sLo\)ensk<\ FOR A. F REE SLOVENIA PREŠERNOVA ZDRAVIJICA Nazadnje še, prijatlji, kozarce zase vzdignimo, ki smo zato se zbrat'li, ker v srcu dobro mislimo. LETNIK XXXIV -VOLUME XXXIV PUBLISHED MONTHLY BY: SLOVENIAN NATIONAL FEDERATION OF CANADA, 646 EUCLID A VE., TORONTO, ONT., KANADA, M6G 2T5 __JANUAR 1983 - STEV. 1. No 1 Opozorilo Pismo iz Slovenije Z današnjo številko začenja S.D. izhajati v novem formatu. K spremembi sta nas prisilile stan-darizacija in modernizacija tiskarne. Kot boste lahko ugotovili,je obseg časopisa še vedno isti in zato sprememba ne predstavlja nikakega postopnega umika iz slovenske javne pozor-nice. Mogoče bo novi format še bolj primeren za branje in upamo, da bodo naročniki z njim zadovoljni. Ob tej priliki bi si dovolili pozvati vse naročnike in druge Slovence, ki S.D. od časa do časa berejo, da finančno podpro časopis, ki tako pogumno in vztrajno in z velikim idealizmom propagira idejo slovenske državne samostojnosti. Res je, da danes naš časopis ni edini, ki ta ideal zagovarja, je pa prvi ki je že čez 30 let skrupolozno dosleden v zvestobi slovenski državni ideji. Ce in v koliko je bil uspešen, bo pokazala zgodovina. Je pa dejstvo, da je v letih po vojni ideja o samostojni slovenski državi le pognala korenine in se v današnjih dneh vedno bolj razcveta, ko vsem Slovencem postaja vedno bolj jasno, da sedanji dom slovenskemu narodu ne nudi svobode, ne ščiti dovolj jezika in drugih kulturnih narodnih vrednot in da jih gospodarsko izžema. Ne vemo, če se bo ta cilj v naši življenski dobi uresničil, vemo pa, da je edino pravilen in da se je zanj vredno žrtvovati. Pomagajte nam! Vsem tudi sporočamo, da smo odprli posebni poštni predal, ki vam je odslej na razpolago za plačevanje oglasov, naročnine in darov v tiskovni sklad. Prav tako pa lahko naslovite eventualno pošto za urednika na isti poštni predal, ki je: ..Slovenska Država" VVillovvdale, Station A P.O. Box 393. Ontario Canada M2N 5T1 Uredništvo in Uprava SD Dopolnilo V našem poročilu o prvem nastopu svobodnih Slovencev na mednarodnem književnem sejmu v Frankfurtu manjka podatek, da je bila razstavljena tudi najnovejša knjiga Andreja Kobala "Slovenec v služi FBI in druge zgodbe ameriških Slovencev, "ki jo je izdala Družba sv. Mohorja v Gorici. Posebna zahvala za prostor v oddelku Hrvatske krščanske—demokratske stranke na sejmu gre dr. Juretu Petričevicu, hrvatskemu znanstveniku in publicistu iz Brugga v Švici, ki bo v kratkem izdal senzacionalno knjigo o biološkem uničevanju hrvatskega in slovenskega naroda v SFRJ; ter profesorju dr. Vitomirju Dessantolu iz Frankfurta. Slovenija 1983 Zdaj se ne bomo več dosti vozili, ker je bencin za naše plače zelo drag, povrhu pa še na bone. Na mesec ga dobimo po 40 litrov na osebni avto. Nas tepe nedavna devalvacija, posebej pa še poštene imetnike hranilnih vlog in starčke. Vsi nismo pokvarjeni, zaradi nekaj koritarjev in izprijencev bomo zdaj plačevali kazen vsi povprek. Nihče od navadnih članov Socialistične zveze delovnega ljudstva namreč ni vedel, da tičimo tako globoko v dolgovih. Nosilci visokih funkcij pa nam tega niso povedali, čeprav. so imeli vpogled v resnično finančno stanje države. Ljudem ni vseeno in so včasih kar ostri na sestankih in se ne strinjajo s kolektivno odgovornostjo. Na vse to pa doslej ni nihče dal zaradi tega ostavke, da bi pomiril navadne delavce. Zanimiv je naš ukrep za polog (deposit) 5 000 N Din za prvi prestop meje. Cez eno leto, ko naj bi bil vrnjen denar, bo vreden okrog polovico manj. To je velik korak nazaj. Čuti se že občutno pomanjkanje rezervnih delov za marsikaj. Marsikak avto bo zdaj obstal. Upam, da takšno "vojno stanje" ne bo trajalo dolgo, saj ne moreš kaznovati velike večine poštenega ljudstva, samouprav-Jjalcev. Le ti pa o ukrepih niso poprej razpravljali. Našim slovenskim politikom to ni ravmo pogodu, ker so s tem indirektno prizadeti naše manjšine onkraj meja. Pišejo, da dosti izvažamo, toda preveč za vsako ceno, torej pod ceno. Ne vem sicer, koliko dobimo za izvoženo govedo, toda govedine skoraj ni več v mesnicah. Jabolka izvažamo po 6,- din, doma pa stanejo 12.00 - 16.00 din... Res je prav, da smo ponosni, toda tudi ponosu so nekje začrtane meje, Ce bomo žalostni, ga bomo pa pili. Vinska trta je letos Obrodila, kot že dolgo ne tako obilno. Pri Vas imate brezposelnost, zdaj pa postaja ta problem tudi pri nas predvsem za mlade. Dosti maturantov raznih šol že opravlja navadna nekvalificirana dela - pa še srečni so, da so prišli do svojega kruha. Ves svet se je zaplaniral! Kdo je kriv za to krizo? Ali res prehiter tempo civilizacije človeštva? Ne - človeška lakomnost, napuh in nehumanost... Našo razstavo so z denarno podporo omogočili nekateri rojaki iz Canade, iz Združenih držav in iz Evrope. Med zadnjimi se je, kakor vsako svobodno slovensko stvar, zlasti izkazal rimski hotelir g. Vinko Levstik. Od organizacij pa je zamisel znatno podprla Zveza društev slovenskih pro-tikomunističnih borcev Tabor. ZASKRBLJENOST. VPRAŠANJA... REŠITEV... Konec leta 1982... Vsepovsod je veselo razpoloženje, podkrepljeno s prešerno glasbo, petjem, plesom in rokovanjem z vsevprek voščili za srečno novo leto 1983. Vendar je to samo zunanji, površen obraz prehodne dobe v kateri živimo, maska, ki smo jo nadeli na obraz, da vsaj za kratek čas, samo na videz, razbremenimo sebe skrbi in težav. V resnici pa je v vsem tem občečloveškem in spontanem vrvežu poleg veselja tudi veliko zavestne zaskrbljenosti. In ta splošna, globalna zaskrbljenost zadeva tako poedince in družine kot narode. Naš zdecimiran slovenski narod ni izvezet. Zaradi že desetletja trajajoče genocidne politike slovenskih komunistov, je slovenenski narod veliko bolj prizadet kot pa drugi narodi. ZAKAJ? Ze samo bežen pogled nazaj v našo bližnjo preteklost-dobrih štirideset let! - nas bo prepričal, da je ta naša narodna zaskrbljenost upravičena. V črnino odetem scenariju teh strašnih dogodkov vidimo vso slovensko tragiko, ki z očitajočim prstom kaže na slovenske komuniste, ki so pomorili na tisoče nedolžnih, narodno zavednih Slovencev in s tem nečloveškim, protinarodnim ravnanjem povzročili poleg tega še narodno-kulturno in gospodarsko-politično razdejanje, narodno propast.. V zadnji svetovni vojni je po razpadu kraljeve Jugo-Slavije sledila trojna sovražna okupacija, ki je terjala na tisoče žrtev. To trpljenje je povečala nato še maloštevilna slovenska komunistična partija, ki je vdinjena mednarodnemu komunizmu najprej z odkritim sodelovanjem pomagala okupatorjem redčiti zavedne slovenske vrste. Po 22. juniju 1941. leta pa je po ukazu kominterne vsilila slovenskemu narodu še krvavo, neosvobodilno komunistično revolucijo, ki je že med vojno pomorila na tisoče zavednih Slovencev, po končani vojni pa brez sodnega postopka nečloveško pobili v Kočevskem Rogu, Tehar-jih, Celju, Hrastniku, Trbovljah, Kranju, St. Vidu, Radovljici, Velikovcu in drugih krajih razdejane Slovenije nad 13 000 slovenskih domobrancev in nemajhno število pripadnikov drugih bojnih formacij, edinih in resničih borcev za slovensko narodno svobodo. Za mnoge narode je končana zadnja vojna pomenila konec trpljenja. začetek vsestranske obnove, upanje na boljšo in lepšo bodočnost. Do onemoglosti ranjen slovenski narod pa ni imel te sreče. Protinarodna, genocidna politika sedanjih komunističnih oblastnikov, ki se je pričela že med vojno, se načrtno nadaljuje v tej ali oni obliki še danes. Sedanja komunistična slovenska republika je prazen nič, zveneč naslov brez narodnih pravic, brez prave državne vsebine in zato brez vsake življenske moči, ki je neobhodno potrebna za vsestransko narodno rast. Slovenski narod je že vsa povojna leta žrtev mnogovrstnega srbskega imperializma, ki se z vso krutostjo izvaja na gospodarsko-političnem, narodno-kulturnem, jezikovnem, ideološkem in administrativnem področju. Na nobenem področju našega narodnega življenja nam ni prizanešeno. Slovenski narod je z davki in drugimi obveznimi dajatvami v sorazmerju s številom prebivavstva in dejanske gospodarske zmogljivosti ne samo preobremenjen ampak naravnost vsestransko izkoriščan, tako rekoč ponovno okupiran in kot tak duhovno in snovno zasužnjen. Poleg vsega tega pa je srbski imperializem našel še nov način, novo sredstvo, s katerim slabi slovensko narodno rast in to je: načrtno naseljevanje Srbov in pripadnikov drugih narodov sedanje komunistične Jugo-Slavije v Sloveniji. S pomočjo in popolnim odobravanjem slovenskih komunistov ustvarjajo srbski im-perialisti v Sloveniji novo Liko. Danes je že v Sloveniji čez 250 000 tujcev, ne kot sezonski delavci, gostje, pač pa že pravi gospodarji. Slovenske narodne vrednote, tudi svetinje imenovane, bi se morale z vsakim mladim slovenskim rodom okrepiti in zbirati take življenjske pogoje, v katerih bi nemoteno rasle; tako pa so po krivdi sedanjih komunitičnih oblastnikov načrtno ovirane, namerno omalovaževane, prezirane in prav zato obsojene na smrt. Ce se bo ta protinarodna genocidna politika srbskih im-perialistov, ki jo izvajajo z odobravanjem in dejansko pomočjo slovenski komunistov nadaljevala v sedanjem obsegu, bomo Slovenci že v naslednjih 25 letih kot narod izginili. Slovenski narod bo tako na svoji, že tisoč let in čez last eči in posedujoči zemlji, postal narodno nezavedna manjšina, kateri bodo oblastno gospodovali Srbi, Italijani, Avstrijci in Madžari. Nič čudnega torej, da se danes ljudje v komunistični Sloveniji upravičeno vprašujejo: "Ali smo se za to borili", "Ali so neznosne razmere v katerih živimo, plačilo za vse žrtve, ki smo jih doprinesli v toliko opevani osvobodilni vojni?", "Ali je to bratska Jugo-Slavija?", "Ali je to svoboda, katero so nam komunistični voditelji obljubljali?", "Ali je to demokracija?"... Taka in podobna vprašanja so danes v moralno razkrojeni in gospodarsko razdejani Sloveniji vedno bolj pogosta, glasna in drzna.. Slovenski narod stopa v novo leto zaskrbljen. Danes gre že za njegov živiljenski narodni obstoj. Slovenski narod več ne živi! Slovenski narod po krivdi sedanjih komunističnih tiranov hira, umira...! KJE JE REŠITEV? Prvenstveno v polni dosegi osebne svobode, v kateri bodo osnovne človečanske pravice kot so npr.: svoboda pred ustrahovanjem, svoboda pred pomanjkanjem, svoboda vere, svoboda govora, svoboda združevanja in druge, ustavno priznane in praktično izvajane v vsakdanjem življenju; -dalje v pravi demokraciji, v kateri bo politični proces, kot izraz svobodne pluralistične miselnosti, neprestano izglajal nasprotja, v miru in soglasju reševal osebne in narodne probleme ter pravočasno upeljaval potrebne družbene spremembe, ki jih narekuje čas, terjajo upravičene človeške zahteve in dejanske življenjske potrebe; -v narodni svobodi, ki oprta na načelo o samoodločbi narodov vodi v svobodno slovensko državo, kjer bodo pogoji vsestranske narodne rasti in volje ustavno priznani in zaščiteni. Stopimo vsi Slovenci v domovini, zamejstvu in po svetu v novo leto 1983 trdno prepričani, da naš narod hoče živeti in rasti v svobodi, v taki svobodi, kakršno že uživajo drugi številčno večji in manjši narodi! Stopimo pogumno, z neomajnim prepričanjem, obogateni z bridkimi, stoletja dolgimi izkušnjami, da je vse to edino mogoče doseči le v neodvisni slovenski državi, kjer bo prostora za vsakega Slovenca, za vsako misel in vsako izvirno,konstruktivno ustvarjanje Luka Dolenje ftjKKJčaHBKfjj TORONTO 11-12%% Dom Lipa Po letih priprav, zbiranja podatkov, sej in sestankov, denarnih akcij in družabnih prireditev je dobrodelna ustanova Dom Lipa prejela od ontarijskega ministrstva za socialno skrbstvo dovoljenje za zidanje starostnega doma na zemljišču 52 Neilson Drive v bčini Etobicoke. Sedanjemu predsedniku Pripravljalnega odbora Doma Lipa, g. Petru Cekuti, ki je prevzel vso odgovornost za ugodno rešitev tega dovoljenja, gre naše iskreno priznanje in zahvala. Pri iskanju denarnega posojila (mortgage) pri CHMC je to dovoljenje nujno potrebno. Ce bo šlo vse po sreči, kar upamo, bodo spomladi zaropotale lopate in iz tal bo vstajal prvi slovenski starostni dom v Kanadi. Vsi načrti so pripravljeni in sprejeti od merodajnih oblasti. Z letom dni ali čez bodo postali realnost na 52 Neilson Dr. Dom Lipa je last slovenske skupnosti. Po sedanjih pravilih more postati član te dobrodelne ustanove vsakdo, ki letno daruje najmanj $ 10. Ideja starostnega doma je tako pomembna in vredna, da jo sprejme in podpira vsa slovenska javnost, vsak po svojih močeh in spoznanju. V zvezi s tem naj omenimo, da je torontsko podjetje John Wood Co. ponovno darovalo v sklad Doma Lipa $ 1 700; v tej vsoti so všteti darovi mnogih slovenskih uslužbencev pri tem podjetju. Hvala g. Franku Kraljiču za njegovo idejo o dobrodelnosti. Namesto United Way so darovali slovenski ustanovi. Ob času tega poročila smo prejeli še dar $1 000 od g. Petra Pavlina. Iskreni Bog plačaj! Božičnica Doma Lipa 19. decembra v nevvtorontski dvorani je prinesla udeležencem par ur domačega božičnega razpoloženja. Okrog 100 stareješih, odbornikov, delavcev pri bazarju in prijateljev Doma Lipa je ob božično okrašenih mizah prisostvovalo kratkemu kulturnemu programu, ki je obsegal petje slovenskih božičnih in umetnih pesmi ter folklorne plese. Predsednik Peter Cekuta je po toplem pozdravu podal božično misel. Gdč. Mojca Končan je v petju vodila svoja dekleta in jih s kitaro spremljala. G. Giril Soršak pa je poskrbel za božično glasbo in nastopil s svojo plesno skupino Nagelj. Bilo je res prijetno zimsko popoldne. Mladina obeh slovenskih torontskih župnij je s svojo navzočnostjo razvedrila marsikatero srce in pokazala dobro voljo v službi naše skupnosti. V nedeljo 30. januarja je občni zbor Doma Lipa. Za Pripravljalni odbor: Anica Resnik FOR ALL YOUR INVESTMENT NEEDS MILI KUS (416) 361-2379 RES: (416) 967-9147 R.R.S.P. 's One to five year terms - Annual Interest ■ i CO-OPERATIVE TRUST COMPANY OF CANADA SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA , * J.E.KREKA 646 Euclid Ave. Toronto - 731 Brown's Line, Toronto Rate subject to change Member Canada Deposit Insurance Corporation Merrill Lynch Royai Securities Limited PO BOX 31 TORONTO DOMINION < LNTRl TORONTO ONTARIO M5K 1C? Slovenci v Hamiltonu imajo novo cerkev. Dne 5. decembra je hamiltonski škof Paul Reding v spremstvu 30 duhovnikov in v navzočnosti skoraj 1000 faranov in Slovencev iz okolice blagoslovil novo slovensko cerkev sv. Gregorija Velikega. Slovenska fara, ki jo upravljajo slovenski salezijanci pod vodstvom č.g. Karla Ceglarja, je dosedaj za versko bogoslužje uporabljala kapelo pod dvorano, ki so jo Slovenci zgradili leta 1965 na pobudo požrtvovalnega salezijan-ca Dr. Alojzija Tomca, ki sedaj živi v pokoju v Clevelandu. Temelni kamen za novo cerkev je blagoslovolil ljubljanski metropolit dr. Alojzij Sustar v avgustu 1981, dejansko za zidanje Mladi ambasadorji... in še kaj! G. Mitja Ribičič, današnji predsednik CK KPJ,je pred časom izjavil, da režim nima niti najmanjšega namena vsilj 2vati domače politične propagande med slovenske izseljence. Ob priliki obiska slovenskih mladih hokejistov iz SRS so občinstvo in še posebej funkcionarji slovenskega športnega kluba zapazili sledeče: Obiski v trgovinah, posebno "Collegiate šport" so bili odsvetovani. Oči vidno, bi preobilje izpostavljenega blaga slabo vplivalo na mlade obiskovalce iz slovenska Subscription rates $12.00 per year (1.00 single issue. Advertising I column x 1" $4.20 Published monthly by Slovenian National Federation of Canada 646 Euclid Ave.. Toronto SLOVENSKA DRŽAVA izhaja prvega v mesecu Letna naroinina znaša: Za ZDA in Kanado (12.-, za Argentino 750,- pezov. za Brasilijo 180,- kruzeirov, za Anglijo 60,- šilingov, za Avstrijo 160 šilingov, za Avstralijo 10,-avstr. {. za Italijo in Trst 2400.- lir. za Francijo 1800,- frankov. Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja. Cena za letalsko pošto po predhodnem dogovoru. temeljnega kamna pa torontski pomožni škof dr. Alojzij Ambrožič avgusta 1982. Cerkev, ki ima cca 350 sedežev in se drži novega žup-nišča, ker staro ni služilo svojemu namenu, bo stala nekaj nad $600 00, kar je precejšnja vsota za nekaj nad 300 slovenskih družin. Navdušenje in obilica dobre volje, ki so jo farani kazali ves čas priprav in med gradnjo pa je poroštvo, da bo isti idealizem znal prebresti tudi finančne težave teh zgradb. Slovenci v Kanadi smo ponosni na ta uspeh "Hamiltončanov" in faranom, župniku Ceglarju in njegovim salezijanskim pomočnikom iskreno čestitamo! tfGlavne teme jesenskega zasedanja Mednarodne zadružne zveze, ki je bilo v Rimu, so bile: povečana udeležba žensk v zadružništvu, delavske zadruge ter pomoč zadružnikom v deželah razvoja. «Zadnje čase se opaža, da se mestno prebivalstvo ne veča v isti meri kot prebivalstvo na deželi, čeprav so še pred nedavnim napovedovali, da bomo kmalu vsi živeli v nepretrgani metropoli. Zadnje štetje Kanade 1. 1981 pa je pokazalo, da je bil porast prebivalstva na deželi večji kot porast v mestih. Največji presežek je bil v Quebecu. New Brunsvvicku in Prince Edward Islandu (zadnji dve provinci sta izkazali celo zmanjšanje prebivalstva v mestih v dobi od 1976 do 1981), mestno prebivalstvo pa je bolj naraslo v Alberti, Saskatchewanu in Yukonu. Slovenije. Na Silvestrov večer jim je bilo ukazano, naj gredo hokejisti vsi kolektivno na prireditev Organizacije za kulturne izmenjave, ki ima neki monopol na vabit-vi "ansamblov" iz Slovenije. Hokejisti pa bi seveda radi šli na Manning Ave., kjer je slovenska torontska mladina imela svoj ples. Ta cerkvena dvorana jim je bila odsvetovana. Za hokejiste iz Slovenije so pripravljali banket v župnijski dvorani na Brown's Line. Spremljevalci slovenskih hokejistov so to povabilo v tej slovenski dvorani odklonili, z motivacijo, da imajo nalog, da ne smejo obiskovati cerkvenih dvoran. Zgornje kaže, da se še Ribičičev glas ni dobobra slišal v Slovenski republiki, in da v SRS hočejo nadaljevati z vsiljevanjem politične linije KPS. Posledica tega pač je žalostno dejstvo,da se še vedno nadaljuje z delitvijo naših rojakov na "domovini" zveste in na take, katerih dvorane in kulturni domovi so še vedno "tabu" za obiskovalce iz Slovenije. P.S. V zadnjem trenutku se je potem pripravil banket na drugem kraju za funkcionarje, ki so spremljali hokejiste, ki je bil bolj sprejemljiv za "oblastnike". Nekateri funkcionarji slovenskega športnega kluba iz Toronta in nekateri ljudje, ki so imeli hokejiste na stanovanju, se temu Canadian Citizenship Prošnje za državljanstvo Dokazi o državljanstvu Pojasnila o zahtevah za državljanstvo Odprtje urada za državljanstvo S 4. januarjem 1983 Državni tajnik odpira Urad državljanstva na 1341. Bloor Street West (Na križišču cest Bloor in Dundas West) Ce napravljate prošnjo za ali želite nadaljnih informacij o pridobivanju knadskega državljanstva, bo urad odprt za te usiužnosti med urami od 10.00 dopoldne do 5.30 popoldne od ponedeljka do petka Poizvedbe preko telefona na: Pisarna: 537-3135 Potujoči: 537-3137 Secretary Secretariat of Stale d Etat povabilu niso odzvali. Za malo se je jim je zdelo, da naši športniki, ki potujejo po Sloveniji, dovoljujejo da jih vlečejo na vse mogoče kraje, da polagajo vence herojem tu in tam in si ne delajo iz tega velikih problemov. Ko pa so obiskovalci iz Slovenije tukaj, pa morajo uporabljati listo, na kateri so gotove, posebno cerkvene dvorane, odklonjene. Pri tekmah so uporabljali komunistično zastavo (z rdečo zvezdo) in proti koncu obiska so celo pri tekmah zaprosili za policijsko zaščito, -ki ni bila potrebna! 3-1- Prejeli smo s prošnjo za objavo..... Od gospoda Miloša Stareta iz Buenos Airesa smo prejeli - s prošnjo, da tudi v SLOVENSKI DRŽAVI objavimo - priloženo "Deklaracijo SLS ob (njeni) 90-letnici". Ker ta izjava izraža podporo osnovni slovenski težnji po združitvi vsega slovenskega ozemlja in ljudstva v lastni narodni državi, ki bo grajena na neodtujljivih pravicah človeka - vklju-čivši pravico do političnega pluralizma in tajnih volitev demokratičnih predstavnikov slovenske državne oblasti - tej prošnji z vseljem in zadoščenjem ustrezamo. Saj so začetniki Končno besedilo lO.dec. 1982 "Deklaracija SLS ob 90-letnici" Ob 90-letnici svojega obstoja Slovenska ljudska stranka, kot ena najstarejših krščansko-demokratsko usmerjenih strank v Evropi, čuti dolžnost, da ta jubilej poudari z naslednjo deklaracijo: SLS je od vsega začetka trdno stala v obrambi narodovih pravic na vsem slovenskem ozemlju. Odtod izvira nesporno dejstvo vodilnega položaja, ki ga je zavzemala v slovenskem političnem dogajanju od leta 1892. dalje. Tudi v času tragične naci-fašistične okupacije in v obdobju komunistične revolucije je SLS ostala zvesta svojim načelon in poslanstvu. Kakor tedaj tako tudi danes še vedno poudarja, da komunistični totalitarni režim izključuje politično svobodo, jo zato zatira, uničuje moralne in narodne vrednote in onemgoča rast našega naroda. Zato je v tem zgodovinskem obdobju njena prva skrb in glavna . politična naloga, da se slovenski narod v Republiki Sloveniji reši komunistične tiranije, ter sodeluje v ta namen z vsemi demokratičnimi silami, ki hočejo deseči to osvoboditev tako našemu narodu kakor tudi drugim narodom Jugoslavije, ki nikdar niso svobodno sprejeli komunistične ideologije in komunistične oblasti. Slovenci smo se ohranili 1200 let na enem najbolj spornih in nevarnih delov Evrope, na križšču interesov Vzhoda in Zahoda. Po svobodni odločitvi in v duhu Maj-niške deklaracije smo leta 1918. vstopili v državno skupnost s Hrvati in Srbi ter drugimi južnoslovanskimi narodi prepričani, da je bil ta korak rešitev za naš narod. Ker pa je postalo nerazumevanje za zdrave in pravične odnose med posameznimi narodi v novi državi vedno bolj nevarno, je SLS z dr. Koroščevo Slovensko deklaracijo 30. decembra 1932., ki je še danes pomembna, še enkrat pokazala rešilno smer: Slovenci, Hrvati in Srbi naj bi si po svobodnem sporazumu in na demokratični osnovi zgradili državo enakoprav- SLOVENSKE DRŽAVE bili na stališču avtohtone slovenske suverenosti že maja 1941, ko je profesor Lambert Ehrlich daljnovidno svetoval podtalno obnovitev slovenske -vrhovne oblasti" za učinkovito usmerjanje razkosanega slovenskega naroda v času trojne sovražne zasedbe. Zal takratno domače politično vodstvo Ehrlichovega nasveta ni razumelo. Ni trajalo dolgo, da je izpraznjeni prostor slovenske oblasti ugrabila neznatna komunistična partija... Od takrat je poteklo več kot štirideset nesrečnih slovenskih let.. nih edinic, katerih ena bi bila Slovenija. Tej Sloveniji naj bi bile priznane: narodna individualnost, ime, zastava, etnična skupnost, finančna samostojnost, politična in kulturna svoboda. Razvoj v Jugoslaviji pa je šel prav v nasprotno smer in s tem zrahljal temelje državne zgradbe, kar je imelo kot posledico zlom ob sovražnem vdoru leta 1941. Po vojni in revoluciji je bil sprejet v New Yorku 23. aprila 1954. program SLS, ki je jasen izraz takrat danih možnosti ter predstavlja enega izmed mejnikov v njenem načelnem stališču. Kakor tedaj tako danes izjavljamo: slovenski narod sestavljajo Slovenci po rodu, jeziku, narodni zavesti, izročilu, kulturi, mišljenju in hotenju, ne glede na kraj rojstva niti na to, ali žive na svoji zemlji,ali v svetu, v okviru sedanje republike ali v drugih državah; slovenski narod ima po naravnem pravu pravico do svoje države. Zato SLS stremi in dela na tem, da narod to svojo pravico uveljavi in se ves združi v slovenski državi. Posebna in trajna skrb slovenske države naj bo posvečena tistim članom naroda, ki žive zunaj njenih meja; Slovenija naj bo urejena po krščanskih načelih o pravicah osebe in družine, svobode v družbi, demokracije in socialne pravičnosti; oblika družbenega sožitja naj bo izražena v svobodno izglasovani slovenski ustavi; slovenski narod naj odloči s splošnim, enakim in tajnim glasovanjem vprašanje vstopa slovenske države v -vsako zvezo držav, kadar bi svetovne in evropske razmere ali koristi narodov svetovale tšnejšo povezanost držav za skupno ohranjevanje miru, za pospeševanje kulturne rasti in razvoj gospodarstva. Prav tako ohranja tudi neodpovedljivo pravico, da izstopi iz državnih zvez, če se narod za to odloči svobodno in na demokratičen način. Ob spominu na vse, ki so v teku devetdesetih let s svojim nesebičnim delom in žrtvami pomagali, da se utrdi med slovenskim narodom zgodovinska vloga krščansko-demokratske misli, slovesno izpovedujemo našo neomajno voljo, da postane Slovenija svobodna, samostojna in združena. Podpisi k Deklaraciji ob 90-letnici SLS Načelnik SLS Miloš Stare, Argentina Podnačelniki dr. Ludvik Puš, ZDA Franjo Sekolec, Anglija dr. Peter Markeš, Kanada dr. Marko Kremžar, Argentina Člani načelstva: dr. Miha Benedičic, Argentina Brula Janez, Argentina dr. Katica Cukjati, Argentina dr. Tine Debeljak, Argentina Dimnik Janez, Argentina dr. Jože Dobovšek, Argentina Rudi Hirschegger, Argentina dr. Jože Krivec, Argentina ing. Marjan Magister, Španija Mauser Otmar, Kanada Perčič Andrej, ZDA Pavle Rant, Argentina Smersu Rudolf, Argentina Stariha Božo, Argentina ing. Jože Zakelj, A rgentina Glavni tajnik: Jože Melaher, ZDA Naše pripombe Po časnikarski dolžnosti, da je pri poročanju treba spoštovati zgodovinsko resničnost in točnost, čutimo potrebo, da ob gornji izjavi dobrohotno izrazimo nekaj pripomb. Naša prva pripomba se nanaša na dejstvo, da se gornja izjava sklicuje na - in trdi, da povzema -neki "program SLS", ki da "je bil sprejet v New Yorku 23. aprila 1954". V resnici pa gornja izjava ne povzema zatrjevanega nju-jorškega "programa SLS" v njegovi celoti. Zamolči namreč njegov važen del, ki se je glasil: P'Slovenci smo po svobodni odločitvi stopili v državno skupnost s Hrvati in Srbi ter drugimi jugoslovanskimi narodi (Majska deklaracijaZemljepisne, geopolitične in gospodarske okolnosti, sorodnost krvi in jezika ter potrebe za obrambo ozemlja kažejo in utemeljujejo USODNO življenjsko povezanost slovenskega naroda z ostalimi južnoslovanskimi narodi. Predpogoj vsake njihove sreče pa je svoboda.;; (Citirano iz ZBORNIKA SVOBODNE SLOVENIJE 1964, str. 269. Podčrtali mi). ____ To točko 'programa SLS' iz leta 1954,na katerega se gornja izjava sklicuje,so-razen prvega stavka v oklepaju- iz nje izpustili. Kolikor smo mogli ugotoviti iz objavljenih virov je buenosaireška izjava 1982 doslej PRVI PRIMER, v katerem se emigracijska skupina, ki si prisvaja zgodovinsko ime SLS (do nedavnega se je označevala kot "SKD-SLS"), BREZPOGOJNO izreka za lastno slovensko državo. Prej so le-to - kakor leta 1954 - v isti sapi omejevali z refremom, da mora Slovenija USODNO (ne po prosti presoji menjajočih se zgodovinskih okoliščin in možnosti) biti "sestavni del" Jugoslavije. Tako "usod-nostno" omejevanje avtohtone slovenske suverenosti je - v različnem izrazoslovju - najti v vseh proglasih in izjavah predstavnikov te emigracijske skupine (samostojno ali v sklopu "Narodnega odbora") vse do gornje izjave. Boljše pozno kot nikoli, pravi pregovor. Res je. Toda, tako važno spremembo je treba tudi priznati in razložiti. Tega pa v gornji izjavi ni. Nasprotno, v njej se napačno trdi, da je to spremembo izvršil že "program SLS" leta 1954. To pa ni res, o čemer priča zgoraj citirani del 1954 "programa", o katerem 1982 "deklaracija" molči. Kdaj je nastala SLS? Naša druga pripomba se nanaša na zatrjevano PRILOŽNOST ob kateri je gornja izjava bila objav1 ljena, in njen pomen. Pobudniki izjave so jo opozarjajoče naslovili kot "deklaracijo SLS ob 90-LETNICI. To ni le zgodovinsko netočno, temveč je tudi v bistvu zgrešeno. Netočno je zato, ker Slovenska ljudska stranka ni bila ustanovljena leta 1892, kot to trdi gornja izjava, temveč trinajst oziroma celo sedemnajst let pozneje. Poglejmo v zgodovino. V razdobju od 1890 (zopet ne 1992) do 1905 je v Ljubljani delovalo "Katoliško politično društvo" (oz. "Katoliško-narodna stranka"), ki ga (jo) je vodil konservativni (v smislu okostenelega političnega gesla: "Vse za vero, dom, cesarja!") kanonik Karel Klun. Zato ta "stranka" ni imela široke zaslombe ali organizacije med ljudstvom; o tem podrobneje govori tudi dr. Andrej Filipič v ZBORNIKU SVOBODNE SLOVENIJE (Buenos Aires 1964, "Iz socialne in politične zgodovine Slovenije"). Se leta 1895 - eno leto pred svojo smrtjo - je poslanec Klun v dunajskem parlamentu napadal krščansko-socialni program slovitega dunajskega župana Luegerja, "ki je takrat predstavljal prvi primer demokratizacije krščansko usmerjene politike. Leto je takrat skrbno študiral in za slovenske razmere prirejal Janez Ev. Krek, ki je z njo v letih po Klunovi smrti globoko prežel novo slovensko politiko. Za Klunom (1896) je prevzel katoliško politično vodstvo v Ljubljani dr. Ivan Sušteršič, ki se je kmalu povezal z dr. Krekom in v ozkem sodelovanju z njim uspešno izbojeval splošno volilno pravico v habsburški monarhiji. V TEM zgodovinskem sklopu se je "Katoliško-narodna stranka" DEMOKRATIZIRALA in se je ZATO leta 1905 (ne 1892) presnovala v SLOVENSKO LJUDSKO STRANKO. S svojim novim vodstvom, programom, ustrojem in imenom je ta stranka "poudarila, da je demokratična in da ni klerikalna stranka". (Dr. Andrej Filipič, op. cit., str. 163). a, resnični začetek SLS je bil še omejen na deželo Kranjsko. Na Štajerskem, kjer je protislovenski pritisk avstrijske monarhije bil neprimerno hujši kot na Kranjskem, je dr. Antonu Korošcu uspelo, da je leta 1907 ustanovil krščansko-socialno usmerjeno demokratično stranko z imenom "SLOVENSKA KMEZCKA ZVEZA". (Dr. Miha Krek, "Iz življenja in dela dr. Antona Korošca", ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE 1961, Str. 76). Leta 1909 je končno prišlo do skupne krščansko-demokratične politične organizacije za vso Slovenijo. Na skupno zborovanje zaupnikov vseh slovenskih krščansko-socialnih poltičnih organizacij dne 17. oktobra 1909 "je prišlo nad 4000 mož iz vseh slovenskih dežel. Med silnim navdušenjem je bila razglašena na predlog (J.Ev.) Kreka združitev vseh slovenskih katoliških strank v VSESLOVENSKO LJUDSKO STRANKO. Tako je bila zbrana v enotni politični organizaciji ogromna večina slovenskega naroda." (A. Filipič, op. cit., str. 166). S časom se je skupna stranka začela imenovati Slovenska ljudska stranka (SLS) in njeno vodstvo je po smrti Janeza Ev. Kreka in umiku dr. Ivana Sušteršiča prešlo na dr. Antona Korošca. Dvakrat prisiljena v podzemlje Tak je bil nastanek in razvoj SLS kot vodilne politične organizacije slovenskega naroda v zadnjem desetletju habsburške monarhije. V razmereah že priborjene politične demokracije v Avstriji je SLS na pet dežel razklane Slovence vodila k cilju Združene Slovenije. Zaradi fanatične obsedenosti Nemcev, da slovensko ozemlje in tržaško obalo, germanizirajo ("Drang nach Adria"), je ta osnovni slovenski cilj v habsburški Avstriji postal neuresničljiv. Zato so se pod Koroščevim vodstvom Slovenci, Hrvati in Srbi v Monarhiji povezali za cilj skupne države SHS. Toda v-za hrbtom dr.Korošca na hitro roko "zedin-jeno" - Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev je prišla Slovenija ozemeljsko zelo okrnjena brez Koroške in Primorske. Ker so Srbi smatrali novo državo kot razširjeno Srbijo, so ji vsilili unitaristično ustavo in centralistično upravo. Kot politični predstavnik velike večine Slovencev se je dr. Korošev v prvem desetletju nove države trudil, da bi zvaril dovolj mono in trajno parlamentarno koalicijo, ki bi Kraljevino SHS preuredila v zvezno državo. S pomočjo dvorskih intrig pa so Srbi vse te poskuse ohromili.Dne 6.januarja 1929 je kralj Aleksander uničil tudi centralistično parlamentarno demokracijo in uvedel dvorsko diktaturo. Med njenimi prvimi ukrepi je bil tudi razpust Slovenske ljudske stranke. Tako je SLS v "lastni narodni državi" morala v politično podzemlje. S svojim slovenskim imenom in programom se SLS v preimenovani "Jugoslaviji" ni smela zakonito obnoviti. Iz političnega podzemlja je dr. Korošec 30. Decembra 1932 razglasil zgodovinsko SLOVENSKO DEKLARACIJO za (koi^federativno preosnovo Jugoslavije. Bil je interniran. Po umoru kralja Aleksandra (1934) je leta 1935 prišlo do (pre) počasnega političnega preurejanja države v okviru unitaristične in * * • Besedilo poslane nam izjave priobčujemo kot smo ga prejeli: Deklaracija SLS ob 90-Ietnic! diktatorične ustave iz leta 1929. Zaradi prehodnosti svojega položaja (prvi izmed treh članov "kraljevskega namestništva") in vsled svoje zamisli o "postopni" demokratizaciji in federalizaciji države knez Pavel Aleksandrove ustave ni hotel odpraviti. Zato se SLS ni smela legalno obnoviti.Tako je dr.Korošec takrat s skupinama srbskih Radikalov in bosanskih Muslimanov soustanovil vsedržav-no stranko - "Jugoslovansko radikalno zajednico" (JRZ) -kot manjše zlo. Kdor bi želel JRZ primerjati z SLS, naj si prebere uradni program JRZ v že omenjenem članku dr, Mihe Kreka (op. cit., Str. 85). s Sele v prepoznih in prekratkih dneh po nesrečnem oficirskem puču 27. marca 1941 so slovenski ministri v novi vladi (isti kot v prejšnji) opustili svojo dotedanjo uradno pripadnost JRZ in se označili za predstavnike do tedaj nelegalne SLS. Le-ta pa se v tistih usodnih dneh preplaha med pučem in vojno ni mogla organizirati in odločati v smislu svojih demokratičnih pravil kot so bila v veljavi pred njenim razpustom leta 1929. Nenadno vojno uničenje predvojne Jugoslavije in trojna sovražna zasedba Slovenije v začetku aprila 1941 so v naglic* na vrhu improvizirano SLS takoj prisilile v še hujše podzemlje kot je bilo ono "domače" po šestem januarju 1929. Čigava je SLS? Skupina, ki je podpisana pod gornjo izjavo, si prilašča častitljivo ime Slovenske ljudske stranke, kakor da bi imela do njega neko izključno pravico. Dejansko ima ta skupina nekaj kontinuitete z nekdanjim vodstvom SLS v osebah gospodov Miloša Stareta in Rudolfa Smersuja, ki se sklicujeta na to, da sta v času Aleksan- drove diktature menda bila koop-tirana v "štirinajstorico", ki je takrat izvrševala osrednje podtalno vodstvo razpuščene SLS. Od takrat pa se je zgodovina močno spremenila. Pred vojno in med vojno so se tisoči Slovencev žrtvovali za preganjano "reč slovensko", ki jo je predstavljala podtalna SLS. Mnogi od teh še žive in tako čutijo ' tudi danes, doma in po svetu. Več jih je v povojnih letih doprineslo k prepotrebni afirmaciji slovenskih teženj v velikem svetu. Le malo pa jih je med vsemi temi, ki bi čutili, da jih "predstavlja" ali "usmerja" neko samozvano "načelstvo SLS" v politični emigraciji. Slovenska ljudska stranka je bila demokratična politična predstavnica velike večine slovenskega naroda, ki je rastla iz krščanskih korenin. Tej nesporni slovenski večini po 6. januarju 1929 ni bilo več dano, da bi mogla SLS obnoviti v skladu z njenim demokratičnim značajem in slovenskim poslanstvom. Trdno pa verujemo, da bo to slavno demokratično izročilo slovenskega naroda - ki so ga gradili in vodili taki velikani kot so bili dr. Janez Ev. Krek, dr. Ivan Sušteršič in dr. Anton Korošec nekoč zopet zaživelo v novih razmerah in potrebah prihajajoče demokratične Slovenije. Zunaj bomo k temu pripomogli, če se bodo v naprednem duhu Slovenske ljudske stranke tvorno povezali vsi Slovenci v svobodnem svetu, ki so izšli iz njene slavne preteklosti, skupno s tistimi, ki se k njenemu slovenskemu izročilu na novo pridružujejo. Obojih pa je mnogo, mnogo več po vseh delih sveta kot pa jih predstavlja katerakoli skupina. Ime in slava, izročilo in bodočnost Slovenske ljudske stranke pripadajo slovenskemu narodu. Uredništvo x SLOVENSKE DRŽAVE I Pozdravljamo novico, da je tudi vodstvo SLS končno sprejelo v svoj politični program idejo slovenske državnosti. ■ S svojim sklepom, da "stremi in dela na tem, da narod to svojo pravico uveljavi in se ves združi v slovenski državi", se je SLS tako pridružila sedaj drugim gibanjem in organizacijam v zdomstvu, ki delajo za isti cilj. I. Kot pripadnikom slovenskega državnega gibanja pa nam je izjava še v posebno zadoščenje in oporo, ker nas utrjuje v prepričanju, da je ideja slovenske države, ki se je porodila v dnevih stiske po razpadu Jugoslavije, pognala korenine in postaja tako vodilni cilj Slovencev v emigraciji kot tudi v domovini. B Želimo, da bi SLS, kot najmočnejša politična stranka pri Narodnem odboru, v duhu svoje deklaracije,vplivala na to organizacijo, da bi še ona sprejela suvereno Slovenijo v PRVO točko svojega programa. ■ Po načelu: "V slogi je moč" bi tako vsa slovenska emigracija družila vse svoje sile v iskrenem naporu za uresničenje našega skupnega cilja: ZDRUZENE, DEMOKRATSKE, SUVERENE SLOVENIJE. Slovenska Narodna Zveza Chicago Prizori iz slovenskega dneva v Chicagu S slovensko zastavo se je pričel izredno lep program festivala SLOVENSKEGA DNE. Postavni fantje folklornega instituta iz Clevelanda, so kot dragi gostje pričeli program po odpetju ameriške in slovenske himne. Zastave so bile veselo pozdravljene. Vodi jih ga. Eda Vovk Pušl. Dekleta čikaške radijske folklorne skupine v pristnih narodnih nošah, so vžgala srca" navzoče množice.čikaške tri folklorne skupine od otroške preko mladinske do odrasle so pod vodstvom ge. Gorinne Leskovar ob sodelovanju učiteljic Kati Vučko, Patty Zubek in Barbka Remec. V skupnem nastopu je sodelovalo nad sto folklornih plesalcev, ki so nudili res krasno sliko naše mladine. Program je bil v proslavo 32 letnice slovenskih oddaj na radiju in 64 letnice ustanovitve prve slovenske vlade, 29. oktobra, 1918, zato je bila tema festivala prav primerna povzeta iz Prešernove Zdravice: "Bog živi vse Slovence!, kakor je zbrano množico pozdravil predsednik dr. Ludvik Leskovar. Med nošami slovenskih pokrajin so prav značilne naše prekmurske noše s predvajanjem prekmurskih in panonskih ljudskih plesov. Na odru v ozadju je najbolj tipični prizor iz Slovenije: Blejski otok z lepo cerkvico. Uradne proglase governerja države Illinois, James Thompsona in čikaške županje je prečitala v obeh jezikih "GOSPODIČNA SLOVENSKEGA DNEVA" Kati Vučko. Letošnje SLOVENSKO ODLIKOVANJE je prejel g. Tone Gaber ml.„zaradi njegove predanosti slovenskim izročilom ob 10 letnici sodelovanja na slovenskem radiju v Chicagu". Konkurz Titovega socializma Pod naslovom "Bankrott des Tito-Sozialismus" je objavila novemberska številka dunajske revije Integral prispevek Rudolfa Strobingerja, ki postavlja v podnaslovu vprašanje: Bo sledil jugoslovanski gospodarski krizi političen zlom? V uvodnih odstavkih poroča avtor o gospodarskih omejitvah, ki so sedaj že splošno znane. Sedanji predsednik prezidija Mitja Ribičič je sam priznal, da je cenitev zadolžitve v znesku 19 miljard prenizka, ker ne upošteva zadolžitev samoupravnih gospodarstev v tujini. To pomeni, da je zadolžena Jugoslavija, preračunano na osebo, še huje kot sta Poljska in Rumunija. Pomanjkanje deviz se pozna praktično tudi v tem, da začne primanjkovati raznih predmetov za vsakdanjo rabo. Gospodarska stiska povečuje tudi politične napetosti. Nasprotniki federativne ureditve Jugoslavije, ki velja za najvažnejši del Titove dediščine, postajajo vedno glasnejši s svojo zahtevo po centralizaciji, ki more edina, vsaj po njihovem mnenju, prebroditi sedanjo stisko. V Jugoslaviji so sicer še v manjšini. in še pred nedavnim se je moral umakniti iz vodilnega mesta v Srbiji njihov predstavnik Dragoslav Markovič, toda na drugi strani dobivajo vedno bolj očitno podporo v Sovjetski Zvezi. Agencija Tanjug se je k(jncem oktobra pritožila, da je dokazoval sovjetski partijski list Komunist dvakrat v dveh tednih, da obstoja samo en model socializma realni socializem, ki so ga razvili v Sovjetski Zvezi in ostalih komunističnih državah, ki slede njenemu vzoru. Po mnenju Komunista je možno uvesti sistem samoupravljanja, kakor ga skušajo uveljaviti v Jugoslaviji, samo v popolnoma brezrazredni družbi, loda sedanji družbeni razvoj je povsod še daleč od tega. Zaradi takega naziranja v Sovjetski Zvezi, kot tudi v CSR in Vzhodni Nemčiji, so mnogi mnenja, da si centralisti prav za prav želijo, da bi se stiska še povečala, ker bi tako lažje uveljavili svojo močno roko" in odpravili vse sledove federalizma in samoupravljanja. V to igra spada tudi napetost med Srbi in Albanci iz Kosova. Po poročilih Tanjuga sredi oktobra 1982 so obtožili v Jugoslaviji v zadnjih šest mesecih 268 oseb političnih zločinov. Dve tretjini obtoženih je bilo iz Kosova in mnogi so pristaši prepovedane "marksistično-leninistične stranke Albancev v Jugoslaviji". Po mnenju Beograda vodijo to stranko iz Tirane. Jugoslavija je javno obdolžila Albanijo, da se vtika v notranje zadeve Jugoslavije. Oblasti dolže Albance tudi, da onečaščajo Titov spomin. Kot primer navajajo, da so v Livadi septembra 1982 razstrgali Titovo Sliko ter onečastili sliko spominskega trga v Beogradu, kjer je Tito pokopan. Srbska manjšina se ne počuti varno na Kosovem. Samo v Beogradu, pravijo, je kakih 60 000 beguncev iz Kosova. Poveličevanje Tita pa doživlja napade tudi od drugih strani. Beograjski NIN je objavil iz še neobjavljenih spominov nedavno umrlega jugoslovanskega poslanika v Moskvi in Titovega zaupnika Veljka Micunoviča nekaj podatkov, ki ne prikažejo Tita v lepi luči. Tito je dva dni pred sovjetsko invazijo Madžarske dal svoj pristanek na sovjetsko potezo. Ko je Kadras pomoril Nagyja in njegove sodelavce kljub temu, da je pismeno obljubil, da se jim ne bo nič žalega primerilo, je Tito k temu molčal. Objavili so tudi, da je Tito pobil na Golem Otoku v 1.1948-1952 8 000 stalinistov, kar je težko vzkladiti s "človečanskim" socializmom. Komunisti si prizadevajo, da bi obrnili ljudsko pozornost na druga področja, tako na pr. na mednarodne obiske Ceausescua in Yassira Arafata. V tem smislu poudarjajo tudi potrebo po,,novem mednarodnem gospodarskem redu", da bi se priljubili državam Tretjega sveta (v bloku neopredeljenih ne igra Jugoslavija več vodilne vloge); obenem pozivajo velesile, naj se sporazumejo v vprašanju oboroževanja. Strobinger zaključuje svoja izvajanja: "Eno je gotovo: Jugoslavija stoji pred dramatičnim političnim in gospodarskim razvojem. Nihče ne more danes povedati, kaj bo prinesla predstoječa zima deželi in ljudem. Znaki kažejo na vihar in kriza se dnevno širi v vseh svojih pojavih. Jugoslovanom preostane tako samo še upanje, da se bo dežela zopet s pomočjo kakega "cudeza", kot že tako pogosto v preteklosti, zopet prerinila na boljši breg." ifiiiiiimiiimiiiiiimiiii Iz pisem uredniku... —Zakaj ste vendar v S.D. objavili v julijski številki 1982 besedilo: "Londonske alternative".. Morda se strinjate z vsebino..? Opomba uredništva: Objavili smo ga v demokratskem duhu v informacijo našim bralcem, za katere smo si bili svesti, da nas po več kot tridesetih letih razumejo, i.e. naj vidijo ljudje, kaj kuhajo slovenski Jugoslovani. Morda bi za nekatere, ki jim je naša preteklost premalo poznana, bilo le bolje, da bi objavi dodali komentar.«) 02020201000202485323485323485353532348534848535353535323 Iz slovenske zgodovine.. B.C. Novak Ta po Pavlu Dijakonu povzeta dejstva pa tolmači Mal takole: Leta 720 je Pemon sklenil mir s kranjskimi Slovenci. Ko se je leta 737 spri s svojim kraljem Liutpran-dom je hotel zbežati v deželo Slovencev. "Da bi odvrnil od sebe vsak sum kake nelojalnosti, je njegov sin Ratchis napadel to 'domovino Slovencev', ki se topot izrecno imenuje 'Kranjska' ('in Carniolam Sclavorum patriam'). Nerazumljivo bi nam bilo, da bi naš izvestitelj diakon Pavel, ki je baš tedalj preživljal svoja dečja leta, ne bi vedel, da ti Slovenci pravzaprav niso bili samostojni, marveč le obrska raja." (Mal. Cas, XVII, str. 198.) Vsak lahko takoj sam razvidi, da je ta Malov dokaz za svobodno Kranjsko zelo šibek. Možno je, da so bili Slovenci, ki so leta 720 napadli Pemona Kranjci, vendar Pavel Dijakon tega ne pravi. Točno kam je hotel Pemon zbežati leta 737 nam vir tudi ne pove. "Dežela Slovencev" bi lahko bila Kranjska, lahko pa tudi Koroška ali bolje Karantanija. Popolnoma samovoljna je Malova razlaga, da je leta 738 Ratchis napadel Kranjsko, da bi odvrnil od sebe sum, da je imel kaj opraviti z očetovim nameravanim begom v "deželo Slovencev". Vir nam samo pove, da je Ratchis napadel Kranjsko, nič pa zakaj. Ce bi njegov oče res nameraval zbežati na Kranjsko, bi bilo Malovo tolmačenje še nekakcjrazumljivo. Ker pa ne vemo, kam se je mislil Pemon zateči, zato je Malovo tolmačenje nedopustno. Kpr poroča Pavel Dijakon, da je Ratchis napadel "Kranjsko, domovino Slovencev" ("Carniolam Sclavorum patriam"), sklepa Mal, da je bila Kranjska takrat svobodna, posebno še , ker Pavel nič ne omenja, da bi Kranjska bila del Obrske. Zadnja Malova razlaga je verjetna, ven-, dar ni nujna. Kranjska je lahko imela svojega kneza in avtonomijo ter kot taka predstavljala domovino Slovencev, istočasno pa priznavala obrsko nadoblast. Oba tolmačenja sta možna, čeprav je Malovo verjetnejše. Mal sam se nekako podzavestno zaveda, da so šibki njegovi na dokumentih sloneči dokazi o svobodni Spodnje Štajerski in Kranjski, zato se zateče k psihološko-čustvenim dokazom, kateri pa v zgodovini ne odtehtajo pisanih virov. Takole preide Mal iz pisanih na čustvene dokaze: "Menim, da po vsem tem za H trditev, da so kranjski in spod-nještajerski Slovenci po Samovi smrti zopet prišli pod obrsko oblast, ne le ni nikakega pravega razloga, marveč da je taka domneva, tudi v očitnem nasprotju s poročili^zgodovinskimi dejstvi, ki so nad vsak dvom vzvišeni. Ali bi ne bilo tudi nekam neverjetno, da bi se bili ravno kranjski Slovenci, ki so jih po H. Obri stoletja stiskali in preparirali v pravcate suženjske duše, med prvimi pridružili Ljudevitovemu uporu proti nemški oblasti, ki jih je neznosnega obr-skega jarma baje pravkar osvobodila? Sli so pač v boj za izgubljeno svobodo svoje neodvisnosti, ne pa za nekaj, česar niso imeli niti znali ceniti...." (Cas, XVII, str. 198.) Kedaj in kako V svojem članku iz leta 1923 se Mal ni pomudil pri vprašanju, kedaj in kako so prišli Slovenci v novo domovino, čeprav je ozko povezanb s slovensko-obrskim razmerjem. Gre namreč za vprašanje, ali so se Slovenci naselili v vzhodnih Alpah in na Krasu že pred prihodom Obrov in torej kot svobodno in neodvisno ljudstvo, ali pa so prišli skupno z Obri k^njihovi zvezniki ali celo kot njihovi podložniki. Čeprav o tem Mal ni razpravljal v svoji razpravi leta 1923, je vendarle izrazil svoje mnenje v francoskem povzetku te razprave, kjer pravi, da Slovenci niso prodrli v vzhodne Alpe kot obrski sužnji. (Cas, XVII, str. 185.) Njegovo naštevanje primerov o samostojnem nastopanju Slovencev v bojih z Bavarci in Langobardi, naj bi potrjevalo to izjavo, vendar tega v tekstu leta 1923 ni posebej povdarjal. Bolj podrobne je razpravljal o tem vprašanju leta 1939 v nemško pisani knjigi Probleme aus der Friihgeschichte der Slowenen (problemi iz rane zgodovine Slovencev) (Ljubljana: Nova založba, 1939; delo bo od zdaj navedeno samo kot Probleme). Tukaj jasno pove, da se ne more strinjati s tistimi znanstveniki, ki trde, da so prodrli Slovenci v Alpe in na Kras pod zaščito Obrov. Prav Celju leta 1949, zavrne Mal trditev, da bi Slovenci prišli v novo domovino kot polnomadi, ki so jih šele Obri prisilili, sa so se stalno naselili, s tem da so se pričeli pečati s poljedelstvom. Po njegovem so Slovenci poznali in se pečali s poljedelstvom že v Zakrpa t ju, torej še predno so se naselili v novi domovini. Dokaz za to pa je Malu primerjalno jezikoslovje. Tako našteva, da imajo Slovenci "z Rusi skupna imena za pšenico, rž, ječmen, oves, proso, lan, konopljo, grah, bob, češenj, luk, redkev, repo, mak, oreh, višnjo, slivo, jablano, hruško, motiko, lopato, sekiro, ralo, plug, lemež, brano, koso, srp. grablje, vile in tako dalje." (Kontinuiteta, str. 3.) To pa je Malu dokaz, da so morali Slovenci prinesti ta skupna imena iz Zakrpatja, iz skupne stare domovine, in še več, da so morali dobro poznati poljedelstvo ter se z njim pečati, še preden so se naselili v novi domovini. Da so se Slovenci pečali s poljedelstvom že v stari domovini pričajo tudi slovenska imena, mesecev, ki so ravno tako podobna ruskim. Tudi poganska vera sloni na poljedelstvu. Poleg poljedelstva so se SI ovenci bavili v Zakrpatju tudi že z živinorejo. To potrjuje večina imen za domačo živino, ki so skupna slovenskemu in ruskemu jeziku. Seveda so se Slovenci kakor drugi Slovani že od najstarejšega časa ukvarjali z lovom in izdelovanjem krzna. Ptujske izkopanine po drugi svetovni vojni pa so dokazale obsežno in raznovrstno obrtno izkušenost starih Slovencev. Ce povzamemo, so po Malu Slovenci prišli v novo domovino sami, kot svobodni in neodvisni ljudje, po večini poljedelci in so se kot taki tukaj stalno naselili. Poleg poljedelstva pa so se pečali tudi z živinorejo, lovom in obrtjo. Svoja nasprotno, Slovenci so prišli v novo domovino ali že pred obrskim prihodom, ali pa so zapustili panonsko kotlino, ko so se ji približali Obri, ter se pred njimi umaknili iz težko branljive ravnine v gorate predele vzhodnih Alp. V dokaz slovenske samostojnosti v novi domovini Mal ponovno navaja že obravnavane primere Pavla Di-jakona, temu pa doda še salzburške vire Salzburger Urkundenbuch, priredil Hauthaler) in druge anale. Posebno važno je, de leta 1939 Mal izrecno povdari, da nobeden vir, niti Pavel Dijakon, niti Conversio Bagoariorum et Carantanorum (Pokristjanjenje Bavarcev in Karantancev), eden najvažnejših virov te dobe za Slovence, nikjer ne omenja, da bi bili alpski Slovenci kadarkoli priznavali obrsko nadoblast. Kadar pa viri govore o Slovanih, ki so se bojevali skupaj z Obri kot obrska pomožna vojska proti Bizantincem v Istri, gre za tiste Slovane, ki so živeli v bližini panonske nižine, središču obrske oblasti, in so bili pod direktno kakanovo oblastjo, in nikakor ne za alpske Slovence. (Glej Probleme, str. 18-21.) V svoji mali brošuri Kontinuiteta slovenske karantanske kneževine (odslej nakratko Kontinuiteta), ki jo je izdal po drugi svetovni vojni v ROY ♦ THOMSON ♦ HALL P R E S E N T S FRIDAY,MARCH4*2PM PHILIPS AND DEUTSCHE GRAM0PH0N RECORDING A R TIS TS SLOVENIAN SYMPH0NY ORCHESTRA with LEONARD PENNARIO, PIANO Programme: GLINKA, Overture to "Russlan and Ludmilla"; GOLOB, Four Slovenian Folk Songs; GRIEG, Piano Concerto in A minor, Op. 16; ■ TCHAIK0VSKY, Symphony No. 4 in F minor, Op. 36 TICKETS: $20, $17.50, $13, $8____ Gornji oglas je objavil največji Torontski Kanadski dnevnik: "The Toronto Star" v zvezi z nastopom Slovenske filharmonije iz Ljubljane v najmodernejši novi koncertni dvorani Roy Thompson v Torontu. J lorja A-9020 KLAGENFURT/CELOVEC V oktobru 1982 'Dragi poverjeniki in dobrotniki! Našim požrtvovalnim poverjenikom in poverjenicam, ki so že dolga leta zvesti Mohorjevi, in številnim dobrotnikom študentov v Mohorjevih domovih pošiljamo in poklanja-' ^mo to poročilo Slovenske gimnazije za šolsko leto 1981/82. Naša gimnazija obhaja letos 25-letnico obstoja, Mohorjevi dijaški domovi pa 28- . 'letnico. In tole je slovenska koroška inteligenca v številkah, ki je izšla iz Slovenske' igimnazije. Dobrih 60% vseh so vzgojili naši dijaški domovi. Iz »Zbornika" gimnazije, ki | kje izšel ob 25-letnici, podajamo tele številke: Duhovnikov in bogoslovcev 16 laičnih teologov in veroučiteljev 9 študij na filozofski fakulteti s profesuro z akademskim naslovom magister ali z doktoratom (ali pa,tudi oboje) jih je končalo 48 študij na medicinski fakulteti 19 študij na juridični fakulteti 17 študij na tehnični fakulteti 22 na drugih fakultetah 9 učitelji na posebnih šolah 5 ljudskošolski učitelji 91 strokovni učitelji na glavnih šolah 37 medicinsko tehnično šolo je končalo 9 trgovsko akademijo "... 11 nastavljenci — maturanti v raznih denarnih institutih 21 poštni nastavljenci 17 nastavljenci pri finančnih uradih 7 nastavljenci pri raznih ustanovah in podjetjih 51 To so sadovi petindvajsetih let gimnazije in osemindvajsetih let Mohorjevih dijaških ' Jdomov: nad 400 izobražencev — Slovencev. Duhovniki, skoraj vsi učitelji in profesorji, l Jn veliko število drugih, je nastavljenih med Slovenci. Le kakih 10% slovenske inteli-rgence služi zunaj Koroške. Glede svetovnonazorske opredelitve pa je po izjavi predsed-Jnika koroškega šolskega sveta veliko manj totalitarno opredeljenih kot na nemških šo- ( Jah in med nemško inteligenco. Tudi to so pretežno sadovi dijaških domov Družbe. Vsem dobrotnikom pa naj bo v zahvalo povedano, da precejšnje število te inteligence I kne bi moglo študirati, če bi ne prejemali podpore. Vaši darovi, dragi dobrotniki, so za, . vero in narod koroških Slovencev dobro naloženi. Vsem znanim in neznanim dobrotnikom v lastnem imenu, v imenu odbora Družbe sv. ^Mohorja in zlasti še v imenu podpiranih študentov, želimo srečno in blagoslovljeno leto ( k1983. Ostanimo si prijatelji tudi preko morja! Msgr. Janez Hornb« , iavnatelj DSM * izvajanja pa zaključi Mal takole: Stari Slovenci so imeli vse pogoje, "da so se mogli, gospodarsko, kulturno in družbeno-politično izživljati, ne pa, da bi bili v vsem tem le za podlago tujčevi peti ali da bi bili le nakovalo, po katerem bi vsakdo lahko po mili volji tolkel. Tudi že samo ime slovenskega človeka, ki se ukvarja s poljedelstvom, meri na njegov samostojni, neodvisni in svobodni izvor. Beseda 'kmet' je namreč občeslovanska in je oznaevala prvotno stalno naseljenega, polnopravnega, svobodnega človeka, ki je imel pravico udeleževati se sodnih zborov ter sodelovati na ljudskih večah." Kontinuiteta, str. 4.) (O pomenu besede kmet se Mal sklicuje na ruskega zgodovinarja B.D. Grekova in njegovo delo Krestjane na Rusi s drevnejših vremen do XVII veka Kmetje v Rusiji od najstarejšega časa do XVII. stoletja-, Moskva-Leningrad: Akademiia nauk SSSR, 1946, str. 18 si.) IIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIII "Je knjiga o An-dropovu povzročila smrt?" Pod tem naslovom je objavil estonski list Vaba Eestlane (Svobodni Estonec, Don Mills, Ont.) 20. januarja 1983 naslednjo novico:,,Pisatelja in emigranta iz Sovjetske Zveze Jurija Brohhina so našli ustreljenega v njegovem stanovanju. Nobene dragocenosti ni zmanjkalo; ničhe se ni dotaknil $ 15.000 gotovine, ki je bila v mizinem predalu. Brohhlin je objavljal protisovjetske knjige in je imel v načrtu, da napiše knjigo o Andropo vu, katerega je dobro poznal in o katerem je nameraval objaviti senzacionalna odkritja". O podobmen primeru poroča februarska številka Božje besede (Toronto(: Sovjetski begunec Sergej Kurdakov, ki je pobegnil iz sovjetske ladje in se rešil v Kanado, je pisal in predaval o verskem preganjanju v Sovjetski zvezi. Na njegov rojstni dan, 1. Januarja 1973, starega komaj 22 let, so ga našli umorjenega v njegovem stanovanju v Kaliforniji. Božja beseda prinaša v odlomkih prevod njegovega lastnega življenjepisa ,.Zasledovani preganjavec". •Medtem ko ogroža hitro naraščanje prebivalstva v mnogih deželah razvoja dosego bolj človeku primernega življenjskega standarda, groze industrijskim državam zaradi upadajočega števila rojstev gospodarske težave, ker se bo znatno smanjšalo število gospodarsko aktivnih, oseb, ki morajo skrbeti ne samo zase, marveč tudi za otroke in za upokojence dodatno k osebam, ki so onesposobljene za delo. Mnogi so mnenja, da se bodo vsi pokojninski skladi izpraznili in da ne bo denarja za pokojnine. Take napovedi seveda ne upoštevajo, da je storilnost gospodarstva odvisna ne samo od števila delavcev, ampak tudi od razvoja tehnike: Povečana raba robotov obeta preje manj potrebe jx> človekovem delu kot pa pomanjkanje dobrin in služnosti. Težave bo seveda povzročalo vprašanje, kako primerno porazdeliti to proizvajalnost, da je ne bodo deležni samo nekateri. Kako je nastal Slovenski narod Drevesa in rastlinesjesen (eski), bor ( arr, borr, fyri), breza (birki, bjork), bukva (bok), smreka (iz smor, t j. smola, ker daje smolo hrast ( hraustr, t.j. močen), steblo, deblo (stabbi), lipa (lind), želod (ekollon), tisa (idegran), jelša (al), leska (hassel), les (hlass), modruš (modra, rastlina za barvanje rdeče), mah (mar, mas), nagelj (nagli), ruj (rogg), sluzasta vodna rastlina (sly), rastlina (urt), konoplja (hampr), škart (kortr, t.j. nezrelo sadje), itd. Hiša in hišna oprema: hiša (hus - u se izgovarja kot (1), kot pri hiši, za preužitkarje (hus-kytja), kamra (kameri), kamrica (kamri), čumnata (skemma), stena (iz steinn, t.j. kamen), cim-prati (timbra), les za cimpranje (timbr-hlas), duri (dyrr), tla (thel), dile, narečni izraz za podstrešje (tilja, norveško tile), klop, polica (pallr), stol (stoli), krov (hrof), prag (švedsko prang), klet (kelta), koča (kot)* veža (vegr), okno (auga), okvir (karm), kljuka (klokka), skrinja (skrin), narečno pojšter in verjetno tudi postelja (bolstr), blazina (blasinn, t.j. napihnjena), peč (peis, bakugn), ognjišče (ugn), itd. Gospodarska poslopja in naprave: grad in gorica ali gurca v pomenu kmetija (gard, gaard), štala (stallr), staja (stia), kašča (kaggi), borjač t.j. dvorišče (verjetno iz thorp, spremenjeno po metatezi v borjač), torkla, t.j. sušilnica (thurka), mlin (mylna),žrmlje (kvern - kv se je spremenilo v ž, n pa je je postal m), vetrni mlin (vedr-mylna), kladara (hlada), lesa (laesa, t.j. zapreti), ograda (garde),. plot (norveško in švedsko paala -ograditi s koli, paale - drog), stope (staup), jasli (jaxl), kozolec (hdskulle), pod (botn), korito (kar), itd. Domače živali: konj, narečno koj (staronorveško eykr, novonorveško oyk, švedsko ok), jezdni konj (ess, iz tega jezditi), vol boli), bik (bukk), živad, živina (kvik-f£, fenad), krava (kyr), mrha t.j. kobila (marr, merr), mula (muli), svinja (svin), male živali, drobnica (smali), dlaka (tagl), udomačen, domač (tamr), žrebe (trippi), vime (vama, norveško vimle, vaam), psica (bikkja), pesek, psiček Buski, pasje ime, kar se je ohranilo v slovenščini najbrž kot pogosto pasje ime (Bučko), tele (eldi), gos (gas), koza (geit), hrzati (iz hors, z metatezo hross -kobila, v slovenski folklori ruša), kokoš (norveško in švedsko hons), kokoši (hoensni), kokot (kokr), čula, nizkorasla krava brez rogov (kolla), kunec (koni), mačka, (maskari), mucka (maseunge), pav (pa, pai). Pava so naši daljni predniki spoznali pri Rimljanih, enako najbrž tudi osla in opico (api, apynja) ter velbloda (ulfaldi). Divje živali: labud (alpt), čuk (gaukr), jastreb (gnpr), sokol (haukr), orel (orn), vran (hrafn), krokar (kraka, krakr), kavka (iz kalla, kar je pomenilo klicati, kajti ta ptica je igrala veliko vlogo v Dranordijskih oziroma Franc Jeza staronorveških pesmih in pripovedkah, ker je naznanjala nesreče), štorklja (storkr), lastovka (svala), škorec (norveško stare), tica, ptica, ptič (titling, norveško titing, verjetno tudi v sorodu z zahodnogermansko besedo bird), taščica (theisti), drozg (throst), jata (jata), brna v-pomenu medved v slovenski pustni folklori, pa tudi v krajevnih imenih npr. Brnik (ber, bjorn), jelen (elgr), medved (fetvidnir), ris (fress), gad (gaddr), jež (igul), merjasec (jofurr), miš (mus), modras (naddr), polž, narečno puž (posi), lisica (skolli), sulec (sula), volk (ulfr), itd.. Žuželke in mrčes: uš, narečno vuš (lus), bolha (loppa), mravlja (maurr), vešča (vaettr, norveško vette), muha (my), mušica (mygg), molj (molr), gnida (nit, norveško gnit), čriček (siriza), črv (yrmla), itd. Vreme in letni časi: vreme, predvsem v pomenu lepo vreme (vermi), rano (ar), brž, precej, narečnoprec (bratt), burja (byrr), dan, den (dygn), južina, četrti del dneva, tri ure (eykt, norveško oykt), leta v pomenu stara leta (elda), led (theli, el), piš (fiss), veter (vedr), temen (dimmr), tema (dimma), stemniti se (dim-ma), mraz (frost), hlad (kaldr), ledenohladno (elkaldr), včeraj (i gaer), zima (huna), slana (hlana), večer (hlyrn), gruden (hrut-manadr, ime tretjega zimskega meseca od sredine decembra do sredine januarja), hladiti (kalda), mrk, mračen (mykr), toča (thoka), noč (nott), sij (syn), sijati (skina), zarja, zora (skaera), južen (sunnan), sneg (snaer, norveško in švedsko nso). sonce (sol), star velik (storr), trajati (threyja), jesen (host), bliskati se (blixtra), grmeti (gorma), itd. Ljubezensko in spolno življenje: ljubezen (lov, verjetno z dodano besedo ast, ki je tudi pomenila ljubezen), ženska (kviima), prsi (brysti), kušniti (kyssa), jajca, t.j. testikoli (eista), ženitovanje (kvaenboen), vasovanja (vaka), samec (samr), nevesta (festar-maer, t.j. zatrdno obljubljeno dekle), svat (sveit, t.j. član ženinovega spremstva), družica, spremljevavka neveste (drott), porod (byrd), poviti, roditi (hvila), ženiti se (kvaena), ženitev (kvaen-ing), možitev (norveško maagskap), par (par), možiti se (maegjast), fuk (fok), ziza (die), sesati, cuzati (suga), cura, beseda za spolovilo pri majhnih deklicah (yra - curljati), kurbanje (hor), kurbati se (hora), prešuštvovanje, prešuštvo (systkinadoetr, dete rojeno od brata in sestre, beseda pa se je pozneje v slovenščini pač prenesla še na druge nedovoljene spolne odnose), itd. Družina in sorodstvo: Kar zadeva družino in sorodstvo, je slovensko besedje skoro v vsem enako besedju skandinavskih jezikov, zlasti če upoštevamo vse jezike, od pranordijskega do modernih nordijskih jezikov. Beseda mati je sicer zelo blizu latinski besedi mater, a to velja tudi za nordijsko besedo modir. Beseda ata, iz katere je nastalo tudi oče, je najbolj sorodna gotski besedi atta, ki je pomenila isto. Kot znano, je bila tudi gotščina jezik skandinavskega izvora. Slovenska beseda brat odgovarja staronorveški besedi brodir, sestra pa staronorveški besedi systir. Isto velja za mnoge druge besede: sin (sunr), hči (dottir - glas tt je postal č, prvi zlog in končnica r pa sta odpala), žlahta (slekt), jud, novorojenček (j&d), žena (kvaen), dete (doetr), mož t.j. hčerin mož (mlgr), bratranec (broedrung), bratranka (broedrunga), sestrič (systrung), sestrična (systrunga), zet (aett), teta (tant, švedsko narečno teta), pastorek (fostr), pastorka (fostrdottir), pisana mati (fostr-modir), družina (drott), gospodar (husbondi), kum (gumi), kuma (gumma), majhen (mj6). Beseda otrok je nastala iz pranor-dijske pravne formule o novorojenčkih, s katero se je priznalo, da so živorojeni. To je imelo svoj pravni pomen in pozneje, v krščanski dobi, tudi cerkveno-pravni, ker je bil le živ novorojenček pripuščen h krstu. Za živorojeno dete je seveda veljalo dete, ki je dihalo, "povleklo dih vase in ven", kot je rečeno v pisanem dokumentu iz švedske dežele Dalarna iz dobe okrog 1350. Tam je rečeno o dihanju otroka: dragher anda, kar pomeni "vleče dih". Kakšna je bila pranordijska oblika tega izraza, sicer ne vemo, a morala je biti zelo podobna. V slovenščini se je ohranil spremenjen po metatezi kot "otrok", to je and-drag (dih vleče). Besedi tast in tašča sta v sorodu s staronorveškim izrazom tengda-lid (ljudje, povezani po možitvi oziroma ženitvi), tenging pa je pomenilo "povezava" in tengja "zvezati skupaj", enako tengsla. Beseda fant izhaja iz nordijske besede svein, ki pomeni isto, medtem ko je beseda gospodar v tesni zvezi s staronorveško besedo husbondi, ki je pomenila isto, in z norveško besedo husbond. Enako besedo z istim pomenom najdemo v drugih skandinavskih jezikih. Obleka: suknja (švedsko skynke(, pas (ptiss), boti, narečna beseda za čevlje (boti, iz tega slovenski glagol obuti), bregeše (broekr), jopič (hjupr), kikla, narečno kitla (kitla), srajca (serkr), plašč (plagg), škornji (skor), štiman, t.j. nališpan (stfman), štukan, štukati (stuka), obleči (klaeda, po glasovni spremembi klaeda - klaeb in po metatezi obleka), šivati (sy), prati, t.j. tolči, perica (berja), nit (net, n<5t), svila (silki), čevelj (styfill, norveško in šveasko stovel), štucati, poštucati (stytta), (škripati npr. čevlj (skreppa). Beseda polhovka kot tudi polh imata svoj izvor v v nordijski besedi belg oziroma balg, t.j. odrta koža, živalski meh. Beseda hlače pa izhaja najbrž iz starodavne nordijske besede halr, ki je pomenila mož, človek, gospod. Hlače so bile torej "moško oblačilo". Itd. Jedi: kruh (rug, rugr, rugbraud, iz česar pride tudi beseda rž), brašno, t.j. kruh za popotnico ^braud), hleb (hleifr), testo (deig), jota (jata, jota, t.j. jesti, jed). meso (mat, t.j. hrana), krvavica (kurfr, norveško kurv), mleko (mjolk), med (mjodr), medica (norveško mjSd), klobasa (pylsa; klo oziroma klyf je pomenilo upognjeno), sol (salt), sir, skuta (skyr), župa (soppa) skominati po čem (skima), snesti (snaeda), špurav, t.j. izbirčen (spurall), smetana (smor), jed (aeti), grizti (tann-grisa), žlafanje (slafr) lizati (slika), strd (stirdr), strditi se (stirdna), požirek (supr, sopi). Štrukelj oz. štruklji je nastalo iz nordijske besede strykja, t.j. namazati, kar je ravno značilno za štrukelj. Beseda potica pa je nastala iz pottr (glinasta posoda); istega izvora sta besedi posoda in pocati. Starodavna slovenska beseda ol (pivo), ki je bila takorekoč na silo izrinjena iz knjižnega jezika, se je nahajala v staronorveškim jeziku prav tako kot ol in se nahaja še danes v skandinavskih jezikih v obliki 51. Peči pride iz baka, kuhati iz koka, malica iz maal (obrok), itd. Posode: kotel (ketill), nečke (meiss, meisar), kupa, kupica (koppr), buča, okrogla posoda (bytta), skleda (skjola), ponva (panna), polič (pollr, v pomenu "posoda za tekočino"), pisker (peis-ker, t.j. pisker za v peč), llllllllllllllllllllllllllllll NOVI KARDINALI Na svečnico je podelil papež Janez Pavel II. kardinalski klobuk 18 novim kardinalom iz petih kontinentov sveta. Med novimi kardinali je tudi zagrebški nadškof Kuharič, presednik škofovske konference Jugoslavije in naslednik kardinala Steoinca. tunka (norveško tonne), korec (ker, kar), vedro (vedr), sod (sod-di), Štefan, v pomenu "posoda, iz katere si nalivajo pijačo vsi v družbi" (iz stefna, priti skupaj, da bi o čem sklepali), itd. Zdravje in bolezen: bol, bolezen (bol), hrom (hrumr), pitati koga (foeda), počitek (hvftd), hrust (hreysti), poživiti (kveikja), moč (megin), močen (meginn), blazen (blasinn), oifviti (kvikna), živ (kvikr), hirati (hyrast), prehlad (kalda), hromost (krom), lekar, zdravnik (laeknari), lečenje (laekni), smrtna bolezen (mora), pik (pik), pikati (pikka), rana (sarr, sar), sraga krvi (sarka) z-gaga bosti (skaga), zaskeleti (skellr), zaskaliti se (skjalla), krumpast (krummr), žulj (kyli), kila (kull), pocajtati (seida, t.j. ozdraviti s čarovnijo), škiliti (skilja), plešast (fleinskalla), vnetje (fnatt), prehladiti se (fork-jola), itd. Smrt: umreti (morna), rajni (raeningi), crkniti (storkna), žlak dial., božji žlak (slag), truplo (kropp), ubiti (bauta), ubit (bautinn), hretiti se ob truplu (hrae), krsta (kista), raj, počivati v miru (roa), raj (roi), kap udarec (kapp), grop (grof, pranordijsko birg), gomila (gamall), večno veselje, sreča (saeld), žalna maša (salamassa, salamessa), strava (stra), večno veselje (saeld), itd. Opravičilo Vsled nepredvidenih zaprek v stavnici, je morala ta številka iziti z majhno zamudo. Bralce S.D. prosimo, da sprejmejo to blagohotno na znanje. Uredništvo Slovenske države. SLOVENSKA DRŽAVA: eden najbolj zanimivih slovenskih listov Zagrebški nadškof in novi Hrvatski kardinal F. Kuharič Največ presenčenja je povzročilo imenovanje Latvijca Juliansa Vaivodsa. Latvija je bila priključena Sovjetski Zvezi in kardinal Vaivods je edini kardinal v Sovjetski Zvezi. Imenovanje nadškofa Glempa, primasa Poljske, za kardinala je bilo splošno pričakovano. Zadnje imenovanje vključuje samo enega neškofa, francoskega jezuita in svetovno znanega teologa du Lubaca. Nekaj posebnega je tudi imenovanje pariškega nadškoga Jean-Marie Lustigerja. Lustinger je spreobrn-jen Zid in je to edini primer, če izvzamemo prvo dobo krščanstva, da je postal spreobrnjen Zid kardinal. fStevilo smrti v ZDA se znižuje v vseh starostnih skupinah z izjemo mladostnikov. Število smrti narašča predvsem na račun nesreč, umorov in samorov. Ti trije so odgovorni za 80-f- smrtnih primerov te starostne skupine, dočim sč bili odgovorni 1. 1950 samo za 51 -=-. fSicer je možno kritizirati merilo storilnosti v gospodsrstvu, kakor ga uporabljajo gospodarstveniki, toda kot primerjalno sredstvo ima svojo vrednost. Po podatkih Delovnega urada ZDA obstoja velika razlika v izboljšanju storilnosti v raznih državah. Od. 1. 1977 do 1981 se je povečala storilnost v ZDA za 4.5. -=-, v Zapad-ni Nemčiji za 12.8+, v Angliji za 13.8-r, v Franciji za 14.5-^ in na Japonskem za 29.4-r-. Tako je razumljivp, da osvaja japonska industrija trge v državah, kjer je storilnost manjša. Podatki ne vsebujejo porastka storilnosti za Kanado, toda šplosno znano je, da je bil še nižji kot v ZDA. m Japonci so zgradili, "mesto znanstvenikov" ne daleč od Tokija. Imenuje se Tsukuba. V njem dela kakih 11 000 znanstvenikov. Z družinami znaša prebivalstvo mesta 21 500 oseb. Ta koncentracija možganov je rodila že več velikih uspehov in letno štejejo nad 10 000 znanstvenikov iz drugih dežel, ki obiskujejo razne institute. I Slabi izgledi za izboljšanje I gospodarstva v Jugoslaviji| Po poročilu dopisnika Fran-furter Allegemeine Viktorja Meierja (Die Slowenen wollen vieles anders. Kritik an der Belgrader Wirtschaftspolitik, 13. dec. 1982) niso slovenski komunisti navdušeni nad zadnjimi gospodarskimi ukrepi centralne vlade v Beogradu. Dopisnik omenja, da so zgradili pred kratkim v Ljubljani veliko stavbo s koncertnimi, zborovalnimi ter razstavitvenimi prostori, imenovano po Ivanu Cankarju, da bi se izognili nevarnosti izolacije. Toda po mnenju mnogih vodijo novi gospodarski ukrepi Beograda do izolacije Slovenije. Gospodarske omejitve ne samo da niso prinesle zaželenih posledic, marveč so stvari še poslabšale. Nekateri ukprepi so bili po mnenju teh potrebni, n.pr. kontrola deviz; olajšan uvoz potrebnega materiala za proizvodnjo za izvoz, čeprav ni zadosten; razvrednotenje dinarja za 20%, ki bi tudi moralo biti višje (38%), da bi bilo res učinkovito. Odločno pa odklanjajo slovenski komunitični voditelji omejitve v obmejnem promeru, ki zadevajo zlasti Slovence zaradi zemljepisne lege Slovenije ob Avstriji in Italiji. V celotnem državnem gospodarstvu ni pomenil obmejni promet veliko (samo 3% ugotovljenega tihotapljenja blaga in 12% odtoka denarja), je pa velikega pomena za Slovenijo in omejitve bodo verjetno uničile tujski promet in z njim vse dohodke, ki izvirajo iz njega. Slovenski komunisti izražajo tudi nevoljo, da pospešujejo devizni ukrepi trgovino s Sovjeti in s komunističnim blokom na splošno (zaradi večje vrednosti računskega dolarja s komunističnimi državami dobijo podjetja za iste proizvode pri prodaji 30% več kot pa če jih prodajo na Zapad) in otežujejo promet l Zapadom. Centralna vlada še tudi ni izdelala zakonodaje, ki bi olajševala in pospeševala udeležbo zapadnega kapitala v t. zv. joint ventures. Na opombo, da je v centralni vladi več slovenskih ministrov, so odgovorili ljubljanski komunisti, da narodnost ne more nadomestiti ekonomskega znanja. Razen tega sili centralistična struktura sama v kompromise. Po mnenju dopisnika so razvili Slovenci svojo posebno gospodarsko politiko, ki jo imenuje profesor Aleksander Bajt "normalizacijo" (v nasprotju z beograjsko "stabilizacijo"). Po Bajtovi oceni vodi dviganje osebnih dohodkov brez zvišane produktivnosti (kar je zajelo že tudi samoupravna podjetja) do vedno večje inflacije. Nove uredbe, ki nadomeščajo dviganje cen z administrativnimi omejitvami kot pri bencinu in obmejnem prometu, položaj samo še poostru-jejo. Ce so že uvedli omejitev cen, bi morale biti omejene samo na domačo komponento gospodarstva, drugače bo trpel izvoz. Večje investicije tudi v domačem gospodarstvu so zelo omejene, ker morajo prispevati podjetja sama 50% kapitala, pred-no morejo dobiti dodatne kredite od bank. IZ PAVLIHE Napisal bi pritožbo predsedstvu SFRJ zaradi nenehnih podražitev, a kaj, ko se je pravkar podražila poštnina. Ce se bo pomanjkanje papirja stopnjevalo, bomo morali navsezadnje še naše zakone in predpise tiskati na klozet papirju. Sicer jih pa tam uporabljajo že zdaj, ko so natisnjeni na tršem papirju. Danes se mi pa zdiš nekam majhen. - Kaj ne bi bil, v službi smo dobili minimalni osebni dohodek. Ce bi jim spodmaknili govorniški pult, bi mnoga čvrsta stališča padla. Kaj pomaga, če imate vse v malem prstu, ko pa je to daleč od možganov. Njih boli glava, mi požiramo zdravila. Lahko je držati govor, težko je držati besedo. Socialne razlike v socializmu razbijajo enoličnost. Mnogo je opic na gospodarskih vejah. Rotacija je družbeno organiziran lov na stolčke. Nelikvidnost ni problematična, problematično je gospodarstvo. Največkrat je pameten tisti, ki se naredi neumnega. Kdaj se bo naše gospodarstvo gibalo v okvirih sprejetih planskih dokumentov in resolucij? Takrat, ko bodo tisti, ki streljajo kozle, dobili v roke krampe in ' lopate, ne pa novih stolčkov. Takrat, ko bomo začeli izvažati teoretike, praktike pa zaposlili doma. Takrat, ko bodo odgovorni delali tako, kot govorijo, in govorili to, kar delajo, in za vse skupaj tudi odgovarjali. Po Bajtovem mnenju je potrebna bistvena sprememba v sistemu samem - gospodarskim zakonom je treba dovoliti polen razmah. Ker so politični voditlji tako močno zavozili gospodarstvo, da ne dobivajo več kreditov v tujini, se zatekajo k izrabljenim frazam o "izrabi lastnih moči". To je samo fraza, da morejo naprtiti stroške svoje nesposobnosti na ramena ljudstva. V Sloveniji prevladuje mnenje, da pripadajo vodilna mesta v gospodarstvu gospodarstvenim strokovnjakom brez ozira na njihovo politično orientacijo, in da je treba pritegniti mlajše sile. Dopisnik pripominja, da ni do danes še nobenih znakov, da bili komunistični voditelji pripravljeni, da bi delili oblast s komerkoli. Nikjer ni mogoče zaslediti delovanja kake podobne skupine kot je bila "Opus Dei" v Frankovi Španiji. V okviru diktature je uspelo tej skupini, da je depolitizirala upravne in gospodarske ustanove v Španiji ter tako omogočila miren prehod iz diktature v industrializacijo in demokracijo. V Jugoslaviji more še vedno tajnik komunistične stranke vplivati na odločitve banke, da odobri kredite samo pod-jetjem, ki slede politki komunitične stranke. Dokler se ta politični sistem ne bo spremenil, ni upanja, da se bo gospodarstvo v Jugoslaviji kaj izboljšalo. - Bolj ko mahate z repom, manj je možnosti, da vam stopijo nanj. Kakšen luksuz si ljudje pri nas že izmišljujejo, Hočejo, da pečemo črn kruh, Za omejitev porabe porabim vsak mesec več denarja. Tovariši! Za odmiranje države ni nujno, da najprej odmre gospodarstvo. Potrošnikov izdihi ja j: Tovariši, mi smo delovno ljudstvo in ne salonski levi! Zato tudi ne potrebujeme laka za parkete. NOVA POŠTNINA STOPI V VELJAVO... To pripravno razpredelnico s cenami izrežite za bodoče priložnosti i i sijii fŠSiiSŠ III lllllil «11 m»m .........m mš 111 Tu je zbirka poštnih pristojbin, ki stopijo v veljavo s 15.januarjem 1983, za dostavo Kanadske in mednarodne pošte. Popolna navodila o poštnih pristojbinah so vam na razpolago v vašem krajevnem poštnem uradu. PoSTA ZA DOSTAVO ZNOTRAJ KANADE Posebne uslužnosti Zagotovljena pošta (Certified mail)' .$1.06 ■ I m Naslednje poštne pristojbine vstopijo v veljavo 15. februarja 1983. Običajna pisemska pristojbina Prvorazredna pisma (0-30g) .320 Različne pristojbine za različno obliko pošte. Lahko dobite popolne podrobnosti, če vstopite v stik z lokalnim poštnim uradnikom ali tržnim predstavnikom. CANADA POST CORPORATION Priporočena pošta (Registered mail)* .............$1.96 Posebna dostava (Special delivery)* ............$1.06 *ln normalna poštnina Zavitki (do 30 kg) Lokalna dostava (2kg) prvorazredno .............$2.60 Poštnina za zavitke....$1.38 Iz Vancouvra do Winnipega (2kg) prvorazredno ..$4.77 Poštnina za zavitke....$1.91 Iz Halifaxa do Montreala (2ka) prvorazredno.......$3.60 Poštnina za zavitke....$1.70 Iz Ottavve to Toronta (2kg) prvorazredno.............52.97 Poštnina za zavitke.... $1 59 Ne splošno veljavne pristojbine(0-30g) ..........375 Te pristojbine so samo za odmerjeno dovoljeno pošto, ki ne vključuje poštne cone (postal code) ali ne odgovarjajo poštni stan-darizaciji (mera). Vsa pisma, ki so opremljene z znamkami in vsa standarizirana pisma zahtevajo poštnino 30