr. Jožeta, ki plava na gladini in »iz vode kaže rit«, uporabili za naslovnico. Od tod do imena je bil le še korak. RIT. In iz imena izpeljati smiselne besede je bil mačji kašelj - Racionalno Izbrane Teme,« se spominja današnji direktor Knjižnice Velenje, ki je takrat
imel nekaj prakse z Našega časa in Radia Velenje, a s prvo RIT--jo se je vsaj za silo naučil »narediti« časopis. »To sem skozi leta precej izpopolnil, a prve (RIT-i) ne pozabiš nikoli.«
Zadnje štiri številke RIT-i pa je z bolj ali manj ustaljeno ekipo uredil Matevž Vogrinec, ki
je po zaključku študija sociologije kulture na ljubljanski filozofski fakulteti našel študijski program mednarodnih varnostnih študij na Karlovi univerzi v Pragi. »Uspel sem pridobiti štipendijo Ad futura za študij v tujini, ki jo razpisuje Sklad RS za razvoj kadrov in štipendira-
nje. Trenutno me najbolj zanima, katere so dinamike in kako vplivajo na razumevanje varnosti predvsem znotraj EU,« nam je pisal iz Prage.
Riti včeraj in Riti danes
Prvo RIT s skromnim obsegom so natisnili v razmeroma majhni nakladi in zelo primitivni tehniki - v bistvu je šlo za ciklostira-nje. Tako študentov ni bilo treba posebej nagovarjati, da bi pisali. »Največ smo prispevali kar člani komisije za informiranje. Glavni urednik sem bil hkrati tudi pisec in »grafični oblikovalec«, iz neke revije sem celo prerisal nekaj karikatur in jih priredil na študent-
sko življenje. Simpatično ilustracijo zadnje strani pa je prispeval Robi Klančnik - spomnim se, da je na ograjo v ilustraciji na veliko napisal: Liza je pizda!« je Vrbič brskal po spominu in povedal tudi, da so v prvi številki predvsem predstavili novo organizacijsko strukturo kluba, za katero so bile podlaga močne komisije. »Bilo je tudi nekaj zabavnih člankov, pa

kakšen (blago) kritičen, zabavljali smo tudi čez lokalno oblast, ki je kar nekaj let obljubljala nov mladinski klub, a iz tega ni bilo nič. Torej predvsem informativne vsebine, kritika svojega dela, kritika lokalne skupnosti in nekaj malega kulture. Šele dosti let kasneje so se študentje lotili širših tem, globalnih in poglobljenih razprav, filozofskih, socioloških, umetniških tem.«
»Delo v ŠŠK-ju je ne le meni, ampak vsem, ki smo v njem delali, dalo zelo zelo veliko. Ubadali smo se z neke vrste politiko, organizirali smo dogodke, razmišljali o perečih problemih, ob tem pa smo se še neskončno zabavali. In če spremljamo življenje študentov iz tistih generacij sredi 70-ih let, bomo videli, kako zelo veliko tedanjih študentov je bilo kasneje uspešnih in »družbeno aktivnih«. Delo v ŠŠK-ju je zagotovo bila dobra naložba za življenje.« Vlado Vrbič
RIT v času aktualne ekipe predstavlja drugačno perspektivo dogodkov v lokalnem ali državnem okolju. Veliko prostora so namenili TEŠ 6, lokalni politiki in strukturnim težavam šaleškega gospodarstva, je teme povzel Vogrinec. Letošnja RIT ima 48 strani, vanjo pa so svoje razmisleke uvrstili študenti iz vse Slovenije, tudi tujine. »Lahko bi izpostavil razmislek o pojavu in razumevanju modrih con v spalnih naseljih Velenja. Pišemo tudi o ukinitvi dodatka za najemnino v profitnih stanovanjih 3000 najrevnejšim družinam v Sloveniji, o športni kulturi in se-
nega nastopanja, pri katerem vedno rabiš improvizacijo. Kot takrat, ko doma hliniš, da nisi
2. junija 2016
veda beguncih.« Ker se je RIT kot vse drugo v ŠŠK-ju z generacijami spreminjala in so se v njej znašle tako družbenokritič-ne kot lahkotne teme, je zadnja uredniška ekipa poskušala v Šaleški dolini vzpostavi študentski medij, »ki seže dlje od prispevkov o pisanju seminarskih nalog ali psevdoznanosti. Želeli smo v RIT vrniti teme, ki lahko bralcem, pokažejo drugačen pogled na dogodke ali fenomene okrog njih in jim pomagajo ustvariti kritično misel,« je dejal urednik, ki je največje pohvale dobil za svojo prvo številko leta 2012. »Prej sem kot večina študentov mnoga leta poslušal, da smo študentje neaktivni in nam ni mar za politično dogajanje v našem okolju. Verjamem, da je RIT prispevala k temu, da vsaj kakšna bralka ali bralec politiko razumeta kot stvar, ki se dotika našega vsakdanjega življenja in ni neka imaginarna zadeva, ki ne bi bila vredna obravnave. Seveda je bilo nekaj negativnih odzivov, češ da če nekdo ponuja kritičen pogled na dogajanje v Velenju, tega mesta ne mara.«
Tako študentje kot lokalna skupnost so spreminjali odnos do RIT-i, ki je enkrat bila bolj zbadljiva in prodorna, večkrat prelistana in zmečkana, drugič bolj preprosta in večkrat spregledana. Razvijala se je »iz obveščevalca v dokument o razmišljanjih in ustvarjanju ljudi, ki so šli na pot študija. Čeprav smo po štiridesetih letih v drugem svetu digitalnih informacij, pa tiskana beseda ostane. Kot pravimo, ima papir poseben vonj in zato glasilo mora obstajati. Prepričan sem, da se je tisti, ki jim RIT pride v roke, z veseljem vsaj malo dotaknejo, če že ne zaužijejo cele,« je sklenil Vlado Vrbič.
a
in povezovanjem prireditev ter radiem, pri katerem improvizacija vedno pride prav. »Mamoo--Ti so mi dali odlično odskočno desko,« je dejal. Prav tako Adna-nu Buljubašicu, ki sicer nastopa v družinskem gledališču. »Naučil sem se reagirati v nepravilnih situacijah, pomagali pa so mi tudi pri izgubi treme,« ... "in dvignili samospoštovanje", ga je dopolnil Vid, čemur so vsi pritrdili. Trampolin so bili tudi za Dejana Ikovica, ki se je naučil sprostiti na odru. »Še vedno se ukvarjam z amaterskim gledališčem, vodim skupine in pri tem zaupam sam sebi, da se bom znašel, tudi če bo šlo kaj narobe.« Bojan Domazet pa je Mamoo-Ti primerjal z 'ekonom piskrom' - prostorom, v katerem sprosti vse, kar ga teži, se presmeji in domov nese samo dobro. »Nama z Mihom so Mamoo-Ti veliko pomenili. Je ena čudovita gledališka izkušnja,« pa je dejal Matej Mraz, ki kot član Gledališča Velenje redno gostuje na velenjskih odrih. Čudovito izkušnjo pa lahko ima tudi občinstvo, ki lahko oziroma mora aktivno sodelovati v predstavi in jo krojiti. Je pa res, da se mora za to opogumiti in kot nastopajoči izgubiti tremo in sram.
a
Ob predstavitvi nove RIT-i so odprli tudi razstavo naslovnic vseh številk v zadnjih 40 letih. Postavila jo je Martina Hrastnik, avtorica fotografij na zadnjih naslovnicah in v zadnjih številkah, na ogled pa bo do
sredine junija. Foto: Martina Hrastnik
»Osebno si štejem za neuspeh, zgolj to, da RIT-i in Skoviku, spletnemu mesečniku, nisem uspel zagotoviti nekakšnih samostojnih sredstev za delovanje. Za zdaj sta ta študentska medija odvisna od dobre volje ŠŠK-ja, verjamem pa, da težav še nekaj časa ne bo, saj jima je vodstvo naklonjeno. Vendar bi medija zagotovo imela večjo avtonomijo, če bi na razpisih pridobili sredstva za najbolj osnovne stroške, kot so tisk RIT-i ali plačilo spletnega prostora za Skovik.« Matevž Vogrinec
Mamuti so se vrnili na oder
Improligaška skupina Mamoo-Ti se je ob 10-obletnici vrnila na oder z novim valom smeh vzbujajočih akcij in reakcij
Tina Felicijan
Improvizacijsko gledališče je izziv tako nastopajočim kot občinstvu. Gledalci namreč krojijo dogajanje na odru in igralce postavljajo v nepredvidljive situacije, na katere se morajo hitro in čim bolj komično odzvati. Zato vse do konca predstave nihče ne ve, kakšna predstava bo in kako se bo končala. Tako igralci, kot občinstvo pa lahko pričakujejo le nepričakovano, morajo pa drug drugega ves čas motivirati, pravijo fantje iz improviza-cijske skupine Mamoo-Ti, ki je na 26. festivalu Dnevi mladih in kulture nastopila po desetih letih od prvega šova. Takrat sta Matej Mraz in Miha Šilc dobila izziv, da ustvarita smešno, a poceni predstavo za mladino. »Improvizacijski šov je pravzaprav najcenejši gledališki žanr, ker so vsi rekviziti in scena navidezni, scenarij in kostumi niso vnaprej pripravljeni,« pojasnjuje Matej in dodaja, da je prvi šov bil dobro sprejet, nato pa je zasedba začela rasti in vse več
nastopati na različnih kulturnih festivalih po celi Sloveniji. V desetletju so nanizali več kot 80 šovov, a v zadnjih petih letih le deset. Zdaj so njihove ambicije »Hollywood,« »dočakati 100-letnico,« »imeti svojo oddajo na POP TV,« so se oglašali mamuti, Matej pa je dejal: »Zaradi takih in drugačnih razlogov nismo bili toliko aktivni. Zato smo jo sedaj obudili in upamo, da bomo vsako leto imeli vsaj en špil v eMCe placu.«
Zabavna in sproščujoča srečanja
Vaje potekajo tako, da pač improvizirajo. »Najprej zamudimo 15 minut,« pravi eden od mamutov, drugi pa nadaljuje: »Nato se dogovorimo, kaj bomo delali, nato pa tega ne naredimo in gremo delat nekaj drugega.« Sicer pa je v vsaki improvizacij-ski skupini najbolj pomembno, da se igralci med sabo dobro poznajo in se začutijo, zato se kljub temu, da ne morejo vaditi konkretnih situacij, srečujejo na vajah.
Na jubilejni predstavi se je zabavalo sedem članov. Vid Hro-vat se je z Mamoo-Ti naučil, da ga ne sme biti sram. »Improvi-
zacijski šov ti dvigne odrsko samozavest. Namreč, ko stopiš z mamuti na oder, moraš pričakovati vse. Pridobiš veščine jav-
pijan, ali na faksu ugibaš za de-setko. Vsekakor pa so mi mamuti dali obilico lepih izkušenj in dobrih prijateljev.« Jure Tamše se je pri Mamoo-Ti naučil abecedo po vrsti, tudi nazaj in od p do p. S sodelovanjem v improvi-zacijskih šovih je Mitja Švener začel nastopati, zdaj pa se že nekaj let ukvarja z lutkarstvom
Obujanja dobrih spominov na najboljša leta Mamoo-Tov na predstavi ni manjkalo, želje po novih šovih
pa ostajajo. Foto: Martina Hrastnik.
Naš čas, 2. 6. 2016, barve: CM K, stran 9
2. junija 2016
"'WAS
KULTURA
9
Likovna igra oblik nima meja
Oseminštirideseta razstava izbranih izdelkov z 48. natečaja Likovni svet otrok je v Osnovni šoli Karla Destovnika - Kajuha že na ogled
Razstavo si vsakič z zanimanjem ogleda tako strokovna kot laična publika. Razstava šolo krasi vse leto.
Likovna pedagoginja Lili Jelen iz Osnovne šole Hudinja Celje, ki tokrat na natečaju ni sodelovala, bo pa zagotovo naslednje leto, kot je rekla, si razstavo vsakič ogleda z velikim zanimanjem in veseljem. »Tudi tokratna se mi
zdi zelo zanimiva, raznolika, polna finih idej,« pravi.
Za prvošolko Osnovne šole Antona Aškerca iz Velenja Ivo Cankar je bila otvoritev velik dogodek. Kako ne? Prvič sodeluje in že prvič bodo njen izdelek lahko videli vsi! »Narisala sem povodnega moža. Učiteljica mi je predlagala samo, da sem mu rep malo bolj okrasila,« je rekla in nas do svoje risbice tudi peljala.
Na otvoritvenem dogodku so podelili pet nagrad in pet pohval.
Za kolekcijo likovnih izdelkov so prejeli nagrade: Osnovna šola Grm Novo mesto in likovni pedagog Uroš Strugar, Osnovna šola Šalek Velenje in likovni pedagog Boris Oblišar, Osnovna šola
Slivnica pri Celju, Osnovna šola dr. Pavla Lunačka Šentrupert in Osnovna šola Mokronog z likovno pedagoginjo Natašo Himmelreich, Osnovna šola Nazarje in likovni pedagog Uroš Potočnik ter Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje z likovnim pedagogom Robertom Klančnikom.
Med petimi dobitniki pohval so trije iz Šaleške doline: Osnovna šola bratov Letonja Šmartno ob Paki (Lidija Novak), Osnovna šola Livada Velenje (Vid Sevčnikar) in Osnovna šola Karla Destovnika -Kajuha Šoštanj (Alenka Grabner).
Milena Krstič - Planine
Šoštanj, 26. maja - V Osnovni šoli Karla Destovnika - Kajuha so v četrtek odprli 48. razstavo Likovni svet otrok. Letošnja tema je bila Igra oblik. Na natečaj je prispelo kar 2.438 likovnih del predšolskih otrok in učencev iz 78 vrtcev in šol. Za razstavo je bilo izbranih 345 del.
»Komisija je imela res težko delo, da je izbrala izdelke za razstavo,« pravi mag. Majda Zaveršnik - Puc, ravnateljica šole, ponosna nad odzivom. Da je bilo delo res težko, najbolje ve dr. Beatriz Tomšič Čerkez, docentka za likovno didaktiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani in predsednica žirije. »Različni iz-
Likovna dela po otvoritvi razstave šolo krasijo vse leto, do odprtja nove.
delki so edinstveno izpolnjevali kriterije, ki smo jih postavili, kot merilo pri izboru: domiselna in izvirna izpoved v likovnem
motivu, izbor in izvedba likovne tehnike, splošna zanimivost in kakovost likovnega izdelka ter starostna stopnja udeležencev.«.
Iva Cankar nam je ponosno pokazala svojega povodnega moža.
■
Dvojna inventura
Ker likovna smer velenjske umetniške gimnazije letos praznuje 15-letnico, so v tokratni letni razstavi dijakov zajeta tudi dela likovnih ustvarjalcev iz preteklih generacij
Tina Felieijan
Takratnemu ravnatelju Gimnazije Velenje Andreju Kuzma-nu se je že v prejšnjem tisočletju porodila ideja, da ustanovi likovno smer umetniške gimnazije, povod pa je bil, da je takrat v velenjski občini bilo zelo malo šolanih, profesionalnih likovnih umetnikov. Pravzaprav sta to bila le Ciril Cesar in Alojz Zavolo-všek, Vlado Repnik pa je še študiral, je povedala kustosinja in muzejska svetnica Galerije Velenje mag. Milena Koren Božiček. Praznino je sicer zapolnjevala dejavna ljubiteljska kultura, ki je tudi mlade spodbujala, da so se odločali za umetniško življenjsko pot, se spominja slikarka Nataša Tajnik Stupar, ki poučuje risanje in slikanje. »Šlo je za samoiniciativno izobraževanje in izobraževanje v Ljubljani,
kjer smo mladi pridobivali znanje za prehod na višji nivo.« Zato je bila lokalna skupnost naklonjena ideji o ustanovitvi srednješolskega umetniškega programa, prav tako pa Galerija Velenje, ki je program podprla in začela sodelovati pri izobraževalnem procesu. Da profesionalna galerija javnega sistema odpre vrata srednješolski ustvarjalnosti in jo vsakoletno strokovno komentira, je redkost, pravi Tajnikova.
Likovna gimnazija ima svoje posebnosti
Program likovne gimnazije je zastavljen tako, da nadaljuje linijo, ki traja skozi osnovno šolo, pravi arhitektka Aleksandra Do-lenec Gojevic, ki poučuje predstavitvene tehnike in bivalno kulturo. »Otroci, ki pri tej starosti dosežejo tako imenovani likovni razvoj od 'glavonožca' do reali-
V 15 letih je likovno smer umetniške gimnazije obiskovalo 136 dijakov. Od tega jih je 56 nadaljevalo študij na kateri izmed umetniških smeri. Prva generacija prav zdaj prehaja v plodovi-to obdobje, številni pa se pogosto pojavljajo v slovenskem in tujem likovnem prostoru.
stične risbe, ga lahko tudi nadgrajujejo. V osnovi gre za spo-
neko akademsko risanje, ampak gre pri vseh predmetih za raziskovanje. Seveda ob poznavanju pravil, a skozi lastno razumevanje in doživljanje. Nastajajo zelo avtentični izdelki. Na akademije pa prihajajo dijaki, ki so še odprti, vedoželjni in razmišljajoči, ne pa zacementirani v neko formo.« Tako je cilj pedagogov, da postavijo trdne temelje za nadaljnji razvoj. Pa tudi, da spodbujajo kre-
sedaj zelo uspešen.
Iz njega je namreč izšlo precej mladih vizualnih ustvarjalcev - v modnem oblikovanju, kiparstvu, arhitekturi, krajinski arhitekturi, fotografiji in drugih vizualnih umetnostih. Na jubilejni Inventuri sodelujeta tudi študent arhitekture v Ljubljani Tim Cestnik, ki je razstavil maketo ptičje opazovalnice na barju, in Anže Juvan, ki v Linzu študira na fakulteti za
V Galeriji Velenje bo 16. Inventura na ogled do 18. junija. Vprvem delu razstave se predstavlja 38 nekdanjih dijakinj in dijakov, v prvem nadstropju pa dijaki iz aktualne generacije.
znavanje tehnik, to pa je pospre-mljeno z likovno teorijo, umetnostno zgodovino in drugimi predmeti. Posebnost naše gimnazije pa je, da se ne stremi k temu, da bi se dijake kljub temu, da so tega sposobni, prisililo v
ativnost, raziskovalno mišljenje in odprtost do družbene problematike, kritično spremljanje le-te in privzgajajo vrednote, ki jih umetnost skozi zgodovino nosi s sabo, je še dodala Tajnikova, ki ocenjuje, da je bil program do
prostor in dizajn, ukvarja pa se z novimi mediji. Velenjčana pravita, da jima je velenjska likovna gimnazija dala osnove in spodbujala svobodno razmišljanje od koncepta dalje, poglobljeno znanje likovne teorije in umetnostne
zgodovine, veliko splošnega znanja, privzgojila pa jima je tudi vestnost pri delu.
Bilanca je pozitivna
Vsakoletna razstava Inventura dijakom ni le omogočala, da pokažejo svoje znanje in ustvarjalnost, ampak pod budnim očesom mentorjev tudi postavijo razstavo. Pričakovanja, ki jih je lokalna skupnost imela ob začetku programa, so po mnenju kustosinje izpolnjena. Tudi zato, ker je v velenjski galeriji vsako leto na ogled najmanj ena razstava tukajšnjih diplomantov. »Imamo lastno produkcijo in zdaj dejansko lahko izbiramo med umetniki, kar spodbuja pozitivno tekmovalnost med njimi in torej njihov nadaljnji razvoj,« je povedala Milena Koren Božiček.
Da je likovna gimnazija uspešna predvsem s tega vidika, »da je Velenje dobilo nove, mlade izobražene likovne umetnike, ki bodo na mesto vplivali s svojo kreativnostjo ter svobodno in kritično mislijo o družbi in njeni prihodnosti,« se strinja tudi Nataša Tajnik Stupar.
»Vsak umetnik je umetnik zase. Razmišlja, deluje kot neko malo jedro in na začetku vpliva na svojo družino in prijatelje, hkrati pa na druge ljudi in okolje okrog sebe. Prav tako pa naši lokalni umetniki,« pa je sklenila Aleksandra Gojevic.
■
Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 10
10
KULTURA
Lumpacij Vagabundus
V »čarobni burki« šmarških in gorenjskih kulturnikov blizu 120 nastopajočih - Premiera 10. junija na prostem
Tatjana Podgoršek
V počastitev 110-letnice delovanja kulture ob Paki se je že zvrstilo nekaj prireditev. Osrednja pa bo gotovo premiera odrskega dela Lumpacij Vagabundus. Ta bo v petek, 10. junija, ob 21. uri na prostem za Hišo mladih v Šmar-
strijskega avtorja Johanna Nepo-muka Nestroya je staro več kot 100 let. Napisal ga je leta 1833, v slovenščino pa je bilo prevedeno in za potrebe prirejeno leta 1927. Približno v teh letih so predstavo igrali po Slovenji, Evropi, videli so jo tudi ljubitelji gledališke dejavnosti pod kozolci v Šmartnem
še eden do razlogov za izbor teksta. Ta namreč omogoča vključitev vseh sekcij šmarškega kulturnega društva (Gledališče pod kozolcem, mešani, moški pevski zbor, tamburaše, glasbeni zasedbi Prijatelji in Vesele babice, literate) ter tudi člane Kulturnega društva Gorenje.
tnem ob Paki, ponovitvi pa bosta 11. in 12. junija ob istem času.
Izbor predstave izbran z določenim namenom
Režiser predstave je tudi tokrat domačin Jože Krajnc, ki pravi, da izbor odrskega dela ni naključen, ampak skrbno izbran z določenim namenom. »Besedilo av-
ob Paki in Paški vasi. Povsod je razveseljevala občinstvo. In ker je zgodba po svoje še vedno aktualna, zanimiva in zabavna, je bil izbor besedila po svoje logičen.«
Lumpacij Vagabundus je v prevodu označen kot »čarobna burka«. Krajnc pravi, da je komedija tudi spevoigra, saj prestavo bogatijo glasbeni vložki, kar je
ja in se razidejo. Eden je kljub temu nesrečen zaradi svoje ljubezni, drugemu se ne ljubi delati in zapravlja denar po nepotrebnem, tretji je vnet zvezdogled in prepričan, da bo zdaj zdaj prišel komet, ki bo uničil vse na zemlji. Zato je varčevanje denarja zanj brezpredmetno. Tudi ta ga porabi za veselo življenje. Ob ponovnem snidenju ugotovijo, da ostajajo reveži le s to razliko, da se je eden spreobrnil, druga dva ostajata pri svojem. »Sporočilo zgodbe je, da ima vsaka svoboda svoj čar in svojo ceno ali -kot pravi pregovor - pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne.
Trije vagabundi, naslovni junaki: Urban Hrastnik, Emil Šterbenk in Klemen Hrastnik med vajo
Sladko-trpka pripoved o treh potepuhih
Predstava je pripoved o življenju treh vagabundov, potepuhov, ki se po naključju najdejo na križišču poti. Pri tem ugotavljajo, da je eden večji revež od drugega, imajo pa veselo, optimizma in pozitivnosti polno srce. Na loteriji zadenejo večjo vsoto denar-
Tudi tokrat predstavo režira Jože Krajnc
Bolje je pustiti človeka, da živi tako, kot mu veleva srce. Lahko mu pomagaš, siliti v nekaj pa ga ne moreš.«
Nastopajočih blizu 120
Jože Krajnc je še povedal, da je projekt zahteven predvsem zaradi števila nastopajočih. Blizu 120 jih je iz omenjenih kulturnih društev. Usklajevanje terminov in obveznosti je v današnjih časih zelo težko, a verjame, da jim bo uspelo in da bodo s predstavo razveselili vse, ki si jo bodo ogledali.
■
Navdušujejo drug drugega
Na državni kiparski delavnici Les 14 udeležencev - Tehnično napredujejo, likovno težje
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 27. do 29. maja - Minuli konec tedna je bil na ploščadi in pod kozolcem pri Hiši mladih v Šmartnem ob Paki zelo pester in ustvarjalen. Znova so tu brnele motorne žage in udarjala kladiva, ki so jih spretno vodile roke ljubiteljskih umetnikov iz vseh koncev Slovenije. Letošnja državna kiparska delavnica Les, ki jo je tudi tokrat vodila akademska kiparka Dragica Ča-dež Lapajne, je bila 14., na njej pa je sodelovalo 14 ustvarjalcev.
Med udeleženci je bilo tokrat kar nekaj takih, ki so se jim pridružili prvič. Čadež Lapajnejeva je povedala, da je osnovni namen delavnice povezovanje tradicionalnih znanj in načinov obdelave materiala z najsodobnejšimi tehnologijami in umetniškimi praksami. Temelji pa na različnih interpretacijah obdelovanja lesa, ki jo poskušajo prilagoditi možnostim tečajnika, materiala in tudi nje same. Na vprašanje, ali je zaznala, da večkratni udeleženci delavnice napredujejo v svoji ustvarjalnosti, je sogovornica odgovorila: »Tehnično da, likovno pa ne. Za slednje je potreben
Letos je bilo med tečajniki kar nekaj takih, ki so v , delavnici sodelovali prvič.
sistematičen študij, zanj pa moraš biti mlad. Delavnica je ljubiteljska in vsi poskušamo potegniti iz vsega največ, kar se da - izogniti se kiču, likovnim spodrsljajem ... Saj razumejo, vendar je treba poznati razliko med otrokom, študentom in upokojencem. Ljubiteljska dejavnost ima svoje zakonitosti.«
Na delavnici, pravi Dragica Ča-dež Lapajne, sodeluje kot mentor, ki se mora spoznati na vse
izzive, pred katere jo postavljajo. Velikokrat so ti kar zahtevni in se mora tudi sama vanje poglobiti. Zanjo je delo z udeleženci nadgradnja oziroma ponavljanje snovi, za tečajnike pa spoznanje, da stvari niso tako enostavne, da je treba vložiti energijo, se poglobiti v tisto, kar delajo. »To mora biti prijetno, skupinsko in mi navdušujemo drug drugega.«
Tako kot na minulih delavnicah
je bilo tudi na tokratni največkrat izbran motiv človek, žival. »Začetniki morajo najprej spoznati samega sebe, morajo vedeti, kaj je obraz, kako je sestavljeno telo. Ne gledamo ga na medicinski, ampak na likovni način. Ko spoznaš skladnost, zaznaš, da se ta ponavlja tudi drugje. Tudi narava je skladna, mi pa smo njen del,« je še dejala Dragica Čadež Lapajne.
■
2. junija 2016
Banksy v Kranju
Nataša Tajnik Stupar
Med tem časom, ko pišem to kolumno, se je v Layerjevi hiši v Kranju že zgodila otvoritev razstave likovnih del svetovno znanega in še vedno anonimnega grafitarja Banksy-ja. Zanj ste zagotovo že slišali. Izmuzljiv umetnik, katerega identiteta je ne glede na njegovo svetovno slavo še vedno neznanka. Poznavalci in strokovnjaki s področja likovne in vizualne umetnosti ga suvereno razglašajo za novega kralja urbane umetnosti, robinhoo-dovska naravnanost pa globalno ustvarja ljubitelje njegove umetnosti prav v vseh plasteh družbe. Razstava z naslovom 'Banksy, Thank you for the flowers' bo v Layerjevi hiši v Kranju odprta od 31. maja pa vse do 28. septembra 2016.
Kdo je Banksy? Zanimivo vprašanje. Kdo ve? Čeprav se večkrat v medijih pojavijo špekulacije o njegovi identiteti, včasih po družabnih omrežjih celo zaokrožijo portretne fotografije, se vedno izkaže, da gre zgolj za ugibanja in namigovanja. Če pa priznam na splošno, smo se vsi nekako navadili, da Banksy podobe in identitete skoraj ne potrebuje več. Z njegovim delom in njegovo značilno likovno govorico se v estetiziranem globalnem svetu srečamo skoraj na vsakem koraku, tako v resnični resničnosti kot tudi v virtualnosti družabnih omrežij. Banksy je kot sodobni Robin Hood, ki se s svojo likovno podobo 'bori' proti t. i. 'zlu' sodobnega globaliziranega sveta, kjer postane kralj vrednot kapital in kjer se med ljudmi razbohotita nečuječnost in apatičnost, najprej posameznika in tako tudi celotne družbe.
Banksyjeva likovna govorica je zelo preprosta. Njegov svet podob sestavljajo skoraj žanrski motivi globalnega vsakdanjika, ki so vedno obogateni z nekim spoznanjem, vsebino ali mislijo, ki namiguje na rešitev zapletene situacije. Banksy ponudi rešitev problema, včasih pokaže pot ali preprosto s querkodo posodi svoj glas tistim človeškim sredinam, ki so bile utišane ali zatrte. Banksy-ja lahko tudi kupite, njega osebno verjetno ne, njegova dela pa so naprodaj in so v zadnjem desetletju postala zelo iskano blago med petičnimi zbiralci likovne in vizualne umetnosti kot tudi med strokovno javnostjo. Mogoče se ravno v teh krogih Banksy-jeva anonimnost konča, kdo ve, ali pač.
Hitro slikanje s pomočjo prej natančno premišljenih in izdelanih šablon, ki umetniku služijo v pomoč pri postavitvi njegovih slikarskih mojstrovin, je zagotovo eno izmed bolj unikatnih in efektivnih načinov gradnje likovnega prostora, ki je toliko preprost in univerzalen, da ga razume široka množica gledalcev. Preprostost Banksyjeve likovne podobe je eno izmed močnejših 'orožij' umetnika. Le-ta težko dosegljiva in izčiščena preprostost pa je ravno znak vrhunskega likovnega umetnika, ki s konceptom 'manj je več' govori skozi oči pronicljivega opazovalca globalnega vsakdana, njegovih anomalij in krivičnosti. Tonska, slikarsko obdelana podoba, ki je sestavljena iz različnih plasti, ki so posledica nanosov barve glede na pripravljene šablone, se s svojo naturalistično podobo dotika stvarnosti, ki jo domače prepoznamo iz našega vsakdanjega življenja, iz medijskega odmeva vsakdanjosti. Akcenti njegovih likovnih del so močne vsebine, ki nam govorijo o, danes žal tolikokrat pozabljenih osnovnih človeških/ moralnih/etičnih, vrednotah. Banksy je do nedavnega kraljeval na ulicah, vendar je galerijski stroj zaradi njegove priljubljenosti začel iskati načine, kako bi Banksyja preselil v galerijski prostor. Ko se je to zgodilo, je postal Banksy tudi prodajna znamka, s hitro rastočo vrednostjo in interesom. Jaz ga doživljam še vedno kot gverilskega grafitarja, ki svoja sporočila dostavi tja, kjer so najbolj potrebna; med preproste ljudi, na ulico.
To, da lahko gremo na Banksyjevo razstavo v Kranj, v Layerje-vo hišo, se mi zdi skoraj neverjetno. Prav takšna prijetna priložnost za izlet na Gorenjsko. Če vas povabim, da si jo ogledate, bi rekla že vnaprej, da vas razstava ne bo pustila malodušnih. Je zagotovo ena izmed tistih, za katere bi rekli 'must see'. Mogoče pa se celo srečamo. Pa lep izlet na Gorenjsko!
a
Sofinancirali bodo ljubiteljsko dejavnost
Šoštanj - Občina Šoštanj je objavila javni razpis za sofinanciranje programov v ljubiteljski kulturni dejavnosti za letos. Vloge bodo sprejemali do 30. junija. V občinskem proračunu so za to namenili 50.000 evrov.
a mkp
Naš čas, 2. 6. 2016, barve: CM K, stran 17
2. junija 2016

107,8 MHz
«»SÜAS	11
Radijski in časopisni MOZAIK
Spletna stran - enostavni dostop do informacij
V Sloveniji je blizu 1.800 medijev - od tiskanih, radijskih, TV do elektronskih oziroma spletnih strani. Slednji so zlasti privlačni za mlade, vešče upravljanja z najsodobnejšo tehnologijo, in za tiste, ki si želijo biti čim hitreje na tekočem z dogajanjem na različnih področjih.
Tudi v naši medijski hiši se trudimo slediti novostim v informacijski tehnologiji, potrebam poslušalcev in bralcev, ki želijo biti na tekočem. Za to uporabljamo vse naše medije. Tudi spletne strani obeh medijev, radia in časopisa, smo prav zato lani temeljito prenovili. Obe sta privlačni za oko in tudi vsebinsko bogati. Še posebej se trudimo, da je bogata z dogodki časopisna spletna stran. Zanjo skrbimo skoraj vsi: od urednikov, oblikovalcev, propagandistov, najbolj pa novinarji, in sicer z aktualnimi informacijami iz našega ožjega in tudi širšega okolja. Na naši spletni strani so tudi nekatere najnovejše informacije iz domovine in tujine, ki jih objavljajo STA in nekatere, za katere smo prepričani, da ne smejo manjkati
GLASBENE novice
za dobro obveščenost. Seveda pri tem nismo prezrli tudi vas, dragi bralci in bralke, ki nam pošiljate svoja mnenja, prispevke in s tem pripomorete k zanimivemu branju.
Ena od prednosti elektronskih medijev je enostavno dostopen spletni arhiv, ki ponuja prijaznejši dostop kot klasična metoda z listanjem in iskanjem. Saj ne, da ne bi imelo radovedno listanje ob značilnem vonju papirja nostalgičnega pridiha, a včasih je prihranjen čas pomembnejši. Arhiv, s približno mesečnim zaostankom, sproti dopolnjujemo. Kar 327 številk je že v njem. Če k temu dodamo še tiste starejše, ki jih lahko prelistate na dLibu, potem je ta številka seveda še bistveno višja.
Še na eno pomembno dejstvo, povezano s spletno stranjo, velja opozoriti, na priložnost, ki jo ponuja tistim, ki želijo biti opaženi zaradi ponudbe blaga in storitev ali kakšne druge posebnosti. Prijetno listanje želimo. a tp
Časopis Naš čas v elektronski (PDF) obliki:
issuu.com/nascas ali dlib.si
Adele bo z založbo Sony podpisala pogodbo za 117 milijonov evrov
Britanska pevka Adele je lani obveljala za najbolj donosno glasbenico. S svojim tretjim albumom 25 je osvojila vrhove prodajnih lestvic v Veliki Britaniji in ZDA, po lestvici največjih zaslužkarjev Sunday Timesa pa je najbogatejša britanska glasbenica doslej. Še lani je bilo njeno premoženje vredno slabih 46 milijonov evrov, letos pa znaša dobrih 111 milijonov evrov. V prihodnjih tednih pa se ji obeta še en dober posel. Adele, ki je vse od začetka kariere sodelovala z neodvisno londonsko založbo XL Recordings, naj bi
na tolkalih, Jure Praper na električni kitari in Gorazd Čepin na klaviaturah, je v sodelovanju z ekipo Zarolaj.si za skladbo posnela tudi videospot. Ditka, ki
The Show Must Go On. Pevka tudi ponovno osvaja glasbene odre. Ponovno bo nastopala v Las Vegasu, mudila pa se bo tudi v Belgiji, Franciji in Kanadi.
	i Bb^H
	^ i M
iprjr	.■■■J
TSUü	* i
	i i %
ar fL	
namreč podpisala novo pogodbo z založbo Sony, vredno kar 117 milijonov evrov. Pogodba z londonsko založbo je namreč potekla in glasbenica naj bi kmalu podpisala pogodbo z ameriško založbo Columbia, ki je v lasti založniškega giganta Sonyja. Ta naj bi poslej imel ekskluzivne pravice nad izdajanjem Adeline glasbe po svetu.
Ditka predstavlja novo skladbo in videospot Silence
Mlada glasbenica Ditka se predstavlja z novo avtorsko skladbo Silence, s katero je postala ena od treh zmagovalk natečaja za mlade glasbene skupine in izvajalce 30 Years For You. S svojo spremljevalno skupino, ki jo sestavljajo Ilj Pušnik na kontrabasu, Dani Hartman
je leta 2013 izdala zgoščenko Ne bodi kot drugi, na kateri je bilo tudi pet avtorskih skladb v angleščini, nadaljuje svoje glasbeno ustvarjanje, ki je znano tudi po sodelovanju z različnimi slovenskimi pesniki, kot so Feri Lainšček, Tone Pavček in Marko Pavček. Že čez nekaj tednov bo predstavila novo skladbo Drugi breg želja, za katero je besedilo prispeval Feri Lainšček in bo uvrščena na njen novi album, ki bo izšel letošnjo jesen.
Celine Dion napoveduje nov album
Celine Dion je na spletu objavila novo skladbo Encore un soir in z njo napovedala nov album, ki bo izšel še letos. Pevka se je januarja soočila z izgubo soproga in menedžerja Reneja Angelila. Ob objavi skladbe je zapisala, da z njo uresničuje dva projekta, ki sta ju imela z možem - vrniti se na glasbene odre in izdati nov album v francoskem jeziku. Di-onova je 22. maja na podelitvi Billboardovih nagrad prejela nagrado za življenjsko delo, ki jo podeljujejo glasbenim ikonam. Na prireditvi je zapela priredbo slovite skladbe skupine Queen
36. festival Melodije morja in sonca
9. julija se bo na 36. Festivalu Melodije morja in sonca predstavilo 14 izvajalcev, med katerimi je bilo sedem povabljenih in sedem izbranih. V avditoriju Portorož bodo nastopili Alya, Bomb Shell, Best Company & Bobby Rosso, Francesco Squar-cia & Miriam Monica, Dare Ka-urič, Polona Furlan, Majda Arh,
Nuška Drašček, Steffy in Gregor Ravnik, Anja Hrastovšek, Ka-lamari, Petra Polak, Orter ter Manca Špik in Kvatropirci. Komisijo, ki je izmed 47 prispelih skladb izbrala nastopajoče, so sestavljali Slavko Ivančic (predsednik), Lada Tancer, Mojca Menart, Ivo Umek in Blaž Maljevac. Tekmovalci se bodo potegovali za veliko nagrado MMS 2016 in nagrade strokovne žirije za glasbo, besedilo, priredbo in izvedbo ter za nagrado Danila Kocjanči-ča, ki jo namenijo najbolj obetavnemu izvajalcu oz. avtorju. Poleg tekmovalnega dela festivala bodo organizatorji letos pripravili še bogat spremljevalni program, ki bo namenjen pokojnemu Dušanu Velkaverhu.
Pink Floyd na znamkah
Lani je minilo 50 let od ustanovitve legendarne britanske skupine Pink Floyd. Častitljivega jubileja so se spomnili tudi pri britanski pošti, pri kateri so se odločili, da bodo jubilej počastili s posebno zbirko desetih poštnih znamk. Od 7. julija bodo tako na voljo znamke z motivi najbolj znanih albumov skupine, kot so The Piper at the Gates of Dawn, Atom Heart Mother, The Dark Side of the Moon, Wish You Were Here, Animals pa tudi najnovejši iz leta 2014 The Endless River. Zbirki bodo dodali še štiri znamke s koncertnimi motivi, 50. obletnico ustanovitve pa bodo zaznamovali tudi s posebno izdajo albumov na vinilnih ploščah.
pesem tedna na Radiu Velenje
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	EASY - Imam pa te rad
2.	MAJA ODERLAP - Me znaš še objeti
3.	REBEKA DREMELJ - Svet za zaljubljene
Primorski glasbenik Easy je lani na Melodijah morja in sonca ob pomoči Rudija Bučarja odnesel zmago s skladbo Nekaj med nama. Glasbenik, ki je včasih deloval v znani primorski zasedbi Night Jump, zdaj predstavlja novo skladbo, ki je podobno kot omenjena zmagovalka MMS-a čutna balada. Naslov skladbe je Imam pa te rad, pod njo pa se podpisujeta Iztok Novak Easy in Drago Mislej Mef.
lestvica domače glasbe
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Ansambel Naveza - Če lahko bi me slišala
2.	Ansambel Tonija Verderberja - Biser z gora
3.	Ansambel Maj - Frizerski salon
4.	Zaka' pa ne - Boš ob meni vse življenje
5.	Tapravi faloti - Življenje je dar
6.	Ansambel Azalea - Ta tvoja igra
7.	Sekstakord - V srcu si
8.	Slovenski zvoki - Včasih ljubezen pač mine
9.	Veseli Dolenjci - Pazi se na morju
10.	Ansambel Jureta Zajca - Ključ do sreče
www.radiovelenje.com
zelo na kratko
OTROŠKA EVROVIZIJA
Slovenija letos ne bo sodelovala na izboru pesmi Evrovizije za otroke. V programskem načrtu za leto 2016 sredstev za to niso predvideli, tako da edini udeleženki omenjenega festivala ostajata Ula Ložar, ki je leta 2014 osvojila dvanajsto mesto, in Lina Kuduzovic, ki je bila lani tretja.
MIHA DEBEVEC
Večkrat nagrajeni harmonikar Miha Debevec je izdal novo zgoščenko z naslovom Dež in sonce. Na njej je 15 žanrsko raznolikih skladb, vsaka pa ima posebno spremljavo, ki je bila posneta izključno z akustičnimi glasbili. Na zgoščenki najdemo klasične, popularne in etno skladbe z različnih koncev sveta, kljub harmoniki pa na albumu ni narodnoza-bavne glasbe.
STARE DEVICE
Kitarist skupine Requiem Marko Slokar se je lotil novega projekta. Okrog sebe je zbral mlado ekipo glasbenikov in projekt po-
imenoval Stare device. Po 23 letih so torej Requiem zamenjale Stare device, ki naj bi nadaljevale rokersko tradicijo, a nekoliko osveženo in z novo energijo.
CLEMENS
Za avtorsko skladbo Jst bi te mel predstavlja Clemens tudi njeno video zgodbo, ki jo je režiral popolnoma sam. To je njegov režijski prvenec, sicer pa se Clemens že od malih nog ukvarja z glasbo, poleg pisanja besedil in glasbe pa nastopa tudi v nanizankah in TV oglasih, zelo rad pa tudi sinhronizira risanke.
DRETA RIVER BAND
Rock skupina iz Nazarij Dreta River Band deluje dve leti. Sestavljajo jo Joco Škerjanc (bobni), Sebastjan Videc (bas), Zeljko Grgic (kitara, vokal) in Boris Laštro (kitara), ki v teh dneh predstavljajo svoj prvi single z naslovom Orfej. S skladbo, ki jo je zanje napisal Aleš Štorman (ex Neron), so se prijavili tudi na natečaj za letošnji festival MMS, a žal niso bili izbrani.
Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 12
12
"»WAS
a a Velenjska promenada je res-^^ da kot kakšna modna pista. A direktor ŠCVmag. Ivan Kotnik in ravnatelj Šole za rudarstvo in varstvo okolja mag. Albin Vrabič nista zato hitela slačiti suknjičev in kravat, pač pa zato, da bi se bolj ujela z ravnateljem gimnazije Rajmun-dom Valclom, ki je ob 50-letni-ci šole s ponosom oblekel majico 'gasilske šule'.
mnazijci so zaskrbljeni za prihodnost energetike v Šaleški dolini. Luka Je-všenak, ki gre, kot kaže, po očetovih stopinjah, je testiral zbiralno ogledalo, ki usmeri sončne žarke v eno točko, kjer se zgosti veliko energije. Toplota zlahka zaneti ogenj, z veliko potrpežljivosti, a povsem brez elektrike pa lahko celo zavre vodo ali speče palačinko.
^^ Jože Kugler, upokojenec, že vrsto let zagnan vinogradnik, član Društva vinogradnikov Šmartno ob Paki in kletar leta 2015, se je strumno postavil ob bok aktualne vinske kraljice Sare Stadler. Čvek ugiba, ali mu je postalo nerodno, ker je pri stisku ugotovil težave vinske kraljice z zadrgo na njeni obleki ali ga je tako prevzel naziv šampion leta za belo vino. Po nasmehu in pogledu vinske kraljice bi sodili, da se razlog bolj »skriva« v težavah z zadrgo.
zanimivosti
Grozljivka
namesto
risanke
Nemški otroci, ki so se v nedeljo okoli 6. ure zjutraj posedli pred televizijske ekrane, so tako kot otroci po drugih državah pričakovali risanko. A namesto tega

jih je z malih zaslonov pozdravila grozljivka, celovečerec Noč čarovnic iz leta 1978. Televizija ZDF je film s programa umaknila ob 6.29, seveda pa so do tedaj prejeli že več klicev nezadovoljnih gledalcev. Po navedbah predstavnice televizije je zmešnjavo povzročila napaka pri načrtovanju oddaj.
V banko vdrl ... los
Banka v središču finske prestolnice je bila minuli teden žrtev vdora. A ne čisto običajnega: zbegan los, ki je zataval v Helsinke, je namreč v prostore banke skočil skozi okno. Dvesto kilogramov težka žival je pri tem utrpela tako hude poškodbe, da
jo je morala policija za vedno uspavati. Los je bil po ocenah star kako leto dni, v Helsinke pa je najverjetneje zašel z otoka Se-urasaari, kjer je park za divje živali. »Takšni primeri so relativno redki. Včasih je mogoče lose zvabiti stran od naseljenih območij, pogosto pa se znajo kar sami izogniti središčem mest, ki so zanje nevarna,« je komentiral policijski inšpektor Arto Laitinen.
Pojedel je toliko sladkarij, da so ga zdravniki komaj rešili
Zdravniki na urgenci v Leskov-cu v Srbiji so komaj rešili 30-le-tnika, ki je zaradi ogromnih količin zaužitih sladkarij skoraj padel v komo. Moški je v enem samem popoldnevu pojedel 20 mlečnih čokolad, kozarec čokoladnega namaza in popil šest litrov kokakole. »Zaradi prevelike količine sladkorja v krvi je paci-
ent doživel hipoglikemijo, zato smo se precej namučili, da smo ga stabilizirali in da ne bi padel v komo,« so povedali na urgenci. Direktor bolnišnice je dejal, da ni znano, ali se je skušal mladenič s sladkarijami ubiti, da je pa znano, »da se zaradi povečanega sladkorja v krvi ne umre kar tako, najhuje, kar bi se lahko zgodilo v tem primeru, bi bilo, da bi pacient padel v komo.«
šati: nastavljale so se pred avtomobile, vdirale na dvorišča in v hiše, ena je zašla celo v spalnico. Predsednik lokalne skupnosti Io-an Richard je prejel več pritožb o nenavadnem vedenju zapuščene črede, zato je poklical policijo. Možje v modrem pa so ugotovili, da je bila v bližini vasi marihuana, ki je pri ovcah povzročila agresivno vedenje. Za zdaj so ostanke prepovedane droge odstranili, niso pa prepričani, ali si ovce pred tem niso privoščile še enega obroka.
kom. Kot je povedal, si želi prek Atlantika priti do 9. septembra, saj bi rad svoj 70. rojstni dan praznoval na trdnih tleh. Doba je sicer že večkrat potoval s kajakom, a pravi, da bo tokratna pot najtežja doslej. Prečkal bo šest tisoč kilometrov nevihtnih območij in ledenih voda severnega Atlantika. »Voda je mrzla. Napovedanih je veliko močnih tokov in neviht - zanimivo bo,« je dejal avantu-rist. Veslati namerava med osem in 12 ur dnevno, pri čemer ne vidi razloga, da bi ga pri tem ka-
Strah pred
okajenimi
ovcami
Prebivalci vasi Rhydypandy v Walesu so zadnje dni preživeli v strahu pred ovcami, ki so se naenkrat začele nenavadno obna-
Ostareli Poljak bo Atlantik prečkal s kajakom
Poljak Aleksander Doba se je pri svojih 69 letih minulo nedeljo odpravil na pot iz New Yorka proti Portugalski - in sicer s kaja-
korkoli ovirala njegova leta. »Počutim se dobro. Nočem razmišljati o starosti. Mislim, da sem mlad, in nočem se pretvarjati, da sem star. Sicer pa ne vem, če veste: 95 odstotkov ljudi umre v postelji,« je zaključil Aleksander.
2. junija 2016
frkanje
» Levo & desno «
Nepotešeni
Kljub veliki žeji velenjskim osam ni prijalo pivo, čeprav je bilo v zlatem rogu.
Premeščanje
V	Tešu so začeli premeščati delavce na druga dela, kot so jih opravljali doslej. »Sabotaža« naj bi pokazala, da naj bi si nekateri drugačno delo izbrali kar sami.
Na kolo
Pri nas je veliko različnih akcij, ki spodbujajo kolesarjenje. Na kolo je zdaj »sedlo« še Gorenje. Zdaj nekateri bolj razumejo, zakaj niso »zagrizli« v ponudbo, da bi izdelovali skakalne smuči. Sezona kolesarjenja je daljša.
Rdeča dolina
Termoelektrarni Šoštanj gre »zahvala«, da je naše območje lani zabeležilo visoko izgubo. Tako je bil Šoštanj veliko bolj rdeč kot Velenje, ki ga imajo nekateri za »tipično« rdeče mesto.
Posnemanje
V	nekaterih občinskih odborih glede odstopov posnemajo dogajanje v »centrali naše najbolj demokratične stranke«. Ne le med navadnimi člani: v Šoštanju je Peter Radoja odstopil s predsedniškega mesta. Seveda je malo verjetno, da bi zdaj temu sledili na državni ravni. Da bi s predsedniškega mesta odstopil Velenjčan JIJ.
Gorenje in vretje
Tudi če »precvikajo« žice in v bloku 6 ne gori, v Tešu še bolj vre.
Slabši želodci
Pravijo, da zgornjesavinj-ska specialiteta, zgornje-savinjski želodci, letos niso najbolj »zlati«. A to gotovo ne bo razlog, da bodo želodci mnogih pri nas bolj prazni.
Alergija
V	gostinskih obratih na jedilnikih ni treba napisati, kakšno je poreklo mesa, ki ga strežejo pri obrokih. Navedeni morajo biti le alergeni. Kaj pa, če si alergičen na uvoženo meso?!
Izsiljevanje
Vse preveč voznikov vozi na silo in pogosto izsiljujejo prednost - in izsilijo nesrečo.
Naš čas, 2. 6. 2016, barve: CM K, stran 13
2. junija 2016
«»SÜAS
REPORTAŽA
13
Gimnazija je šla med ljudi
S prireditvijo 50 let mladi so velenjski gimnazijci sklenili praznovanje 50-letnice Gimnazije Velenje - Župan je brez zagat prišel v hiško - Mi2 razgreli vse generacije
Tina Felicijan
Velenje, 27. maj - V okviru 26. Dnevov mladih in kulture je mladost prežela tudi središče mesta, ko so gimnazijke in gimnazijci učilnice zamenjali za park pred gimnazijo in promenado, kjer so skupaj z mentorji priredili več kot petindvajset športnih, zabavnih, raziskovalnih in kreativnih delavnic tako za šolarje kot odrasle. Na stojni-
>
»Mladi veliko vedo. Poznati mesto in njegov odnos do problematike mladih, je
pomembno. Imamo pa tudi veliko tistih, ki so popolnoma nezainteresirani. Žal je ravno te najtežje pritegniti v tok dogajanj, a počasi nam bo uspelo tudi to.« Bojan Kontič
cah so vabili k obnavljanju znanja tujih jezikov in matematike, teleskop so usmerili v sonce, reko Pa-ko po pogledali pod mikroskopom, izvajali so kemijske in fizikalne eksperimente, spoznavali zgodovino gimnazije, pisali in recitirali pesmi, uprizarjali gledališke igre, slikali, muzicirali, športali, celo zlagali origami žerjave za mir. S tem so pokazali, kaj vse se dogaja v 'gasilski šuli' že 50 let, in se hkrati veselili bližajočega se konca šolskega leta.
Župan se ni jezil
V evropskem tednu mladih pa je Mladinski svet Velenje v sklopu Erasmus+ projekta Mladi za Velenje povabil župana na človek ne jezi se. Vodja projekta Nela Hali-lovic je namizno igro močno povečala in namesto figur na igralno polje povabila ljudi. Eno ekipo je sestavljala organizirana mladina,
drugo mladinski delavci, tretjo dijaki ŠCV, četrto pa župan MOV Bojan Kontič, direktor občinske uprave Iztok Mori, vodja urada za družbene dejavnosti Drago Mar-tinšek in uslužbenka urada Darja Plaznik ter podžupanja Breda Ko-lar. »Z igro Župan ne jezi se smo želeli vzpostaviti strukturiran dialog med mladino in lokalnimi odločevalci, da bi oboji pokazali znanje o mladinski politiki in razumevanje problematik ter izkazali interes za sodelovanje pri razvoju mladinskih aktivnosti v lokalni skupnosti,« je povedala Nela in dodala, da je ključno sporočilo bilo, da se morajo mladi aktivirati,
Župan je imel srečo, da je kocka vedno odločila, da se lahko pomakne proti hiški brez zvitih vprašanj, zato se ni jezil. Je pa priznal, da bi pri kakem vprašanju moral dobro razmisliti. Pa tudi sicer ga mladi težko razjezijo, je dejal, a mora biti odprt za njihove ideje in jim biti pripravljen prisluhniti. »Mladi niti ne pričakujejo, da boš vse izpolnil, želijo pa si sogovornika, ki je kolikor toliko verodostojen. Tale igra pa je bila nagrada za mojo pozabljivost letos. Običajno se v prvi polovici leta vodje uradov, podžupani in pristojni za razvoj Velenja ter mladinske politike dobimo z mladimi, se pogo-
strategiji. Mislim, da takšnih potez manjka,« pa je Bojan Kontič izzval mladino, naj ostane aktivna.
Čeprav je pomembno sodelovati in ne zmagati, se je z največjo mero sreče in pravilnih odgovorov pohvalila organizirana mladina iz članic MSV, tik za petami pa sta bili ekipi občine in mladinskih delavcev. »Ekipe so pokazale veliko znanja, nekatere so uporabile izhode v sili za posvet s soigralci, vsi pa so pokazali pripravljenost na dialog,« je ob koncu igre povedala Ne-la in dodala še, da so igralce najbolj zmedle matematične uganke.
Praznovanje so s posaditvijo drevesa na zelenici pred gimnazijo obeležili župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, direktor ŠCV mag. Ivan Kotnik in ravnatelj gimnazije Rajmund Val-cl. Sledila je tudi poslanica miru s 1000 žerjavi za mir v svetu, ki so jih ustvarili dijaki in obiskovalci. Skupaj s poslanico jih bodo poslali v japonsko mesto Hirošima.
da lahko vplivajo na spremembe, naklonjene mladim, odločevalci pa jim prisluhniti.
Tako so se igralci igre Župan, ne jezi se proti hišicam pomikali s pravilnimi odgovori na splošna vprašanja o Velenju, vprašanja iz mladinske politike, obnovili pa so tudi osnovnošolsko znanje.
vorimo in zadamo skupne cilje. Ker se še nismo sestali, smo se s to posrečeno igro spomnili vsega, kar smo zapisali v mladinski
Ko je ravno tekel evropski teden mladih, v katerem so se v Velenju spomnili tudi 25. maja, nekdanjega dneva mladosti, nas je zanimalo, kako mlade Velenjčanke in Velenjčani doživljajo mladost v mladem mestu mladih.
Katja Kopušar, 16 let: »Nekateri se spomnijo dneva mladosti, a ga posebej ne praznujejo, sploh pa ne novejše generacije. Mislim, da nam ne pomeni prav dosti. Bilo pa bi zanimivo, da bi mladi spet imeli nek svoj dan, na katerega bi si lahko sami priredili aktivnosti in se družili. Gimnazija mi je dala veliko znanja, spoznala sem veliko ljudi in pridobila nove izkušnje. Dala mi je podlago in naučila, kako se znajti v različnih situacijah. Pred zaključkom šolskega leta smo že vsi napeti, ker moramo pridobiti zadnje ocene. Komaj čakamo, da bo konec. Velenje pa je zame mesto priložnosti, da se razviješ, z veliko aktivnostmi, kot so taborniki, klubi, prek katerih ugotavljaš, kaj bi rad počel v življenju.«
Urška Lampret, 17 let: »Jaz se na dan mladosti sploh ne spomnim, samo vem, da je praznik obstajal, ker sem pomagala na olimpijadah, ko so se srečale vse šole. Zdi se mi malo brez veze. Bilo bi fajn, če bi mladi imeli svoj dan v letu s prireditvami in zabavami, ampak ni več pravega vzdušja. Konec šolskega leta me ne skrbi - važno, da izdelam letnik. Gimnazija mi je dala podlago za študij in več svobode, kot sem je imela v osnovni šoli. V Velenju pa ne vidim nekih priložnosti. Treniram atletiko in pogrešam razvoj infrastrukture za šport.«
Tina Šafarič, 17 let: »Na dan mladosti nas navadno spomnijo starši in stari starši, mladi med sabo pa se ga niti ne spomnimo. Bilo bi zanimivo, če bi mladi imeli svoj dan z zabavami. Zato pa se veselimo koncertov, ki bodo nocoj na promenadi. Gimnazija mi daje dobro popotnico za nadaljnji študij kemije, ki jo imam zelo rada. Pred koncem šolskega leta gre vse po načrtih. Mislim, da je življenje mladih v Velenju kar pestro in se povsod kaj najde.«
LaraGoršek, 16 let: »Mislim, da novejše generacije ne praznujejo dneva mladosti kot včasih in ga niti ne poznajo. Včasih je bilo več organiziranih zabav. Gotovo pa bi si mladi želeli obuditi ta praznik in si en dan v letu rezervirati za praznovanje mladosti. Gimnazija mi daje veliko splošnega znanja in neko popotnico za študij, ker me navaja na sprotno delo. Zaključevanje šolskega leta teče po načrtih, pravzaprav sem že skoraj končala in sem napol na počitnicah. V Velenju se počutim zelo domače, ker je malo mesto in se vsi poznamo med sabo. Včasih pogrešam še več takih dni za mlade, kot je ta. Sicer pa mislim, da vse kar dobro poteka in se dovolj dogaja.«
Andraž Marolt, 17 let: »Meni 25. maj nič kaj ne pomeni, morda pa komu drugemu več. Bi pa bila super ideja, če bi mladi spet imeli dan za praznovanje mladosti z zabavami. Pred koncem šolskega leta gre vse po načrtu, še bolje, kot bi lahko šlo. Težko rečem, kakšno popotnico mi je dala gimnazija, ker še sam ne vem, kaj bom kasneje počel v življenju. Ker nisem vedel, kam naj se usmerim, je bila gimnazija najbolj logična izbira. Če bi se lahko še enkrat, bi se spet odločil za to šolo. Sicer sem iz Mozirja in sem se raje odločil za šolanje v Velenju kot recimo v Celju, ker mi manjše mesto bolj ustreza. Veliko je zelenja, blizu je naravi, kar mi je zelo všeč. Tudi aktivnosti je polno.«

■
Upokojenci Šaleške doline s pesmijo in spomini na mladost
V Domu kulture v Velenju je 25. maja potekala sedma revija pevskih zborov Šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev
Na njej je sodelovalo osem zborov oz. vokalnih skupin ter en zbor bližnje osnovne šole Antona Aškerca, ki je medgeneracijsko polepšal celotno prireditev. V tekmovalnem vzdušju, predvsem pa ob druženju upoko-jeniških zborov od Vinske Gore do Šmar-tnega ob Paki, je prireditev štela kot izbor za nastop na festivalu Univerze za tretje obdobje, ki bo jeseni v Ljubljani. Na njej se je zvrstilo osem starejših zborov iz vse
doline. Nastopili so še ŽePZ društva upokojencev in invalidov Velenje, MoPZ DU Velenje, MePZ Šoštanj ter zbor Zarja DU Pesje. Med manjšimi pa vokalna skupina Kavški pevci, Vesele babice iz Šmartnega ob Paki ter premierno za upokojence Glasbena skupina z ljudskimi pevci Vingosi iz Vinske Gore, ki jo vodi vsestranski glasbe-
nik Franci Žerdoner. Poleg petja so v kulturnem programu spregovorili o kulturniškem poslanstvu starejših ter vlogi društev upokojencev (vodja kulture pri ŠPZDU Oskar Sovine, predsednik Jože Rebernak, prireditev pa je prijetno povezoval Karel Drago Seme). Strokovna žirija pod vodstvom Katje Gruber Kovač je odločila, da se dvodnevne
prireditve v Cankarjevem domu v Ljubljani udeleži Mešani pevski zbor DU Šoštanj pod vodstvom Metke Atelšek ter novoustanovljena instrumentalna skupina Vingosi iz Vinske Gore. Slednji so dejali, da igrajo in pojejo za razvoj kulturne dejavnosti ter ohranjanja ljudskih pesmi in viž, da so ambasadorji Slovenije in Šaleške doline tako
doma kot v tujini. Prireditev so zaključili kot srečanje prijateljev, ko je zapela vsa, s pevci polna dvorana. S kozarčkom zdravice ter jabolki so nazdravili še dolgemu prepevanju ter pokroviteljem, ki so jim omogočili srečanje; Kmetijski zadrugi Šaleška dolina, MO Velenje ter Festivalu Velenje.
a Jože Miklavc
Naš čas, 2. 6. 2016, barve: CM K, stran 14
14
NAŠI KRAJI IN LJUDJE

2. junija 2016
Dve desetletji Lilijskega griča
Letos taborniški rod iz Pesja šteje skoraj 80 članov, ki se vsak petek zbirajo na Lilijskem griču v Pesju
Pesje, 21. maj - Častni vod taborniškega rodu Lilijski grič Pesje je slavnostno prireditev ob 20-le-tnici začel s pozdravom z zastavicami, skozi katere so se sprehodili
iz socialno ogroženih družin.
Da bi zgodovino rodu pravzaprav lahko delili na prvo in drugo desetletje, ko so najprej pridobivali člane in vodnike, kasneje pa
Po proslavi so taborniki razrezali trinadstropno torto, druženje pa se je nadaljevalo ob glasbi velenjskega rock benda Replika.
vsi dosedanji načelniki in starešina rodu. Taborniško organizacijo je v Pesju ustanovil prvi načelnik roda Boštjan Bizjak in ob tej priložnosti osvetlil nekaj utrinkov iz zgodovine. Predvajali so tudi sveže posneti kratki dokumentarni film, s katerim so omogočili še globlji vpogled v delovanje društva. »Med ogledom se je marsikomu prikradel nasmeh na obraz. Mlajšim zato, ker so se prepoznali v filmu, staršem pa zaradi pogleda na svojega tabornika, kako uživa na taborniških srečanjih,« je poročala sedanja, četrta načelnica rodu Polona Krenker. Na slavnostnem srečanju pa so pesjanski taborniki ponujali svoje zanimive ročne izdelke in zbirali tudi prostovoljne prispevke za morsko letovanje otrok
zviševali kakovost programa, je dejala načelnica gozdnikov in goz-dovnic Anika Anja Krenker. Načelnica medvedkov in čebelic Tja-ša Goltnik pa je naštela aktivnosti, ki jih poleg tedenskega srečevanja na Lilijskem griču izvajajo v rodu: jesenovanje, zimovanje in taborjenje v Ribnem so najlepša doživetja vsakega tabornika. Ne pozabijo pa niti na njihove starše, za katere vsako leto priredijo družinski dan in jih povabijo tudi na izlet v neznano - vsakič v drugo božično okrašeno mesto.
V teh letih so izvedli tudi številne druge uspešne projekte. Lani je to bila izmenjava z belgijskimi taborniki, ki so jih spoznali predlani na mednarodnem taborniškem srečanju v Črni gori. »Najprej so
Belgijci prišli k nam in smo jih peljali naokrog v Ribno in Triglavski narodni park, nato pa smo si ogledali Benetke in skupaj šli v Belgijo, kjer smo si mi ogledali Bruselj in njihove tabore,« je zanimivo in poučno druženje povzela Anika in povedala tudi, da zanimanje za ta-borništvo ne upada in v rod vsako leto prihajajo novi člani, zato vodnikov nikakor ne skrbi, da bodo
Za RLG trenutno poteka mesec dobrodelnosti. Do sredine junija zbirajo zama-ške v vseh enotah Vrtca Velenje, v OŠ Antona Aškerca in podružnici v Pesju, na gimnaziji ter v gasilskem domu Pesje. Izkupiček od prodaje bodo namenili zavetišču za živali.
ostali brez svojih vodov, za katere skrbijo na taborniških uricah. »Starši, ki se zavedajo pomena stika z naravo, otroke spodbujajo, naj spoznajo taborništvo. Najbrž družine nimajo toliko časa, da bi se lahko vsako popoldne družile na prostem in med vikendi obiskovale hribe. Z nami pa otroci hodijo na taborjenja, spoznavajo lahko zdrav način življenja, vodniki pa se prav tako lahko sproščamo v naravi.« Tako kljub sodobnim tehnologijam, ki otroke in mladostnike vse bolj okupirajo, taborniki spodbujajo k odklopu vseh generacij. Zato je eno njihovih temeljnih pravil, da se družijo iz oči v oči, ne virtualno, s tem pa že vsa leta spodbujajo tudi sočutje do ljudi in drugih bitij.
■ tf
Bolj druženje kot tekmovanje
Šmartno ob Paki, 27. in 28. maja - Rod Hudi potok iz Šmartnega ob Paki je bil tokratni organizator taborniškega mnogoboja koroško--šaleškega in zgornjesavinjskega območja.
Blizu 400 tabornikov, starih od 5 do 30 let, je napolnilo pomožno
signalnega stolpa, orientacija in lokostrelstvo. Pomerili so se tudi v nekaterih družabnih igrah, kot so boj med dvema ognjema, poligon, premagovanje ovir.
Sara Rogel, vodja tekmovanja, je dejala, da gre bolj za druženje kot za tekmovanje. Enkrat na leto
let. Pridružila sem se skupini rodu Hudi potok, ker je bila dejavnost v tamkajšnjem okolju nekaj novega. Kmalu sem ugotovila, da je delo v njem mala šola za življenje, saj se naučiš discipline, kako se znajdeš v naravi, kako si lahko pomagaš v določenih okoliščinah. Enkrat tabornik, za vselej tabornik.« Kot je še povedala, so aktivnosti za sezono 2015/2016 v rodu praktično že končali. Čaka jih le še taborjenje v Ribnem, ki pa bo zanjo hkrati tudi dopust.
■ Tp
Na območnem mnogoboju so pokazali, česa so se naučili v
iztekajoči se sezoni.
nogometno igrišče v Logu v Šmar-tnem ob Paki in pokazalo, kaj so se naučili v celotnem letu. Med taborniškimi veščinami so bile v ospredju kurjenje ognja, postavljanje šotora iz šotork, postavljanje
imajo člani taborniških rodov iz širšega območja priložnost, da se srečajo, izmenjajo izkušnje ter tudi pokažejo, v katerih taborniških veščinah v območju so najboljši. »Sama sem tabornica dobrih devet
Sara Rogelj: »Enkrat tabornik, za vselej tabornik.«
Zlata priznanja in kipec kakovosti tudi v Šaleško dolino
Najvišje priznanje - certifikat - za medenjake in mladi sir z ocvirki
Tatjana Podgoršek
Ptuj, od 19. do 22. maja - Organizatorji letošnje že 27. razstave in ocenjevanja Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju so prejeli rekordno število izdelkov, dobrih 1300 iz blizu 650 slovenskih in zamejskih kmetij. Največ jih je bilo iz žit (več kot 210), kjer so zaznali manjši upad, vsako leto pa je več mlečnih. Tokrat je bilo teh nekaj čez 200. Letos so na prireditvi prvič ocenjevali tudi slovenski med (blizu 60 vzorcev). Spodbudno je vedno večje zanimanje za sodelovanje kmetij z dopolnilno dejavnostjo, ki svoje dobrote že prodajajo na lokalnem trgu. Izdelke, ki
jih pripravljajo skrbne roke slovenskih gospodinj in gospodarjev, uvrščajo med kulturno dediščino slovenskega podeželja.
12 zlatih, 8 srebrnih, 4 bronasta priznanja in dva certifikata
Na ocenjevanju dobrot so se znova izkazale gospodinje iz Šaleške doline. Osvojile so namreč 12 zlatih, 8 srebrnih in 4 bronasta priznanja ter dva kipca kakovosti oziroma certifikata (prejme ga proizvajalec za trikratno zaporedno prejeto zlato priznanje). Znak kakovosti Dobrote slovenskih kmetij zagotavlja potrošniku kakovost živila z znanim poreklom, da je iz lokalno pridelanih surovin, pripravljenih pretežno na tradicionalen način.
Dobitniki(ce) zlatega priznanja: marmelade: Zdenka Orozel iz Laz pri Velenju za marmelado iz be-zgovega cvetja, Tatjana Štancar -
Poprask iz Skornega za bučno in za bučno marmelado s cimetom, Marta Štumpfl za mešano marmelado iz gozdnih borovnic ter breskev in mešano marmelado gozdne jagode - jabolko; suhomesnati izdelki: Janko Mazej iz Belih Vod za domači senovrški želodec; sokovi: Tatjana Štancar - Poprask za bučni nektar; suho sadje: Kmetijska zadruga Šaleška dolina za jabolčni čips in jabolčni čips s cimetom; mlečni izdelki: Irena Vi-demšek iz Zavodenj za mladi sir z ocvirki. Za to dobroto je Videm-škova prejela tudi kipec kakovosti oziroma certifikat; krušni izdelki: Katja Juvan Golob iz Skornega za Zalin hlebček, Zdenka Orozel za ajdovo potico z orehovim nadevom in ajdove obročke s čokolado ter Šrefka Ločan iz Topolšice za medenjake. Zanje je prejela še certifikat oziroma kipec kakovosti.
Naš projekt se je imenoval Od pšenice do kruha. Uvod v projekt so začeli s pravljico Od pšenice do potice. Izvedli smo eksperiment »kako vzhaja kvas?«. Uporabili smo veliko prazno plastenko, v katero smo dali kvas, moko, sladkor in vodo. Namesto pokrovčka smo plastenko zaprli z balonom. Opazovali smo kako kvas vzhaja. Pri opazovanju smo si pomagali tudi s povečevalnimi stekli, s katerimi smo bolje videli mehurčke, ki nastajajo pri procesu vzha-janja. Balon na plastenki pa se je zaradi vzhajanja iz minute v minuto večal. Otroci so ob tem eksperimentu zelo uživali. Poskus nas je vodil v ostale dejavnosti našega projekta o kruhu. Tako smo se odločili, da dopoldne preživimo na kmetiji. Do kmetije smo odšli peš. Vsak otrok je prinesel v vrtec nahrbtnik, v katerem je imel: čisto kuhinjsko krpo, majhno plastično posodico, predpasnik ter
kapo ali ruto za na glavo. Po zajtrku smo se uredili, vzeli nahrbtnike in odšli na kmetijo Špital v Topolšico (Lajše). Tam so nas prijazno sprejeli. Najprej smo si morali pripraviti stvari, si umiti roke, nato smo lahko začeli delati. Vsak otrok si je pripravil plastično posodico, v katero je dal kuhinjsko krpo in malo moke. Nadaljevali smo z gnetenjem testa, ki smo ga dobro pregnetenega dali v posodico in pustili vzhajati. Med tem časom smo si ogledali krušno peč, ugotovili, kaj potrebujemo, da se segreje, in kako jo lahko očistimo, preden začnemo peči kruh. Ko je bilo čez nekaj minut naše testo pripravljeno, nam je gospodinja pokazala, kako polaga hlebčke v peč z loparjem. Otroci so ji pri tem z veseljem pomagali. Prosti čas smo izkoristili za ogled kmetije ter spoznavali, kakšno je tu življenje. Med tem je bil že čas, da pogledamo, ali je naš kruh že pe-
Kaj jim je bilo pri peki kruha najbolj všeč?
pekli kruh.« šli gledat
»Ko smo »Ko smo živali.« »Ko smo »Ko smo posodico »Ko smo igrali.« »Ko smo »Ko smo
gnetli testo.« dali testo v ', v peč.« se zunaj
videli kuža.« jedli kruh.«
čen. Ko smo s svetilko posvetili v peč, smo zagledali lepo zapečene hlebčke. Pripravili smo si kuhinjske krpe in počakali, da je gospodinja hlebčke vzela iz peči. Vsak otrok je zavil svoj hlebček v svojo krpo in ga dal v nahrbtnik. Počasi smo se vrnili v vrtec. Ta dan je bil za otroke nekaj posebnega, saj je marsikdo med njimi peko kruha in krušno peč videl prvič. Ob raznolikih dejavnostih so otroci pridobili dragocene in nepozabne izkušnje. a Sonja Nežmah in Špela Božič
Kuhinja naših babic
Solčava, 28. maja - V restavraciji Centra Rinka v Solčavi so predstavili solčavske jedi, delček kulture in zgodovine, zapisane v lični knjižici z naslovom: Kuhinja naših babic - spoznajmo, okusimo, ohranimo ter ponudimo solčavske jedi. Gradivo je s pomočjo številnih Solčevank in Solčevanov zbrala ter uredila Mateja Brlec Suhodolnik.
Ta je povedala, da sta bili za to »krivi« dve spodbudi: pred tremi
leti so v okviru občinskega praznika pozornost namenili omenjenim vsebinam in so bile izjemno dobro sprejete. »Ob tej priložnosti sem zaznala, da je med občani in občankami ogromno vedenja o solčavskih jedeh, ki pa, žal, tonejo v pozabo.« Druga spodbuda pa je bil projekt, ki so ga izvajali v tamkajšnjem okolju zadnji dve leti, v ospredju katerega pa je bilo med-generacijsko sodelovanje. V knji-
žici je predstavljenih 20, 30 jedi, izbranih po spletu okoliščin. »To je ohranjanje preteklosti, ki jo lahko ponudimo kot navdih za prihodnost. Ne bomo muzealci, ampak bomo poskušali čim bolje uživati v teh jedeh ter jih kot gastronomsko odličnost Solčave in Solčavskega ponuditi tudi turistom,« je še dejala Mateja Brlec Suhodolnik.
■ tp
■
Naš čas, 2. 6. 2016, barve: CM K, stran 15
NAŠI KRAJI IN LJUDJE	15
jutri - ohranimo jih!
2. junija 2016
""^Jis
Gozdovi za
Delo stroke in lastnikov na zavidljivi ravni - Pet najskrbnejših lastnikov gozdov in najprizadevnejši gozdar v regiji Saša za leto 2016 - Ogrožena vrsta čremsa
Najskrbnejši lastniki gozdov in najprizadevnejši gozdar v območni enoti za leto 2016
Tatjana Podgoršek
Nazarje, 27. maja - Zadnji teden v maju je že več kot 40 let namenjen slovenskim gozdovom. Z vrsto prireditev in dogodkov v tem tednu želijo institucije in organizacije, ki jim je skupna skrb za slovenski gozd, opozoriti na pomen tega največjega slovenskega naravnega bogastva za blaginjo ljudi, celotne družbe in na nujnost skrbnega ravnanja s to dediščino prejšnjih generacij. V letošnji rdeči niti prireditev ob Tednu gozdov »Gozdovi za jutri - ohranimo jih!« se zrcali zaveza trajnostne rabe gozdov, da bi ti lahko opravljali vrsto svojih vlog tudi v prihodnosti.
Toni Breznik, vodja Območne enote Zavoda za gozdove Nazarje, je na prireditvi ob tednu gozdov v prostorih Muzeja Vrbovec v Nazarjah med drugim dejal, da gozd ni samoumeven, kar dokazujejo težave, s katerimi se sreču-
Praznovanje šestdesetletnice z grenkim priokusom
Sin mi je 25. maja prinesel obvestilo, s katerim so me sindikat in zaposleni v Termoelektrarni Šoštanj povabili, da naj se udeležim 60. obletnice začetka obratovanja elektrarne. Z velikim veseljem in pričakovanjem sem šel v Šoštanj, kamor me je peljal nekdanji sodelavec. A kaj sem doživel? Pravo katastrofo! Ko sem prišel pred novo upravno zgradbo, sem se malo raz-gledal in pozdravil nekaj prijateljev, s katerimi sem skupaj delal ter preživel desetletja. Toda še preden se je karkoli začelo, je prišel (mislim, da) vratar oziroma varnostnik, ki nam je razložil, da naj gremo ta visoki jubilej proslavit pred gasilni dom. Ne meni ne drugim nikakor ni šlo v glavo, da je direktor ta dogodek prepovedal. Spomnim se, s kakšnim veseljem in žarom smo gradili elektrarno, spomnim se, kako svečano je bilo, ko smo leta 1956 prvič zakurili kotel novega 35 MW bloka I. Še danes se počutim »centralčana«, čeprav sem že 25 let upokojen. Doslej smo vsako okroglo obletnico naše elektrarne dostojno proslavili, obeležili, tudi zapili. Za štirideseto so izdali zbornik, za petdeseto smo upokojenci dobili knjige o zgodovini elektrarne. In potem nas ob 60-letnici naže-nejo z elektrarniškega dvorišča! Direktorju verjetno praznovanje obletnice ni prva skrb, saj ima gotovo vrsto ciljev, ki jih mora doseči. Toda ta elektrarna oskrbuje z električno energijo precejšen del Slovenije in zaposleni ter upokojenci smo nanjo ponosni. Da pa si lahko na kaj ponosen,
Roman Rezoničnik: »Skrb za obnovo, nego gozda se nikoli ne konča.«
jejo gozdarji in lastniki gozdov. V njihovi enoti jih uspešno rešujejo zaradi tvornega sodelovanja. Na gozdove so ponosni, zavida jim jih stroka v Evropi. Po statističnih podatkih se ponašajo
moraš s tem rasti, to nositi v srcu in se povezati s kolektivom. Tisti, ki smo ta objekt gradili in skrbno vzdrževali, smo bili zaradi takšnega odnosa zelo prizadeti, gotovo enako čutijo tudi njeni sedanji upravljalci in vzdrževalci. Nobena juha se ne poje tako vroča, kakor se skuha. Upam in želim si, da bi se obletnice v bodoče spet bolj optimistično proslavljale.
a Milan Šterbenk
Velika priložnost za Šoštanj
Ni nam znano - upravnemu odboru NK Šoštanj - od kod informacija novinarju Stanetu Vov-ku, da članska ekipa nima podpore kluba NK Šoštanj in Občine Šoštanj. Naj utemeljimo svoje razloge, ker menimo ravno nasprotno. Ravno Občina Šoštanj je prisluhnila klubu NK Šoštanj, da smo v preteklosti popolnoma sanirali klub. Brez njene pomoči bi lahko danes še težko govorili o delovanju kluba. Celo tako daleč smo uspeli zagotoviti, da smo za leto 2016 v proračunu Občine Šoštanj zagotovili 50 % višjo postavko za kakovostni šport. Članom NK Šoštanj nudimo vso podporo, da lahko igrajo v medobčinski ligi Golgeter, ravno tako ostalim mlajšim selekcijam. Naj omenimo nekatere stvari: plačilo sodnikom, ozvočenje, redarstvo, urejanje igrišča, košnja igrišča (po navedbah nekaterih pravijo, da je to eno najlepših igrišč v Celjski regiji), plačilo elektrike in komunalne storitve, pogostitve, pranje, ureditev garderob s toplotno črpalko in še mnogo ostalih drobnih stvari. Ravnokar bo Občina Šoštanj gradila tudi novo stavbo ob igri-
z najvišjimi lesnimi zalogami v Sloveniji. »To moramo nadgraditi, gozdove obnavljati, negovati in zanje skrbeti.«
Marijan Denša, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov na nazarski območni enoti, nam je povedal, da se skrb za gozdove v občinah Šaleške in Zgornje Savinjske doline povečuje, saj je odvisnost od gozda na kmetijah vse večja. Lastniki gozdov so vse bolj osveščeni, ujme pa jih silijo, da izvajajo ukrepe, ki
šču, obstoječa je že zelo dotrajana, da bo lahko imel NK Šoštanj svoje večje prostore. Občina Šoštanj je letos urejala tudi igrišče na umetni travi, zamenjala lovil-ne mreže, mreže na golih in na-sula tri tone granulata. Trenerji so tekoče poravnani, tudi računi, ki prihajajo, so tekoče poravnani. Klub NK Šoštanj trenutno posluje popolnoma brezhibno. Omenimo naj, da upravni odbor NK Šoštanj dela prostovoljno in smo hvaležni, da še najdemo ljudi, ko znajo prisluhniti in priskočiti na pomoč. Tudi to, da smo članom pred začetkom sezone obljubili skromno nagrado, smo jim polovico že poravnali, ostalo dobijo po zaključku sezone 2015/2016.
Prav je, da se dotaknemo tudi mlajše selekcije. Pred začetkom nove uprave je bilo v klubu okoli 30 otrok, sedaj jih je čez 80. Veseli smo in hvaležni staršem, da otroke podpirajo, jih vozijo na treninge in jih spodbujajo v športnem duhu.
Ravno zaradi tega odziv na članek v Našem Času, da nam nekdo meče polena pod noge in vzbuja nekorektnost med ljudi do NK Šoštanj.
Priznati pa moramo, da je v teh časih zelo težko pridobivati sponzorska sredstva. Ni težko samo v Šoštanju, težko je povsod, samo malo se obrnemo okrog sebe in je lahko vsem jasno, da je tako.
V upravi NK Šoštanj se bomo še naprej trudili, da bomo delali pošteno in obljubili tiste stvari, ki jih bomo zmogli. Podporo imajo tako člani, otroci in starši otrok in se jim zahvaljujemo, da se vsi skupaj trudimo v skupno dobro.
Lep športni pozdrav.
a Nogometni klub Šoštanj
jim jih gozdarji za njihovo ohranitev svetujejo. Na vprašanje, v čem se razlikujejo gozdovi v regiji Saša od drugih, je odgovoril. »Te primerjave ne bi rad delal. Zavedamo se svojih prednosti in pomanjkljivosti. Naša primerjalna prednost je velikost gozdne posesti. Nazarsko območno gozdno gospodarstvo sodi med večja v državi, odvisnost od gozda je pri lastnikih večja, zaradi tega so ti bolje opremljeni ter izobraženi. Skrb zanje temelji na tem.«
Da bi se pomena gozda za prihodnost zavedali poleg lastnikov in gozdarjev tudi gostje v gozdovih, se je območna enota povezala z vsemi osnovnimi šolami v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini v enoletnem projektu V gozdu sem gost. Sodelovanje so za zdaj predvideli pri izdelovanju likovnih izdelkov. Razglasili so še drevo leta 2016. To je čremsa - listnato drevo, ki v tukajšnjem okolju sodi med ogrožene drevesne vrste.
Lučka Bela, 7. maja - Tu smo
se zbrali čebelarji območja ČZ Saša, da bi pripravili stojišči za plemenilno postajo. Pripraviti je bilo potrebno stojišče, kjer bo stal čebelnjak s trotarji, in stoji-
šče, kjer bodo postavljeni pleme-nilniki za čebelje matice.
Plemenilna postaja je namenjena vzreji plemenskih matic. To so matice, ki se oprašijo s troti iz izbranih trotarjev. Pogoj za to je zaprto območje, kamor drugi troti nimajo dostopa. Dolina Lučke Bele je idealna za to de-
Najskrbnejši lastniki, najprizadevnejši gozdar
Na prireditvi so razglasili naj-skrbnejše lastnike gozdov in naj-prizadevnejšega gozdarja za leto 2016 v območni enoti. Najskrbnejši lastniki v krajevnih enotah: Ivan Ugovšek (Gornji Grad), Franc Rak z Brezij (Nazarje), Jože First (Luče - Solčava), Rajko Obojnik (Ljubno), Roman Rezo-ničnik iz Belih Vod (Šoštanj).
Najprizadevnejši gozdar pa je Dejan Kregar iz Lokovice.
Biti lastnik gozda je zahtevna naloga
Roman Rezoničnik, po domače Leskovšek, je gospodar na eni največjih kmetij v Šaleški dolini. Obsega blizu 110 hektarjev gozda, 40 hektarjev pa je drugih kmetijskih površin. Na kmetiji živijo in mu pomagajo pri delu žena Vera, mama Marija ter tri hčere. Glavni vir za preživljanje je dohodek iz gozda in živinoreja, nekaj malega pa »kapne« tudi iz male hidroelektrarne. Na leto
javnost, saj je dolga, globoka alpska dolina, ki jo obkrožajo visoke gore, vhod vanjo pa je zelo ozek. V sami dolini tudi ni drugih čebelnjakov. Plemenilna postaja bo odprtega tipa, saj bodo
lahko čebelarji v njej plemenili doma vzgojene matice.
Čebelarji smo se na delovni akciji razdelili v tri skupine, ena je počistila in pripravila stojišče za trotarje, druga je počistila in pripravila stojišče za plemenil-nike, tretja pa je pripravljala kole za zaščitno električno ograjo.
poseka v povprečju 350 kubičnih metrov drevja.
Gozd, s katerim gospodari, je pretežno iglast - smrekove mo-nokulture, katerim je na južnem in strmem pobočju močno primešan tudi macesen. V utemeljitvi za priznanje so zapisali, da bodo njegovi gozdovi v naslednjih 20 letih zelo donosni in bodo lastniku povrnili velik trud, ki ga je vložil pri dosedanji skrbi zanj. Pri obnovi se zanaša na naravno obnovo, v zadnjih letih vse več pozornosti namenja odprtosti gozdov z gozdnimi prometnicami in rekonstrukcijo obstoječih vlak. Hitro in učinkovito izvaja sanacijske sečnje. »Biti lastnik gozda je odgovorna, predvsem pa zahtevna naloga. Skrb za obnovo, nego se nikoli ne konča. Potrebna so vlaganja, ki se ti povrnejo šele čez več let. Spravilo lesa je naporno, delovne sile ni. Pomagam si s stroji, ki jih imam, a tudi z njimi je treba znati ravnati,« je povedal in glasno razmišljal o tem, da bi bila v dolini ali vsaj v njeni bližnji okolici potrebna žaga za razrez lesa ali kakšen lesnopredelovalni obrat. Tako pa prodajajo čez mejo kakovosten okrogel les, »nazaj pa dobimo »klump«. Žalosten, kaj žalosten, jezen sem, vpliva na izboljšanje razmer v lesni industriji v državi pa nimam.« Pohvalil je delo gozdarjev. Njihove nasvete upošteva v največji možni meri.
Zelo mlad, z veliko veselja in volje je pred več leti prevzel kmetijo. Veselje še ima, a mu zaradi razmer tudi v živinoreji volje občasno zmanjkuje. »Vedno je bilo in bo, da se lahko človek zanese le nase. Vztrajali bomo in upali na lepše čas, je še dejal Roman Rezoničnik.
Delo je kljub občasnim ploham lepo napredovalo in ob koncu dneva je plemenilna postaja dobivala svojo končno obliko in je bila pripravljena za namestitev trotarjev in plemenilčkov.
Zahvala za to gre vsem sodelujočim, Občini Luče, ki je zagotovila potreben denar, ter nadškofi-ji Ljubljana, ki je lastnik zemljišč in nam je praktično brezplačno dala v uporabo potrebni lokaciji za plemenilno postajo.
a Komisija za vzrejo čebeljih matic pri ČZ Saša
Mnenja in odmevi
Urejanje plemenilne postaje
Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 16
»»SVAS
ubranil kraljestvo
16	ŠPORT
Zlatorog
Celjanom dvajseti naslov - V odločilni tekmi lažje do naslova, kot so najbrž pričakovali
Rokometaši velenjskega Gorenja bodo morali na novo priložnost, da postanejo četrtič v zgodovini kluba najboljše moštvo v državi, počakati najmanj še eno sezono. Na odločilni tekmi v petek v celjskem Zlatorogu pred več kot pet tisoč gledalci, ki je odločala o novem prvaku, so bili gostitelji, igralci Celja Pivovarne Laško, znova boljši. Zadnji sa-vinjsko-šaleški derbi v sezoni 2015/16 so dobili prepričljivo s sedmimi goli razlike. Rezultat je bil 29 : 22 v njihovo korist. Gostom je za uspeh zadoščal že neodločen rezultat, domači
pa so za dvajseti naslov oziroma tretji zapovrstjo potrebovali zmago. Očitno so bili Velenj-čani pod večjim psihičnim pritiskom, posledica tega je bilo tudi veliko napak in zgrešenih strelov. To je bila gotovo njihova najslabša igra v dosedanjih medsebojnih dvobojih. Igra ve-
čine gostov, zlasti nosilcev igre, ni bila na ravni prejšnjih tekem končnice in prvega derbija v Rdeči dvorani. To velja tudi za oba vratarja. Benjamin Buric je zbral samo dve obrambi, Rok Zaponšek dve več. Domači Urban Lesjak se je izkazal s trinajstimi obrambami, zaustavil je tudi nekaj ,zicerjev', Ivan Gajic pa je ubranil eno sedem-metrovko. Derbi je bil tudi dokaj živčen, z veliko prekrški. Na domači strani je bilo izključitev za štirinajst minut, na gostujoči pa kar dvajset. V enem obdobju, na začetku drugega polčasa, so imeli Velenjčani na par-
ketu samo tri igralce, skupaj z vratarjem štiri, saj sta sodnika Dušan Deržak in Uroš Nah-tigal na hlajenje (ne sicer vseh naenkrat) poslala Nika Medveda, Maria Šoštariča in Janeza Gamsa. Že sredi prvega polčasa pa so imeli dobro minuto dva igralca manj. Gotovo je tudi ta-
kšen kriterij sojenja vplival na njihovo (ne)zbranost. Kar trije igralci pa zaradi kartonov zadnjega piska niso dočakali na igrišču. Predčasno so ga morali zapustiti velenjska igralca Marijo Šoštarič že v 44. minuti (neposredni rdeči karton), v 57. pa sta sodnika hkrati izključila gostujočega Janeza Gamsa in domačega igralca Vida Poteka. Stari (in medtem tudi že novi) prvaki so naslov osvojili lažje, kot so verjetno pričakovali. Začetek je bil spodbuden za goste,
a samo začetek. Mitja Nosan je dosegel prvi gol, kar je bilo tudi edino njihovo vodstvo. Devetkrat je bil rezultat izenačen, in to vseh devetkrat v prvem polčasu. Proti koncu prvega dela igre so si Celjani priigrali že pet golov prednosti, na odmor pa odšli s štirimi. Po dobrih desetih minutah igre v nadaljevanju so domači prednost povišali na deset golov razlike in prvenstvo je bilo odločeno. Kot je pokazal razplet v nada-
ljevanju, je bila to neulovljiva prednost za igralce Gorenja. Po dobrih desetih minutah igre v nadaljevanju so domači prednost celo povišali na deset golov razlike. Če je nekaj sto ljubiteljev velenjskih rokometa-šev upalo na morebiten preobrat, je ob tej razliki to upanje povsem utonilo, saj so domači z mirno igro brez težav pripeljali tekmo k novemu naslovu. Gostujoči igralci so po tekmi kar nekaj časa nemo strmeli predse, ne verujoč, da so znova
ostali praznih rok. Posebej razočarani so bili seveda tudi Mario Šoštarič, Staš Skube, brata Benjamin in Senjamin Buric, Miloš Božovič in Michal Szy-ba, ki bodo rokometno pot nadaljevali v tujini. Upali so, da bo to slovo z osvojeno lovoriko. Morda bodo imeli več sreče v klubih, v katere odhajajo. Marko Šibila, trener Gorenja: »Zelo smo si želeli te zmage. Naša največja težava je bila v neučinkovitosti. Preprosto
nismo bili sposobni realizirati svojih priložnosti. Predvsem nismo zadevali s stoodstotnih priložnosti in obenem dovolili vratarju (Urbanu Lesjaku op. p.), da je pokazal vse svoje znanje. S tem smo dvigovali samozavest tekmecu, sebi pa zmanjševali. Zasluženo so osvojili državno prvenstvo, mi drugo mesto, to je pač naša trenutna realnost. Čestitam jim, enako pa tudi mojim igralcem za vse, kar so pokazali med sezono. Če se ozrem na celotno sezo-
no, smo uspešno pripeljali ekipo do zadnjega kroga, ki je odločal o prvaku. To potrjuje, da smo vendarle dobro delali in na tem bomo gradili naprej. Prihajajo novi igralci, eni odhajajo. Gradili bomo novo zgodbo, osnovo imamo. Prepričan sem, da bo Gorenje v novi sezoni še bolj konkurenčno tako v domačem kot mednarodnem prostoru. Zahvaljujem se gledalcem, ki so nas prišli spodbujat v tako velikem številu, igralcem, ki
bodo odšli, pa želim vso srečo v nadaljevanju njihove rokometne kariere.«
Branko Tamše, trener Celja: »Zelo sem vesel, da smo napolnili Zlatorog. To kaže na kakovost našega rokometa. Zahvaliti se moram vsem akterjem. Hvala našim navijačem Flori-janom kot gostujočim Šaleškim graščakom, ki so naredili fantastično vzdušje. Takšno si oba kluba in celotna liga zasluži. Tekma? Trdno smo verjeli v to, kar smo naredili oziroma kar
smo delali skozi celotno sezono. Tudi mi smo imeli svoje težave med njo, tudi v Velenju ni bilo vse enostavno. Zamenjali so tri trenerje. Želeli so si naslov, toda sama pripravljenost, igra mojih igralcev je bila tokrat malce boljša kot velenjska. Zmagali bi lahko še z višjo razliko, toda proti koncu so misli že ušle k proslavljanju. Seveda fantom kapo dol.«
a Stane Vovk
Branko Tamše se je upravičeno znova zelo veselil.
Soštanjčanom spodletelo
Zadetka Mateja Kolenca za obstanek(?)
Šmarčani na odločilni tekmi pahnili Radlje v nižjo ligo - O napredovanju ne odločajo sami
V derbiju
predzadnjega kroga z vodilno Rogaško dobili le točko
Veliko manj veseli kot v Šmar-tnem so bili ljubitelji nogometa v Šoštanju. Njihovi nogometaši so v sobotnem predzadnjem krogu lige Golgeter medobčinske nogometne zveze Celje gostili moštvo Rogaške in igrali 'samo'1 : 1, po-
trebovali pa so zmago.
Nogometaši Rogaške so prišli v Šoštanj z dvema točkama prednosti pred domačini. Da zadržijo vodilni položaj, so potrebovali točko, gostitelji pa bi morali zmagati, če bi jih hoteli zamenjati na njem.
Dolgo je kazalo, da se bo Šo-štanjčanom uresničila ta želja. V 51. minuti jih je z Anel Ome-rovič z uspešno izvedeno enajstmetrovko popeljal v vodstvo z 1 : 0. Slabih deset minut pred kon-
cem tekme pa so gostje izenačili in razblinili njihove sanje.
Z osvojeno točko so si igralci Rogaške široko odprli vrata za uvrstitev v tretjo ligo - sever. V zadnjem, 18. krogu morajo na gostovanju v Štorah igrati neodločeno in napredovanje bo njihovo. Ob morebitnem njihovem porazu in zmagi Šoštanjčanov v Kozjem pa bi Šoštanjčani uresničili dolgoletne sanje in v novi sezoni igrali na višji ravni.
a vos
Nogometaši Šmartna 1928 so podaljšali upanje, da bodo tudi v naslednji sezoni tekmovali v tretji ligi - sever. V zadnjem krogu so na derbiju, ki je odločal o obstanku, v gosteh z Radljami igrali neodločeno 2 : 2. To je bilo dovolj, da so zadržali dve točki prednosti pred predzadnjimi domačini, ki se skupaj s Podvin-ci selijo v nižjo ligo. Vendar se še ne morejo veseliti obstanka v ligi. Prvaki te lige so s prednostjo petih točk pred drugim Mariborom B postali Brežiča-ni. V zadnjem krogu so v gosteh premagali Fužinar s 5 : 2. Tretje mesto je osvojil Šampion, četrto Videm, peto Šmarje, šesto Ra-venčani in tako naprej. Ali bodo Šmarčani tudi v naslednji sezoni igrali v tretji ligi, bo odvisno tega, ali bodo Brežičani v dodanih kvalifikacijah za uvrstitev v 2. ligo boljši od prvaka 3. SNL--center Ilirije Ljubljana.
Trener Šmarčanov Drago Ko-stanjšek je moral že po slabe pol ure tekme v Radljah zamenjati
Davida Hrastnika, ki mu je domači igralec poškodoval arkado, tako da je dobil kar nekaj ši-
vov. Ta dogodek je vsekakor vplival na zbranost gostov, ki so kmalu nato prejeli zadetek. Po petih minutah igre v drugem polčasu pa so domači vodili že z 2 : 0. Kot že tolikokrat doslej se je tudi na tem dvoboju potrdilo dejstvo, da je tekme konec šele ob sodnikovem žvižgu. Odločilnega moža so Šmar-čani imeli v Mateju Kolencu. Ta izkušeni igralec v prejšnjem krogu ni smel igrati zaradi rumenih kartonov. Očitno mu je prisilni počitek zelo koristil, saj je v 73. minuti znižal domače vodstvo, za tem pa izenačil. Zelo razburljive so bile zadnje minute tekme. Gostje so imeli celo dve stoodstotni, kot je dejal eden od njihovih navijačev, celo tisočodstotni priložnosti za gol, vendar niso zadeli. Po drugi so, vendar jim je sodnik gol razveljavil zaradi prepovedanega položaja.
a vos
Naš čas, 2. 6. 2016, barve: CM K, stran 17
2. junija 2016
«»SÜAS
ŠPORT
17
Rudarke vendarle druge
Za slovo napolnile mrežo Radomljank - Prašnikarjeva se bo dokazovala v Nemčiji
Prašnikarjeva tretja strelka
Najboljši strelki v nedeljo končani sezoni sta bili z 42. goli Pomurki Monika Conjar in Tjaša Tibaut; 3. Lara Prašnikar (31), peto mesto pa si delita s po dvajsetimi goli prav tako rudarki Sanja Malinic in Larissa Šoronda (20).
Z nedeljskim 21. krogom so prvenstvo sklenile tudi nogometaši-ce. Že pred začetkom sezone so bile glavne kandidatinje za naslov aktualne prvakinje, nogometaši-ce Teleing Pomurja iz Beltincev. Brez pretiravanja lahko zapišemo, da so bile v tej sezoni za razred boljše od drugih ekip. Sredi prejšnjega tedna so v Kopru osvojile tudi pokalni naslov. V finalni tekmi so proti Radomljan-kam slavile s 7 : 3 (4 : 2). V 2. krogu pa so Pomurke izločile (3 : 2) branilke naslova igralke Ru-darja-Škal.
Peti prvenstveni naslov po vrsti so si priigrale kar s sedemnajstimi točkami prednosti pred drugimi igralkami Rudarja-Škal, dvajsetimi pred tretjo Olimpijo in triintridesetimi pred četrtimi Rado-mljankami.
Pomurke so v zadnji tekmi na svojem igrišču s 6 : 0 premagale Olimpijo. Še bolj prepričljive so bile velenjske nogometne ru-darke. Od svojih gledalcev so se poslovile z zmago z 8 : 0 nad Ra-domljankami. Čeprav je bila to popoldne huda pripeka, so rudar-ke tokrat na velikem igrišču ob jezeru navdušile z zelo zavzeto igro. Strelsko je blestela Larisa Šoronda, ki je dosegla kar pet golov. Po enkrat pa so bile uspešne
1. NLB Leasing liga, končnica, 10. (zadnji) krog:
Celje Pivovarna Laško : Gorenje Velenje 29:22 (16:12)
Celje: Lesjak 13 obramb, Gajic 1 (7 m), Blago-tinšek 1, Malus 1, Babarskas 4, Janc 4, Razgor 1, Marguč 6/6, Grošelj, Poteko 1, Gajic, Suholežnik, Zarabec 5, Kodrin 1, Fižuleto, Mlakar 2, Žvižej 3 (1). Trener: Branko Tamše. Velenje: B. Buric (2 obrambi), Zaponšek (4 obrambe), Božovic, Cehte 2, Medved 1, S. Buric 4, Ovniček 3 (1), B. Buric, Levc, Szyba 3, Skube 1, Golčar, Šoštarič 3 (2), Kleč 2, Gams 1, Zaponšek, Ratajec 1, Nosan 1. Trener: dr. Marko Šibila. Sedemmetrovke: Celje Pivovarna Laško 7 (7), Gorenje Velenje 4 (3); izključitve: Celje 14 minut, Velenje 22.
Rdeči kartoni: Šoštarič (44.), Poteko (57.), Gams (57.).
Druga rezultata: Riko Ribnica - Urbanscape Loka 36:29 (19:14), Maribor Branik - Koper 2013 22:26 (11:13).
Končni vrstni red: 1. Celje 67, 2. Velenje 66, 3. Ribnica 41, 4. Koper 41, 5. Maribor 41, 6. Loka 31.
Medobčinska članska liga Celje Golgeter, 17. krog
Šoštanj - Rogaška 1:1 (0:0)
Od vodstva in soigralk se je Lara poslovila s torto. Na sliki z mamo Bernardo, ki ni zamudila nobene njene tekme; to velja pa seveda tudi za očeta Bojana, in če ni imel tekme, tudi za brata 'rudarja' Luka. Gotovo jo bodo (vsaj) občasno obiskovali tudi v Nemčiji.
Lara Prašnikar, Vanja Duronjic in Sanja Malinič. To je bila najboljša igra Šorondove v tej sezoni in njen rekord po številu doseženih golov na eni tekmi v velenjskem dresu. Dobro pa je soigralkam dirigirala vsekakor v tej sezoni njihova najboljša igralka, 17-letna Prašnikarjeva. V nedeljo je zadnjič zaigrala v velenjskem dresu. Ta nadarjena igralka in re-prezentantka, ki so jo v prejšnji sezoni vabili tudi v Beltince, bo nogometno pot nadaljevala kot profesionalka v drugem najuspešnejšem nemškem klubu Turbi-
TAKO so igrali
Strelca: 1:0 Anel Omerovic (511. - 11 m), 1:1 Alen Neskič (82).
Drugi rezultati: Fosilum Šentjur - Odred Kozje 4:2 (2:2)Kovinar Štore - Žalec 1:2 (1:0), Mozirje -Zreče 2:0 (0:0); Vojnik prost. Vrstni red: 1. Rogaška 34 točk, 2. Šoštanj 32, 2. 3. Žalec 31, 4. Zreče 27, 5. Mozirje 22, 6. Šentjur 22, 7. Kozje 13. 8. Štore 9, 9. Vojnik 4. 18. (zadnji) krog (4. junija): Kozje - Šoštanj, Štore - Rogaška, Žalec - Mozirje, Zreče - Vojnik; Šentjur prost.
Slov. ženska nogometna liga, 21. (zadnji) krog
Rudar Škale - Moje-lece.si Radomlje 8:0 (3:0)
Strelke: Šoronda (28., 32., 44., 56., 62.), Prašnikar (60.), Duronjic (69.), Malinic (71.). Rudar Š.: Zilic, Lukek, Sevšek, Bric, Berdnik (od 83. Frankovič), Duronjic, Prašnikar (od 79. Maksimovic), Jevtic (od 60. Golob), Šoronda, Malinic, Marolt (od 71. Jankovic). Trener: Dušan Uršnik.
Drugi rezultati: Maribor - ŽNK Krim MDC Group 3:0 (1:0), Teleing P. Beltinci - ŽNK Olimpija 6:0 (3:0), Velesovo - Ankaran Hrvatini 1:0 (0:0). Vrstni red: 1. Pomurje 60, 2. Rudar Š. 43, 3. Olimpija 40, 4. Moje-lece.si-Radomlje 27; liga za obstanek: 1. Maribor 30, 2. Velesovo 27, 3. Ankaran H. 25, 4. Krim 11, 5. Ajdovščina 5, 6. Krka 0-
ne Potsdam, ki je bil že nekajkrat državni prvak. Dvakrat pa je bila ta ekipa najboljša tudi v Evropi. Letošnjo sezono je končal na sedmem mestu, prvakinje pa so postale nogometašice Bayerna iz Munchna. Zna se zgoditi, da bo trener Dušan Uršnik med drugim ostal tudi brez Šorondove, ki bi jo menda rad imel v svoji ekipi trener Pomurk.
Takole pa je na kratko ocenil sezono: »Prvakinje so bile že dolgo znane, mi pa smo se borili še za drugo mesto, ki ga je želela tudi Olimpija. To nam je uspelo že krog pred koncem in današnja tekma ni odločala o ničemer. Igrali smo za prestiž ter se znova obilno oddolžili Radomljankam za poraz na njihovem igrišču. In kaj naj rečem o uvrstitvi!? Smo pač večno drugi. Upali smo, da bomo znova zaigrali v finalu pokalnega tekmovanja. Žal je žreb odločil, da sta se najboljši ekipi pomerili že v 2. krogu. Nesrečno smo izgubili (2 : 3), s tem nismo mogli braniti pokala v finalu. Verjamem, da bi se uspešno kosali z njimi, saj nas na nobeni tekmi v prvenstvu niso nadigrale. Imeli smo precej smole na teh dvobojih, še zlasti težave z učinkovitostjo. Žreb je bil nesmiseln, vsa leta je veljalo, da se prejšnja finalista ne moreta srečati prej kot v polfinalu. Res ne vem, kaj je bil razlog, da je bilo letos tako, kot je bilo.«	a S. Vovk
prenehala tekmovati.
3. SNL - sever, 26. krog
Radlje - Šmartno 1928 2:2 (1:0)
Strelci: 1:0 Aljaž Pažek (38.), 2:0 Matic Grušov-nik (50.), 2:1, 2:2 Matej Kolenc (73., 82.) Šmartno: Pusovnik, Mrevlje, Irman, Martin Lenošek, Zabukovnik, Hrastnik Od 26. Podgoršek), Kolenc, Dajčer, Veler (od 89. Vasic), Meh, Matevž Lenošek (od 88. Roškar). Trener: Drago Kostanjšek.
Drugi rezultati: Šampion - Mons Claudius 0:1 (0:0), Fužinar Noži Ravne - Brežice 1919 2:5, Aj-DAS Lenart - Koroška Dravograd 3:0 (0:0), Rojko Dobrovce - Maribor B 0:4 (0:1), Podvinci Beto-narna Kuhar - Videm 0:4 80:1), Dravinja - Šmarje pri Jelšah 0:2 (0:1).
Vrstni red: 1. Brežice 66, 2. Maribor B 61, 3, Šampion 55, 4. Videm 46, 5. Šmarje 45, 7. Fužinar 43, 7. M. Claudius 42, 8. Dravograd 33, 9. Lenart 29, 10. Dobrovce 23, 11. Dravinja 22, 12. Šmartno 21, 13. Radlje 19, 14. Podvinci 10.
Nogomet - pokal Slovenije, finale
moški: Celje - Maribor 8:9 (1:1) - po enajstmetrovkah; ženske: Moje-lece.si Radomlje Teleing P. Beltinci 3:7 (2:4)
Nastja ostala brez norme
Državno prvenstvo prineslo dobre rezultate V Kranju je od 26. do 29. maja potekalo odprto absolutno prvenstvo Slovenije v plavanju. To je bila zadnja priložnost za slovenske reprezentante, da si zagotovijo nastop na Olimpijskih igrah v Rio de Janeiru. Nastopilo je 275 plavalcev iz Avstrije, Belorusije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Madžarske, Izraela, Kazahstana, Črne gore, Srbije in Slovenije. Med njimi je dobro tekmovalo tudi 14 plavalcev Plavalnega kluba Velenje. Žal norme Nastji Govejšek ni uspelo odplavati. Njen trener
Jure Primožič je povedal: "Seveda sva imela pred sezono olimpijske načrte, a se ni izšlo. Nič ne de. Še vse je pred njo, zelo je mlada, odhaja v ZDA, kjer bodo razmere za delo boljše, ob sebi bo imela dobro ekipo, s katero lahko uresniči vse svoje cilje. Priložnosti bo še veliko, ne zgolj za ene, morda tudi za dvoje, celo troje olimpijske igre". Povedal je še, da Nastjo po maturi čaka selitev na univerzo Louisville v Kentuckyju. Velenjski plavalci so osvojili 2 zlati, 2 srebrni in 2 bronasti medalji. Nastja Govejšek je osvojila dve zlati na 50 m in 100 m delfin ter srebrno me-
daljo na 100 m prosto. Kristjan Meža je osvojil srebrno medaljo na 50 m prosto in bonasto medaljo na 50 m delfin. Še vedno kadetinja Aida Jusic je osvojila bronasto medaljo na 100 m hrbtno. Z rezultatom 1:07,56 je tudi izpolnila normo za status kadetske reprezentantke Slovenije. V finale so se uvrstili še Nuša Erjavec (50 m in 100 m prsno), Miha Sušec (200 m hrbtno) in Jaša Gradišek (800 m prosto). Odplavali so tudi dva kadetska klubska rekorda.
a Marko Primožič
Tekvondo
Skalčki odlični v Ljubljani
Preteklo soboto je v Ljubljani potekalo 14. mednarodno odprto prvenstvo v tekvondoju verzije ITF Ljubljana Open. Na prvenstvu se je pomerilo 23 ekip s preko 300 tekmovalci iz Češke, Slovaške, Madžarske, Avstrije, Bosne, Srbije, Makedonije in Slovenije. Velenjski tekvondoisti nadaljujejo odlične nastope, kar so dokazali s pokalom za drugi najboljši klub tekmovanja, Pia Landeker pa je osvojila tudi pokal za najuspešnejšo mlajšo deklico. Poleg posameznih form in borb so se na tekmovanju pomerile tudi ekipe. Skalina moška mladinska ekipa (Rakuša, Vogler, Krel, Zabukovnik, Vukančič, Rupreht) je
suvereno premagala dve ekipi čeških reprezentantov in osvojila prvo mesto, ekipa dečkov (AJič, Halilovič, Sobota, Rozoničnik), ki se je v ekipnih nastopih preizkusila prvič, pa je osvojila tretje mesto.
Na najvišjo stopničko so se povzpeli: Pia Landeker (mlajše deklice, forme modri pas in borbe -30 kg), Doroteja Jerovšek (starejše deklice, forme rumeni pas), Amar Halilovič (starejši dečki, forme zeleni pas), Domen Zabukovnik (mladinci, forme črni pas, I. dan), Nejc Rakuša (mladinci, forme črni pas, II. dan), Tamara Vogler (starejše deklice, borbe -35 kg), Teo Sobota (mlajši dečki, borbe -45 kg), Renato Vogler (mladinci, borbe -57 kg), Dean Vukančič (mladinci, borbe -63kg), Nejc Ru-preht (mladinci, borbe -75 kg) in Luka Krel (mladinci, borbe +75 kg).
Srebrne medalje so si priborili: Ti-
na Sušec (mlajše deklice, forme rumeni pas), Pia Landeker (starejše deklice, forme modri pas), Tomaž Sušec (mlajši dečki, forme rumeni pas), Patrick Pasarič (mladinci, forme rdeči pas), Klemen Vogler (mladinci, forme črni pas II. dan), Marko Mlinarič (člani, forme modri pas), Domen Zabukovnik (mladinci, borbe -63 kg), Snježana Lukič (članice, borbe +75 kg).
Tretja mesta pa so osvojili: Rene Jovanič (starejši dečki, forme rumeni pas), Taras Alič (starejši dečki, forme modri pas in borbe -45 kg), Renato Vogler (mladinci, forme črni pas I. dan), Snježana Lukič (članice, forme zeleni pas), Erazem Rozoničnik (starejši dečki, borbe -55 kg), Patrick Pasarič (mladinci, borbe -51 kg), Klemen Vogler (mladinci, borbe -63kg).
Reli
Grudnik tretji
V italijanskem Verzegnisu se je odvijala letošnja druga prireditev za državno prvenstvo v gorskih dirkah. Čeprav so imeli organizatorji ogromno težav, so dirkači vseeno odpeljali eno tekmovalno vožnjo, medtem ko zaradi naliva dirkači formul in prototipov sploh niso tekmovali. Matej Grudnik je z dirkal-nikom Renault Clio RS osvojil tretje mesto v skupni razvrstitvi slovenskega prvenstva. Pomerilo se je več kot 300 dirkačev iz številnih evropskih držav.
»Z rezultatom sem zadovoljen, saj je glede na zmogljivosti dirkalnika to največ, kar sem lahko dosegel. Pred mano sta bila le aktualni prvak Bubnič z lan-cio in Madžar Hernadi z mitsubishijem, ki je kot edini tujec prijavljen v naše prvenstvo. Oba vozita močnejša dirkalni-ka, zato sem s tretjim mestom zadovoljen,« je po tekmi dejal Grudnik.
Balinanje
Brez posebnih presenečenj
V četrtek dopoldne sta bili dve srečanji na balinišču Premogovnika Velenje. Domačini Premogovnika so gostili Šentjur, istočasno pa je na sosednjih stezah Gorenje gostilo igralce iz Gorice pri Slivnici. Premogovnik tokrat ni imel preveč teža in je dobre goste Šentjurja premagal z rezultatom 6 : 2. Več težav je imela ekipa Gorenja proti neugodnim gostom iz Gorice, ki se nikakor niso vdali, tako da je bil na koncu rezultat neodločen 4 : 4. V Kavčah pa so imeli neverjetno lahko delo z gosti iz Topolšice, ki so jih premagali z rezultatom 8 : 0. Tudi na Polzeli tokrat niso imeli večjih težav z gosti iz Slovenskih Konjic, saj so jih prepričljivo premagali z rezultatom 6 : 2.
Vrstni red: 1. Polzela - 11, 2. Šentjur - 8, 3. Gorica pri Slivnici - 7, 4. Premogovnik - 7, 5. Slovenske Konjice - 6, 6. Kavče - 4, 7. Gorenje
-	3 in 8. Topolšica - 2 točki.
Tudi v drugi ligi je bil v četrtek sosedski derbi med ekipama Velenja in Dobrne. Domačini so končno zajeli pravi tekmovalni ritem, zato gostje niso imeli nobenih možnosti, da bi jih premagali. Končalo se je z rezultatom 8 : 0 za Velenje. Vrbica pa je v Šentjurju gostila trenutno vodilno moštvo iz Gorice v Velenju in ni imela nobene možnosti za uspeh. Tekma se je končala z rezultatom 0 : 8 za goste iz Gorice.
Morala bi biti še tekma med Vinsko Goro in Šmartnim ob Paki, vendar je bila na prošnjo Šmartne-ga prestavljena.
Vrstni red v drugi ligi: 1. Gorica
-	9, 2. Velenje - 8, 3. Dobrna - 8, 4. Vinska Gora - 6, 5. Vrbno - 2, 6. Šmartno ob Paki - 1.
a T. F.
Kolesarilo skoraj 600 kolesarjev
Celje, Citycenter - Kako lepo je preživeti nedeljsko dopoldne na kolesu, se je lahko konec preteklega tedna prepričalo skoraj 600 kolesarskih navdušencev in rolarjev iz sedmih sosednjih občin celjske regije (Celja, Dobrne, Slovenskih Konjic, Šentjurja, Štor, Vojnika in Žalca). Najstarejši kolesar je bil star 69 let, najmlajši le 4 leta. Najštevilnejša družina pa je štela 5 članov.
»Najbolj smo veseli, kadar nam pri izvedbi ene največjih družinsko kolesarskih prireditev v Sloveniji priskoči na pomoč še vreme«, je ob sreč-
nem prihodu vseh udeležencev na cilj pred celjskim Citycentrom ugotavljala vodja organizacijskega odbora Na kolo 2016 Snežana Delakorda.
Zadovoljni obrazi in uspešno izvedena prireditev je zagotovilo, da se
bodo rekreativni kolesarji in rolarji s Celjskega tudi prihodnje leto podali že dvanajstič Na kolo. Organizatorji pa obljubljajo še kakšno novost in presenečenja.

■

Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 18
18
MODROBELA KRONIKA
«»^AS
2. junija 2016
Pobegi niso redki
Velenje, 26. maja - Pobegi s krajev prometnih nesreč ali prometnih dogodkov niso redki. Velenjski policisti so prejšnji teden obravnavali tri.
V četrtek se je zgodila prometna nesreča s pobegom v garaži NC Velenje. Ker policisti razpolagajo s podatki o registraciji vozila, udeleženega v nesreči, ne bo težko ugotoviti, komu vročiti plačilni nalog. V tem primeru se vozniku ne bo izšlo.
Dan za tem so obravnavali dve prometni nesreči s pobegom v Topolšici. V obeh je trpela pločevina. Ena se je zgodila na parkirišču, druga pa med vožnjo, prav tako v To-polšici. Policisti za pobeglima voznikoma poizvedujejo.
Ukradel mu je Bicy
Velenje, 27. maja - Velenjčanu je v četrtek neznanec ukradel kolo Bicy, vreden okoli 600 evrov, last Mestne občine Velenje. Policisti za tatom in kolesom poizvedujejo.
Zagorelo gospodarsko poslopje
Gornji Grad, 29. maja - V nedeljo zjutraj je zagorelo gospodarsko poslopje v Lenartu pri Gornjem Gradu. V zgornjem nadstropju gospodarskega poslopja je zgorelo seno, lastnikoma pa je uspelo pred ognjem rešiti vse živali in nekaj kmetijske mehanizacije.
S požarom se je spoprijelo več kot 140 gasilcev iz 14 gasilskih društev.
Tuja krivda za nastanek požara je izključena, škoda pa po nestrokovni oceni znaša okoli 150.000 evrov.
Zasegli avto
Velenje, 29. maja - Človeka je lahko kar strah, kakšni vozniki in s kakšnimi vozili se pojavljajo v prometu. V nedeljo so se velenjski policisti srečali z voznikom, ki je vozil pod vplivom alkohola, brez veljavnega vozniškega dovoljenja, z neregistriranim avtom, na njem pa je imel nameščene registrske tablice
z drugega vozila. Avto so mu seveda zasegli. Ali ga bo še kdaj dobil nazaj in o kazni za njegovo ravnanje, pa bo odločalo sodišče.
Kolesar se je hudo poškodoval
Velenje, 29. maja - V soboto se je pri padcu na Štrbenkovi cesti hudo poškodoval 69-letni kolesar. Padel je, ko je zapeljal ven z vozišča.
Vlomilec odnesel zlatnino
Žalec, 29. maja - V Železnem pri Žalcu je neznanec v nedeljo vlomil v stanovanjsko hišo. Odnesel je več zlatnine.
Andreja je doma
Celje, Šoštanj, 30. maja - Na Policijski upravi Celje so v ponedeljek preklicali iskanje od 21. aprila pogrešanje 17-letne Andreje Štrigl iz Florjana pri Šoštanju. Ta se je v nedeljo vrnila domov.
Kolesarji, previdno!
Celje - Od 16. do 29. maja je v Sloveniji potekala akcija za večjo varnost kolesarjev. Policisti so na območjih, kjer je problematika največja, izvajali različne aktivnosti. Preverjali so, ali kolesarji spoštujejo predpise, pozorni pa so bili tudi na kršitve voznikov motornih vozil, s katerimi ti ogrožajo kolesarje.
Na območju Policijske uprave Celje so zaznali 159 cestnoprometnih prekrškov kolesarjev in 36 prekrškov ostalih voznikov do kolesarjev. 86 so jih preizkusili z alkotesti in pri 13 kolesarjih je bil rezultat pozitiven.
Najpogostejši vzroki prometnih nesreč kolesarjev so neprilagojena hitrost, napačna stran oziroma smer vožnje, neupoštevanje prednosti in psihofizično stanje, še posebej vožnja pod vplivom alkohola.
a mkp
Merilnik hitrosti
Šmartno ob Paki - Krajani v središču naselja Šmartno ob Paki že nekaj časa opozarjajo na neprilagojeno hitrost udeležencev motornih vozil. Zavzemajo se za postavitev radarja, ki naj bi discipliniral voznike in s tem rešil nekaj njihovih težav.
Na občinski upravi so se na osnovi rezultatov analize dejanskega stanja o hitrosti bolj »ogrevali« za postavitev mobilnega merilnika. S tem namenom se je uprava prijavila na interni razpis prodajalcev teh merilnikov in s prijavo uspela.
Mobilni merilnik, ki naj bi bil v pomoč pri umirjanju prometa skozi Šmartno ob Paki, bodo prihodnji teden najprej postavili pred križiščem v središču kraja, nato pa ga bodo prestavili na lokacijo pred osnovno šolo in pri vrtcu Bambi. Kot so še povedali, se bodo na osnovi zbranih podatkov o dejanskih hitrostih udeležencem v prometu nato znova odločali o smiselnosti postavitve radarja.	a tp
Iz POLICIJSKE beležke
Preglasno
Velenje, 25. maja - Policisti so v sredo ponoči občanu zaradi preglasne glasbe v stanovanju na Žarovi izrekli opozorilo.
V	četrtek zvečer so zaradi glasne glasbe posredovali v lokalu Kozlevčar v Bevčah in VIP Caffeju na Selu. Za izrek kazni se potem, ko so preverili okoliščine prijav, niso odločili.
V	petek pa so posredovali v lokalu Mandy v NC Velenje. Zaradi hrupa oziroma motenja nočnega miru in počitka so eni osebi napisali plačilni nalog.
Korito in ne akrobatski vlomilec
Velenje, 26. maja - V četrtek je na Goriški cesti stanovalcu na balkon v tretjem nadstropju padlo cvetlično korito. Ker je bil prepričan, da je na delu posebne sorte
vlomilec - akrobatski, je o tem obvestil policiste. Ti so ugotovili, da padlo korito z vlomilci ni v nobeni zvezi.
Kraja iz skupnega hladilnika
Velenje, 26. maja - V četrtek so policisti v dijaškem domu preiskovali tatvino hrane iz skupnega hladilnika. Prijavitelj je ostal brez jogurta, hrenovk in mesnega narezka. Čeprav kazenskega pregona oškodovani ne bo zahteval, bodo morali policisti o dogodku obvestiti državnega tožilca.
Razgrajal v lokalu
Velenje, 27. maja - V petek je v lokalu VIP Caffe razgrajal občan, polival pijačo in se neprimerno vedel do gostov. Policisti so mu za izpad napisali plačilni nalog.
Mladoletnik z drogo
Velenje, 27. maja - V petek zvečer so policisti mladoletniku zasegli rastlino, podobno prepovedani drogi. Če se potrdi, da je droga, bodo o tem obvestili center za socialno delo in sodišče.
Po telefonu ji je grozil
Velenje, 29. maja - V nedeljo je Velenj-čanki po telefonu grozil znanec. Policisti so ga poiskali, se z njim pogovorili in mu izdali plačilni nalog.
Plačala bosta oba
Velenje, 29. maja - V nedeljo zvečer je občan poklical policiste in jim povedal, da je bil udarjen. Policisti pa so ugotovili, da sta zakon kršila oba, prijavitelj in prijavljeni, ki naj bi prispeval udarec, zato so plačilni nalog napisali obema.
Pridržali so ga
Velenje, 29. maja - Policisti so v nedeljo iz Šaleka v pridržanje do streznitve odpeljali občana, ki se nikakor ni hotel umiriti. Zdaj lahko pričakuje tudi plačilni nalog zaradi nespodobnega vedenja do sina, policistov in neupoštevanja ukaza policista.
Policisti so bili močnejši
Velenje, 30. maja - Občan, ki je poskušal v ponedeljek na Policijski postaji meriti moči s policisti, je bil v neenakem boju poražen. Po neprimernem obnašanju do dežurnega je hotel s policisti fizično obračunati. Ti pa se niso dali. Uporabili so prisilna sredstva, za nameček pa mu napisali še račun.
Veterani lovili ribe
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Šoštanj je pod pokroviteljstvom občine Šoštanj organiziralo jubilejno 9. tekmovanje Zveze veteranov vojne za Slovenijo in Zveze policijskih veteranskih društev SEVER ter ZSČ v lovu rib s plovcem »Šoštanj 2016«. Tekmovanje je potekalo zadnjo majsko soboto na Družmirskem (Šoštanj-skem) jezeru. Tekmovanje je odprl predsednik OZVVS Šoštanj Leon Stropnik. Franc Ravnjak, predsednik RD Šoštanj in predsednik organizacijskega odbora, pa je tekmovalcem podal podrobna pojasnila o tekmovanju. V prijetnem vzdušju in lepem sončnem vremenu je čas kar hitro mineval, tekmovalci pa so pod budnim očesom sodnikov iz ribiške družine Šoštanj kar uspešno polnili svoje mreže s krapi, ploščiči, amurji in drugimi manjšimi ribami. Sledilo je tehtanje in ocenjevanje ulova. Tehtnice
so pokazale, da je bila najuspešnejša ekipa PVD SEVER - odbor Laško, drugo mesto je osvojila ekipa območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Dolenjska, tretje mesto pa je dosegla domača ekipa Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Šoštanj. Med posamezniki je prvo mesto osvojil Andrej Ceglec iz PVD Sever odbor Laško. Prehodni pokal občine Šoštanj je
Vpliv zdravil in počutja na varnost posameznika
Zadnji konec tedna nas je razvajalo sončno vreme in visoke temperature, pred nami pa so tedni in meseci, ko lahko pričakujemo še višje temperature in poleg lepega in | sončnega vremena tudi negativne plati vročine in poletnih dni, ki se jih bodo zavedali in čutili tisti, ki so občutljivi na vremenske vplive, in tisti, ki imajo manjše ali večje težave z zdravjem. Ne glede, ali smo med njimi ali ne, je prav, da smo v prihajajočih poletnih dneh še bolj pozorni na počutje, od katerega je lahko odvisna tudi naša varnost. To pa je nujno potrebno če zaradi bolezni ali poškodb uživamo zdravila, da bi se lahko izognili njihovim neželenim učinkom.
Adil Huselja
varnostno ogledalo
osvojilo PVD SEVER odbor Laško. Pokale in medalje najboljšim so podelili župan Občine Šoštanj Darko Menih, Leon Stropnik in Franc Ravnjak. Sodelujoči so pohvalili dobro organizacijo tekmovanja in prijetno druženje v ribiškem domu in se razšli z željo, da se naslednje leto ponovno srečajo.
a Leon Stropnik
Pred uživanjem zdravil se moramo najprej seznaniti z opozorili proizvajalca ter stranskimi učinki oziroma neželenimi učinki zdravil, ki smo jih lahko deležni z uživanjem. Kadar omenimo stranske učinke zdravil, so med njimi najpogostejši slabost, omotičnost, glavobol, bruhanje, motnje spanja in še drugi, ki lahko v manjši ali večji meri vplivajo na počutje in z njim tudi na sposobnost pozornosti oziroma koncentracije. Poslabšanje sposobnosti osredotočene pozornosti negativno vpliva na hitrost odzivanja na zunanje dražljaje, s tem pa tudi na odločanje. Ne glede na okoliščine in naše početje je poslabšanje naše odzivnosti in ustreznega ukrepanja v določenih okoliščinah lahko tudi nevarno.
Zavedanje, da imajo poleg alkohola in prepovedanih drog na naše počutje in odzivne sposobnosti vpliv tudi zdravila, med katerimi so praviloma tista, ki jih prejmemo na recept, toda tudi tista zdravila, ki jih lahko kupimo v prosti prodaji, lahko ob trenutnem počutju in v kombinaciji s hrano, energijskimi ali alkoholnimi pijačami ustvarijo v telesu kombinacijo, ki lahko spodbudi ali ustvari (nevarne) reakcije v organizmu, ki nam onemogočijo sposobnost osredotočene pozornosti na dogajanje v okolici in ustrezno reagiranje in presojo vseh okoliščin. Posebno pozornost je treba nameniti predvsem tistim zdravilom, ki delujejo na naš osrednji živčni sistem, toda pozorni moramo biti tudi na druga zdravila, ki lahko posredno vplivajo na nevro-transmiterje osrednjega živčnega sistema, delovanje metabolnih funkcij, delovanje imunskega sistema ter ustvarjajo učinke, kot so omotičnost, slabost, bolečine ali bruhanje. Vpliv zdravil je odvisen tudi od naših individualnih značilnosti, hrane in pijače, ki smo jo zaužili, in vrste drugih okoliščin, zato je potrebno pred prvim zaužitjem prebrati podatke o sestavi in lastnostih zdravil, se seznaniti z načinom uživanja, saj je pomembno, da upoštevamo navodila in določenih zdravil ne zaužijemo, dokler ne jemo ali obratno. Predvsem pa se moramo seznaniti z opozorili glede naših psihofizičnih sposobnostih ob uživanju zdravil ter vpliva na naše počutje in s tem tudi psihofizične sposobnosti. Medproizvajalci zdravil so vse bolj v ospredju obsežnejše zahteve pri merjenju kognitivnih funkcij pri kliničnem vrednotenju novih zdravil. Tako proizvajalci zdravil kot tudi drugi strokovnjaki menijo, da je treba ugotavljati:
•	sposobnost sprejemanja informacij (verbalno, slušno in vizualno učenje), pozornost, osredotočenost, kar vpliva na pozornost in sposobnost sprejemanja;
•	sposobnost shranjevanja informacij v »delovnem«in dolgotrajnem spominu;
•	sposobnost nadzora s sprejemanjem odločitev na podlagi okoliščin in potrebe po ustreznem reagiranju.
Ne glede, ali jemljemo zdravila ali ne, bodimo pozorni na počutje in s tem tudi svoje psihofizične sposobnosti. In to naj ne velja zgolj za vožnjo motornih vozil ali delovnih strojev, ampak tudi za druga opravila, kot so hoja, kolesarjenje ali uporabo električnih aparatov v gospodinjstvu ali v domačem okolju. Upoštevajmo, da je od našega počutja odvisna tudi naša varnost, zato lahko naredimo največ sami, da prepoznamo slabo počutje ali opozorilne znake, s katerimi se lahko izognemo nevšečnostim bodisi na cesti ali v drugem okolju.
Kolesarski izpiti za petošolce
Velenje, 27. maja - V petek so se začeli kolesarski izpiti za petošol-ce, ki jih organizirajo velenjske osnovne šole v sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Kolesarski izpiti potekajo na cestah v okolici šol in na spretnostnem poligonu. Teoretični del so učenci opravili že v šoli. Po uspešno opravljeni izpitni vožnji dobijo kolesarsko izkaznico, ki pa jo morajo podpisati še starši in ravnatelj šole, ki jo učenec obiskuje. S podpisom starši soglašajo, da sme otrok samostojno voziti kolo po javnih prometnih površinah.
a mkp

Naš čas, 2. 6. 2016, barve: CM K, stran 17
2. junija 2016
«»SÜAS
UTRIP
19
Velika pridobitev za majhen kraj
HOROSKOP
Lokovica, 27. maja - Krajani zgornjega dela krajevne skupnosti (KS) Lokovica so pripravili priložnostno slovesnost, na kateri so uradno predali svojemu namenu 150 metrov posodobljenega cestnega odseka ter na novo zgrajeno kanalizacijsko omrežje, na katerega se je za zdaj priključilo osem objektov.
Po besedah predsednika KS Marka Juriča gre za veliko pridobitev za tako majhen kraj. »Je rezultat tvornega sodelovanja KS in občine Šoštanj. Ta je poskrbela za razširitev kanalizacijskega omrežja, KS pa je šla nasproti krajanom, ki so izražali željo po posodobitvi cestnega odseka. S tem smo zmanjšali stroške vzdrževanja.« Letos jih čaka podoben projekt še na območju cestnega odseka Draj-klanc Juri. Tu načrtujejo priključitev šestih objektov na kanalizacijsko omrežje ter posodobitev blizu 500 metrov dolgega cestnega odseka.
Šoštanjski župan Darko Menih
je izrazil zadovoljstvo, ker so po začetnih zapletih našli rešitve, primerne za vse. »Vztrajni ste v KS, vztrajni smo tudi na občinski upravi. Delamo z roko v roki z vsemi KS v lokalni skupnosti, potrebe pa rešujemo glede na potrebe in izdelane projekte, ki so v korist našim občanom.
Upam, da bodo ti to znali ceniti« Menih je še dejal, da jih skrbi, kako bo z denarjem iz Teša. Po podpisani pogodbi naj bi dobila občina letos 2,1 milijona evrov, krajevne skupnosti pa 353 tisoč evrov. Boji se, da tega denarja letos ne bo. »Novi direktor Teša je nedostopen, nima razumeva-
nja za ljudi, čeprav Teš v našem okolju povzroča marsikatero težavo. Naša dolžnost je vrniti naravi vsaj nekaj od tega, kar ji je bilo odvzeto. Tako bomo vsi skupaj lažje preživeli.«
Za prijetno razpoloženje so poskrbeli lokoviški pevci.
■ Tp
Rusalke z medaljami
Skupaj s slovensko reprezentanco uspešne v Budimpešti
Naše sinhrone plavalke so se pretekli vikend - od petka do nedelje, uspešno merile na mednarodnem tekmovanju v sosednji Madžarski. Na XII. Delfin cupu so se med 548 tekmovalkami iz 8 držav in 26 klubov med Slovenkami najbolj izkazale Živa Matjaž z zlatom ter Neja Veter-nik s srebrom v obveznih prvinah. Drugo mesto so osvojile tudi članice kadetske in reprezentančne kombinirane sestave: Pija Lesnjak, Brina Kovač, Neja Britovšek, Lara Govek, Živa Matjaž ter Neja Veternik, Tia
Zgodilo se je...
od 3. 6. do 9. 6.
-	komandir Šaleške partizanske skupine in narodni heroj Miha Pintar Toledo je padel 3. junija 1942 v Lokovici, ko je skušal rešiti ranjenega soborca;
-	3. junija 1963 so začeli s prostovoljnim delom urejati osrednje velenjsko otroško igrišče; že prvi dan se je prostovoljnega dela udeležilo 633 ljudi, ki so ta dan opravili 1967 udarniških delovnih ur;
-	v soboto, 4. junija 1983, so delavci gradbene dejavnosti REK Edvarda Kardelja Zasavje po treh letih dela na koti 42 na globini 407 metrov, to je 42 metrov pod morsko gladino, prebili odprtino na dnu jaška
Marija Delopst, Petra Drev, Janja Skarlovnik in Pia Katarina Kremžar. Bronasto kolajno sta osvojila še dueta N. Veternik / T. M. Delopst in P. Lesnjak / Ž. Matjaž ter solistki Neja Veternik, Pia K. Kremžar.
V kategoriji mlajših in starejših mladink so bile v svojih generacijah z bronastim priznanjem
Preloge;
-	4. junija 1993 so začeli prenavljati velenjski mestni stadion ob jezeru;
-	4. junija 1999 je Velenjčanka Katarina Srebotnik skupaj z Južnoafričanom Pietom Norva-lom zmagala v finalu mešanih dvojic Grand slam turnirja Roland Garos v Parizu; Katarina je prva Slovenka po Mimi Jau-šovec, ki ji je uspel tak podvig;
-	5. junija 1988 je bil na gospodarskem poslopju kmeta Pre-dneka v Zavodnjah ustanovni zbor Šaleškega ekološkega društva;
-	6. junija 1941 je šef civilne uprave za Spodnjo Štajersko z odredbo zaplenil premično in nepremično premoženje vseh premogovnikov in elektrarn in ustanovil delniško družbo, ki
je prevzela vsa podjetja, ki so se na Spodnjem Štajerskem ukvarjala s pridobivanjem in z distribucijo energije, torej tudi velenjski premogovnik s termo-
tekmovanja v obveznih prvinah nagrajene še Hana Britovšek, Petra Drev, Tia M. Delopst, Pia K. Kremžar, Neja Veternik in Janja Skarlovnik.
Več kot dobro so se odrezale tudi naše začetnice v tekmovanju obveznih prvin, ki so v posameznih Kategorijah osvojile: Kaja Pečnik - zlato, Veronika
Hodžic in Lara Govek - srebrno, ter Ajda Maher, Teja Pirto-všek, Karin Božič Rihtar, Manca Glinšek in Maja Flis bronasto priznanje. V mini solu sta se dodatnega priznanja razveselili še Manca Glinšek, srebrnega in Karin B. Rihtar bronastega.
Osrednje velenjsko otroško igrišče (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
elektrarno;
-	leta 1961 je v začetku junija Rudnik lignita Velenje v Fiesi dogradil nov počitniški dom z 62 ležišči; Hotel Barbara, kot se
je dom kasneje preimenoval, pa žal ni več rudniški, saj so ga morali prodati;
-	leta 1999 so 6. junija nogome-tašice Škal osvojile slovenski pokal;
-	nogometaši velenjskega Rudarja so junija leta 1977 postali republiški prvaki in se uvrstili v 2. jugoslovansko nogometno ligo;
-	8. junija leta 2002 je v Šoštanju ob 100-letnici turizma v mestu
potekalo 8. srečanje turističnih društev objezerskih krajev Slovenije, ki so se ga udeležili člani iz 15 turističnih društev;
-	9. junija 2001 je ob Velenjskem jezeru potekalo 15. medobmoč-no srečanje pihalnih orkestrov;
-	10. junija leta 2000 se v Belgiji in na Nizozemskem začne evropsko prvenstvo v nogometu, na katerem prvič sodeluje tudi slovenska reprezentanca. V reprezentanci so bili tudi Ve-lenjčani Amir Karic, Zoran Pa-vlovic in Spasoje Bulajic.
■ Damijan Kljajič
T
Oven od 21. 3. do 20. 4.
Zdelo se vam bo, da vam nič ne gre tako kot si želite. Vprašanje pa je, ali niso vaša pričakovanja enostavno previsoka. Drži, da vašim ljubezenskim težavam še vedno ne bo videti konca. To vas utruja. Vendar pa ni vse tako mračno, kot je videti. Tudi vi se boste morali spremeniti, če želite, da se bo veza, ki je še dokaj sveža, obdržala. Pogovorite se z osebo, ki ji najbolj zaupate, pri tem pa bodite povsem iskreni, saj vas sicer lahko napačno usmeri. To vam bo pomagalo prebroditi ljubezensko krizo, težav pa seveda ne. Te so veliko globlje, saj ne morete pozabiti preteklosti. Težav z denarjem in zdravjem ne boste imeli, a vam to ne bo dovolj. Življenje se vam bo zdelo premalo vznemirljivo, zato ne boste srečni.
Ö
Bik od 21. 4. do 21. 5.
Dobro obdobje je pred vami, na vaše počutje ne bo vplivalo ne vreme in ne zapleti, ki bodo drugim spodnašali tla pod nogami. Prekipevali boste od energije, zato dobro Izkoristite to obdobje. Ob tem se tu in tam ustavite in razmislite, kaj se vam dogaja zadnje čase. Silna čustva, ki vas bodo prevzelaže ob koncu tega tedna, vas lahko hitro popeljejo v nerealne vode in prevelika pričakovanja. Stvari boste hoteli videti po svoje, ne glede na to, kakšne so v resnici. Optimizem vam bo sicer prinesel nekaj lepih trenutkov, a vseeno boste kmalu padli na trdna tla. Če ne prej, že v nedeljo. Žal bo takrat bolelo, sploh, ker boste zaprli vrata na eni strani in vrnitve ne bo. Sedaj vam ne preostane drugega, kot da greste strumno naprej.
Dvojčka od 22. 5. do 21. 6.
Čeprav ne boste pričakovali, se boste znašli v središču pozornosti, kar vam bo zelo ugajalo. V družbi boste bolj zgovorni kot po navadi, zato letošnji junij predstavlja pravi čas za nova poznanstva. Vse, kar morate narediti je, da greste ven in se zabavate. Priložnosti bo veliko, nekaj že ta teden. Tudi glede denarja ne boste Imeli nobenih težav, saj boste končno dobili plačano vse, kar se je nabralo v preteklih tednih neporavnanih računov. Zato boste lahko kupili tudi tisto, kar že nekaj časa načrtujete in si močno želite. Paziti se morate le prehlada, ki vas lahko za nekaj dni spravi v posteljo. Nihanje temperatur je namreč še vedno nevarno, ob toplejših dneh bodo za vas nevarne tudi klimatske naprave. Poskrbite za svojo odpornost, saj ste precej neaktivni. Pozna pomlad je kot nalašč zato.
Rak od 22. junija do 22. julija
Naredili boste nekaj zelo nenavadnega. Čeprav na prvo mesto vedno najprej postavite sebe, bodo vaše odločitve tokrat sprejete v dobro in korist vseh. Na prijatelje boste zato naredili močan vtis in tako popravili svoje napake iz preteklosti. Ne zapravljajte preveč, saj se vamznazgodlti, da bosteob koncu meseca junija ostali čisto brezdenarja. Sicer ne bo prvič, a tokrat se zna zaradi tega spremeniti celo vaš načrt za to poletne počitnice. Naložba bo verjetno morala malo počakati, saj denarja ne boste dobili tako hitro, kot ste računali. Vzemite se v roke tudi kar se življenjskih navad tiče. Kar nekaj jih je, ki bi jih morali prekiniti. Predvsem tistih, ki vam že načenjajo zdravje.
G
E
Lev od 23. 7. do 23. 8.
Občutili boste veliko potrebo po svobodi, a zaman. Nekdo od vaših bližnjih vas bo v naslednjih dneh resnično potreboval. Ne bo vam težko, saj ga imate neskončno radi in bi zanj storili vse. Problem bo v tem, da vam bo tudi zato spet zmanjkovalo časa za vse, karstesizadaliza naslednjedni. Ugotovili boste, daje najbolje, čestvari planirate iz dneva v dan in ne daleč vnaprej. Za nasvet ne sprašujte prijateljev, tokrat se raje odločite sami. Boste že videli, zakaj je to najbolj modro. Seveda je čisto normalno, da se naslednjih dni malo bojite, pa ne zaradi vas. Če boste ostali mirni, bo vse dobro. Ko bo vreme stabilno, pa vsekakor poskrbite, da boste še več na svežem zraku. Zadihajte s polnimi pljuči, tudi kar se osebnih navad tiče, se morate bolj sprostiti.
Tngp
Devica od 24. 8. do 22. 9.
Pregled trenutnih finančnih zmožnosti vam bo povzročil precej skrbi. Morali se boste bolje organizirati, saj zadnje čase preveč zapravljate za nesmiselne stvari. To sicer ni v vaši naravi. A tokrat ste želeli nekomu pomagati in ste ob tem upali, da bo reagiral drugače kotje vednodoslej. Zmota. KI vam bo povzročala toliko skrbi, da boste naslednje dni tudi spali bolj slabo. Tudi v službi zna priti do problemov, ki pa se bodo najpozneje do torka razrešili brez večjih posledic. Zdravje vam ne bo delalo težav, sploh, ker se za svoje počutje zelo trudite tudi sami. Ob koncu tedna se boste nepričakovano zelo dobro zabavali. Spoznali boste nekoga, ki bo pospešil vaš srčni utrip. Tudi, če boste le pomislili nanj. Ne pozabite na rojstni dan ali neki drug osebni praznik bližnje osebe!
Tehtnica od 23.9. do 23.10.
li vse za vsaka ušesa, zato zelo pazite, komu boste zaupali za vas dobro novico, ki pa vsem ne bo všeč. Takoj bo namreč zraven zavist, ki lahko povzroči tudi plaz problemov. Po navadi se vi ne vtiskate v tuje zdrahe, a to ni dovolj, da se drugi ne bi želeli vtikati vvašežlvljenje. Dobro veste, kako je, če želiš nekaj obdržati zase, pa vsi želijo, da jim poveš, zakaj se obnašaš drugače kot sicer. Vztrajajte in raje molčite. Tokrat se vam bo to res obrestovalo. Denarja ne zapravljajte nepremišljeno, ampak ga prihranite za tiste dni, ko boste na dopustu in ga boste res potrebovali več kot sicer. Pri sklepanju poslov z osebami, ki jih še ne poznate, bodite zelo previdni. Tisti, ki se vam bo zdel najbolj profesionalen, se bo kmalu izkazal kot najbolj nezanesljiv!
w
Škorpijon od 24. 10. do 22. 11.
Stres, ki ga v teh dneh ne bo malo, bo žal vplival tudi na vaš ljubezenski odnos, zato si vzemite čas za lastno sprostitev in čas za razvajanje partnerja. Že v prvi polovici junija se boste nekoliko umirili In se spet posvetili družini, kar bo vaše bližnje zelo razveselilo, saj jim je vaše obnašanje vzadnjem času povzročalo precej skrbi. Skrbelo jih je predvsem za vaše zdravje. Ko boste mirnejši, boste naenkrat videli svet okoli sebe v svetlih, veselih barvah. Bolj prijetni do vseh okoli sebe boste naenkrat tudi sami. Jutri pa boste rahlo v dvomih. Če vam dogovor, kako preživeti ta vikend ne leži, ne bodite tiho. Povejte na glas. Tako boste najbolj elegantno zaobšli težave, ki jih bo povzročila vaša odločitev. Partnerju sicer ne bo všeč, a bo hitro pozabil. Sploh, ko bo izvedel, kaj si vi želite početi v naslednjih dneh. Takoj bo za.
Strelec od 23.11. do 22.12.
Čas je, da se malo ustavite. Čeprav se tega ne zavedate, ste si prejšnji teden na urnik dopisali toliko novih obveznosti, da v času, ko prihaja poletje, ne boste mogli niti mirno dihati. Ob tem ste spregledali, da partnerju niste še nič povedali. Ko mu boste, boste morali nekaj stvari preklicati, saj se vam nebo Izšlo. Sploh, ker vas bo nekdo od družinskih članov nekaj dni potreboval le zase. Čeprav ste to vedeli, ste pozabili. To vam bo družina zamerila bolj, kot si lahko mislite. Videti bo, kot da mislite le nase. Težko jim boste dopovedali, da ste preprosto pozabili. Če ste samski, se vam že ob koncu tega tedna obeta nova avantura. Čeprav se po vsej verjetnosti ne bo razvila v nič resnejšega, boste uživali v njej. Vezane čaka miren teden. Skoraj premiren.
Kozorog od 23.12. do 20.1.
Prepričani ste, da bo vaša trenutna sreča trajala večno, ne da bi za to storili kaj posebnega. Pazite, s svojim obnašanjem ste v preteklih dneh že prizadeli partnerja, ki se sicer za zdaj brani z molkom. Ne, ni pozabil. In vi dobro veste, zakaj je tako. Sedaj vas je lahko upravičeno strah, ali ste tokrat prestopili mejo, ki jo je partner še pripravljen odpustiti. Se nekaj dni ne boste vedeli, pri čem ste. Zato boste zelo na trnih. Morda lahko stvari še zgladite, če se boste potrudili in partnerju pripravili presenečenje, povezano le z njim osebno. Čeprav vam ugaja, da se vsak dan odvija enako, vašega partnerja to zelo moti. Zato idejo iščite prav v tem vzorcu življenja - skočite iz svoje kože in počnite stvari, ki jih že dolgo niste. Najprej bo težko. Celo neprijetno. Že kmalu pa boste uživali.
Vodnar od 21.1. do 18.2.
Se nekaj dni boste precej tečni, pa še sami ne boste vedeli, zakaj. Ne spuščajte se v prepire, čeprav imate včasih drugačen pogled na svet kot vaši prijatelji. Na čustvenem področju se vam obeta zelo zanimiv dogodek, če ga boste le znali izkoristiti. Neka oseba bo namreč vrgla oči prav na vas. Od vaše samozavesti pa bo odvisno, kako se bodo zadeve odvijale naprej. Začetek dolgotrajne zveze za tiste, ki ste še samski, ni izključen. Če boste seveda vi tako želeli. Tokrat bo vse odvisno od vas. Tistim, ki ste srečni v svojih zvezah, ne bo do flirta. A pokazali tega ne boste. Napaka. Partner bo začel dvomiti, saj ni slep in gluh. Najprej se pogovorite z njim, da zbrišete vse dvome, potem pa recite bobu bob. Nekaj težav z zdravjem bo povezanih tudi s temi dogodki. Če kašelj ne bo minil, obiščite zdravnika.
X
Ribi od 19. 2. do 20. 3.
Čeprav ste po naravi močno prilagodljivi, boste do konca tega tedna težko opravili vse naloge, povezane s službo ali izobraževanjem. Zato boste močno nemirni. Navzven se vam to ne bo poznalo, tisti, ki vas ne poznajo dobro, niti opazili ne bodo. Vi pa se boste počutili vsak dan slabše. Ne le, da boste imeli slabo vest, tudi utrujeni boste. Spanec tokrat ne bo pomagal, saj bo šlo za psihično utrujenost, ki jo boste premagali šele, ko se boste sprostili. To se ne bo zgodilo prej kot v torek. A se bo. Zato ne bodite nestrpni. Naslednji dnevi bodo kot nalašč za razmislek o prihodnosti. Tisti, ki seže nekaj mesecev naprej. Iskreno si odgovorite na vprašanje, kaj si želite početi čez leto ali dve. Potem pa se lotite načrta, kako boste to dosegli.

Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 20
20
TV SPORED
«»^AS
2. junija 2016
Četrtek, 20. junija
Petek, 21. junija
Sobota, 22. junija
Nedelja, 23. junija
Ponedeljek, 24. junija
Torek, 25. junija
Sreda, 26. junija
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
05.55	Kultura
06.00	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobrojutro
08.00	Poročila
08.08	Dobrojutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Bučke, satir. infor. parodija
11.35	Turbulenca, svet. odd.
12.15	Na vrtičku: Dolenjki, dok. odd.
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Legendarni drenovci, dok. film
14.20	Slovenci v Italiji
15.00	Poročila
15.10	Brez meja, tv Lendava
15.40	Jani Nani, ris.
15.45	Firbcologi
16.25	Profil: Dinah Grace Akello
17.00	Poročila ob petih
17.30 Ugriznimo znanost: Bi lahko bila
Slovenija brez poplav?
17.55	Novice
18.00	Na naši zemlji: Hrast
18.05	Zajček Belko, ris.
18.10	Poldi, ris.
18.15	Bacek Jon, ris.
18.30	Bučke, satir. infor. parodija
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tarča
20.55	Globus
21.25	Prava ideja: Podjetje RCM
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Osmi dan
23.40	Sveto in svet: Nasilje v imenu vere je največje nasilje nad vero, mufti dr. Nedzad Grabus
00.35	Ugriznimo znanost
01.00	Osmi dan
01.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.55	Dnevnik, ponov.
02.50	Info-kanal
05.55	Kultura
06.00	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Bučke, satir. inform. parodija
11.35	Ugriznimo znanost
12.15	Na poti: Na Kriško goro
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Tarča
14.25	Brez reza: dr. Tone Jerovšek -Ustavna listina o samostojnosti kot temelj slovenske drzave
15.00	Poročila, vreme, šport
15.10	Mostovi Hidak
15.40	Olivija, ris.
15.50	Studio kriškraš: Nogomet
16.10	Vetrnica: Rakun
16.35	Duhovni utrip: Judovska
dediščina
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	Slovenski magazin
17.55	Novice
18.00	Urbani športi, dok. film
18.15	Kioka, ris.
18.30	Bučke, satir. inform. parodija
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Ansambel Smeh, 2. del
21.25	Na lepše
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Drzavljan Kane, am. film
01.15	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.40	Dnevnik, ponov.
02.35	Ansambel Smeh, 2. del, ponov.
03.50	Info-kanal
05.55 06.00 07.00 07.15 07.35 08.00 08.20 08.25
08.40 09.05 09.45 10.00 10.15
11.00 11.55 13.00 13.25 13.50 14.20 15.05
16.00 17.00 17.20 18.05 18.30 18.40 18.55 19.00 20.05 21.30 22.20 22.50 00.10 00.35 01.30
Kultura Odmevi
Zgodbe iz školjke: Veter Biba se giba, ris. nan. Smrkci, ris. nan. Studio kriškraš: Znanost Vetrnica: Tiger
Srečo kuha Cmok, kulinarika za
otroke
Firbcologi
Male sive celic, kviz
Mitakov oprimek, dok. film
Urbani športi, dok. film
Razred zase: Zmernost je lepa
čednost
Tv arhiv
Tednik
Dnevnik, vreme, šport O Živalih in ljudeh Na vrtu, svet. odd. Ambienti
Potopljena zgodovina: Koliščarske naselbine v Evropi, dok. odd.
Zaljubljeni v življenje
Poročila, vreme, šport
Posebna ponudba
Jedi za vsak dan z Rachel Allen
Ozare
Zu, ris.
Vreme
Dnevnik, vreme, šport Kuharski mojster, franc. film Pogrešana, 8/8 Poročila, šport, vreme Daj mi, no!, norv. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Tv arhiv
07.00	Živ žav
sledi	Ozi bu, ris.
07.05	Poldi, ris.
07.10	Zajček Belko, ris.
07.15	Emilija, ris.
07.20	Timi gre, ris.
07.30	Kioka, ris.
07.35	Fifi in Cvetličniki, ris.
07.45	Nodi v Deželi igrač, ris.
07.55	Emilija, ris.
08.00	Sara in Raček, ris.
08.10	Medo in Mica, ris.
08.15	Peter Zajec, ris.
08.25	Traktor Tom, ris.
08.35	Zu, ris.
08.50	Robotki, ris.
09.00	Pujsa Pepa, ris.
09.05	Knjiga o džungli, ris.
09.15	Bacek Jon, ris.
09.25	Nabriti detektivi, 1/13
10.00	Nedeljska maša, prenos iz
župnije Biljana v Goriških brdih
10.55	Na obisku
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.25	Ansambel Smeh, 2. del, ponov.
14.45	Čisto_pravi gusar, slovenski film
17.00	Poročila, šport, vreme
17.20	Adamičevi in Privškovi glasbeni dediči - 70 let Big banda Rtv Slovenija
18.10	Naj muzika igra: Helena Blagne
18.40	Muk, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Modna hiša Velvet, 4/16
21.20	Intervju: James W.
Messerschmidt
22.10	Poročila, šport, vreme
22.35	Po sledeh jamesa Steela, dok. odd.
23.35	Na obisku, ponov.
00.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
00.30	Dnevnik, ponov.
01.25	Info-kanal
02.55	«j Q|	^	02 20 Info-kanal	00,35° DSP".
02 50 Inf0-kana|	TVSLOl	TW Qmr	__ _ ^
T\# C| ^	T ^ 06.00 To bo moj poklic: Tapetnik, 2. del ■ »	I	T" OLU I.
I V OI-W	L	06 25 Navrtičku: D°|enjki	06.10 Točka, glasb. odd.	0600 Avtomobilnost
To bo moj poklic: Tapetnik, 1. del
Na vrtičku: Danica in Simon
Kioka, ris.
Ulica sanj, ris.
Neli in Cezar, ris.
Fifi in Cvetličniki, ris.
Knjiga o džungli, ris.
Olivija, ris.
Medvedek, ris.
Emilija, ris.
Vetrnica: Palačinke
Zgodbe iz školjke: Rabarbara
Točka, glasb. odd.
Med valovi
Kino Fokus
Halo TV
Dobrojutro
Alpe, Donava, Jadran
Čas za Manco Košir: Upanje
Halo TV
Vem!, kviz
10 domačih
Pajkec Piko, ris.
Bacek Jon, ris.
Male sive celice, kviz
Avtomobilnost
Slovensko olimpijsko stoletje,
3/11
Avgust v okrožju Osage, am. film Mea maxima culpa: molk v božji hiši, dok. odd. Točka, glasb. odd. Halo TV
Bleščica, odd. o modi Zabavni kanal
06.00 06.25 07.00 07.05 07.15 07.20 07.30 07.40 07.55 08.00 08.05 08.10 08.45 10.00 11.00 11.30 12.15 15.20 16.05 17.00 17.50 18.25 18.55 19.00 19.10 20.00 20.30
21.25 23.30
01.15 02.00 02.50 03.25
05.10 Točka, glasb. odd.
06.00 06.25 07.00 07.05 07.15 07.20 07.30 07.40 07.55 08.00 08.05 08.10
08.45 09.45 10.30
11.05 11.50 14.00 14.30 15.10 16.10 17.00 17.55
20.05 21.45 22.40 23.50 00.35 01.35 03.15
"4.55 Aiisamuei Milen, L. uei, poi
POP pop
24ur. Donov.
To bo moj poklic: Tapetnik, 2. del Na vrtičku: Dolenjki Kioka, ris Ulica sanj, ris. Neli in Cezar, ris. Fifi in Cvetličniki, ris. Knjiga o džungli, ris. Olivija, ris. Medvedek, ris. Emilija, ris.
Vetrnica: Vili zaliva rože Zgodbe iz školjke: Neokrnjena Finska
Točka, glasb. odd. Bleščica, odd. o modi Študentska delovna brigada, dok. film Halo TV Dobro jutro O živalih in ljudeh Na vrtu
Posebna ponudba Dober dan Halo TV
Košarka, liga Nova Kbm za prvaka, 3. tekma finala, Zlatorog Laško - Helios Suns, prenos iz Laškega
V hiši, franc. film
Tv arhiv, dok. odd.
Polnočni klub: Pismonoša
Točka, glasb. odd.
Halo TV
Zabavni kanal
Košarka, liga Nova Kbm za
prvaka, 3. tekma finala, Zlatorog
Laško - Helios Suns, posn.
Ansambel Smeh, 2. del, ponov.
.10 Točka, glasb. odd. 07.00 Najboljše jutro 09.15 Dober dan 10.10 Meje mojega jezika so meje
mojega sveta, dok. film 11.20 Na lepše 12.00 10 domačih
12.50 Magazin Fifa, Pot v Rusijo, odd. o športu
13.15 Pot v Rio, odd. pred olim. igrami 13.55 Kajak kanu, sp, SL na divjih
vodah, prenos iz Ivree 15.40 Slovenija danes 17.00 Gimnastika, ep, ekipno (Ž),
prenos iz Berna 18.45 Robanov Joža, dok. feljton 19.15 Urbani športi, dok. film 19.30 Razred zase: Zmernost je lepa čednost
20.05 13. festival »Sredi zvezd 2016«,
Žalec 22.10 Zvezdana 22.55 Večer z lutkami: Šefov sin 23.40 Bleščica, odd. o modi 00.15 Aritmija
00.45 Aritmični koncert: Balladero
01.40 Športni posnetki
sledi Kajak kanu, sp, SL na divjih
vodah, posn. 03.15 Gimnastika, ep, ekipno (Ž), posn.
iz Berna 04.15 10 domačih 04.45 Polnočni klub: Pismonoša
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Zebra Zigbi, ris.
07.15	Gospodična Žuža, ris.
07.25	Zebra Zigbi, ris.
07.40	Wendy, ris.
08.05	Hotel 13, nan.
08.25	Tv prodaja
08.40	Dr. OZ, am. ser.
09.35	Tv prodaja
10.05	Italijanska nevesta, nan.
11.05	Tv prodaja
11.20	Nedolžna vsiljivka, nan.
12.20	Tv prodaja
12.35	KomisarRex, nan.
13.45	Toskana, ljubezen moja, nan
15.35	Nedolžna vsiljivka, nan.
16.30	24ur popoldne
16.55	Italijanska nevesta, nan.
17.55	Komisar Rex, nan.
18.55	24ur, vreme
18.58	24ur
20.00	Čista desetka, nan.
21.00	MasterChefSlovenija
22.30	24urzvečer
23.05	Battle Creek, nan.
00.00	Hiša iz kart, nan.
01.05	Vohun v nemilosti, nan.
02.00	24ur zvečer, ponov.
02.35	Zvoki noči
©
06.00	24ur
07.00	Zebra Zigbi, ris.
07.15	Gospodična Žuža, ris.
07.25	Zebra Zigbi, ris.
07.40	Wendy, ris.
08.05	Hotel 13, nan.
08.25	Tv prodaja
08.40	Dr. Oz, am. ser.
09.35	Tv prodaja
10.05	Italijanska nevesta, nan.
11.05	Tv prodaja
11.20	Nedolžna vsiljivka, nan.
12.20	Tv prodaja
12.35	Komisar Rex, nan.
13.45	Toskana, ljubezen moja, nan.
14.35	Nedolžna vsiljivka, nan.
15.35	Italijanska nevesta, nan.
16.30	24ur popoldne
16.55	Italijanska nevesta, nan.
17.55	Komisar Rex, nan.
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Čista desetka, nan.
21.00	Pravkar poročena, am. film
22.50	Eurojackpot
22.55	24ur zvečer
23.25	Osvoji ljubezen, am. film
01.20	Do nazga, ang. film
03.05	24ur zvečer, ponov.
03.35	Zvoki noči
06.00 07.00 07.25 07.50 08.20 08.35 09.05 09.30 10.00 10.15 12.10 12.25 13.20
13.50 14.50 18.00 18.55 18.58 20.00 21.50 00.20 02.15
24ur
Chuck in prijatelji, ris. Tačke na patrulji, ris. Radovednica Bibi, ris. Gospodična Žuža, ris. Wendy, ris. Lego Nexo vitezi, ris. Ninja želve, ris. Tv prodaja
Glej kdo se oglaša, am. film Tv prodaja
Nepremagljivi dvojec, 3. del Gospa Eastwood z družbo, am. ser.
Čista hiša, nan. Znan obraz ima svoj glas Čista desetka, nan. 24ur vreme 24ur
Očkov vrtec, am. film Terminal, am. film Neprijetna resnica, dok. film Zvoki noči
06.00 Avtomobilnost 06.30 Duhovni utrip 06.45 35. srečanje tamburašev Slovenije
07.40 Posebna ponudba, svet. odd.
08.40 Slovenija danes
09.40 Naravni parki Slovenije: Krajinski
park Sečoveljske soline 10.30 Žogarija
11.00 Gimnastika, ep, finali na posam.
orodjih (Ž), prenos iz Berna 12.55 Kajak kanu, sp, SL na divjih
vodah, prenos iz Ivree 14.00 Gimnastika, ep, finali na posam.
orodjih (Ž), posn. iz Berna 15.00 Pot na EP 2016, odd. o nogometu 15.30 Pot v Rio, odd. pred olim. igrami 16.15 Zvezdana
16.30 Pot v Rio, odd. o olimpijskih
igrah 17.15 Ambienti 17.50 Zaljubljeni v življenje 18.40 Prirejanje stav, dok. film 19.10 Avtomobilnost 19.45 Žrebanje Lota 19.55 Nogomet, prijateljska tekma, Slovenija : Turčija, prenos iz Ljubljane 22.15 George Gently (VII.), 4/4 23.45 Adamičevi in Privškovi glasbeni
dediči, ponov. 00.35 Naj muzika igra; Helena Blagne 01.00 Športni posnetki sledi Nogomet, prijatel. tekma,
Slovenija : Turčija, posn. 02.45 Kajak kanu, sp, SL na divjih
vodah, posn. iz Ivree 03.50 Zabavni kanal 05.10 Aritmični koncert: Bailadero
pop
06.00	24ur, ponov.
07.01	Zebra Zigbi, ris. 07.25	Tačke na patrulji, ris. 07.50	Radovednica, Bibi, ris. 08.20	Gospodična Žuža, ris. 08.40	Wendy, ris.
09.35	Lego Nexo vitezi, ris.
09.45	Ninja želve, ris.
10.10	Tv prodaja
10.25	Sezona lova 3, am. film
11.55	Tv prodaja
12.10	Nepremagljivi dvojec, nan.
13.05	Čista hiša, nan.
14.00	Terminal, am. film
16.30	Osvoji ljubezen!, am. film
18.20	Vrtičkanje
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Eksotični hotel Marigold, ang. film
22.20	Mreža, am. film
00.35	Prenašalci, am. film
02.15	Zvoki noč
©
©
08.55	Nap
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	Pop corn
11.35	Aktualno
12.35	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
13.00	Videospot dneva
13.05	Videostrani, obvestila
17.25	Napovedujemo
17.30	Strokovnjak svetuje: Bonton pri
nakupovanju
18.00	Deklica, ki je sovražila knjige, gledališka predstava Vrtca Velenje
18.25	Zmigajmo skupaj
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.05	Videospot dneva
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Naj viža
21.15	Regionalne novice 3
21.20	Migaj raje z nami
21.50	Iz oddaje Dobro jutro
23.20	Videospot dneva
23.25	Videostrani, obvestila
©
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	Naj viža
11.50	Strokovnjak svetuje: Bonton pri
nakupovanju
12.20	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.45	Videospot dneva
12.50	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Miš maš
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Videospot dneva
18.50	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Popotniške razglednice:
Madagaskar
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Velenje, mesto rocka: skupina
Utrip in skupina Oko
22.00	Iz oddaje Dobro jutro
23.30	Videospot dneva
23.35	Videostrani, obvestila
08.55 Napovedujemo 09.00 Miš Maš
09.40 Ustvarjalne iskrice (163), Etui za
sončna očala 10.00 Mura Raba TV 10.20 Migaj raje z nami 10.50 Videospot dneva 10.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Deklica, ki je sovražila knjige, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.25 Zmigajmo skupaj 18.40 Dotiki gora: Zelnarica 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2395. VTV magazin, regionalni
informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 20 let Veselih Štajer, posnetek 1.
dela koncerta 21.25 Jutranji pogovori 22.55 Aktualno: Oskrba s pitno vodo v
porečju Drave 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila
05.55	Utrip
06.10	Zrcalo tedna
06.55	Dobro jutro
10.15	Jedi za vsak dan z Rachel Allen
10.35	10 domačih
11.05	Bučke, satir. inform. parodija
11.40	NaGlas!
12.10	Družabno življenje živali, dok. odd.
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Sveto in svet: Nasilje v imenu
vere je največje nasilje nad vero
14.20	Osmi dan
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
16.00	Brez reza: France Bučar in Jože Pučnik
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	Razred zase: Seks, otroci in vse
ostalo
17.55	Novice
18.00	eRTeVe
18.15	Pavle, ris.
18.30	Bučke, satir. inf. parodija
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, šport, vreme
20.00	Tednik
21.00	Studio city
22.00	Poročila, šport, vreme
23.05	Opus
23.40	Glasbeni večer
01.15	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.40	Dnevnik, ponov.
02.35	Info-kanal
TV SLO T
06.00	To bo moj poklic: Inštalater
strojnih inštalacij, 1. del
06.25	Na poti: Na Kriško goro
07.00	Kioka, ris.
07.05	Ulica sanj, ris.
07.15	Neli in Cezar, ris.
07.20	Fifi in Cvetličniki, ris.
07.30	Knjiga o džungli, ris.
07.40	Olivija, ris.
07.55	Medvedek, ris.
08.00	Emilija, ris.
08.05	Zgodbe iz školjke: Klobuk
08.10	Zgodbe iz školjke: Josip Jurčič
08.50	Točka, glasb. odd.
09.35	Brez pik in vejic o Venu Tauferju,
portretni film
10.25	Duhovni utrip
11.00	Halo TV
11.55	Dobro jutro
14.10	Polnočni klub: Pismonoša
15.35	Ljudje in zemlja
16.25	Avtomobilnost
17.00	Halo TV
18.00	Vem! kviz
18.35	To bo moj poklic: Urar, 2. del
19.00	Neli in Cezar, ris.
19.10	Palček Smuk in zvezde, ris.
19.15	A veš, koliko te imam rad, ris.
19.30	Fletni Gaji, ris.
19.35	Mitakov oprimek, dok. film
20.00	Skrivnost opic, dok. odd.
20.55	Lov (II.), 3/3
22.30	Spomini, pogov. odd.
23.20	Točka, glasb. odd.
00.05	Bučke, satir. inform. parodija
00.50	Zabavni kanal
05.20	Točka, glasb. odd.
05.40	Kultura
05.45	Odmevi
06.55	Dobro jutro
11.15	Bučke, satir. inform. parodija
11.35	Obzorja duha
12.15	Podobe Slovenije: Kostel
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.30	Studio city, ponov.
14.20	Kaj govoriš?=So vakeres?
15.00	Poročila
15.10	Kanape, tv Lendava
15.40	Muk, ris.
15.50	Srečo kuha Cmok, ponov.
16.25	Profil: Marijan Rupert
17.00	Poročila, šport, vreme
17.25	Ljudje podeželja: Anini jeleni
17.35	Živo - življenje in voda na Krasu
17.55	Novice
18.00	Utrinek, izob. odd.
18.05 Jani Nani, ris.
18.20	Bučke, satir. inform. parodija
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Anno Domini, 11/12
21.00	Dosje: Latentna vojna
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Pričevalci: Karolina Klančar
00.40	Živo - življenje in voda na Krasu
01.00	Slovenski magazin
01.25	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.50	Dnevnik, ponov.
02.45	Info-kanal
TV SLO T
06.05	To bo moj poklic: Inštalater
strojnih inštalacij, 2. del
06.30	Družabno življenje živali, dok. odd.
07.00	Kioka, ris.
07.05	Ulica sanj, ris.
07.15	Neli in Cezar, ris.
07.20	Fifi in Cvetličniki, ris.
07.30	Knjiga o džungli, ris.
07.40	Olivija, ris.
07.55	Medvedek, ris.
08.00	Emilija, ris.
08.05	Vetrnica: Dvojčici zebri
08.10	Zgodbe iz školjke: Veter
08.25	Žogarija
09.05	Točka, glasb. odd.
10.10	Tv arhiv
11.00	Halo TV
12.10	Dobro jutro
14.25	Ansambel Smeh, 2. del
15.55	Dober dan
17.00	Halo TV
17.50	Vem!, kviz
18.25	To bo moj poklic: Inštalater
strojnih inštalacij, 2. del
18.50	Neli in Cezar, ris.
19.00	Palček Smuk in zvezde, ris.
19.05	A veš, koliko te imam rad: Sence
19.20	Fletni Gaji, ris.
19.25	Studio kriškraš: Znanost
19.45	Vetrnica: Tiger
20.00	Na žogi svet stoji, dok. odd.
20.55	Večer z lutkami: Šefov sin
21.45	Pogrešani sin, 8/8
22.50	Ambienti, ponov.
23.20	Festival Godibodi 2015: Letni vrt
Skupnosti Italijanov, Koper
00.20	Točka, glasb. odd.
01.05	Aritmični koncert: Balladero
02.00	Zabavni kanal
05.10	Točka, glasb. odd.
Točka, glasb. odd.
pop POP
06.00 24ur. Donov.
PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš Maš, 09.40 2394. VTV magazin 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Športni torek 10.15 2395. VTV magazin 10.35 Kultura, informativna oddaja 10.40 Dober večer, gospod predsednik Marjan Mačkošek, predsednik GZS
11.40 20 let Veselih Štajer, posnetek 1.
dela koncerta 12.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.30 Iz glasbenega arhiva VTV, Še
pomnite prijatelji 2 14.40 Videostrani, obvestila 17.25 Napovedujemo 17.30 Strokovnjak svetuje: Bonton pri
nakupovanju 18.00 Ustvarjalne iskrice (162), Okvir za špangice
18.20 Čas za nas, tabornike, Taborniki
za lepši svet 19.00 Pop corn: Fierine, Zlatko 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža: ans. Jerneja Kolarja, Kvintet slovenskih deklet, Mladi korenjaki 21.20 Jutranji pogovori 22.50 Velenje, mesto rocka: skupina
Utrip in skupina Oko 23.50 Videostrani, obvestila
06.00	24ur, ponov.
07.00	Zebra Zigbi, ris.
07.15	Gospodična Žuža, ris.
07.25	Zebra Zigbi, ris.
07.40	Wendy, ris.
08.05	Hotel 13, nan.
08.25	Tv prodaja
08.40	Dr. Oz, am. ser.
09.35	Tv prodaja
10.05	Italijanska nevesta, nan.
11.05	Tv prodaja
11.20	Nedolžna vsiljivka, nan.
12.20	Tv prodaja
12.35	Komisar Rex, nan.
13.45	Toskana, ljubezen moja, nan.
15.35	Nedolžna vsiljivka, nan.
16.30	24ur popoldne
16.55	Italijanska nevesta, nan.
17.55	Komisar Rex, nan.
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Pravkar poročena, am. film
21.50	24ur zvečer
22.25	Battle Creek, nan.
23.20	Hiša iz kart, nan.
00.20	Vohun v nemilosti, nan.
01.15	Državljan Diareja ali kdo je
Tomaž Lavrič, dok. film
02.20	24ur zvečer, ponov.
02.55	Zvoki noči
06.00	24ur, ponov.
07.00	Zebra Zigbi, ris.
07.15	Gospodična Žuža, ris.
07.25	Zebra Zigbi, ris.
07.40	Wendy, ris.
08.05	Hotel 13, nan.
08.20	Tv prodaja
08.35	Dr. Oz, am. ser.
09.30	Tv prodaja
10.00	Italijanska nevesta, nan.
11.00	Tv prodaja
11.15	Nedolžna vsiljivka, nan.
12.15	Tv prodaja
12.30	Komisar Rex, nan.
13.40	Toskana, ljubezen moja, nan.
15.35	Nedolžna vsiljivka, nan.
16.30	24ur popoldne
16.55	Italijanska nevesta, nan.
17.55	Komisar Rex, nan.
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Preverjeno
21.10	Mamin dan, nan.
22.15	24ur zvečer
22.50	Battle Creek, nan.
23.45	Hiša iz kart, nan.
01.00	Vohun v nemilosti, nan.
01.55	24ur zvečer, ponov.
02.30	Zvoki noči

©
08.55 Napovedujemo
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja
10.30 Napovedujemo
10.35 2393. VTV magazin, regionalni
informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.50 Videospot dneva 11.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Skrbimo za zdravje, Bolezni ožilja
19.00 Regionalne novice 2
19.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.25 Videospot dneva
19.30 Videostrani, obvestila
19.55 Vabimo k ogledu
20.00 Iz našega arhiva: Ivek, kdo te je
ubil? dokumentarni film 20.50 Regionalne novice 3 20.55 Flaying Picket, posnetek
koncerta 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila
08.55 Napovedujemo
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja
10.30 Napovedujemo
10.35 Iz našega arhiva: Ivek, kdo te je
ubil? dokumentarni film 11.25 Flaying Picket, posnetek koncerta
12.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.50 Videospot dneva
12.55 Videostrani, obvestila
17.55 Napovedujemo
18.00 Nanovo, The Artifex
18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.00 Videospot dneva
19.05 Videostrani, obvestila
19.55 Vabimo k ogledu
20.00 2396. VTV magazin, regionalni
informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Športni torek 20.35 Dotiki gora: Vajnež 20.55 Napovedujemo 21.00 Strokovnjak svetuje: Pogodba o
delu za določen čas 21.30 Mura Raba TV, informativna oddaja
22.00 Iz oddaje Dobro jutro 23.30 Videospot dneva 23.35 Videostrani, obvestila
05.40	Kultura
05.45	Odmevi
06.55	Dobro jutro
11.15	Bučke, satir. inform. parodija
11.45	Opus
12.15	Na vrtičku: Štajerke
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Intervju: James Messerschmidt
14.20	Prava ideja: Podjetje RCM
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.40	Male sive celice, kviz
16.25	Profil: Sandi Buh
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	Turbulenca, svet. odd.
17.55	Novice
18.00	Na naši zemlji: Rut
18.05	Sara in Raček, ris.
18.15	Medo in Mica, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Arthur Newman, am. film
21.40	Kino Fokus
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Besi, 1/4
01.15	Turbulenca, svet. odd.
00.40	Dosje: Latentna vojna
01.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.00	Dnevnik, ponov.
02.55	Info-kanal
TV SLO T
06.00	To bo moj poklic: Klepar -
krovec, 1. del
06.25	Podobe Slovenije: Kostel
07.00	Kioka, ris.
07.05	Ulica sanj, ris.
7.15	Neli in Cezar, ris.
07.20	Fifi in Cvetličniki, ris.
07.30	Knjiga o džungli, ris.
07.45	Olivija, ris.
07.55	Medvedek, ris.
08.00	Emilija, ris.
08.05	Sreča je ... če začneš obed s
sladico, ponov.
08.10	Zgodbe iz školjke: Vabilo na piknik
08.25	Zgodbe iz školjke: Težave viteza Gabra
08.40	Kanape, tv Lendava
09.25	Točka, glasb. odd.
10.25	10 domačih
10.55	eRTeVe
11.10	Halo TV
12.00	Dobro jutro
14.10	Adamičevi in Privškovi glasbeni dediči
15.15	Naj muzika igra: Helena Blagne
15.55	Dober dan
17.00	Halo TV
17.55	Šport
18.55	Neli in Cezar, ris.
19.00	Palček Smuk in zvezde, ris.
19.10	A veš, koliko te imam rad:
Žvižganje
19.20	Fletni Gaji, ris.
19.25	Srečo kuha Cmok, kulinar. za
otroke
19.50	Žrebanje Lota
20.00	Muzikajeto
20.25	Čas za Manco Košir: Ljubezen
21.20	70. sezona Društva slovenskih
skladateljev
22.20	Bleščica, odd. o modi
22.55	Aritmija
23.25	Aritmični koncert: Red five point star
00.35	Točka,glasb. odd.
01.20	Halo TV
02.20	Zabavni kanal
05.10	Točka, glasb. odd.
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Zebra Zigbi, ris.
07.15	Gospodična Žuža, ris.
07.25	Zebra Zigbi, ris.
07.40	Wendy, ris.
08.05	Hotel 13, nan.
08.25	Tv prodaja
08.40	Dr. Oz, am. ser.
09.35	Tv prodaja
10.05	Italijanska nevesta, nan.
11.05	Tv prodaja
11.20	Nedolžna vsiljivka, nan.
12.20	Tv prodaja
12.35	Komisar Rex, nan.
13.45	Toskana, ljubezen moja, nan.
15.35	Nedolžna vsiljivka, nan.
16.30	24ur popoldne
16.55	Italijanska nevesta, nan.
17.55	Komisar Rex, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	MasterChef Slovenija
21.20	Gorski zdravnik, nan.
22.20	24ur zvečer
22.55	Mamin dan, nan.
23.30	Battle Creek, nan.
00.25	Policijska družina, nan.
01.20	Vohun v nemilosti, nan.
02.15	24ur zvečer, ponov.
02.50	Zvoki noči
©
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	2396. VTV magazin, regionalni -
informativni program
10.55	Kultura, informativna oddaja
11.00	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.25	Videospot dneva
11.30	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Ustvarjalne iskrice, (UI 164),
Hodulje iz pločevink in kolebnica
18.20	Žogarija 4
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva
19.15	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Pogovor v studiu
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Pop corn: Kingston
22.05	Iz oddaje Dobro jutro
23.35	Videospot dneva
23.40	Videostrani, obvestila
Naš čas, 2. 6. 2016, barve: CM K, stran 17
2. junija 2016

prireditve
«»SÜAS	21
KNJIŽNI kotiček
Lucinda RILEY: Hiša orhidej
od - Odrasli / 821-311.2 - Družbeni roman
V romanu irske pisateljice se prepletata dve zanimivi ljubezenski zgodbi. Prva je zgodba mladega Hennrya, bodočega edinega angleškega dediča velikega posestva Wharton parka. Ta se po vojni in vojnem ujetništvu na Tajskem silovito zaljubi v prikupno domačinko Lidio. Rad bi ostal z njo, všeč mu je dežela in njeni ljudje. Splet okoliščin in predvsem dolžnosti pa mu ne dovoljujejo, da bi ostal na Tajskem in bil
srečen. Vrniti se mora domov in prevzeti posestvo, čeprav je nesrečen do konca svojih dni. Ta zgodba se dogaja po 2. svetovni vojni. Druga zgodba, ki je usodno povezana s prvo, pa se dogaja v sedanjosti. To je zgodba mlade in svetovno uspešne pianistke Julie. Julija v tragični prometni nesreči v Franciji, kjer je živela, izgubi ljubljenega moža in triletnega sinčka. Po boleči izgubi se vrne domov, v Anglijo, da bi si opomogla v bližini svoje sestre, očeta in Wharton parka. Sprejme vabilo sestre v Wharton park, kjer je Julia v mladosti pri babici in dedku preživela v rastlinjaku toliko lepih, nepozabnih ur. Na posestvu sreča novega lastnika, mladega in postavnega Kitta, v katerega se nehote zaljubi. Babica, ki je še živa, Juliji in vsem skupaj razkrije resnico o skrivnosti Wharton parka.
David J. SMITH: Če ...
ml - Mladina / 03 - Enciklopedije Za vse male in velike radovedneže, ki jih zanima, kako bi bilo, če ... Naš svet, naš planet in vesolje, vse je tako zelo staro, tako zelo veliko in tako zelo daleč, da si težko predstavljamo, težko razumemo, kako vse skupaj deluje. V tej poučni knjigi pa so stvari in dogodki pomanjšani oziroma predstavljeni na način, ki je otrokom bližje. Tako je na primer naše življenje predstavljeno kot velikanska pica, ki jo razrežemo na več kosov. Kosi pice so različno veliki, saj tudi v našem življenju potrebujemo različno veliko časa za spanje, igro, šolo, učenje ... Na koncu pa so dodani še koristni nasveti za starše in učitelje, ki morajo mladim radovednežem pomagati in jih spremljati pri raziskovanju. Navedeni so tudi viri, to so otroške knjige, poročila in spletne strani, ki so bile uporabljene za nastanek te knjige in po katerih bi bilo mogoče še zanimivo seči.
Vinko
MODERNDORFER: Kit na plaži
ml - Mladina / M - Leposlovne knjige do 13. leta
Trinajstletna Nika je najstnica, ki se je pred kratkim iz Francije z družino preselila v Slovenijo. Je nova na šoli, a ker je zelo bistra, jo vse zanima, je polna idej in ker drugim zelo rada pomaga pri učenju in domačih nalogah, postane hitro priljubljena in si hitro najde prijatelje. Njenim sošolcem,
predvsem ljubosumni Petri, se zdi iz dneva v dan bolj nenavadno, zakaj jih Nika nikoli ne povabi k sebi domov. Kljub obilici obšolskih dejavnosti bi Nika lahko našla pet minut časa, da jim razkaže vsaj svojo sobo, saj stanujejo čisto blizu. Nekega poznega popoldneva jo radovedni sošolci presenetijo, čakajo jo v njihovi dnevni sobi in pijejo sok. Sledi šok, ko spoznajo Nikine-ga mlajšega bratca Igorja, ki se obnaša, kot da je malo nor. Nika je vsa iz sebe. Noče biti drugačna, saj je drugačen že njen brat Igor, ki ima downov sindrom. Sledi odkrit pogovor. Na koncu se Igor s tem, ko jim pove in pokaže tisto, kar res čuti in misli s svojo drugačnostjo in občutljivostjo, prikupi vsem in jih združi, poveže v prave prijatelje. Knjiga, ki jo je vredno prebrati in naj se dotakne vseh. V razmislek o drugačnosti.
Anna WOLTZ: Nenavaden teden s Tesso
ml - Mladina / P - Leposlovne knjige od 10. do 13. leta
Med enotedenskimi prvomajskimi počitnicami na majhnem turističnem nizozemskem otoku se pred nami razkrije nenavadno in zelo močno prijateljstvo med enajstletno domačinko, deklico Tesso in desetletnim turistom Samuelom. Samuelov starejši brat si že prvi dan počitnic zlomi gleženj in tako postanejo počitnice dolgočasne. A ne za dolgo. Samuel na srečo spozna navihano Tesso, ki je polna poči-
tniških domislic in ki kar takoj prevzame glavno besedo, da se ves čas nekaj dogaja. Oba Samuel in Tessa potrebujeta družbo, saj imata vsak svoje težave z odraščanjem. Obema so na srečo všeč čudne oziroma nenavadne dogodivščine. Samuel pomaga Tessi izpeljati res drzen načrt. Knjiga oz. zgodba je bila večkrat nagrajena in si zares zasluži posebno pozornost.
Antonie
SCHNEIDER: Gospod Vesel in gospa Mrak
ml - Mladina / C - Sz / Slikanice zabojčki
Gospa Mrak živi čisto sama in mrka v sivi hiši, dokler se nekega dne čisto zraven njene sive hiše, vrta in ograje ne pojavi gospod Vesel. Najprej si uredi hišo, da vsa sije od veselja, na svojem vrtu pa poseje rože in zasadi drevesa. Gospod Vesel se je veselil čisto vsega. Kot se tudi spodobi, je šel pozdravit gospo Mrak in jo povabiti, naj se mu pridruži na vrtu. Gospa Mrak, ki je gospoda Vesela mrko in nejevoljno na skrivaj opazovala s svoje sive hiše, ga je odslovila, češ da ne potrebuje njegove družbe, da je raje sama. Čez nekaj časa pa gospa Mrak opazi, da se v njeni hiši in na njenem vrtu, dogaja nekaj čudnega, nekaj se spreminja. Stopi na vrt iz svoje sive hiše in ostrmi. Prevzame jo veselje in navdušenje. Od takrat se skupaj z gospodom Veselom veselita življenja in vsega lepega.
■ FHita P Š
NAŠ ČAS online www.nascas.si
www.issuu.com7nascas
kdaj • kje • kaj
VELENJE
Četrtek, 2 junij
13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice
13.30 Dom za varstvo odraslih Velenje
Bralne urice 16.00 Galerija Velenje
Grafična delavnica 3DS Max z Miho Cojhtrom 16.30 in 18.00
Dom kulture Velenje, velika dvorana
Podelitev predšolske bralne značke 17.00 Hospic, Zdravstveni dom Velenje, 2. nadstropje
Skupina za žalujoče odrasle 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku
Bridge turnir 18.00 Knjižnica Velenje, preddverje Srečanje članov Gobarskega društva Marauh 18.00 Društvo Novus, Družinski center Harmonija
Pogovorni večer za ženske -Zamegljena občutja, povezana z materinstvom 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Potopisno predavanje Branka Roškarja Camino ali Le s trmo in motivacijo do cilja 19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana
Preddiplomski koncert - Alja Koren, mezzosopran
Petek, 3. junij
10.00 Center Hiša, zavetišče za brezdomne
24-urna izkušnja življenja 12.00 TRCJezero
Mednarodno tekmovanje z modeli čolnov na daljinsko vodenje za pokal MO Velenje 16.00 Galerija Velenje
Grafična delavnica 3DS Max z Miho Cojhtrom
19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Predstavitev knjige Dane Ograjenšek Objem besed 19.30 Glasbena šola velenje, Orgelska
dvorana
Koncert študentov violine Akademije za glasbo v Ljubljani 21.00 eMCe plac Klubski večer
Sobota, 4. junij
8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica
Mestna tržnica Velenje s spremljevalnim programom Kmečka ohcet 10.00 Vila Rožle - Sončni park Ta veseli dan / Druga otroška olimpiada Sodelujem - zmagujem 10.00 Stari trg 19, nad Hišo mineralov Kalifornija, ustvarjalna delavnica 10.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Volk in kozlički, lutkovna predstava LG Velenje 12.00 TRCJezero
Mednarodno tekmovanje z modeli čolnov na daljinsko vodenje za pokal MO Velenje 17.00 KAC, Efenkova 61 b pa LAČENka party 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Kresna noč, zaključni nastop Plesnega studia N Velenje 20.00 Letni kino ob Škalskem jezeru Koncert Vratolom 16
Nedelja, 5. junij
12.00 TRCJezero
Mednarodno tekmovanje z modeli čolnov na daljinsko vodenje za pokal MO Velenje
Ponedeljek, 6. junij
9.30 Dom za varstvo odraslih Velenje Javna vaja Godbe veteranov univerze za III. življenjsko obdobje 10.30 Vila Rožle
Zaključek projekta Odpadek naj ne bo samo odpadek 13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 18.00 Glasbena šola Velenje, velika dvorana
Kviz iz nauka o glasbi 3 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledališče: biografska
drama Mož, ki je poznal neskončnost Einstein v Mehiki
Torek, 7. junij
13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice
17.00 Vila Rožle
Torkova peta - Igrajmo se
Sreda, 8. junij
7.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod Mušenik - Pikov vrh - Pikovo
13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice
16.00 Galerija Velenje Tečaj fotoshopa
ŠOŠTANJ
Petek, 3. junij
18.00 Kulturni dom Ravne Šoštanj Obletnica čebelarske družine Ravne Sobota, 4. junij 10.00 Park v Topolšici
Kali - sejem urbanega vrtnarjenja 10.00 Mestna galerija Šoštanj
Razstava sekcije ročnih del pri DU Šoštanj 15.00 Park v Topolšici
28. druženje Fičo kluba Velenje Nedelja, 5. junij
14.00 Park v Topolšici
6.metuljev dan - družinska prireditev Ponedeljek, 6. junij
8.00 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj
Sprehod za zdravje 10.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Knjižni Sejem 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru
Redni tedenski bridge turnir Torek, 7. junij 17.00 Vila Mayer
Sejem urbanega vrtnarjenja
Topolšica - V soboto (4. junija) od 10. do 17. ure bo v zdraviliškem parku v Topolšici potekal sejem urbanega vrtnarjenja Kali - moj vrt moj stil. Organizira ga Lončarski center Bahor s ciljem širjenja vrtnarskih znanj, spodbujanja samooskrbnega vrta ter razvoja ekološkega vrtnarjenja. Na sejmu bodo obiskovalci našli odgovore na številna vprašanja, kot so: kaj so vertikalne grede, kako uporabljati za vrtno pohištvo transportne palete, kako učinkovite so OLLA posode, kakšne so prednosti visoke grede ...
Na dogodku bo sodelovala priznana specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Miša Pušenjak in odgovarjala na vprašanja, povezana z naravnim pridelovanjem rastlin.
■ mkp
Metuljev dan
KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka
PLANET SAMSKIH
Planeta Singli (Poljska) Romantična komedija, 136 minut Režija: Mitja Okorn
Igrajo: Maciej Stuhr, Agnieszka Wiedlo-cha, Piotr Glowacki, Weronika Ksi^žki-ewicz, Tomasz Karolak idr. Petek, 3. 6., ob 18.00 Nedelja, 5. 6., ob 20.15
PTICE SELIVKE
Les oiseaux de passage (Belgija) Otroška avantura s podnapisi, 83 minut Režija: Olivier Ringer Igrajo: Clarisse Djuroski, Léa Warny, Alain Eloy, Myriem Akkhediou idr. Petek, 3.6., ob 18.15 - m. dvor. Sobota, 4.6., ob 18.15 - m. dvor. Nedelia, 5.6., ob 17.00 - m. dvor.
ALICA IZZA OGLEDALA
Alice Throught the Looking Glass (ZDA) Družinska avantura, 113 minut Režija: Tim Burton
Igrajo: Johnny Depp, Anne Hathaway, Mia Wasikowska, Rhys Ifan, Helena Bon-ham Carter, Sacha Baron Cohen Petek, 3. 6., ob 20.30 3D Sobota, 4. 6., ob 18.00 Nedelja, 5. 6., ob 18.00 3D
WARCRAFT: ZAČETEK
Warcraft (ZDA)
Akcijska epska avantura, 124 minut
Režija: Duncan Jones
Igrajo: Travis Fimmel, Paula Patton, Ben
Foster, Dominic Cooper, Toby Kebbell, idr.
Petek, 3.6., ob 22.35
Sobota. 28.4.. ob 20.10
EISENSTEIN V MEHIKI
Eisenstein in Guanajuato (Nizozemska, Belgija, Finska, Mehika, Francija) Romantična komedija, biografija, 105 m. Režija: Jacques Peter Greenaway Igrajo: Elmer Bäck, Luis Alberti, Maya Zapata idr.
Petek, 3. 6., ob 20.00 - m. dvor. Sobota, 4. 6., ob 20.30 - m. dvor. Nedelja, 5. 6., ob 19.00 - m. dvor.
KUNG FU PANDA 3
(ZDA) Animirana komična pustolovščina sinhroniziran v slovenščino, 108 minut Režija: Alessandro Carloni, Jennifer Yuh Slovenski glasovi: Klemen Slakonja, Pavle Ravnohrib, Tone Kuntner, Klemen Mau-hler, Pia Zemljič, Tanja Ribič, idr. Nedelja, 5.6., ob 16.00,3D - otroška matineia
Torkova peta - ustvarjalnica za otroke in odrasle Sreda, 8. junij
13.00 Središče za samostojno učenje Računalniška delavnica: Facebook -nadaljevalni 1
ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 3. junij
17.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Podelitev predšolske bralne značke Ostržek in predstava Romeo in Julija (Lutkovno gledališče Velenje)
Nedelja, 5. junij
8.00 Prostori Društva upokojencev Merjenje krvnega sladkorja
9.00 Martinova vas
Palačinke - mesne, zelenjavne, sadne, gobove,...; TDŠ
Ponedeljek, 6. junij
18.00 Knjižnica Šmartno ob Paki »Ta vesela urica«,
19.00 Sejna soba v Hiši mladih
Svetniška pisarna Liste za napredek občine
Torek, 7. junij
18.00 Marof Joga
18.00 Sejna soba v Hiši mladih
Delavnice uporabne nemščine
Lunine mene
V Termah Topolšica se bo v nedeljo, 5. junija odvijal že 6. Metuljev dan, ki se ga je lani udeležilo več kot 2000 obiskovalcev. Vse poteka v znamenju učenja mladih, predvsem šolarjev o različnih poklicih, ki vključujejo pomoč ljudem - od gasilcev, policije, vojske, jamarjev, kluba vodnih športov, tabornikov, plesnih šol ... Za otroke bodo delovale različne delavnice in še in še. Velika pozornost bo seveda namenjena tudi metuljem, saj imajo v Topolšici posajenih na stotine metuljnikov.
Terme so povabile osnovne šole v Sloveniji, da naredijo dan še bolj pester s svojimi likovnimi prispevki o metuljih. Za tehniko so letos izbrali grafiko. Najboljše bodo tudi nagradili.
Obiskovalcem se obeta zares prijetna nedelja, ki jim bo gotovo popestrila dan.
5. junija, ob SM, prazna luna - mlaj
CITY CENTER Celje
•	Četrtek, 2.6., 14.00-19.00 Bio-tržnica
•	Petek, 3.6., 14.00 Kmečka tržnica
•	Nedelja, 5.6., 11.00 Pravljične urice v Džungli, Čarobna školjka
•	Do 3.6. Mali nogomet Citycentra
•	10.-12.6. Slovenska vojska se predstavi
•	10.6. Cityband 2016
•	Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycentro-vem kartingu na vrhnjem parkirišču:
•	Torek-petek: 14.00-21.00, sobota: 10.00-21.00, nedelja: 10.0020.00
•	Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki
HOUSTON, IMAMO PROBLEM!
Houston, We Have a Problem! (Slovenija, Hrvaška, Nemčija, Češka, Kata) Igrano-dokumentarna fikcija, 88 minut Režija: Žiga Virc
Nastopajo: Josip Broz -Tito, Slavoj Žižek, John F. Kennedy, Richard Nixon, idr. Ponedeljek, 6. 6., ob 18.00
MOŽ, KI JE POZNAL NESKONČNOST
The Man Who Knew Infinity (VB) Biografska drama, 108 minut Režija: Matt Brown
Igrajo: Jeremy Irons, Dev Patel, Stephen Fry, Toby Jones, Jeremy Northam idr. Ponedeljek, 6.6., ob 20.00 - filmsko aledališče
■
rtnlio VELENJE 88,9 Mhz 107.8 Mhz
Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 22
22
OBVEŠČEVALEC
»"WAS
2. junija 2016
Nagradna križanka Osmica
A
RADIO VELENJE
TRGOVINA OSMICA ŠOŠTANJ
Aškerčeva 24, ŠOŠTANJ Tel: 03 588 17 90, GSM: 051 215 928
TRGOVINA OSMICA VELENJE
Koroška 44, VELENJE Tel.: 03 586 41 01, GSM: 031 654 635
Vsak dan: 7. - 20., ned.: 8. - 13. ure.
ZA ROJSTNODNEVNA PRAZNOVANJA IZBERITE ZABAVO NA VIRTUALNEM BOWLINGU!
V TRGOVINI OSMICA PA BODO PRIPRAVILI VSE POTREBNO ZA DOBRO ZAKUSKO.
V	zabaviščnem centru VIRTUALNI BOWLING na Koroški 44 v Velenju si lahko praznovanje popestrite z bowlingom, biljardom, zračnim hokejem, pikadom ...
V	OSMICI v Šoštanju in v Velenju slovijo po ugodnih cenah in ponudbi.
Po želji vam pripravijo vse za piknike, narezke, kanapeje in pijačo, v službo ali domov. Lahko naročite že ohlajeno pijačo ali pa celo najamete točilno napravo. Če boste v Osmici za kakšno priložnost naročili česa preveč, kar se rado zgodi v želji, da česa ne bi zmanjkalo, vam vse, kar ostane in je še originalno zaprto, vzamejo nazaj!
Izrezano geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, Kidričeva 2 a, Velenje, s pripisom "OSMICA" najkasneje do 13. junija . Izžrebali bomo tri nagrade. 3x dve uri bowlanja.
NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE "OSMICA", objavljene v tedniku Naš čas, 19. maja, so:
2 uri bowlanja: GAŠPER BANDELJ, Subotiška 19,3320 Velenje
2 uri bowlanja ZDRAVKO PREDOVNIK, Kardeljev trg 3, Velenje
2 uri bowlanja: BOJANA PODKRIŽNIK, Jagoče 11, Laško
Nagrajenci bodo potrdila o nagradi prejeli po pošti.
Do 8 številk zastonj!
»«WAS
Naročniki ceneje objavljajo male oglase in zahvale.
Pokličite 03/ 898 17 51
Naročilo lahko pošljete po e-pošti: press@nascas.si ali se oglasite na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.

i*
h
Gostja v oddaji Zdravniški nasveti bo mag. Marjetka Škorja, klinični dietetik v Splošni Bolnišnici Slovenj Gradec. Tema: hujšanje
ČETRTEK, 2. junija
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Oddaja o beguncih; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PETEK, 3. junija
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SOBOTA, 4. junija
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
NEDELJA, 5. junija
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PONEDELJEK, 6. junija
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
TOREK, 7. junija
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SREDA, 8. junija
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
Naš čas, 2. 6. 2016, barve: CM K, stran 17
2. junija 2016
«»SÜAS
OBVEŠČEVALEC
23
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA)
NUDIM
SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Goli-jan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495
mali OGLASI
ODDAM
DVA boksa za konja v Šmartnem ob Paki oddam v najem. Možnost velikih izpustov. Gsm: 041 491 709
NEPREMIČNINE
V OKONINI občina Ljubno prodam zazidljivo parcelo, 610 m2. Cena po dogovoru. Gsm: 031 319 764
PRIDELKI
DOMAČE rdeče vino (jurka in izabela) prodam. Gsm: 031 824 292 SENO v kockah, jabolčnik, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371.
ŽIVALI
PRODAJA nesnic v nedeljo, 5. 6., od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 8761 202, gsm: 041 442 162
JAGENČKE, težke od 25 do 30 kg prodam za zakol ali nadaljnjo rejo. Gsm: 031 542 798
RAZNO
PO SIMBOLIČNI ceni prodam dve leti staro sobno pohištvo z dodatnimi malimi elementi ter posteljo 140 x 200. Gsm: 031 776 606 TRI leta staro sedežno garnituro za dnevni prostor prodam za 190 €. Vzrok prodaje je premajhna dnevna soba. Gsm: 041 686 143
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do
14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 4. in 5. 6. - Ana Božič, dr. dent. med.
VETERINARSKA POSTAJA
Šaleška Veterina, d.o.o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13:
Začasno zaprto.
Mali oglasi, zahvale @ 898 17 50
GIBANJE
prebivalstva
UE Velenje POROKE
Krajnc Peter, Rače-Fram, Brezula 40 in Nachtigal Sabina, Šenčur, Voglje, Vrtna pot 8.
SMRTI
Kumprej Frančišek, roj. 1931, Ljubno, Primož pri Ljubnem 47; Racman Marija, roj. 1946, Celje, Nušičeva ulica 14; Mastnak Erika, roj. 1944, Žalec, Gotovlje 114 b.
habit
nepremičnine
Hablt d.0.0. Kmotto «. Vklen|a
tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223
4-sobno stanovanje v Velenju, na odlični lokaciji, desni breg, 93,9 m2, adaptirano 2006, 3/5 nad. ER: D (60-105) kWh/m2a. Cena 80.700 evr.
2-sobno stanovanje, Kardeljev trg, Velenje, 51,9 m2, adaptirano leta 2000, P/8nad. ER: D (60-105) kWh/m2a. Cena: 46.592 evr.
več na
■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si
Terme Zreče
Fizioterapevt svetuje ...
mag. Simona Pavlič Založnik,
univ. dipl. org., višji fizioterapevt
S pravočasno vrhunsko terapijo do hitrih rezultatov.
Imate bolečine v sklepih, mišicah, težko hodite in se prepogibate, ne morete spati, čutite okorelost, mravljince ter pomanjkanje ravnotežja? V Termah Zreče izvajamo vrhunske manualne fizioterapevtske tehnike, ki jih dopolnjujemo z najsodobnejšo tehnologijo na področju fizioterapije. Manualne tehnike, kot so ortopedska medicina obravnave sklepov, mišic in ligamentov Cyriax, terapija Trigger oz. terapija mišičnih zatrdlin in manipulacija fascije oz. mišične ovojnice, vam bodo pomagale pri akutnih in kroničnih bolečinah v sklepih in mišicah, po zvinih, zlomih, izpahih, pri športnih poškodbah ter težavah s sklepi zaradi obrabe. Pomagali in svetovali vam bomo tudi s predoperativno in takojšnjo pooperativno rehabilitacijo. Poseben poudarek namenjamo individualni obravnavi, ki jo izvaja fizioterapevt s posebnimi znanji in dolgoletnimi izkušnjami na področju ortopedije in travmatologije. Vsaka fizioterapevtska tehnika je povsem prilagojena pacientovemu zdravstvenemu stanju oz. njegovim težavam. Terapija je najuspešnejša, kadar se izvede individualno in v čim hitrejšem času po poškodbi ali obolenju.
......................................!NS-
FIZIOTERAPIJA „TAKOJ"
Poleg standardnih rehabilitacijskih postopkov v procese zdravljenja vključujemo strokovne specialnosti, kot so Cyriax, Trigger, nevromišični taping, manipulacija fascije, izokinetično testiranje in treniranje mišic, ocena in trening ravnotežja ter proprioceptivna terapija.
Specialna fizioterapevtska obravnava 2 + 1 GRATIS
Specialna fizioterapevtska obravnava z uporabo specialnih manualnih tehnik v kombinaciji z elektroterapijo, ultrazvočno terapijo ali laserjem. Ponudba velja ob predložitvi tega kupona in nakupu 2 specialnih fizioterapevtskih obravnav v času do 31. 08. 2016.
Informacije in naročanje:
T 03/75 76 270, E zdravstvo@unitur.eu, I www.terme-zrece.eu

GOZDARSKI VITLI GOZDARSKE KLEŠČE CEPILNIKI DRV KROŽNE ŽAGE OVIJALCI DRV
frj T:+386 (0)3 777 U 23 051 665 566, 051 647 716 E: trgovinaSuniforest.si www.uniforest.si
ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO >V SPOMIN
Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.
03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si
Naročniki jih objavite ceneje.
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
03 89817 58 / epp@nascas.si
Profesionalno In s pleteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vaših najdražllh
03 896 44 90
03 896 44 91 24 ur na dan
Plačilo na obroke
SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREDNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI:
•	prevoz pokojnika
•	ureditev dokumentacije
•	s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si
Ni konec, ko pride tvoj zemeljski konec. Le vsakodnevno orodje pospraviš in se odpraviš k počitku.
Po isti poti, koder odhajaš, nevidno prihajaš nazaj -med svoje, ki jih ne nehaš ljubiti in ki živijo od tvoje ljubezni.
ZAHVALA
Tiho je odšel mož, oče in stari ate
JANKO AUBREHT
iz Lipja 30. 4. 1960 - 14. 5. 2016
Vsako slovo je težko, še posebej, če je to slovo sredi poti življenja, sredi vsega lepega, kar te obdaja, vsega, kar si in bi si še želel postoriti. Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vse izraze sočutja, denarno pomoč, darovano cvetje,
sveče in svete maše. Posebna hvala družinam Sp. Lipja, članom ŠDL-ja, družini Petre, govorniku gospodu Vladu Videmšku, pevcem, gospodu župniku za opravljen obred in Pogrebni službi Usar. Vsem in vsakemu posebej še enkrat Hvala.
Vsi njegovi
Ugasnila je luč življenja in se prižgala luč spomina.
In to je edina luč, ki nikoli ne ugasne.
ZAHVALA
MAJDA FINKŠT
roj. TERAN 13. 2. 1939 - 8. 5. 2016
Ob boleči izgubi naše drage mame in babice se iskreno zahvaljujemo
za izraze sožalja in podporo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem. Hvala Pogrebni službi Usar, govornikoma gospe Magdi Stvarnik in gospodu Jožetu Zimšku za poslovilne besede, gospodu župniku Mateju Dečmanu za opravljen obred, pevcem, društvom, dežurni ekipi ZD Velenje, UKC Maribor - intenziva.
Posebna zahvala dr. Lazarju za dolgoletno zdravljenje.
Njeni najdražji: Boštjan, Metoda in Gal
Naš čas, 2. 6. 2016, barve: CM K, stran 24
Pogled na deske, ki so bile najbolj popularne pred tremi desetletji, je bil nostalgičen. Tudi za tekmovalce, ki znova odkrivajo čare surfanja.
Bojana Špegel
Velenje, 29. maja - Velenjsko jezero je, čeprav se na njem uradno kopalna sezona še ni zaživela - to naj bi se zgodilo konec meseca junija - minuli konec tedna, ko so se temperature povzpele na poletnih 30 stopinj Celzija, oživela. Tudi po zaslugi društva ZOO station, ki je v petek odprl SUP sezono, ta dan pa se je začela tudi tridnevna 'Vintage wind slam' regata. Mednarodna regata je bila rahlo nostal-gična, saj smo lahko na Velenjskem jezeru gledali surfarje na zgodovinskih deskah. Mnogi od njih so nanje ponovno stopili po mnogih letih, in to prav zaradi tega tekmovanja. Tekem časovno niso mogli napovedati, saj so čakali na veter. Tega je bilo ob visokih temperaturah vsak
dan dovolj zato, da so bili nad dogodkom navdušeni tudi tujci. Sploh tisti, ki so na Velenjskem jezeru surfali prvič. Mnogi pa so, hote ali nehote, ta konec tedna že okušali, kako mokro in toplo je jezero, saj je bilo tudi kopalcev precej.
Miro Škorjanc iz ZOO Statio-na je bil vesel, ker je bila udeležba tekmovalcev dobra. Povedal nam je: »Maja smo, vzdušje pa je noro. Ponosen sem, da smo prav mi pripravili prvo mednarodno tekmo, z njo se je prav pri nas začel svetovni pokal za jadralne deske razreda open division ll. V dveh dneh smo izvedli 6 plo-vov prvenstva, zadnji dan pa še 2. Hkrati smo pripravili odprto regato za državno prvenstvo, ki je štelo za državno. Če bo šlo tako naprej, bo na tem jezeru še veselo, verjamem, da bo letošnja
sezona odlična,« nam pove ves nasmejan.
Najboljšemu vzdevek »kralj jezera«
Veseli so bili tudi, ker so se na tekmovanjih odlično odrezali domačini. Med njimi je bil najboljši Jaka Pristošek, ki ga prijatelji kličejo kar »king of the lake« (kralj jezera). »Dolgo je, odkar smo začeli surfati. A prav Velenjsko jezero nas je vedno povezalo, tudi rezultati, ki smo jih s temi deskami dosegali v bivši Jugoslaviji, so bili odlični. Potem so prišla leta, ko nismo nič surfali. A stara ljubezen nikoli ne umre, zato nas je sedaj kar nekaj, ki smo spet zelo aktivni surfarji.
To je šport, ki ostane v »nogah«, zato smo tudi po mnogih letih že po nekaj vožnjah veliko nadomestili.« Izvemo, da so pred tekmo resno trenirali, da je bilo malo tekmovalnosti, so pa pripravljali tudi klubske tekme. Ker je bil cel minuli konec tedna veter odličen, je bil naš sogovornik prepričan, da lahko zmaga vsak od njih. Štela pa je tudi taktika in obrati. Naslednje tekme za svetovni pokal bodo v Grčiji in Španiji, evropsko prvenstvo pa bo v Brestu. Koliko bo tam velenjskih sur-farjev, še ne vedo, a želijo si, da bi se udeležili vsaj dveh.
Med starostami velenjskih su-rfarjev je tudi Stane Hafner, ki je užival v tekmah. »Da, bil sem
Prostore PPP Celje odprli tudi s svečanostjo
Selitev in združitev bo pripomogla k večji prometni varnosti na celotnem območju Policijske uprave Celje
Milena Krstič - Planine
Velenje, 26. maja - Na Kopališki cesti v Velenju je bila v četrtek svečanost, na kateri sta generalni direktor policije Marjan Fank in župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič slovesno odprla prostore Postaje prometne policije Celje. Udeležbo na svečanosti je napovedala tudi ministrica za notranje zadeve Vesna Gyorkos Žnidar, vendar jo je zaradi zadržanosti - dopoldne so začeli zaključne aktivnosti za vrednotenje poklica policista -morala odpovedati.
-r
_ f * V
Udeleženci svečanosti so ugotavljali, da so na idealni lokaciji.
>
Mestna občina Velenje je prostore oddala v brezplačno uporabo.
»Ni pogosto, da se srečamo ob otvoritvi novih prostorov policije,« je dejal direktor PU Celje Jože Senica in obnovil dogajanje, ki je pripeljalo do dogodka. Ko sta se v okviru racionalizacije leta 2011 združili Policijska uprava Celje in Policijska uprava Slovenj Gradec, so začeli zaradi učinkovitejšega dela iskati tudi prostore, ki bi na enem mestu združili obe prometni policijski postaji. Mestna občina Velenje jim je v brezplačno uporabo ponudila objekt na idealni lokaciji in z dovolj parkirnimi mesti.
Objekt so obnovili, prenovili prostore v njem in jih v zelo kratkem času tudi opremili.
Marjan Fank je poudaril, da v tem primeru ne gre za klasično selitev, ampak za združevanje dveh enot na eni lokaciji. Izrazil je zadovoljstvo, da je Policiji pri tem z brezplačno uporabo prostorov šla na roko Mestna občina Velenje. »Prometna policija ima največ dela na terenu, prisotnost na terenu je njihova naloga. Največ je v stiku z ljudmi in temu bomo z organizacijo dela sledili,« pravi. »Selitev in združitev bo pripomogla k večji prometni varnosti na celotnem območju Policijske uprave Celje,« je dejal.
Župan Bojan Kontič pa je v svojem nagovoru poudaril, da nova lokacija prometne policije
Prostore sta svečano odprla generalni direktor Policije Marjan Fank in župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič.
s prisotnostjo policistov na terenu daje veliko dodano vrednost preventivi v cestnem prometu tudi v šestem največjem slovenskem mestu. »Vidni ste!« je dejal. »Z oddajo prostorov brez najemnine smo dosegli cilj, ki ga že-
limo doseči - večjo prometno varnosti. Prepričan sem, da so prostori dobri in da bomo z roko v roki pri zagotavljanju varnosti naših občanov sodelovali tudi v prihodnje.«
med prvimi velenjskimi surfarji, spomin ne nese več tako daleč, slike pa pričajo, da je bil takrat, na začetku osemdesetih, pravi trenutek. Lahko pa rečem, da danes doživljamo rojstni dan. Upam, da bodo tokrat ljudje na občini, ki prisegajo na šport in razvoj turizma, končno spregledali, da imamo v Velenju biser. Tu lahko naredimo noro podobo športnega jezera in zapolnimo vse obale, tako tiste, ki so že urejene, kot tiste, ki še bodo.« Prav od njega izvemo, da so nekateri tekmovalci iz tujine Velenjsko jezero spoznali
Supanje vse bolj popularno
Začetka sezone so bili veseli tudi vsi, ki prisegajo na veslanje na deskah, vse bolj popularno supanje. Tega so letos nadgradili s postavitvijo 20 krat 25 metrov velikega napihljivega igrišča, na katerem s pomočjo posebnih vesel in žoge fantje in možje spravljajo žogo v gole. Menda je naporno, a zelo fajn. Sicer pa bodo v lepem vremenu odslej supi tudi na izposojo. Tudi to poletje bodo na svoj račun prišli vsi, ki se navdušujejo nad jogo na supih. Gre za projekt ZOO Stationa in Mladinskega odbora turistične zveze Velenje, ki se je že lani odlično prijel. Ljubitelji tega vedno bolj popularnega športa na vodi pa se lahko odločijo tudi za SUPfit - vodeno aerobno vadbo na supih.
že pred 35 leti, a so se precej čudili, ko so videli, kakšno je danes. Tisti, ki ga niso poznali, so bili odprtih ust. »Vsi trdijo, da imamo morje doma, žal pa ga še ne izkoriščamo, kot bi ga morali,« doda Hafner, ki je prepričan, da bodo pomagali tudi številni v vodne športe zaljubljeni zanesenjaki.
Dve novi priznanji za Promenado Velenje
Velenje, 31. maja - Projekt Promenada Velenje je pretekli teden prejel dve novi mednarodni priznanji na odmevnih arhitekturnih dogodkih v Benetkah in Budvi. Promenado sta strokovni žiriji, sestavljeni iz opaznih imen arhitekture, izbrali za zmagovalca kategorije 'Public Space' arhitekturne nagrade 'The Plan Award 2016', ki so jo podelili v sklopu konference Perspektive v sredo, 25. maja, v Benetkah. Prav tako je dobila priznanje 'Special Mention' v sklopu nagrade 'S.Arch Award 2016', ki je bila podeljena v četrtek, 26. maja, na arhitekturni konferenci S.Arch - Next Architecture v Budvi. Promenada Velenje se je uvrstila tudi med finaliste bienalne nagrade 'European Prize for Urban Public Space', ki jo bodo 4. julija podelili v Barceloni. Naj spomnimo, da je idejno zasnovo prenove promenade pripravil Velenjčan Dean Lah iz arhitekturnega biroja ENOTA iz Ljubljane.
a bš
Konec tedna merjenje gasilskih moči
Šmartno ob Paki, 4. junija - V soboto med 8. in 11.30 bo na nogometnem igrišču v Šmartnem ob Paki tekmovanje mladine Gasilske zveze Šaleške doline (GZ ŠD), ki ga zveza organizira skupaj s PGD Šmartno ob Paki. Pionirji in pionirke ter mladinci in mladinke se bodo pomerili za Gasilsko zvezo Šaleške doline in 1. pokalno tekmo savinjsko-šaleške regije. Na tekmovanju pričakujejo preko 70 enot iz naše GZ ŠD in savinjsko-šaleške regije. V nedeljo se bodo na istem prizorišču pomerili še člani in starejši gasilci GZ ŠD. Tokrat pričakujejo več kot 60 enot iz gasilske zveze. Tekmovanje bodo začeli ob 7. uri.
a bš
Pridite na kmečko ohcet
Velenje, 4. junija - Turistična zveza Velenje z vsemi svojimi društvi in Društvom podeželske mladine Vinska Gora to soboto pripravlja prikaz kmečke ohceti. Letos bodo šege in navade, od klicanja neveste do šranganja in ohceti same, pripravili v središču mesta pri Centru Nova. Dogajanje se bo razživelo kmalu po 8. uri, saj bodo turistična društva pripravila razstavo jedi, ki so jih nekoč stregli na kmečkih ohcetih. Ob 9. uri pa bodo začeli prikazovati kmečko ohcet, ki bo, pravijo organizatorji, tudi letos prava paša za oči.
a bš
a