Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 41.
V Ljubljani, dne 8. oktobra 1931.
Posamezna Stav. Din
Leto XIV.
Upravništvo „Oomovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5
Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126
Naročnina za tnzemstro: četrtletno 9 Din, polletno 18 Din, celoletno 30 Dii; z« Ia*« zemstvo razen Ameriko četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Dl«. Amerika letno 1 dolar. — Račun poštne hranilnice, podružnice v Ljnbljanl, št 10.711.
Volitve bodo v znamenju narodne sloge
Naš blagor in naša narodna čast zahtevata, da bomo šli
8. novembra vsi volit
1 Še mesec dni in imeli bomo volitve v narodno skupščino. Dne 8. novembra bomo pokazali, ali | smo zrel narod, ki ve, kaj je njegova dolžnost.' .Volilni proglas članov" kraljevske vlade, ki smo ga objavili v zadnji številki, nam je predočil načrt, kako si zamišljajo zreli in resni možje delo v bodoči narodni skupščini na gospodarskem, prosvetnem in socialnem polju. Brez slepilnega zavijanja, brez praznih besed in omamljajočih obljub razgrinja ta načrt jasno in razločno pred nami vse podrobno delo, ki ga bodo opravljali poslanci, izvoljeni na narodni listi.
Predvsem poudarja načrt, da je le v složnem sodelovanju mogoče uspešno delo za blagor naroda in države. Samo ustvarjajoče delo more zagotoviti našemu narodu notranji mir in zadovoljstvo. Nihče, ki jasno misli, si ne more želeti po-vratka onih časov, ko smo mlatili v narodni skupščini prazno slamo in ko so padali v njej celo streli. Kaj smo imeli od vsega tistega prerekanja? Od vsega tistega besnega divjanja v tedanji narodni skupščini ni bila sita niti ena sama muha.
Proglas poudarja skladnost med koristmi posameznih slojev. Zato bodo naši poslanci delali na pravični uravnavi med koristmi kmetskega stanu, ki je glavni steber naše države, in potrebami zdravega razvoja ostalih gospodarskih panog, brez katerih ne moremo ohraniti svoje gospodarske neodvisnosti. Pravično in pošteno je tako, ker vsi sloji morajo imeti možnost gospodarskega napredka in obstoja. " Kratko in odločno sta poudarjeni v proglasu enakopravnost vseh slojev, ver in plemen in potreba preureditve davčnega ustroja; pravičnejše davčne obremenitve narodne celote in ukinjenja onih davščin, ki so bile uvedene ali zvišane le zaradi prehodne potrebe. Dalje se poudarjajo v proglasu varčevanje, izpopolnitev socialnega za-konodajstva, ki bo moralo obsegati poleg delavca tudi kmeta in obrtnika, in potreba prosvetnega napredka našega naroda.
Možje, ki so podpisali proglas, bodo mogli svoj delovni načrt tudi izvrševati, ker so to izkušeni in resni možje, ki so jih bridke izkušnje preteklih časov dovedle do jasnega spoznanja, da je mogoče povesti naš narod k miru, blagostanju, sreči in napredku le s složnim delom vseh dobro in pošteno mislečih Jugoslovenov od Vardarja do Triglava.
Naša stara nadloga, ki bi se lahko imenovala prepir za oslovo senco, naj bo za vedno pokopana. Kdor jo hoče odkopati, je ali bedak ali zlohotnež, ki hoče v resnih časih, ko plava svet v morju hudih gospodarskih težav in ko valovi ' tega morja pljuskajo v. našo državo, namerno škodovati narodu in državi, posamezniku in celoti. Ni sedaj Čas za to, da bi ugibali, ali je lepša trna; bela ali rdeča barve, n'8.30 moramo stopiti vsi v prijateljski slogi na plan in poreči vsemu svetu: Naše življenje je le v mogočni Jugoslaviji! Zavedati se moramo, da izven mej Jugoslavije ni ne našega narodnega in ne našega gospodar-skeaa življenja.
Naša volilna borba se ne vrši, kakor smo je bili navajeni v prejšnjih časih. Mirna je in tiha, brez psovanja in zmerjanja, brez zavratnega zavijanja, brez varanja in brez slepljenja naroda. Nič ne čujemo sedaj nemogočih obljub in nihče sedaj ne obljublja nebeškega raja na zemlji. Včasih smo doživljali, da so kandidati drzno stresali kar iz rokavov obljube, kakršne si je kdo želel. Ljudje so v tistih časih pri vsakih volitvah vedno znova sedli na limanice, dasi so tista neresna obetanja seveda ostala vedno neizpolnjena.
Delo, ki ga v podrobnostih razglablja vladni proglas, se bo vršilo. Zato bomo mi vsi volili narodno listo. Cim več državljanov bo izvršilo svojo narodno dolžnost in oddalo glasove narodni listi, tem bolj se bomo postavili pred inozemstvom in tem bolj bomo obsodili one redke mračnjake, ki v svoji besni zlobi izkušajo ribariti t kalnem in nam povzročiti škodo. Ce bo inozemstvo občudovalo našo slogo, disciplino in neomejeno voljo, da hočemo mogočno Jugoslavijo, se bo zaupanje inozemstva v nas povečalo in mi vsi vemo, da pomeni baš čvrsta vera inozemstva v našo državo res mogočno Jugoslavijo. «Domovi-narjb, ne samo naša korist, nego tudi naša čast zahteva, da bomo 8. novembra kakor en mož vsi na volišču.
Mejniki naše zgodovine
V najhujših urah našega slovenskega rodu nam je vrglo naduto nemštvo v obraz psovko: «Molčite, hlapci, ki nimate zgodovine!« Krivična je bila ta beseda, imeli smo zgodovino in ponosno državo pod kraljem Samom pred tisočimi leti. Temu svetlemu mejniku naše zgodovine so sledili črni mejniki nesloge in potem suženjstvo z najsramotnejšim dnem za naš rod, kronanjem Matije Gubca z mučeniško razbeljeno krono na Markovem trgu v Zagrebu.
Vendar ni bila zaman žrtev Gubca in njegovih soborcev. Užgala je v našem zasužnjenem rodu željo po osveti in svobodi. Zelja po svobodi je živela v našem rodu in postajala vedno večja, dokler ni sredi minilega svetovnega klanja zaklical krvaveči rod: Hočemo Jugoslavijo, kjer bosta živela poleg nas brata Hrvat in Srb v skupni državi!
Še so morali naši najboljši možje položiti svoje življenje na žrtvenik besnečih sovragov, vendar ni bilo sile, ki bi bila mogla zadržati naš klic po svobodi. Kakor se zganejo lastovice v daljnih deželah, ko je pri nas še sneg, in postanejo nemirne, tako je objela misel na Jugoslavijo naše ljudi vsepovsod.
Ko smo 1. 1918. dosegli tisočletni sen, smo postavili veličasten mejnik, ki je zasenčil vse črne mejnike nesloge. Le trije svetli mejniki so ostali: Samo, Gubec in Jugoslavija. Iz svobode smo preko nesloge in mučeništva prišli v novo svobodo.
Kaj smo pa napravili s tako dolgo zaželjeno, s toliko krvjo priborjeno svobodo? Kar zapravljati smo jo začeli kakor, izgubljeni sin dediščino svojih dedov. Že so si meli roke škodoželjni sosedje in gledali s pohlepom po naših krajih. Že je skoro kazalo, da je napočil najsramotnejši dan naše zgodovine. Tedaj pa je vstal naš narodni
kralj Aleksander in z ukinjenjem nesložne narodne skupščine rešil naš dom prepirljivcev, ki so si prisvojili jerobstvo nad našim rodom. Kakor da je padla mora raz njega, je zopet zadihal naš rod in se oprijel dela za boljšo bodočnost.
Ko so bili postavljeni temelji nove ureditve države, je zopet poklical naš kralj Aleksander jugoslovenski narod, da mu <ja za podrobno ureditev države iz svoje srede odločnih mož, ki bodo delali z vsemi svojimi močmi, da bo zgradba naše države ponosen zgled sloge in mogočen branik pred vsakomer.
Dne 8. novembra bo postavil naš rod spet mejnik v svoji zgodovini. Na nas vseh je, kakšen bo ta mejnik. Zal, se dobe tudi janičarji, ki pomagajo na tuje povelje netiti neslogo, da bi bil naš rod še enkrat kronan z Gubčevo krono. Ko ves svet škriplje v gospodarskih temeljih, hočejo oni zvaliti krivdo za to stanje na naše državne krmilarje. Kdor pa vidi malo dalje od svojega zelnika, ve, da je prav naša država kakor varna ladja na razburkanem svetovnem morju. Da ne pričnejo pljuskati valovi silne gospodarske krize, ki muči .naše sosede, preko našega krova, moramo zediniti vse svoje moči in biti pripravljeni tudi na žrtve. Naša kriza je majhna v primeri s' težavami, ki jih preživlja ves svet. Izven Jugoslavije nas čaka smrt. Zato naj nihče ne prisluškuje redkim krivim prerokom, ki hočejo iz užaljenega samoljubja, da bi bil osmi november mejnik nesloge. Vsi, ki ljubite svojo jugosloven-sko domovino, vaša dolžnost je, da kakor en mož oddaste glasove za narodni program, ki je v najsvetlejši luči pokazal, da hoče naša vlada jugoslovenskemu narodu najlepšo bodočnost. Ko boste 8. novembra javno izrekli svojo voljo, vedite, da boste postavili svetel mejnik naše zgodovine: mogočno Jugoslavijo.
Pomagajmo si sami
Glavni ravnatelj Poštne hranilnice, g. dr. Ne-' deljkovič, je objavil v beograjski «Pravdi» naslednji članek, po katerem se moramo ravnati vsi, ki hočemo sebi in državi dobro:
«V hudih trenutkih življenja, ko nas od vseh strani tepejo udarci, je treba predvsem imeti vero v samega sebe. Treba se je ustaviti in upreti. i.e pa bežati in misliti najprej na tujo pomoč.
Ni od nas zavišno, ali bomo dobili tujo pomoč ali ne in ali bo prišla ob pravem času, ampak z našo voljo in požrtvovalnostjo se lahko, dvignemo v vsej svoji veličini, napnemo vse svoje dle in se trdno odločimo, da bomo vztrajali v nevarnostih, ki nam prete. Če se zanesemo, kadar se branimo pred nesrečo, najprej nase in na svojo moč, se nam vzbudita samozavest iu pogum in bomo
vedno bolje opravili, kakor če preplašeni zbe-žimo z bojišča in pričakujemo tuje pomoči.
Po tem starem in preizkušenem življenskem pravilu se moramo ravnati tudi zdaj. Naše gospodarske in finančne razmere so se nekoliko omajale. Prišle so razne
težave, ki so se pojavile po vsej Evropi in celo v Ameriki.
Tem težavam se moramo upreti, in sicer zlasti tako, da zbiramo svoje lastne moči in vzbujamo samozavest. Ena sama velika misel nas mora prevzemati: ne vdajmo se! Pretrpeli smo že večje težave, toda premagali smo jih vedno, kadar smo napeli in zbrali vse svoje narodne sile.
Danes, ko se je nekakšna blaznost strahu polastila slabotnejših delov našega naroda,
morajo stopiti na plan vse naše narodne
organizacije, da se borijo zoper razburjenost
in paniko, ki se razširjata v naših vrstah. Kje ste, Sokoli, Narodna odbrana, Jadranska Straža, vi človekoljubna in rodoljubna društva, moška kakor ženska! Sklicujte seje in posvetovanja in navajajte vse svoje člane, naj povzdignejo svoj glas za pomirjenje tistih, ki so se preplašili. Za-kličite okoli sgbe vsem, ki vas preplašeno vprašujejo, kako bomo vzdržali krizo, da se boj ne bije s svetlim orožjem, ampak z junaškim srcem!
Zato hrabrite in bodrite srca! Od propasti smo še daleč, toda biti moramo hrabri,
verovati moramo v samega sebe, v svoj narod, v svojo domovino!
Ne zapuščajmo jih, ne izdajmo svoje zastave: ne bežim« od naše valute, od naših državnih' papirjev, od naših denarnih zavodov! Kam pa naj bežimo? V tujino? Ali je tam morda bolje? Ali bomo mogli rešiti samega sebe, če prestrašeni pričnemo rušiti vse tisto, kar je naša skupna trdnjava.
Evo predlog, kako naj začnemo zbirati naše vrste: vsa naša narodna društva, korporacije, občine, učitelji, duhovniki, javni delavci naj začnejo propaganda,
da kupi vsakdo, kdor le more, te dni vsaj po en državni vrednostni papir.
Sokolska, športna, pevska društva, šole, cerkve, bolnice, čitalnice in druga udruženja naj kupijo
po eno obveznico Vojne škode, ki se prodaja zdaj po preko 300 dinarjev, toda je zelo verjetno, da bo kaj kmalu poskočila na svoj normalni tečaj 400 do 450 dinarjev, obveznico 7odstotnega notranjega posojila, obveznico 7odstotnih in 8odstotnih dolarskih emisij ali delnico Narodne banke. Vsi ti papirji se prodajajo danes pod svojo pravo ceno in kdor jih zdaj kupuje, napravi dobro kupčijo. Poleg tega, in to je najvažnejše, se bo na naših borzah vrnilo zaupanje v te papirje, ker se bo videlo, da je ves narod vzel te papirje za svojo narodno dragocenost, jih objel s svojim zaupanjem in obdal s svojo ljubeznijo.
Pri tem torej niso potrebne nikake žrtve, uiti veliki zneski.
Ni društva, ki bi ne moglo žrtvovati v ta namen vsaj 300 do 400 dinarjev. Če ni v blagajni toliko denarja, naj člani odbora v prvi seji zberejo med seboj to vsotico. Vsako društvo naj s podvojenimi močmi stremi za tem, da bo vsak član daroval v ta namen kak stotak in z nakupom državnega papirja hkrati znatno moralno koristil svojemu narodu.
Da bi pospešila to akcijo, daje PošUia hranilnica našemu občinstvu svoje usluge p«polnoma brezplačno na razpolago.
Da se onemogočijo dragi posredovalci in razna sleparstva, naj vsakdo, ki želi kupiti kakšno« državno obveznico, pošlje denar Poštni hranilnici prek« svoje najbližje pošte (s položnico
127 &, ki se dobi na vsaki pošti; na zadnjo stran naj napiše, zakaj denar pošilja; položnico naj naslovi na čekovni račun št. 50.011). Poštna hrai nilnica bo vsa ta naročila zbirala in izvršila nakup še istega dne.na borzi. Prav ta dan bo poslala vsakemu naročniku kupljene obveznice po izvirnem borznem tečaju, ne da hI si zaračunala kakršnokoli provizijo ali pristojbino. Poštna hranilnica je državni zavod in bo to delo izvršila ne zaradi zaslužka, temveč zavoljo splošne koristi. Prav tako bo dajala brezplačno tudi vsa potrebna obvestila in navodila, ki bi jih kdo od nje zahteval.
Tako se bo lahko izvedla velika akcija z da-lekosežnimi posledicami za naš javni kredit in naše narodno življenje. Stremimo vsi za tem, da se ta akcija izvrši.s.
Zakon o volitvah v senat
Na dravsko banovino prideje 4 senatorji
Pred nekaj dnevi je Nj. Vel. kralj podpisal zakon o volitvah v senat, tako da bomo sedaj poleg narodne skupščine imeli tudi 'senat, kakor je to uvedeno na podoben način v mnogih drugih državah.
Katere so glavne določbe novega zakona? Predvsem je važno, da
se voli senat za šest let, da se bo vsako tretje leto izločila iz njega ona polovica senatorjev, ki jim je potekla šestletna doba, in se bodo izvršile dopolnilne volitve.
Senat bo zasedal vedno istočasno z narodno skupščino. Volitve senata se vrše po vsej državi en aan.
Vsaka banovina tvori volilno okrožje zase in se voli v njej na vsakih 300.000 prebivalcev po en senator. Državni odbor je določil, da pridejo na dravsko banovino 4 senatorji. Vseh senatorjev bo izvoljenih 47; prav toliko jih bo imenoval kralj, tako da bo imel senat največ 94 članov.
Aktivno volilno pravico
za senat bodo imeli predvsem vsi narodni poslanci, dalje vsi člani kanskega sveta in naposled vsi župani vseh občin v banovini. Za senatorja pa je lahko izvoljen vsak državljan Jugoslavije, ki Je izpolnil 40. leto in govori, čita in piše narodni jezik. Nihče ne sme biti istočasno narodni poslanec in senator. Tudi ne smejo biti senatorji državni dobavitelji ali državni podjetniki.
Volitve v senat so neposredne in javne.
Volilne imenike sestavi za vso banovino prvostopno (okrožno) sodišče na sedežu banovine. Popravki imenika se lahko zahtevajo še najdalje 10 dni pred volitvami.
Kandidatne liste se morajo najkesneje IS dni pred dnem volitev vložiti v potrditev
na okrožnem (prvostopnem) sodišču na sedežu banovine. Predložiti jo mora najmanj 50 oseb, ki imajo volilno pravico za volitve senatorjev. S
Soteščan:
Zaklad v grobnici
(Starodavna zgodba.)
Okrogla odprtina v stropu je bila tolika, da bi bil lahko zlezel iz teme na površino. A kako naj se povzpne tako visoko! Po zidu bi ne mogel splezati; krog njega pa ni bilo ničesar, kar bi se dalo odtrgati in postaviti pokoncu. Ali naj se dvigne ko ptič v zračne višave?
Skozi odprtino je prihajal prijeten zrak — Karel je začutil, da laže diha. Presenečen je padel na kolena in vzkliknil: «0 blažena prostost! 0 zlata svetlobah Nato je zavpil na ves glas, da bi ga kdo slišal in rešil iz temne ječe.
Kakor solnce, kadar ga zakrije oblak, tako se je svetloba nenadno zmračila. Na odprtini je zapazil grd poraščen obraz — nekdo je pogledal ,v duplino.
«.Smrt... Morilec prihaja ...* je sunilo Karla v srce kakor z ostrim bodalom. Brž pa se je pomiril in zaklical: «Pomagajte! Kje je pravica? Rešite me iz brloga!>
Z odprtine se je umaknil obraz, pokazale so se noge, neznanec se je spustil v votlino. Prinesel mu je jedi in vode, s katero mu je napolnil vrč ter ga postavil predenj. «Napij se in najej, pa dobro se zabavaj*, mu je rekel brez usmiljenja in sočutja.
«Prijatelj, koliko naj ti dam, da me rešiš?:; se je glasila jetnikova prošnja. «Z zlatom in sre brom bi ti poplačal...»
«Kajne, kadar boš gospodar na Ostrožju», ga je lopov zaničljivo zavrnil. «Takrat bi me za plačilo poslal pod vešala ..
«Povej mi vsaj, kje sem in kaj bo z mano? Zakaj sem tukaj? Kaj sem prav za prav zagreši 1?»
«Povedali ti bodo drugi.> — Razbojnik se ni dal omehčati.
«Ali me boste umorili?»
«Ne vem. Tvoj brat Abdon bo odločil... Njemu se priporoči...*
«Kako? Povedi me do njegab
«Prej moram vedeti, ali te bo maral sprejeti ?»
«Zakaj me je pahnil v nesrečo? Nisem mu še storil krivice.»
«Oba bi menda rada vedrila pod eno streho.*
«01i, kako sem nesrečen b — Karel je omahnil na ležišče.	|
Razbojnik je ovil okrog sebe vrv ter se dvignil iz brloga. Na odprtino je položil leseno ploščo in odšel po temnem hodniku.
Dospel je v prostorno obokano sobano. Na sredi je stala umazana hrastova miza. Razbojniki so se gostili z vinom in suhim mesom. Vino so zajemali iz glinastega vrča, meso pa jemali iz trhle omare, ki je bila razjedena od črvov. Police so bile polne različnega orodja.
«No, kako si opravil ?» so poizvedovali ro-kovnjači, čim je tovariš stopil v sobano.
cNajprej naj pijem.» — Razbojnik je prisedel in nagnil vrč. Pil je z velikimi požirki. Potem je zgrabil kos mesa in krepko založil.
<Ali še ni poginil — Karel I., izvoljeni gospodar na Ostrožju?» Lopov, ki je zaničljivo izgovoril te besede, je bil Abdon, brat nesrečnega jetnika.
«Napasel sem ga in napojil*, mu je povedal, preden je ponovno prigriznil. «Samo dolg čas mu je, a se bo že privadil.»
«Pa še dobro se bo počutil*, je omenil nekdo izmed rokovnjačev. «Hvaležen naj bo, da ga nismo umorili.»
«Kaj je rekel zaradi prstana?> je vprašal Abdon.
«Nič. Prosil me je, naj mu pomagam pobegniti. Zlato in srebro mi je obetal za plačilo.. .*:
«Gorje ti, ako se drzneš, kaj takega storiti!* so zagrmeli lopovi soglasno.
«Jaz?» — Ropar je bil užaljen, ker mu niso zaupali.
«Ti, ti*, so ponovili. «Kaj hitro bi se dal podkupiti.*
«Jaz nikolib jim je zagotovil in dvignil roko kakor k svečani prisegi.
Razbojniki so žrli in pili ko krave, čakalo jih je važno delo: ponovno so se odpravljati na pot — po zaklad v grajsko grobnico. Poguma so iskali v obilni pijači. Omamljalo jih je bogato

Preprečite fvoritev zobnega kamna
ali ga odstranite z vsakdanjo uporabo Sargovega Kalodonta-edine zobne kreme, ki vsebuje učinkoviti Sulforicinoleat po Dr.Braunlichu-kar pomeni ohraniti zdravje in lepoto zob:
VJftMOHj-
Proti zobnemu kamnu
Lepe in zelo cenene knjige izdaja Vodnikova družba
Vodnikova družba v Ljubljani bo izdala letos naslednje štiri nadvse zanimive zabavne in poučne knjige:
Vodnikovo pratiko za leto 1932., ki bo ohranila dosedanjo lepo opremo in prinesla obilo poučnega in zabavnega gradiva v besedi in sliki (knjigo krasi 16 strani izvrstnih fotografskih posnetkov), Ivana Matičiča povest: «Moč zemlje*, ki jo je pisatelj napisal o naši lepi zemlji onkraj Karavank in ki je ne odložiš prej, dokler je nisi prečital; dr. Ivana Laha: «Sigmovo maščevanje*, povest iz življenja ubožnega dolenjskega plemiča
Sigme, čigar oče je pristaš Zrinjskih; profesorja Mihajla Pupina svetovnoznani lastni življenjepis «0d pastirja do izumitelja*, ki podaja pestre slike in nad vse zanimive prizore in premišljanja nadarjenega jugoslovenskega dečka, ki je šel v deželo dolarjev s trebuhom za kruham, izkusil tam obilo gorja in postal naposled profesor na kolumbijski univerzi in znameniti izumitelj (knjigo je poslovenil dr. Pavel Brežnik).
Uprava Vodnikove družbe vljudno opozarja vse lanske člane, ki še niso poravnali svoje člai narine za leto 1931., naj nemudno plačajo člana-
r
kandidatno listo morajo biti predloženi tudi pismeni pristanki vseh kandidatov in namestnikov. Tako opremljene kandidatne liste predloži sodišču v dveh izvodih v potrditev najmanj pet podpisnikov.
Volišče Je za vso banovino samo eno,
in sicer na sedežu banske uprave. Vsak volilec lahko glasuje samo enkrat in mora pri glasovanju glasno, da slišijo vsi člani volilnega odbora, povedati krstno in rodbinsko ime, poklic in prebivališče, nato pa, ko volilni odbor ugotovi, da je upravičen voliti, glasuje javno, imenujoč ime nosilca one od sodišča potrjene liste, za katero hoče oddati glas.
Razdelitev mandatov
se io v primeru, da je bilo v volilni enoti (banovini) več kandidatnih list, izvršila po D'Honto-vem načinu med posamezne liste. Mandati, ki pripadejo eni listi, se razdele po vrsti, kakor so nosilec in kandidati po vrsti vpisani na listi. V primeru odstopa ali smrti kakega senatorja se izvrši izpopolnitev na ta način, da se pozove v senat kandidat, ki je prvi z dotične liste ostal neizvoljen.
Za prve volitve senata,
ki bodo nedvomno tudi v najkrajšem času razpisane, so skrajšani vsi roki tako glede sestave volilnih imenikov, reklamacij in drugega.
Kakor rečeno, imajo senate tudi številne druge države. To ustanovo imajo v Evropi vse države razen Grčije, Albanije in Bolgarije. Povsod so prišli po izkušnjah do prepričanja, da postane lahko neomejenost poslanskih zbornic škodljiva, zaradi česar so uvedli ustanovo senatov kot nekako popravljalno zbornico. Senat ni skupščina bogatinov ali plemstva, ampak ustanova, ki zaradi večje zrelosti svojih članov teže zapade škodljivim vplivom. Bolj kakor kje drugje je prav v zakonodaji potreben trezen preudarek zastopnikov naroda, izkušenih starejših ljudi iz raznih vrst naroda. Zato je treba uvedbo senata pri nas najtopleje pozdraviti.
Kako postanem dober godbenik.
To brezplačno knjižico pošlje tovarna glasbil MEINEL & HEROLD v Mariboru št. 104—B vsakemu prijatelju glasbe, bodisi začetniku ali iz-vežbanemu godbeniku. Zahtevajte knjižico takoj z navadno dopisnico!
plačilo — Abdon jim je obljubil polovico dragocenega plena.
Truda in ovir niso več pričakovali. Zid v grobnici je prekopan, opravili bodo hitro in brez ropota. Vsaka druga nevarnost se jim je zdela nemogoča. Le nekoliko pozornosti bo treba na grajsko stražo in na spretnosti pri odpiranju dupline, kjer je shranjena dragocena krsta. Norčevali so se, kdo bo naredil čudež in obudil mrliča...
1 «Škoda, ker nismo sinoči opravili*, je menil ropar z zmrženo brado. «Grabež» so mu rekli, ker je rad grabil, kadar so kje plenili. Ta si je vselej napolnil vrečo ter jo je tudi srečno odnesel, čeprav mu je večkrat šlo za življenje.
«Nocoj še ni prepozno*, je bil Abdon trdno prepričan. «Nikomur na Ostrožju ni znano, kam je shranil Teodor svoje bogastvo, preden je šel na vojno. Karlu je zaupal šele na bojišču — tedaj, ko je čutil, da bo kmalu poginil. Prav smo ravnali, da smo ga spravili s poti. Nocoj ne bo nihče stražil zaklada .. .*
■ <Tukaj pod razvalinami ga tudi ne bodo iskali, kadar, ga bodo pogrešali*, je trdil Parkelj, ropar odurnega obraza. «Vraževerno ljudstvo se silno ogiblje tega kraja .. .>
«Aha, zaradi strahov.. .* je ugajalo malemu Dehorju. «To je moja zasluga! Pa recite, da ne znam strašiti z mrtvaško glavo. Prav, da se trhel les sveti ponoči; neumni ljudje pa vidijo same peklenske pošasti...»
Razbojniki so se glasno kroliotali. Bili so že pijani, pa so še vedno praznili vrč za vrčem. Naposled jim je Abdon zaprl vino in rekel: «Za nocoj je dovolj! Kadar pridemo iz grobnice, bomo nadaljevali. Nočem, da bi se moral kdo zaradi sladke kapljice pokoriti v grajski ječi ali zibati na vešalih.
Poslušali so ga in pripravili orožje. Nato so se zleknili po tleh in pospali. Legel je tudi Abdon, a ni mogel zaspati. Durgelju je bilo naročeno, naj čuva jetnika in zbudi tolovaje, čim se stemni.
Rokovnjač Durgelj je bil med vsemi najmanj roparsko nadarjen. Pogum mu je .oinaj brloga navadno odpovedal, zato ga niso jemali s seboj na nočne pohode. Puščali so ga doma za stražo. Zaradi tega je bil tudi zadnji pri delitvi plena. Zadovoljiti se je moral s tem, kar so mu prostovoljno namenili.
Neprestano zapostavljanje pa lopovu ni bilo po volji. Ni se jim upal postaviti po robu, ker se je bal za kožo; skrivaj pa je neprenehoma ugibal, kako bi prišel brez truda do večjega deleža. Krasti mu ni kazalo, bal se je posledic. Gorje mu, če bi bili roparji zapazili, da jim odnaša skupno premoženje. Ljubezen do življenja mu je branila, da ne sme ničesar premakniti.
Vzlic nevarnosti pa poželjivosti po denarju ni mogel več krotiti. Zdaj se mu ponuja izredna priložnost, katere ne sme zamuditi. Mladenič z Ostrožja je bogat in prosi rešitve. Obeta mu bogato plačilo. Ako ga izpusti, bi se sramotno iz-
neveril tovarišem; njegovo delo pa bi bilo poplačano z zlatom in s srebrom. Seveda bi se mor ral potem kam izgubiti. Toda kamor bi šel, ni-, kjer bi ne bil varen pred zasledovanjem. Težko bi mu bilo uiti maščevanju.
Roparju ni bilo nič za jetnika, všeč pa mu je bila obljubljena odkupnina. Slišal je tudi, da je zaklad v grobnici ogromen; njegova vrednost preseza namreč vso do sedaj naplenjeno dragocenost. Morda se ga bo pri delitvi prijelo vsaj toliko, kolikor bi zaslužil, ako vrne prostost jetniku. Tudi si ne bo nakopal sovraštva ter mu ne bo treba bežati iz brloga. Tako dolgo se je odločil počakati in gledati tovarišem na prste. Ce ga bodo pri delitvi odrinili ali odpravili s pre-pičlim deležem, tedaj bo še vedno dovolj časa, da si pomaga s svojimi rokami. Več ne bo požiral zlin, kadar se bodo drugi oblizovali.
Nabral je nekaj ostankov mesa in natočil vina svojemu jetniku. Košaro z jestvinami in s pijačo mu je spustil nizdol po vrvi. Potem je sedel ter se naslonil s komolci na mizo. Leči se ni upal; bal se je, da bi ga ne premagal spanec.
Ta večer pa roparjev ni bilo treba buditi. Vstali so ob določeni uri ter se pripravili za odhod na Ostrožje. Pokoncu kakor vojaki so stopili pred Abdon a, ki je dal še vsakemu posebej potrebna navodila. Nato so odšli počasi drug za drugim iz brloga.
Durgelj je ostal doma kakor po navadi. Na luknjo, ki je tvorila izhod, je zavalil težko skalo. V kotu na strani je bilo pripravljeno umazano
rino pri svojih gg. poverjenikih ali pa jo nakažejo družbeni pisarni v Ljubljani po r-,ložnici, ker se nabiranje članstva približuje svojemu zaključku. Kljub gospodarski krizi si bo vsak ljubitelj lepih knjih prihranil znesek 20 Din in ga položil na oltar Vodnikove družbe. Za ta mal znesek 20 Din dobi ob koncu meseca novembra letos štiri lepe knjige. Za ta znesek se ne boš
kesal. Marsikateri dolgi zimski večer te bodo letošnje knjige najprijetneje zabavale.;
Član Vodnikove družbe, Btopi ge danes k svojemu poverjeniku in mu poravnaj članarino za leto 1981. ali pa si kupi na poštnem uradu položnico in jo izpolni takole: Vodnikova družba v Ljubljani, št. 14.520.
Tudi banovina varčuje
Znižanje banovinskega proračuna
Državna vlada je postavila za svoje načelo Varčevanje v državnem gospodarstvu. To načelo je moralo postati odločilno tudi za banovine in za druge upravne edinice. Tako je tudi banovinska uprava naše dravske banovine izvršila v ;'tej smeri razne izpremembe v banovinskem proračunu za leto 1931./1932. Izpremembe je objavil jminilo soboto »Službeni list».
Po teh izpremembah je ban z odločbo z dne 31. avgusta znižal celoletni proračun izdatkov "dravske banovine za 11.690.800 Din, torej od >116,352.699 na 104,661.899 Din (za več kakor '10 odstotkov).
s Tako se je znižal proračun centralnega urada panske uprave za 422.000 Din.
Proračun kmetijskega oddelka |e znižan od i3,690.800 Din na 14,000.000 Din. Pri tem odpade {prihranek: 80.000 Din na izdatke za kmetijsko gospodinjsko izobrazbo in gospodinjske učiteljice, f70.000 Din za kmetijsko nadaljevalno šoIStvo, ; 80.000 Din za ureditev vzornih kmetij, 50.000 Din ;2a pospeševanje travništva, 150.000 Din za li-jcenciranje In premiranje plemenske živine, "50.000 Din za nabavo in vzrejo plemenske ži-jvine, 100.000 Din za ureditev gozdarstva z gnojem, 60.000 Din za podpore za vzorne hleve, jŠO.OOO Din za povzdigo mlekarstva, čebelarstva |n ribarstva, 536.000 Din za prispevek banovine ■za banovinska podjetja in banovinske zavode in Histanove.
Skrčenje proračuna prosvetnega oddelka
znaša 899.000 dinarjev (pri stanarini učiteljstvu £20.000 dinarjev, pri vzdrževanju srednjih šol 150.000 dinarjev, pri meščanskih šolah 50.000 di-larjev, pri stroških zgradb in popravilih cerkev 50.000 dinarjev).
V tehničnem oddelku Je zmanjšan proračun itea 1,691.800 Din In je zlasti važno, da odpade | ,200.000 Din banovinskih prispevkov za vzdrževanje cest, ki so v oskrbi sreskih cestnih od-
borov. Dalje odpade 100.000 Din prispevka If stroškom za nujna gradbena dela po prirodnih nezgodah, 250.000 Din za vzdrževanje poslopij, ki so last banovine, oziroma ki jih banovina vzdržuje.
Zlasti občutno je skrčenje proračuna oddelka za socialno politiko in narodno zdravje, in sicer znaša 3,859.000 dinarjev. Med drugim pride 100.000 Din znižanja na postavke za banovinske dečje domove v Ljubljani in Mariboru, 500.000 dinarjev na kritje osebnih izdatkov banovinskih in javnih zdravstvenih ustanov, 490.000 Din za plačila oskrbnih stroškov, 1,250.000 Din za osnovne in položajne plače in doklade, 160.000 Din na zdravljenje siromakov v zdravstvenih občinah.
Tudi v oddelku za trgovino, obrt in Industrijo znaša zmanjšanje proračuna 499.000 Din, od česar odpade na stroške za obrtne in trgovinske nadaljevalne šole 75.000 Din, na podpore za pospeševanje tujskega prometa 40.000 Din, na stroške za pospeševanje hotelirstva in gostilni-čarstva 255.000 Din.
Za 100.000 Din se je znižal proračun oddelka za agrarne operacije.
Proračun banovinskih dolgov se je znižal za 2,400.000 Din, in sicer za 1,000.000 dinarjev pri anuitetah (letnih obrokih) banovinskih posojil, za 200.000 Din pri stroških za obveznosti iz prejšnjih let in 1,200.000 Din pri stroških za obveznosti bivših okrajnih samouprav.
Minister za finance je odobril te odločbe gospoda bana v sporazumu s predsednikom vlade in so stopile z dnem objave v veljavo.
Gotovo je res, da bi bilo lepo in koristno, če bi se ta ali ona postavka ne znižala, toda današnji čas, ko huda svetovna gospodarska kriza stresa celo stare in velike države, nujno zahteva varčevanje vsepovsod. Načelo varčevanja mora zato obveljati tudi v banovinskih proračunih.
Politični pregled
V torek se je vršil V dvorani Delavske zbor* niče v Ljubljani volilni sestanek za dravsko ba« novino. Udeležili so se ga najvplivnejši zastopniki prebivalstva. Predsedoval je sestanku ljubljanski župan g. dr. Dinko Puc, ki je pozdravil prisotna ministra gg. dr. Kramerja in Puclja. Zbty rovalci so s splošnim navdušenjem proglasili
i kandidaturo ministrskega predsednika Petra Živkoviča kot nosilca državne liste za dravsko banovino.
O sklepu je bil g. ministrski predsednik brzojavno obveščen. Nato sta govorila še ministra gg. dr. Kramer in Pucelj, ki sta poudarila važnost sedanjih volitev in prizadevanje vlade za konsolidacijo političnih, gospodarskih in socialnih razmer v državi. Opisala sta tudi težkoče, s katerimi se ima boriti vlada glede na splošni svetovni gospodarski položaj. Zborovalci so soglasno pokazali razumevanje za novo složno delo v korist splošnosti. Taki volilni sestanki so se vršili že tudi po drugih krajih naše države. Na vseh teh zborih so zborovalci odobravali narodno slogo in složno delo za blagor naroda.
Tudi
v Angliji bodo imeli kmalu volitve.
Po dolgotrajnih razgovorih je prišlo naposled v angleški vladi do sporazuma, da se poslanska zbornica razpusti in se razpišejo nove volitve, ki bodo 28. t. m. Nove volitve se želijo v Angliji zaradi sedanjega težavnega angleškega finančnega in gospodarskega položaja.
Iz Berlina poročajo, da je
nemški zunanji minister dr. Curtius podal ostavko,
ki jo je državni predsednik Hindenburg sprejel. Ministrski predsednik Briining pripravlja sploh' preosnovo celotne vlade, kar pa bo spričo tolik« struj in strank v Nemčiji zelo težavno. Na mesto! dr. Curtiusa bo prišel najbrže nemški poslanik V Londonu Neurath.
Ali si že obnovil članarino Vodnikove družbe?
ležišče. Tjakaj se je zleknil; tu je moral čakati, pa jim bo ob vrnitvi odstranil kamen. Na roko ki je nataknil dolgo srobotovo trto, da ga bodo Irtže zbudili.
Karel se ves dan ni dotaknil ne jedi ne pi-lače. Kar tresel se je od samega vzdihovanja. Najbolj ga je težilo, ker ni vedel, kaj ga bo še padelo. V duhu je videl pred sabo nož in sekiro, ki bo končala njegovo mlado življenje. «Zbo-gom, Olga!* je zaklical večkrat kakor v mučnih panjah.
Ves izmučen se je proti večeru nekoliko umi-fil. Od nekod mu je zasijalo novo upanje. Po-poba krute usode, ki ga je begala s strahovito smrtjo, se je pričela spreminjati in umikati. Re-litev se mu je zazdela še mogoča, kar mu je odganjalo obup in grozo. «Rokovnjač, ki mi prinaša brano, se bo dal podkupiti*, mu je šinila v glavo ješilna misel. «ZganiIa se bo tudi straža na Ostrožju ter me poiskala. Čuvar Simon je moral (slišati, ko sem zaklical z obupnim glasom. Be-tifcl bodo našli sledove in odkrili moje bivališče. Tudi po naključju pride včasih človek do pranega smotra. Na svidenje, Olga — moja zlata nevesta!*:
Misel na prostost ga je čudežno poživila. Dkrepil se je tudi z jedjo in s pijačo, potem pa legel in mirno zadremal.
Pred vhodom v brlog se je pojavilo močno 'topotanje. Durgelj je planil v spanju pokoncu •In vprašal za dogovorjeno znamenje. Cim je do-(j?il odgovor, je odvalil skalo,
Prihrumeli so rokovnjači brez pričakovanega plena, kleli so, da se je kar kadilo. Vsak je treščil od sebe orožje, da je glasno zazvenelo. Drug za drugim so posedli krog polnih vrčev, s pijačo so hoteli ohladiti divjo jezo.
«Saj sem vedel, da ne bo nič*, se je Grabež prvi oglasil.
«Kdo bi bil mislil, da nam bodo zmešali štreno*, je omenil Parkelj.
Durgelj je bil radoveden. "«Ali so vag zapodili?* je zijal v tovariša. «Pa vam ni bilo treba bežati?*
cGrobnico so nam zazidali*, mu je ropar siknil v odgovor. «Rov so nam zamašili...»:
«1, pa bi ga bili zopet odmašili*, se je Durgelj pošalil.
«Pol noči bi bilo trajalo to nevarno delo*', ga je Grabež resno zavrnil. ;«Škoda časa in truda, kadar ne obeta plačila..
«Ni se vam ljubilo kopati.. mu je Durgelj še vedno nagajal. «Ali ne veš, da boš v potu svojega obraza jedel kruh?*
«Molči, šleva!* — Parkelj Je bil že hud ter mu je nameril, da ga bo udaril. «Kdor sedi doma v brlogu, temu je lahko govoriti*, mu je opone-sel. «Semkaj se ne sliši rog grajskega čuvarja.. .> «A, taka je ta reč*. Durgelj je odnehal. «Smola, saj pravim, smola. Nerodno je, ako jih človek drži, pa se ne more hitro ohladiti. Nekdo je vzdihnil v takem položaju: držat sem jih, držal; to bi bilo šele bolelo, ako bi bil izgu-stil,».»;
<Salo na stran!* Mali Dehor Je zakričal in poskočil do stropa. sTiho, oba! Ali pa se kaj pjc metnega pomenimo.*.
Durgelj se je zbal in umaknil. Stisnil se v kot in godrnjal: «Pa pokažite, koliko ste na,« plenili.*
«Delali smo račun brez krčmarja*, je stokal Grabež. <Dve noči smo potratili, pa nimamo prav nič od tega.. .>
<Abdon Je kriv*, so ga rokovnjači začeli obdelovati. cPritepenec, kateremu je oče zaprl vrata... Ne boš nas imel za norca..
Abdon Je sedel za mizo in pihal od jeze. :«Vam se ne dam*, je naposled udaril ob mizo. «Ali sem semkaj priberačil? Prišel sem zato, da vami. odkrijem zaklad in pokažem pot v grobnico med mrliče. Nisem kriv, ako so nastale ovire...s
:«Rekel si, da jih ne bo*, so mu očitali.
«Saj bi jih ne bilo, toda Karel nam je vse pokvaril, Ako bi ne bilo njega, bi bili danes gospodarji grajskega zaklada. Lahko bi ga bili že razdelili.*
«Zahtevamo ga od tebe, ker si ga nam obljubil...*:
«Pa ga vzemite 1 Zaklad je še vedno tam — v tisti železni krsti«., O tem ni nikakega dvoma ...»;
«Gorje ti, ako ga ni!* so mu pretili. «GleJf da nas povedeš do njega po najkrajši poti.. .s |
Kmetijski pouk
NOVE SMERNICE ZA SADNE RAZSTAVE.
Odkar smo se začeli ukvarjati s trgovino izbranega namiznega sadja, pridobivajo tudi sadne razstave čimdalje več pomena za boljši razvoj te kupčije. Dobivajo pa tudi drugo lice.
Do sedaj so bile sadne razstave zunaj po deželi,, ki smo jih prirejali ob dobrih letinah zgolj krajevnega pomena in določene v to, da so se spoznavale in določevale raznovrstne sorte, ki se goje v dotičnem kraju. Kar je kdo imel na svojem vrtu, je lahko prinesel na to razstavo, naj je bila dotična sorta dobra ali slaba za kupčijo. Šlo se je za spoznavanje sort, manj pa za njih trgovinsko vrednost.
Lep je bil pogled na te razstave, ki so bile polne pisanega sadja. Mnogo truda in večkrat malo uspešne preglavice so pa delale našim strokovnjakom, ki so bili pozvani, da posamezne sorte določujejo in imenujejo. Poleg dobrih namiznih sort je bilo vse polno krajevnih sort brez posebnega pomena. Vse sadje je bilo razstavljeno navadno v nekaj sadežih na papirnatih krožnikih. Za najbolj prikupne skupine so se delile nagrade ali pa pohvalna pisma.
Pri novejših razstavah pa ne gre za določanje vrst, pa tudi ne za priznanje tistim sadjarjem, ki prineso največ sort na ogled, ampak gre za povzdigo trgovine z namiznim sadjem in v tesni zvezi s tem za širjenje najbolj pripravnih namiznih sort in s tem vred za povzdigo vsega sadjarstva. Doslej smo prodajali mostno sadje in mešali vse sorte skupaj, da smo lahko naložili vagone, zanaprej pa naj prodajamo v prvi vrsti namizno sadje, ki ima dosti večjo vrednost in ki se da slednjič tudi kot moštno sadje z najboljšim uspehom porabiti. Zato naj današnje razstave pokažejo, kakšne sorte namiznega sadja se dobe pri nas in v kakšni količini, pokažejo naj pa tudi to, kako umemo s sadjem ravnati, kako sadje sortirati in za trg pripraviti.
Posamezni sadjarji naj tekmujejo med seboj ne s številom raznih sort, ki jih prineso na ogled, ampak s kakovostjo svojega pridelka in s količino pridelka Važno je, da izvemo, kako dobro in lepo sadje ima kdo naprodaj in v kakšni
količini. Le tako bomo dobili potrebno sliko in potrebne podatke o kakovosti in tržni vrednosti sadja v dotičnem kraju, prav tako pa tudi o tem, koliko sadja je dobiti pri razstavljalcih za kupčijo.
Za današnje razstave je treba, da razstavijo posamezni sadjarji svoje sorte v večjem številu in skrbno odbrane, če mogoče v vzorčnih zabojih, s točno označbo, koliko ene in druge sorte imajo naprodaj. Na. vidnem prostoru pa naj visi pregledna tabela s popisom razstavljalcev in sadja, ki se dobi naprodaj. To naj bodo smernice za sedanje in bodoče razstave in sadne oglede.
OMEJITEV NAŠEGA VINOGRADNIŠTVA.
Razmere vinogradništva so zaradi vinske krize tako daleč prispele, da se je treba resno vprašati, ali kaže vinograde še dalje obdelovati v tem obsegu kakor do sedaj ali jih je pa delno izpremeniti in predelati v druge kulture. Zaradi skrajno slabe kupčije in nizkih cen so postali dohodki vinogradništva tako pičli, da je z obdelovanjem več izgube kakor pa dohodka.
Ako danes položaj našega vinogradništva bliže motrimo, skoro nimamo drugega izhoda, kakor da v pripravnih legah vinogradništvo omejimo, t. j. zmanjšamo, in da porabimo odpadli del vinograda za druge nasade. Hudo se je odločiti za tako izpremembo, toda če ne kaže drugače, se moramo tudi s tem sprijazniti. Rojeni smo pod trto in od rane mladosti tako zraščeni z njo, da se zdi marsikomu taka izprememba nemogoča, toda sila kola lomi. Tudi hmeljarji so morali opustiti mnoge nasade in se omejiti le na najboljše lege, da so rešili to panogo pred popolnim propadom.
Nekaj sličnega se obeta našim vinogradnikom. Marsikdo bi danes rad prodal svoj vinograd, pa ne dobi kupca, tudi za nizko ceno ne. To je najboljši dokaz, kako je padla vrednost teh nasadov.
Marsikatero vinsko lego kaže sploh opustiti. Tu sem spadajo slabe in nizke lege, ki niso za vinsko trto dosti sposobne, in lege, ki so nam preveč od rok in se tudi zaradi tega ne izplača njih obdelovanje. Vinograde, ki nam povzročajo samo izgubo, je pa sploh bolje opustiti. Potrebno pijačo za dom si lahko drugje in ceneje preskrbimo.
Po ugodnejših legah kaže obseg vinogradov primerno omejiti. Najlaže jih še obdrže posest-
Ce želite, da ostane Vaše perilo trajno in lepo, rabite samo
Uj 1
niki v sedanjem obsegu, če jih obdelujejo z last« nimi silami. Ti še najlaže vzdrže in pričakujejo: boljših časov. Drugod se moramo pa sprijazniti z razmerami časa in ukreniti, kar nam najbolj kaže. Več ko nespametno bi bilo, da bi žrtvo-.,j vali preveč dela in stroškov v kulture, če nanj,! prizadevajo očitno zgubo.
Za omejitev trtnih nasadov je prav sedaj prii kladen čas, ko smo na tem, da starejše in ope-j šane nasade obnovimo. Namesto obnovljenja naj se v to določeni del vinograda obrne za kaj drugega, za sadne in druge nasade, ki bodo več nesli in manj stali. Vsak posestnik bo sam najbolj vedel, kaj mu kaže v tem primeru storiti.
Gustav Strniša:
Planinci
Nad vrhovi je veselo vstajalo mlado jutro. Zasmejalo se je solnce. Snežniki so zardeli in se predramili.
Zvonjenje iz stolpov cerkvic sredi polj se je stapljalo v šepetanje zelene ozimiue in šelestenje mladega listja. Rosna trava je kimala.
Na polju so orali kmetje. Počasi so korakali sklonjeni za svojimi železnimi plugi.
Črednik je stopal mirno in enakomerno za tropom svojih krav v planino. V sivem suknjiču se je v siju mlade zore popolnoma spojil z živo čredo. Velika siva lisa se je počasi pomikala kvišku..
Dohitel jo je škrjanec. Šimen se mu je nasmehnil. Kakor da bi bil poljski pevec čutil, da se črednik veseli njegovega srečanja, je trenutno obvisel v zraku. Nato je švignil kvišku.
Šimnova krepka, malo usločena postava se je pri hoji nekoliko zibala. Spomnil se je svoje iz-voljenke. Zazrl se je v dolino. Med seli na ravnici je njegov bistri pogled takoj našel domačo vas. Že je počival na Metini hiši, ki je čepela nekoliko v rebri.
Nasmehnil se je in za vriskal.
Oster krik je prodrl ozračje in se zasekal v dolino.
Mladenič je jel živahno udarjati s palico ob tla in posnemati takt vesele pesmi. Zdaj je za-
slutil poleg sebe Meto popolnoma drugačno, kakor jo je zrl v dolini.
Še je zavriskal. Predramil je orla, ki je poletel nad njim in odplul v dalje v mogočnem loku.
Zabril je oster veter, kakor bi bil puhnil nepričakovano iz tal. Šimen se je razveselil. Ljubil je to sapo, ki ga je tako prijetno brila v obraz. Tudi v srce se mu je zagrizla in ga krepila. Dobro je čutil njeno zdravje, ki mu je kipelo v prsih sredi planin.
Na ostrem ovinku se je spet ustavil.
Zdajci se je spet spomnil Bričkovega. Cul je govoriti o njegovi ljubezni z Meto, še preden mu je to mati omenila. Ni pa hotel premišljati o tem. Bil je prepričan, da bi mu deklica sama povedala, če bi bila ljubezen z Jako resnejša.
Zdaj ga je ta misel neprijetno dirnila. Kakor oster rob skale, ki mu je štrlel nasproti, mu je stopil v dušo spomin nanj.
Bričkov je bil priliznjen in sladek. Nič krepkega, jeklenega ni bilo v njem, vendar je znal lagati možato iu resno, da so mu dekleta verjela. Rada so govorila z njim in se mu smejala, kadar jim je prijazno pihal na dušo, čeprav so vedela, da mu ne smejo ničesar verjeti.
«Da sem se moral baš zdajle spomniti nanj Lepo in jasno je v duši, pa se pretepe od nek senca, ki zakrije bleščavo! Zagristi se hoče vam*, in me omamiti v žalost in dvom. Kaj meni mar Jaka z vsemi svojimi ljubicami! Mete ni imel nikoli in je ne bo nikoli imel!> si je glasno trdil in krepko korakal kvišku,
Pa mu zašume v ušesih besede Bezlajeve Špele, ki je vedno trdila, da se Bričkov ženski 3 svojim ognjenim pogledom kar zavrta v možgane, da na drugega kakor nanj sploh ne more veo misliti.
«Mar naj verjamem njenim besedam? Zatele bana je bila vanj in ni ga mogla pozabiti!* si je dejal črednik.
Spet ga je misel zapeljala k Meti.
«Zakaj sem se tako zagledal v njo? Saj sem že prej ljubil druge. Ali ljubim Meto dovolj globoko? Ovčar Primož mi je trdil, da planinci samo enkrat ljubimo. On je ljubil samo planšarico Agato, ki mu je še mlada umrla. Zakaj sem baš za Meto lazil? Saj so tudi planšarice zale in poštene! Kako čudna je bila z menoj tista Martinč/ kova Reza, ki je kesneje pestovala z Bričkovim? Morda je želela kaj takega od mene? Čudno, da me" napadajo te misli! Meto ljubim, ona je moja izvoljenka. Toda, ali me ona ljubi? Zakaj je bila vedno tako zamišljena? Zaradi mene pač ni mogla biti taka! Ženske so res čudne ..
Živina je varno stopala po stezi mimo prepada. Na nasprotnem koncu, kjer se je prepad lijasto plitvil, se je šimen vlegel v travo. Pograbil ; debel kamen in ga nekako srdito treščil v prepad, kakor bi hotel z njim ubiti vse nejasne misli, ki so ga nadlegovale.
Zabobnelo je v globeli, votlo odmevalo in na-< posled utihnilo. Poslušal je odmev, ki je stisnjeno zajecljal, zabučal in naposled utihnil
Pri reševanju vinogradniške krize si veliko obetamo tudi od snovanja vinarskih zadrug, ki bi nam pomogle do lažje in ugodnejše oddaje vinskega pridelka. Res je to, toda pot do vinarskih zadrug je pri nas tako dolga in težka, da je pričakovati za enkrat malo uspeha in ostanemo slej ko prej navezani na lastno pomoč, ki jo moramo zazreti v omejitvi nedobičkanosuega vinogradništva.
Sejmi
11.	oktobra: Radeče.
12.	oktobra: Teharje, Sv. Rok pri Mokronogu, Semič.
13.	oktobra: Kapla pri Prevaljah, Ljutomer.
15.	oktobra: Planina pri Brežicah, Kamnik, Soli dražica, Loče pri Konjicah, Nadlesk, Murska
Sobota.
16.	oktobra: Kočevje, Verače.
17.	oktobra: Loka pri Laškem, Sv. Enia pri Šmarju.
Cene tujemu denarju
Na zagrebški borzi smo dobili v valutah: 1 dolar za okrog 55-90 Din; v devizah: 100 italijanskih lir za 283-02 do 283-92 Din;
1 dolar za 55-91 do 56-08 Din; 100 francoskih frankov za 221-01 do 221-67 Din; 100 češkoslovaških kron za 166-08 do 166-58 Din.
Vojna škoda se je trgovala po okrog 303 Din, investicijsko posojilo pa po okrog 65 Din.
Tedenski tržni pregled
ŽIVINA. Na zadnjem mariborskem živinskem sejmu so bile naslednje cene za kilogram žive leže: voli, debeli, po 4-25 do 6-75 Din, poldebeli po 3-50 do 5-50 Din, plemenski po 2-75 do 4 Din, biki za klanje po 3 do 4-50 Din, krave, klavne, debele, po 2-75 do 3-75 Din, plemenske po 2-75 do 3 Din, klobasarice po 1-50 do 2-50, mlada živina po 3-60 do 6 Din. Mesne cene: volovsko meso po 10 do 16 Din, meso bikov, krav in telic po 6 do 8 Din, telečje po 10 do 24 Din, svinjsko sveže po 12 do 25 Din za kilogram.
HMELJ. Kupčija v Savinjski dolini je še vedno mrtva. Minili teden so bile prodane manjše količine po 10 do 11 Din za kilogram.
Dvignil se je in odhitel za živino. Na ovinku se mu je odprl svoboden razgled po vsej dolini. Krepko je zavriskal in nebrzdano zavihtel svoj klobuk.
Ponosno vzravnan kakor kralj na pohodu je stopal v svoje planinsko kraljestvo.
II.
Šimen hodi po planini. V prepad je namenjen. Že stoji pri samotni pastirski koči, kjer poišče dolgo lestvo, ki jo odnese na rami proti prepadu.
Tam nasloni lestvo na prvo polico v breznu. Upre se nanjo z roko. Lestva se čvrsto drži. Zdaj se prime za rob skale, stopi na lestvo in nekoliko pocinca. Lestva stoji trdno. Spodnja konca sta dobro zavarovana z železnimi konicami, ki so se zagrizle v led, pokrivajoč polico.
«Dobro držib ugotovi pastir in zleze varno po lestvi na prvo, dokaj široko polico, kj?r vidi samo sneg in led.
«Prezgoden sem! Na prvi polici je še sneg. Dolgočasno bo! Sameval bom! Tovarišev že še ne bob se pogovarja črednik, ko leze globlje.
Pa se otrese otožnih misli. Dospel je na dno prepada, kjer zavriska. Glas bučno odmeva nazaj vanj, kakor bi odgovarjali tuji, neznani glasovi iz razpok in kotanj v breznu.
Na planini ni studenca. Pastirji nosijo led v nahrbtnikih iz prepada. Polagajo ga v korito, da se na solncu stali, sicer ne bi imeli s čim napajati Živine.
Kratke vesti
= Začetek letošnje trgatve. Banska uprava razglaša, da veljajo lani določene smernice za določitev začetka trgatve tudi letos. Branje namiznega grozdja (za vživanje) se vrši lahko vsak čas, čim so dotične vrste grozdja dovolj sladke in užitne. Začetek splošne trgatve grozdja pa določijo občinske uprave v sporazumu s pristojnimi sreskimi načelstvi, ki poročajo o tem do 25. oktobra kletarskemu nadzorniku pri kmetijskem oddelku banske uprave dravske banovine v Ljubljani. Občinske uprave lahko dovoljujejo trgatev ranih grozdnih vrst tudi pred rokom za splošno trgatev, prav tako podbiranje bolnega grozdja poznih vrst. Pričakovati je, da bodo dobra vina, torej od čim poznejših trgatev, kolikor toliko šla v denar, slaba vina pa težko ali pa sploh ne. Slajenje mostov od trgatev pred določenim rokom je v vsakem primeru zabra-njeno.
= Prijave vinskih pridelkov. Banska uprava opozarja, da morajo vinogradniki takoj po trgatvi ustno ali pismeno prijaviti količino pridelka svojih goric, grozdja, odnosno vinskega mošta, in sicer ločeno, koliko od žlahtnih koliko od samo-rodnih trt. Pregledno zbrane podatke predlože občinske uprave do 25. novembra sreskim načel-stvom, le-ta pa s svojimi poročili do 25. decembra kletarskemu nadzorniku pri kmetijskem oddelku banske uprave v Ljubljani. Točne prijave vinskih pridelkov so važen pripomoček za uspešno izvrševanje zakona o vinu in v največjo korist celotnega vinskega gospodarstva, zlasti kmetijskih vinogradnikov samih. Z davščinami, kakor nekateri vinogradniki domnevajo, pa nimajo prav nič skupnega.
= Podpore banovinam za nabavo strojev za čiščenje deteljnega semena. Vsako leto se uvaža k nam mnogo vagonov deteljnega semena. Prav lahko bi se pri nas doma pridelalo dovolj deteljnega semena. Da je bilo naše blago slabo, je bilo predvsem krivo to, da nismo imeli modernih čistilnih strojev. V skrbi za napredek našega kmetijstva je odločil minister za poljedelstvo, da se iz proračuna državnega kmetijskega zaklada podeli podpora banskim upravam savske, dravske in dunavske banovine po 330.000 Din za nabavo strojev za čiščenje deteljnega semena. Ti stroji so namenjeni za čiščenje deteljnega semena.
— Kmetijska razstava v Kranju je odložena.
Kmetijska razstava v Kranju, ki bi se naj vršila
Mladenič išče prikladne kose ledu. S sekirico, ki jo ima s seboj, odseka dva poštena kosa ledu, ju položi v nahrbnik in leze na polico, kjei pusti led in se še trikrat vrne po novega.
Nato dvigne lestvo na polico in znosi polagoma led kvišku v korito.
Veselo hodi za svojo čredo, žvižga in poje, dokler se ne prične mračiti.
Živina mirno počiva.
Šimen sloni v travi. Z desnico si podpira glavo in opazuje nebo nad seboj.
Zdaj ne misli na svoje dekle. Duša je zablo-dila v pravljični svet. Na planinsko vilo misli in njeno lepo hčerko Planinko, o kateri mu je pravil stari ovčar Primož:
«Prav na tej planini je živela vila, ki je imela krasno hčer Planinko. Kadar je zjutraj vstajalo solnce izza gore, je sedela Planinka na najvišji skali in pela svojo jutrnjo pesem. Solnce je za-rdevalo pred tem čarnim bitjem. Oblački so se nad njo zavrteli in zarajali. Vetrc je zasviral tenko iu ubrano kakor po nevidnih nežnih strunah.
Vila in njena hčerka sta ljubili dobre pa-stirce, ki so pasli na planini svojo živino. Pomagali sta jim, kjer sta mogli. Če se je čreda razkropila, sta jo zbrali, če se je kaka žival ubila, sta jo našli in pokazali pastirjem. Nevarne kraje je pa vila zaznamenovala z belimi cvetovi, ki jih je imenovala po svoji hčerki planinki in se še zdaj tako imenujejo. Po nevarnih krajih rasto in
v začetku novembra letos, je zaradi nenadnih zadržkov odgodena na nedoločen čas.
= Kupujte grozdjen za mošt. Kmetovalce in zasebnike, ki potrebujejo vino za domačo porabo, opozarjamo, da je nakup in promet grozdja po-vsem prost. Kupljeno grozdje lahko vsakdo sam izpreša, tako dobljeni mošt pa je za lastno porabo zasebnika (ne pa vinskega trgovca) oproščen prijave pri finančni kontroli zaradi plačanja trošarine. Ako tak zasebnik nima priprave za stiskanje, lahko kupljeno grozdje preša tudi pri prodajalcu, vendar pa si mora za prevoz takega mošta pri oddelku finančne kontrole preskrbeti spremnico, na kateri naj bo navedeno, da je mošt izprešan iz kupljenega grozdja za domačo porabo. Po vkletenju na domu se mora sprem-nica oddati oddelku finančne kontrole, ki vzame prenos mošta iz kupljenega grozdja na znanje, ne predpiše pa nikake trošarine, niti pozneje, ko mošt predre v vino.
= Uspeh sevniške sadne razstave. Sadno raz-stavo za sevniško Posavje v Sevnici je otvoril v nedeljo 4. t. m. z nagovorom župan gosp. Krulej. Kot zastopnika oblastev sta prisotstvovala otvoritvi g. Mohorič, sreski kmetijski referent iz Brežic, ki je številnim sadjarjem predaval o umnem sadjarstvu in. o trgovini s sadjem, in g. Ambrož, kmetijski referent iz Krškega. Prvi dan je pose-tilo sadno razstavo, ki je vzorno urejena, okrog 2000 ljudi, med temi izredno mnogo kupcev iz Zagreba, Trbovelj, Litije, Zagorja, Hrastnika in Ljubljane. Drugi dan razstave se je vršil sejem za vinsko grozdje, ki ga je posetilo okrog 700 ljudi, med njimi mnogo kupcev z Gorenjske, iz Zasavja, Posavja in Savinjske doline. Uspeh prvega takega sejma je bil popoln. Prodano je bilo vse vinsko grozdje, ki je bilo na razstavi, to je 35.600 kg, izven razstave pa še okrog 15.000 do 20.000 kg. Mnogo je bilo tudi zanimancev za namizno grozdje, ki pa, žal, niso prišli povsem na svoj račun, ker niso dobro razumeli namena te prireditve, ki je bila namenjena samo za prodajo velikih množin vinskega grozdja.
Pri čevljarju.
Stranka: «Prosim, da bi mi te čevlje kmalu popravili. Upam, da vam to delo ne bo vzelo mnogo časa. Podplati so sicer preluknjani, pete bo treba nove nabiti in tudi gornje usnje je že razpokano, toda trakovi so še popolnoma novi...»
opozarjajo drzne planince, naj pazijo, da ne zdrknejo v prepad.j
Črednik misli na vilo. Dela se noč in Šimen nabere dračja in si zakuri ogenj.
Počasi vstaja dim pod nebo.
Črednik se spet vleže k ognju. Predrami ga klic:
«Šime! Šime!»
«Kaj pa je?» se zadere z rokama ob ustih proti strani, kjer je začul klic.
Kmalu se približa stara planšarica Mica, ki je šele zdaj zapazila ogenj, ki ga je kuril nekoliko v zatišju.
Z Mico je prišla njena mlada nečakinja Marta.
Veselo se pozdravijo.
«Zvedela sem, da si že šel, ti nepočakanec! Lahko bi šli skupaj! Pa sem še rekla, da te bova dohiteli. Ni se nama še mudilo. Pa saj veš, kako je z menoj. Vsako leto komaj čakam, da prfdem v te naše ljubljene hribeb je hitela starka.
Črednik se ozre v Marto. Kar začudi se dekletovi lepoti. Oba povesita oči. E, ta Marta! Pravkar je mislil na vilo Planinko, pa jo ima zdaj pred seboj, vso prelestno, živo in kipečo zdravja!
Hitro se otrese zadrege, ki jo trenutno začuti. V srcu si takoj očita, da je postal babjek. Saj je vendar obljubil zvestobo svoji Meti. Zdaj mu pa tudi Marta ugaja! Komaj se je od Met3 dobro poslovil, ga že nekaj žene k tej ljubki planšarici,
Starka ju zadovoljno gleda. Lep par sta. Njen pogled oba kar objema.
Tako jo.
Kaplar: «Redov Zmazek, zakaj nosite naočnike? Kaj pa ste bili v civilu?*	. Eedov; ^Kratkoviden, gospod kaplar...»
Kaj dela?
Jure: «Kaj, za vraga, počneš, da se tako rediš ?»
Janez: «Nič..
MALA NEDELJA. V zadnji številki «Domo-vinej> je bil po pomoti napačno objavljen datum tombole Društvenega doma. Velika tombola Društvenega doma bo v nedeljo 15. novembra.
PRIMSKOVO PRI KRANJU. Cenjene bralce «Domovinej. iz Primskovega in okolice obveščamo, da smo zopet pričeli dramsko delo na novem odru. V nedeljo 11. t. m. bomo uprizorili štiri-dejanko «2arenje planin», lepo igro, ki je zajeta iz življenja na planinah. Režijo vodi pisec. Vabimo vse prijatelje in znance, naj pridejo pogledat našo igro. Pričetek igre ob 4. popoldne.
STUDENCI PRI MARIBORU. Sokol je priredil v soboto splošno priljubljenemu dolgoletnemu načelniku br. Vitomiru Cileiišku, ki je odšel L Sokolu Maribor I., v tukajšnji telovadnici poslovilni večer. Zbralo se je dosti bratov in sester in tudi drugo občinstvo, ki se je poslovilo od njega. V poslovilnem govoru je starosta br. Hren poudaril, da br. Cilenšek ni bil Sokol samo v telovadnici, nego tudi zunaj v življenju. Bil je izvrsten vzgojitelj naraščaja in prvovrsten igralec na odru. Na koncu govora mu je br. starosta želel obilo sreče pri novem društvu. Izročil mu je kot priznanje za njegovo delo krasno izdelano diplomo, članice pa so mu poklonile' za spomin krasen svilen robček. Bratu Cilenšku želimo pri njegovem nadaljnjem delu mnogo uspeha. — Dramski odsek tukajšnjega Sokola priredi v soboto 10. t. m. velezanimivo igro «Odgodena noč». Kdor se še ni temeljito nasmejal, naj pride > soboto v Sokolski dom v Studence. — Tudi ples no šolo bo v kratkem otvoril naš Sokol.
ŠT. VID PRI STIČNI. (Smrtna kosa.) V visoki starosti 82 let je umrla v Cesti 27. septembra posestnica Marija Kasteličeva. Pokopali so jo 29. septembra v Velikem Gabru. Dobra Jeraševa mati je zapustila pet doraslih sinov, od katerih so trije v Severni Ameriki, dva pa doma. Naj bo priljubljeni pokojnici ohranjen blag spomin, žalujočim pa naše iskreno sožalje!
*	Nova ureditev zdravstvene službe. Kraljevska banska uprava dravske banovine razglaša: Pravkar je objavljeno imenovanje banovinskih zdravnikov za združene zdravstvene občine dravske banovine, kakor to predpisuje zakon o zdravstvenih občinah, S tem je prenehala dosedanja institucija okrožnih zdravnikov. Novi zdravniki združenih zdravstvenih občin se plačujejo iz banovinskega proračuna. Prav tako poravnava banovina tudi vse materijalne stroške za zdravljenje ubožnega prebivalstva, dočim so dosedaj morala nositi vse te stroške zdravstvena okrožja, ki so v to sv-rho pobirala posebno zdravstveno doklado. Ta doklada je na osnovi banovinskega proračuna odpravljena. Nova ureditev zdravstvene službe na deželi pa pomenja za prebivalstvo banovine znatno razbremenitev tudi v drugem pogledu. Na temelju zakona o zdravstvenih občinah je ban izdal uredbo o zdravniški tarifi zdravnikov samostojnih in združenih zdravstvenih občin dravske banovine, po kateri so banovinski zdravniki obvezani brezplačno zdraviti siromašno prebivalstvo, manj premožne, to je one, ki ne plačujejo nad tisoč dinarjev neposrednih davkov, pa po najnižji zdravniški tarifi. Z uveljavljenjem najnižje zdravniške tarife je postala redna zdravniška pomoč omogočena vsem slojem prebivalstva, zato se bo zdravje ljudstva okrepilo. Banovinski zdravniki sodelujejo pri asanacijah, pospešujejo zdravstvo in v splošnem skrbe za zdravstveno pro-sveto prebivalstva svojega okoliša.
*	Pomnoženo število delovnih dni v Trbovljah. Trboveljsko delavstvo je bilo obveščeno, da se bo delalo v oktobru po pet dni na teden. Pra-znovalo se bo samo ob sobotah. To pomeni za delavstvo veliko olajšanje njegovega bednega stanja. Upajmo, da bo v bodočih zimskih mesecih
*	Nj. Vel. kraljica Marija v Ljubljani. V torek dop. je posetila Ljubljano Nj. Vel. kraljica Marija z avtom, ki ga je šofirala sama. V njenem spremstvu je bila dvorna dama ga. Švrljugova. Kraljico so povsod, kjer so jo spoznali, navdušeno pozdravljali.
*	Knez Pavle in kneginja Olga za prebivalstvo siromašnih krajev. Predsednik Rdečega križa je prejel od ministra dvora pismo, v katerem sporočata Njuni Visočanstvi knez Pavle in kneginja Olga, da darujeta, knez 20.000 in kne-ginja 10.000 Din kot prispevka za kraje, prizadete po suši in drugih vremenskih nezgodah.
*	Smrt sivolasega duhovnika. V Novem mestu je v ponedeljek umrl kanonik g. Anton Zlogar v visoki starosti 81 let. Pokojnik je kaplanoval svo-ječasiio v Mokronogu in Ljubljani in bil kurat tudi v ljubljanski kaznilnici. Osem let je bil župnik v Kranjski gori in pozneje dekan v Šmartnem pri Litiji, dokler ni bil imenovan za kanonika novomeškega kapitlja. V mlajših letih se je pokojnik vneto udejstvoval pri Družbi sv. Cirila in Metoda. V Novem mestu je bil splošno spoštovan. Bodi mu ohranjen časten spomini
*	Medved ustreljen na Monini. Te dni so bili
kamniški lovci na lovu na Menini in je graščak! g. Tone Kersnik z Brda pri Lukovici ustrelil velikega medveda, ki je tehtal 198 kg. Lovci so ugotovili, da je zver stara najmanj 12 let. Medveda so spravili z nosilnico v dolino.
*	Žrtev lovske neprevidnosti. V celjsko bolt nišnico je bil pripeljan 401etni posestnik FranJ Začnik iz Savine pri Ljubnem. Ko je šel v ne deljo po cesti v okolici Ljubnega, je počil ne^ nadno iz kakih 200 metrov oddaljenega gozd% strel in je krogla zadela Začnika v levo stegnq|j Krogla se je razploščila in zdrobila Začniku levo; stegnico.
*	Ljudska samopomoč v Mariboru naznanja vsemu cenjenemu občinstvu dravske banovine, da je ustanovila z dnem 1. oktobra 1931. petp skupino z oddelki A/IV, B/IV, C/IV, D/IV. V te oddelke se sprejemajo do preklica vse zdrava osebe .od 51. do 90. leta, in sicer za 1000, 2000? 4000, 10.000 Din, oziroma iz vseh oddelkov za 17.000 Din podpore. Ker se sprejme za vsak oddelek le omejeno število starejših članov, je ta*
*	Vlak je odrezal kravi glavo. Pri posestniki in gostilničarju Drakslerju v Laborah pri Šmart* nem je nastanil neki živinski trgovec v hlevd čredo živine, ki jo prodaja na sejmu. Imel je tudi svojega pastirja. Ko je ta nedavno pasel krave na Drakslerjevem travniku, je premalo pazil nanje, tako da so ušle po bregu navzdol na železniški tir. Medtem je pridrvel vlak. Krave so se ustrašile in bežale po tiru naprej. Ena pa je zaostala in od strahu skočila med dva vagona, ki sta jo potlačila na tla in so ji kolesa odrezala glavo.
*	Nenavaden samomor s plinom. Te dni zjutraj je našla neka postrežnica v dvoriščnem star
izostalo praznovanje tudi ob sobotah. Zvišanje novanju v hiši Mete Baševe v Aškerčevi ulici v
Cel]u na zofi sedečega mrtvega Joahima Klo-
delovnih dni je gotovo posledica zgodnje zime, ki se nam letos obeta, v veliki meri pa tudi državnih činiteljev, ki storijo vse, da se ublaži nevzdržni položaj našega delavstva.
*	Ekspozitura okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ptuju javlja, da je s 1. t. m. uveden delovni čas za stranke vsak delavnik od 8. do pol 13. in od 14. do pol 16. ure. Ves ta čas je odprt tudi ambulatorij. Ostali čas ob delavnikih je odrejen za notranje poslovanje. Glede na to sta v tem času urad in ambulatorij zaprta. Dežurna služba ob nedeljah in uradnih praznikih se vrši od 9. do 11. ure zjutraj. Člani se opozarjajo, da si lahko poiščejo nujno zdravniško pomoč tudi na stanovanju uradovih zdravnikov, in sicer le v času, ko zdravniki v uradnem ambula-toriju ne ordinirajo. Za uradove člane ordinirajo gg. dr. Viljem Blanke, dr. Aleksander Kuhar in dr. Matija Mrgole.
*	Nove tablice za trafike. Uprava državnih monopolov je nabavila za vse trafike nove tablice, ki si jih morajo vsi trafikanti nabaviti najpozneje do konca oktobra in jih pritrditi na vidnem kraju. Nove tablice so enotne za vse trafike in uprava državnih monopolov jih prodaja po 50 Din, sprejema pa stare tablice in jih uraču-nava, in sicer mestne po 25, vaške pa po 8 Din. kojšnji pristop jako priporočljiv.
*	Eno uro po upokojitvi je umrl. Te dni so upokojili v Zagorju bolnega Ranzingerja, ki je bil zaposlen na rudniški dovlačilni progi kot kurjač na lokomotivi. Pokojnino uživati pa mu ni bilo usojeno, ker je nekako eno uro po upokojitvi umrl. Mladi mož je bolehal že dalje časa za sušico, ki ji je sedaj podlegel. Zapušča mlado vdovo in mater. Pokojniku blag spomin, žalujočim naše sožalje!
*	Bik mu jc razparal trebuh. V Zapodju je posestnik Kokalj hotel svojega bika prikleniti k jaslim. Ko se mu je pa približal, se je bik, katerega so komaj spravili v hlev, zaletel z vso silo v gospodarja in mu zasadil rogovje v trebuh, katerega je tako razparal, da nesrečnika niso mogli prepeljati k zdravniku. Poklicali so litij skega zdravnika dr. Ukmarja, ki je sredi noči nemudno prispel in smrtnoranjenemu nudil najnujnejšo pomoč,
varja, 321etnega bivšega postrežčka, rojenega v Slivnein, občina Sv. Krištof nad Laškim. Klovar se je zvečer prejšnjega dne po prihodu domov oblekel praznično črno, izruval iz sobne stene plinovo cev, od katere je odtrgal plinski kuhalnik in ga vrgel na tla, nato pa cev tako zakrivil, da mu je odprtina obstala pred usti in nosom. Vse*-del se je na zofo ob steni in postelji, roke potisnil v hlačne žepe, glavo nagnil nad cev z uha-jajočim svetilnim plinom in se tako zastrupil. Obupno dejanje je bržčas izvršil že zgodaj zvečer. Vzrok samomora je iskati v tem, da je ime| odpovedano stanovanje, bil je pa tudi boleheri, a zlasti ga je pekla izguba 40.000 Din, katere je posodil nekemu bivšemu celjskemu obrtniku, ki pa je propadel in je tako Klovar prišel ob svoj denar. Pokojnik že dve leti ni izvrševal svojega poklica in je živel le od prihrankov in večje de^ diščine.
*	Velik požar pri Petrovčah. V torek dopoldne je nastal ogenj v gospodarskem poslopju posest® nika Vetrnika na Gorici pri Petrovčah. Plameni so zajeli tudi svinjak in prešli na gospodarskd poslopje, svinjak in kozolec posestnika Mimika. Da ogenj ni zavzel še večjega obsega, je zasluga gasilskih društev z Lopate, iz Arje vasi, Žalca', Celja, Gaberja, Ložnice, Babnega in Drešinje vasi.
*	Požar pri Celju. V nedeljo je nastal požar V gospodarskem poslopju gostilničarja in posestnika Stropnika v Cretu pri Celju. Veliko gospoj? darsko poslopje, polno poljskih in travniških pridelkov in gospodarskega orodja, je bilo v nekaj trenutkih obdano od mogočnih plamenov. Zaradi suma požiga je bil takoj aretiran neki delavec, ki so ga morali kratko pred nastopom ognja zaradi nadležnosti odstraniti iz gostilne in ki je tedaj gostilničarju zagrozil, da bo «nekaj na-redib. Aretiranec taji požig.
*	Z lizolom si je končal življenje. V soboto zjutraj so našli v stanovanjski hiši železniške kurilnice na Jesenicah okrog 48 let starega samskega železniškega uradnika Josipa Pšeničnika zastrupljenega z lizolom v zadnjih zdihljajili. Preden je došel poklicani zdravnik, je Pšenični':; še umrl.

*	Smrtna nesreča šolarke. Na cesti Prevalje— iMežica je prišla pod voz devetletna Krsnikova hčerka iz Guštanja. Ubogo dekletce je dobilo fsmrtnonevarne poškodbe in je nekaj minut nato izdihnilo.
t * Požar na Krškem polju. Te dni je nastal Ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Franca Jeniča na Pristavi. Na pomoč so prihiteli sosedje, takoj za njimi pa je že bilo na mestu gasilno društvo iz Velikega Podloga, ki je že ^tolikokrat uspešno nastopilo. Zal je takoj zmanjkalo vode, zato gašenje ni moglo iti gladko izpod rok. Pomagat so prihiteli tudi gasilci od ,8v. Križa in iz Kostanjevice. Ker je obstojalo poslopje skoro iz samih lesenih delov, je ogenj silno napredoval in postal nevaren sosednim poslopjem. Kljub vsemu naporu ni ostalo samo 'pri gospodarskem poslopju. Posestniku Jeniču so zgoreli kozolec, kašče, svinjaki, hlev in čebelnjak, hišo pa mu je ogenj hudo poškodoval. Vsi napori gasilcev tudi niso mogli preprečiti ognja pri posestniku Jožetu Lajkoviču, kateremu je zgorel hlev. Kako je ogenj nastal, še ni pojasnjeno. Da bi ogenj podtaknila zlobna roka, je mogoče, ni pa izključeno, da je požar nastal zaradi otroškega igranja z vžigalicami,
*	Trije požari v Savinjski dolini. Zločinskih požigov v Savinjski dolini ni konec. V eni zadnjih noči je nesreča zadela posestnika Ivana Čuka, po domače Mešica, v Založah pri Polzeli, ki sta mu zgorela stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje. V gospodarskem poslopju je ogenj uničil stiskalnico, stroj za drobljenje sadja, več sodov jabolčnika in še nekatere prazne sode, pripravljene za vinski mošt. V stanovanjski hiši sta ^zgorela vsa oprava in obleka in je nesrečna družina, ki šteje osem nepreskrbljenih otrok, otela le tisto, kar je imela na sebi. — Prav tako je ogenj uničil ponoči v Št. Pavlu pri Preboldu gospodarsko poslopje posestnika Zoharja, po domače Lončarja. Domači so vsi trdno spali, ko je j začelo goreti, in so se zbudili šele, ko so jih priklicali prihajajoči ljudje. S poslopjem vred so zgorele tri koze, 17 kokoši in dve svinji in sploh vse, kar se je nahajalo v poslopju. Škoda je le 'delno krita z zavarovalnino. — Predzadnji to-■rek zjutraj pa je požar upepelil gospodarsko ■ poslopje posestnika in trgovca Cizeja, po domače rjovana v Prekopi pri Vranskem. Zgorelo mu je gospodarsko poslopje na posestvu v Oblatih pri Pondorju. Kako je ogenj nastal, je v vseh treh ^primerih nejasno. V zadnjem času so bile zaradi suma požigov aretirane številne osebe.
*	Kolesar do smrti povozil starko. Ko se je te dni 161etni fant Jože Brehar peljal s kolesom na delo v tovarno «Impex» v Kranju, je moral tam, kjer začne cesta rahlo padati v dolg klanec, prehiteti neko starko. Ko jo je zagledal, je pozvonil, a ona se je tako ustrašila, da je skočila na sredo ceste. Kolesar jo je dohitel in ženico podrl na tla. Starka je padla tako nesrečno, da ji je počila lobanja, dobila pa je tudi notranje poškodbe. Poklicali so takoj policijo, ki je odredila prevoz ženice na reševalno postajo v Kranju. Na reševalni postaji jo je prevezal zdravnik dr. Be-zič, a žal je prišla pomoč že prepozno. Nesreč-nica je kmalu umrla zaradi hudih poškodb.
*	Obtožena zaradi dvojnega detomora. Orož-niška postaja v Murskem Središču je bila obveščena, da je vasi Gibini, občina Štrigova, neka žena umorila svojega zakonskega novorojenčka. Orožniški podnarednik Subotič se je takoj podal v omenjeno vas in ugotovil, da je detomorilka ;291etna Marija Makovčeva, žena Janeza Ma-kovca. Sodnozdravniška komisija je dognala, da [je ženska otroka zadavila. Proti Makovčevi se .vodi sodni postopek že zaradi detomora, ki ga je zakrivila leta 1929., ko je prav tako zadavila svoje |dete, ki pa je bilo nezakonsko. Detomorilka je, kakor kaže, nekoliko slaboumna.
*	Vasovanje je plačal z življenjem. Pošten in .'delaven mladenič, ki je stopil komaj v življenje, ije moral vasovanje pri dekletu, ki ga je nameraval poročiti, plačati z življenjem. Komaj dvajsetletni mladenič Tomaž Gole iz Malega Cirnika «je šel vasovat k svojijzyo]jenki y yas Češnjice.
Med potjo, ko se je vračal proti domu, je bil napaden od neznanih fantov. Eden teh ga je močno udaril s kopačko po glavi in mu prizadel smrtno-nevarno rano. Ranjenec je bil prepeljan v bolnišnico, kjer je pa po treh tednih trpljenja umrl. Izpovedal je še, da napadalcev sicer ni poznal, vendar pa je izdal osumljenčevo ime. Po vestnem poizvedovanju orožništva je bil naposled aretiran neki I. N. iz Češnjice, poročen mož in družinski oče, ki je dejanje tudi priznal. «Nisem ga mislil tako hudo!» je izjavil. Storil je zločin nad bližnjim, poleg tega pa še uničil sebe in družino.
*	Skrivnostni zločinci. Pred meseci so poročali listi o drznem roparskem napadu na dve stari ženi, mater in hčer, v samotnem mlinu v Dolini pri Čatežu. V noči od minilega petka na soboto pa so se gotovo isti lopovi zopet pojavili in jima zažgali gospodarsko poslopje, ki je do tal pogorelo. Na pomoč so prihiteli najprej ljudje iz Ravnega in Križa, kmalu za njimi pa gasilci iz Sela in Sevnice z motorko. Zločinci so pustili tudi pismo, v katerem grozijo, da bodo še prišli in vse požgali, ženi pa vrgli v vodo. Pismo imajo v rokah orožniki, ki z vso vnemo zasledujejo lopove.
*	Krvava trgatev. V nedeljo so imeli trgatev grozdja v Trnicah pri Sv. Marjeti na Dravskem polju. Med veselico je nastal spor med skupino fantov in nekim orožnikom zaradi nekega dekleta. Fantje so tekmeca nekaj časa grdo gledali, potem pa se je opogumil 221etni Štefan Svenšek, ki je med plesom prišel po deklico. Orožnik pa je ni hotel prepustiti novemu plesalcu. Fantje so nato navalili na orožnika. Orožnik, obkoljen od fantov in videč, da gre zares, je potegnil svojo pištolo, misleč, da se bodo fantje prestrašili. To je bilo pa le olje na ogenj. Od vina razgrete duhove je pogled na orožje še bolj razburil in nastal je metež, v katerem je tudi orožnika zapustil duh prisotnosti in nenadno je počil strel. Svenšek se je zgrudil na tla, zadet v prsi in hudo ranjen. Krogla, izstreljena v neposredni bližini, mu je od zgoraj navzdol prebila prsi, prevrtala pljuča in obtičala v ledvicah. Svenška so prenesli na posteljo, zvečer pa ga je iz Maribora pozvani reševalni avto prepeljal v splošno bonišnico.
*	Požigalec z grozilnim pismom. Zloben po-žigalec je zažgal v petek gospodarsko poslopje znani živinorejki montafonskih volov Mini Vdov-čevi, po domače Teranovi. Gospodinja je našla na oknu pismo, v katerem ji zločinec grozi, da se bo čez leto dni vrnil in zažgal še ostalo. Ljudje sumijo, da je zlobni zločinec član zloglasne bivše Jakopinove tolpe. Orožniki zločinca pridno iščejo.
*	Brat je zadavil brata. V Obrijah, vasici, ki spada pod občino Moste pri Ljubljani, so našli v ponedeljek dne 5. t. m. zgodaj zutraj na cesti, nedaleč od domačije posestnika Zajca, mrtvega 241etnega domačega sina Valentina. O zadevi je bila obveščena policijska stražnica v Mostah, ki je takoj odposlala več stražnikov na kraj dogodka. Iz Ljubljane je prispela policijska komisija, ki je po ogledu ugotovila, da je bil pokojnik zadvljen. V zvezi s smrtjo Valentina Zajca je bil zaslišan njegov brat Stanko, ki je prišel zjutraj na policijsko stražnico prijavit, da leži njegov brat mrtev na cesti. Stanko je izpovedal, da sta se z bratom in posestnikovim sinom Francetom Smerajcem udeležila trgatve grozdja v Kebrovi gostilni v Obrijah. V gostilni so se fantje malo preveč nalezli kapljice in ko so bili duhovi od vina razgreti, je nastal prepir in pretep, ki pa se je končal brez hujših posledic. Okrog 1. ponoči sta Zajca skupno s Smerajcem zapustila gostilno. Vsi trije so bili precej vinjeni in sploh niso vedeli, kje in kako so kolovratili. Okrog 2. zjutraj so prišli pred Zajčevo hišo. Valentin je bil najbolj pijan, začel je kričati in razsajati, da ne gre domov in da naj ga pustita pri miru. Policija je dalje časa zasliševala Stanka in ga naposled aretirala, zlasti, ker so priče izpovedale, da sta se oba brata na cesti prepirala in da je Stanko Valentina davil. Pri nadaljnjem za-slišavanju v torek je Stanko opisal resnično ves
dogodek in priznal, da je brata zadavil le slučajno; in ne namerno.
*	Nevaren zločinec prijet. V Trebnjem se je izvršil drzen vlom. Neznan zlikovec je vlomil v; hotel g. Ignaca Bukovca in si prisvojil znatea plen v gotovini. Vloma je bil osumljen možaki ki je prenočeval v hotelu in ki se je sploh prav; sumljivo vedel. Po zelo vestnem zasledovanju orožništva v Trebnjem se je posrečilo izslediti neznanca še istega dne. Možak je bil aretiran na Ponikvah pri Trebnjem, kjer je užival s svojo ženo plen. Vlomilec je že star znanec sodišč, saj je bil že ponovno obsojen zaradi vlomov in tatvin. Piše se Peter Mavrin, doma od Sv. Štefana pri Celju. Sam je izjavil, da je bil že na smrt obsojen, vendar je pa imel srečo, da je bil po« miloščen. Varnostna oblastva so ga že dolgo za* sledovala.
*	Uboj pri ličkanju koruze. V Razvanju so pri nekem kmetu ličkali koruzo. Med drugimi je bil tam tudi Feliks Pukl iz Gornjih Hoč, kolar pri Kobiju. Ponoči okrog druge ure je prišlo zaradi deklet do prepira in do dejanskega spopada, v, teku katerega je bil Pukl z nožem zaboden v hrbet. Ko je prišel reševalni voz iz Maribora, je bil Pukl že mrtev. Ubijalca, 231etnega Marka Borca, so aretirali.
*	Tat in slepar, ki se je izdajal za pisatelja* Po Ptuju se je klatil neki Damjan Vahen ia Ljubljane, ki se je izdajal za profesorja in pisa« telja. Ker so mu pa postala tla vroča, jo je po* pihal. Ko je obrnil hrbet Ptuju, so začele prihajati prijave oškodovancev na policijo. Tako je pustolovski mladenič napravil večji dolg v Ko« serjevem hotelu. Pri nekem orožniškem vodniku je živel 14 dni, ne da bi plačal paro, nego mu je celo še ukradel zlato damsko uro in zlato zapestnico. Nekemu krojaškemu mojstru je ukradel denar, zlato uro, dva zlata prstana in pušico z manjšo vsoto denarja. Mladi potepuh se je ia Ptuja pritepel v Celje, kjer pa ga je policija spra* vila za zamreženo okno. Kakor kažejo prijave, se je izprijenec udejstvoval že v Ljubljani in se-! veda tudi v Celju. V Celju je odnesel neki gospe več knjig v vrednosti 589 Din. Izročili so ga so« dišču.
*	Aretirani tihotapci. V št. Ilju so prijeli fi« nančni organi tri tihotapce, ki so vtihotapili čez državno mejo 1000 m svile. Obmejna četa v. Št. Ilju je prijela tihotapca, ki je imel pri sebi 83 kg saharina. Na obmejni postaji Št. Ilju so finančni organi prijeli Rudolfa Šuma, ki je imel pri sebi veliko zalogo kresilnih kamnov in uži« galnikov.
*	Tiralica za komunistom Josipom Debelja« kom. V petek je prišlo v Zagrebu do krvavega spopada med policijskimi agenti in komunisti, med katerimi je bil tudi Josip Debeljak, ki ja bil sicer ranjen, pa je vendar pobegnil. Zagreb« ška policija je izdala za njim tiralico. Debeljak je bil rojen leta 1902. v Orešju, srez Pregrada, in je po poklicu pekovski pomočnik. Navadno nastopa pod tujim imenom in doslej je bil pri« javljen pod imenom Car Andrija, Peter Nova-kovič in Vasa Todorovič. Orožje ima vedno pri sebi in je vsak čas pripravljen, rabiti ga.
*	Zločinski požig. Pri Cikavi je bila v samoti med holmci mala domačija kočarice Antonije Turkove. Kočarica, ki pere perilo v mestu, je prišla v četrtek pozno zvečer domov in ji ie mala hčerka pripovedovala,, da je hodil okrog hiše ne« znan mož. Mati je pogledala krog hiše, a ker ni našla ničesar sumljivega, se je podala k počitku« Iz spanja pa jo je kmalu zbudil šum in skozi okno je videla plamene. Naglo je odnesla spečo; hčerko iz hiše in poklicala sosede, da bi rešili, kar se še da. Ogenj je objel vso hišo in sosedje so z gospodinjo vredi rešili le nekaj predalov, iz omare, kjer je bilo shranjeno perilo in zavarovalna polica na 10.000 Din. Ogenj je morda za« netil neznani tujec, ki se je potikal okrog hiše,
*	Važna novost. Kakor je znano, preti vsa« kemu človeku nevarnost, da se mu začno zobje majati in da mu sčasoma izpadejo. Vzrok temu zelo razširjenemu pojavu je treba skoro brez izjeme iskati v zobnem kamnu. Navadno se od-

stranjuje zobni kamen na mehanični način, vendar se s tem ne more preprečiti tvoritev novih plasti. Po dolgoletnih znanstvenih raziskavah in poskusih se je dr. Braunlichu posrečilo, v sul-joricinoleatu najti uspešno sredstvo proti tvo-ritvi zobnega kamna. To res edinstveno sredstvo vsebuje sedaj davno preskusen! in priljubljeni Sargov Kalodont. Z njegovo pomočjo se zobni kamen polagoma odstrani in prepreči nova tvoritev na povsem neškodljiv način. Tako izpolnjuje Sargov Kalodont sedaj tudi zadnjo zahtevo modernega negovanja zob: odstranjuje škodljivi zobni kamen.
* Pri astmi in boleznih srca, prsi in pljuč, Ikrofulozi in rahitizu, povečanju ščitne žleze in postanku golše je uravnava delovanja črevesja i uporabo naravne FrancJožefove g r e n -Eice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnikih, da ob začetku bolezni porajajoče se zapeke ponehavajo s pomočjo Franc Jožefove vode, ne da bi se pojavila driska, ki se je vsak bolnik boji. Franc Jožefova gren-tica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in ipecerijskih trgovinah.
IZ POPOTNIKOVE TORBE
USPEL SOKOLSKI NASTOP V LIMBUSU.
Limbuš, oktobra.
Šest mesecev je minilo, odkar so se zbrali T Limbušu zavedni narodnjaki k posvetovanju, da ustanove sokolsko društvo. Njihovo posvetovanje je imelo uspeh in ustanovili so ob vhodu v ;ozko Dravsko dolino novo sokolsko trdnjavo, ki Be je v teku šestih mesecev razvila tako daleč, da nam je lahko pokazala, kaj so Sokoli med lem časom storili in česa so se naučili.
Vsa čast odboru, ki je žrtvoval vse moči, da preskrbi telovadbe željni mladini vsaj telovadišče. Ce greš mimo limbuške šole in se ozreš na levo, boš videl skromno, a lepo telovadišče, ki so si ga limbuški Sokoli sami pripravili. Vsak večer in vsako nedeljo so se vrli Sokoli in vrle Sokolice vadili pod vodstvom br. Kavčiča iz Studencev in v nedeljo so nam pokazali, kaj znajo.
Ob 14. se je razvil po vasi sprevod z vojaško godbo na čelu. V sprevodu so bili člani v krojih, Članice, naraščaj, deca in ves odbor limbuškega Sokola. Ob burnem vzklikanju in med dežjem cvetlic se je pomikal sprevod proti telovadišču, kjer se je vršil prvi javni nastop, katerega so se udeležili poleg domačega še društva iz Studencev, Selnice, Ruš, Maribora in od daljnega Sv. Lenarta.
Pred nastopom je starosta br. Robič pozdravil zbrane Sokole, zastopnika mariborske župe br. dr. Irgoliča in vse ostale prisotne. Nato je izpregovoril br. dr. Irgolič, ki je v kratkem govoru orisal delo in naloge Sokola ob severni meji, izza katere mnogi še vedno poželivo gledajo čez Kozjak, misleči, da bosta zeleno Pohorje in Dravska dolina še padla njim v roke. Zato je naloga Sokola, da se postavi na branik domovine. Naposled je želel limbuškemu Sokolu mnogo uspeha pri nadaljnjem delu. Sokoli so burno pozdravili br. dr. Irgoliča in mu viharno vzklikali.
Nastop jo otvoril moški naraščaj z zletnimi Vajami. Sledil je ženski naraščaj iz Studencev, Oba oddelka sta izvedla vaje dokaj skladno. Nato je nastopila deca iz Limbuša z vajami z zastavicami in igrami, ki so bile prav zanimive in dobro izvedene. Krasne so bile skupinske vaje limbu Škega društva. Člani in članice so nastopili z • rletnimi vajami. Naposled se je vršila odbojka med člani iz Studencev in njihovim naraščajem. Igra je potekla živahno in v prvem polčasu je bil naraščaj v premoči in je premagal člane, v drugem polčasu pa so prišli Člani v ofenzivo in premagali naraščaj. Krona nastopa pa je bila Orodna telovadba na bradlji. Ljudje so vsakega telovadca nagradili z burnim ploskanjem.
Po nastopu je bila v Robičevi gostilni veselica in je sokolska mladina, jajala do teme, nato P4 ^ jLffikKJSHŠifc 'f	K.
IZ LEPE DEŽELE ŠKAFARJEM
Nova Štifta na Dolenjskem, sept. Doli na Dolenjskem je ta dežela, ob kočevski železnici, kjer ni vinskih goric pa tudi ne prehudih kraških polj. To je na zadnjem robu Slemen, rodovitnih tal za naše slovstvo, med Krekovim in Prijateljevim rodnim krajem, po vsej ribniški in kočevski dolini viden hribček, ki nosi Sinajski gori podobno ime.
Vsakdo se boji iti gor, ker se mu vidi predaleč; do vseh večjih krajev pa je le dobre pol ure, in še to je po hladnih gozdovih, kjer so srne, zajci, lisice in druga zverjad, za katero pridno skrbi ortneški graščak, prav pogosta lepa prikazen.
Sv. Ana nad Ribnico je še višja, zato menda hodijo k njej ženice prosit jo, ene, da bi bila dobra letina v njih zakonskih zadevah, druge, da bi se v istih zadevah nič več ne pridelalo, tretje pa, večinoma «device» in vdove, da bi ne bilo res, kar glede njih svetosti ljudje njim neljubega klepetajo o zadevah, za katere ima sveta Ana odločilno ali vsaj posvetovalno besedo pri Bogu.
Mir vlada v teh vaseh, saj ni niti enega psa, ki bi oblajal tujca. Mladina pase po lepih hribih debele kravice, a nič konj, ker teh tukaj ni. Škafe odvažajo samo kravice, ki jih sedaj niti k ople-menjenju posebno pridno ne gonijo, češ, saj dobimo za tele komaj toliko, kolikor moramo plačati za bika, pa imamo še pot zastonj. Za pot je namreč škafarjem škoda časa, ker je treba pustiti v delu škafe, brente, golide, čebre in vse mogoče votle mere. To sta glavni zaslužek in glavno delo moških, ker po malih njivicah lahko vse opravijo ženske.
Stvarnik je vedel, da bo tu mnogo ljudi, zato je napravil tako vegast svet, da je več površine.
V	glavni vasi je namreč 15 številk, od katerih sta dve podrti, nekaj se jih podira, prav cela pa sploh nobena ni.
Nesreča nikjer ne počiva rada. Ker se škafarji bojijo, da bi jim morda sv. Florijan ob hudi uri ne stal dovolj uslužno ob strani, so si postavili Gasilski dom z ročno brizgalno prav na vrhu vasi. Ob nedeljah čitajo pri Tratnarju «Jutro», «Domovino» in vse, kar jim pride pod roko, ker ne poznamo strankarskih prepirov.
Za tujce so škafarji gostoljubni ftl če gre kdo od Ortneka proti-Novi Štifti po bližnjici skozi te vasice, mu radi postrežejo z vodo, kislim mlekom, kadar je letina, pa tudi s sadjevcem ali žganjem, ki ga kuhajo na lastni kotel in zaradi katerega se skrbne ženice mnogokrat jezijo na svoje priveske. Pijanost pa sicer tu ni
V	navadi.
V	vasi nI ne gostilne ne 'trafike; seveda kadijo kljub temu in ob nedeljah se možakom od prve maše pa do desete ure prav nič ne mudi domov. Škafarji mnogo drže na stare navade, vendar pa napredujejo in pošteni so.
Podružnica sv. Marka sprejema v večno varstvo vse trpine in trpinke teh vasi, krstijo jih pa pri sv. Magdaleni v novi cerkvi, kjer pridno pase svoje ovčice in lovi garjeve ovce sivolasi župnik že dolgo let.
PISMO IZ ŠMARTNA PRI LITIJI. .Živahno društveno življenje. Požar v Mali Kostrevnici.
Šmartno pri Litiji, oktobra.
V	septembru so se vršile pri nas in v okolici razne prireditve. Predvsem je omeniti veliko tombolo v korist gradbe potrebnega Narodnega doma. Dobitki so bili dragoceni in so jih bili srečni dobitniki prav veseli. — Dne 20. septembra se je vršila velika zaključna gasilska vaja zasavske gasilske župe za okrožje Litijo v Za* vrstniku. Sodelovala so vsa včlanjena gasilna društva z moštvom in gasilskim orodjem. Pre-islcusila se je uporabljivost gasilskega orodja in pokazala vzorna disciplina članstva: v najkrajše« C«su 19 fcgčelg brizgali tri uiotork^ in ostal«
brizgalne vodo na kraj pogorišča, ki je bil za| mišljen v gospodarskih poslopjih posestnike^ Pogačnika in Pianinška. Gasilsko vajo je vodit župni načelnik g. Franc Lajovic star. iz Litije.
Nesreča nikoli ne počiva. Nedavno smo imeli požar. Zgorela je stanovanjska hiša tovarniškega delavca Antona Kokalja v Mali Kostrevnici. Gaj silno društvo iz Šmartna je prihitelo na kraj n sreče. Požar se je sicer udušil, Kokalj pa je kiju temu hudo prizadet, kar je tem občutneje, k je družinski oče štirih nepreskrbljenih otročiče
V nedeljo 27. septembra smo imeli kar trf brezplačne prireditve. Dopoldne se je vršil pgt maši na trgu pred cerkvijo koncert gasilski godbe iz Litije pod vodstvom agilnega kapelnikal g. Jožka Kelemeniča, ki je mlado gasilsko godbtj, po enem letu obstoja uvežbal za javne nastope^ Godbo priporočamo kot ceneno in 'dobro vsenf društvom. K uspehu čestitamo kapelniku in godi benikom. Popoldne smo videli svečanosti niče Marijine družbe in vzoren pevski nastop trboveljske šolske mladine.
PISMO IZ TEZNA.
Tezno, oktobra. ;
Stavbna sezona je v glavnem končana. V le-: tošnjem letu je bilo zgrajenih dokaj novih, poj večini enodružinskih ali dvodružinskih stano4 vanjskih hiš. Tudi šolsko poslopje je bilo po* pravljeno znotraj in zunaj in nudi lepo lice. Vsa' čast krajevnemu šolskemu odboru, ki je vpošte-t val nasvete šolskega upravitelja. Šola je dobil® tudi nov vodovod.
Izdana so bila še naslednja stavbna dovoljeg nja: Josipu Vajtu za zidanje enodružinske stano^ vanjske hiše, Franju Frangešu, ki bo sezidaj na oglu Parmove ulice hišo, v kateri nameravaj namestiti mesarijo in trgovino, gostilničarju Pulku pa za prizidavo verande.
Gregorčičeva ulica od železniške zapornicj dalje čaka ureditve ali menda kuluka. Železni; ška direkcija nam je dala prehod preko želez niške proge, torej je nujna potreba, da priredij mo zvezo z Vodnikovo ulico. Pozivamo občinskjj odbor in prosimo, naj se v stvari še letos kaj ukrene. Stara rakrana je cestna razsvetljava, kj je nujno potrebna v Majstrovi ulici in pri ovinki' ob prehodu do Ptujske ceste.
Volilni imenik izkazuje 443 volilnih upravi« čencev, od katerih je 155 državnih nameščencev*, ki bodo volili v Mariboru. Volilni imenik je bil potrjen od pristojnih oblastev in bil y občinskj pisarni na vpogled. Bil je tako dobro sestavljen; da ni bilo nobenih reklamacij.
Sokol pridno deluje. Njegov godbeni- odseMj ki se vzdržuje z lastnimi sredstvi, je priredil vi nedeljo 4. t. m. dobro obiskano trgatev grozdja* v gostilniških prostorih br. Lešnika na Ptujski cesti. Sviral je nedavno ustanovljeni salon| ski orkester, ki se je v tem kratkem času svojega obstoja izvrstno izvežbaty da ga priporočam« vsem bratskim društvom, naj se ga poslužujejo pri svojih zimskih prireditvah.
V istem lokalu otvori tezenski Sokol 11. ridl vembra plesno šolo pod vodstvom br. Lintnerjafj iz Studencev.
Tukajšnji in okoliški posestniki se pritožuje* jo, da so neznani prijatelji poljskih pridelkov iiS grozdja pridno na delu. Marsikomu zmanjkajd krompir ali koruza z njive in grozdje z brajdl Tatvine se izvršujejo po večini ponoči. Dobro bilo, da bi občina nastavila poljskega čuvaja. %
Tudi športni nogometni klub smo pred krat* kim ustanovili. Klub si je nadel ime cJadran^ Odigral je že več nogometnih tekem ln uspeh® ki so bili doseženi, niso slabi. V nedeljo je klut| priredil trgatev grozdja, ki je bila kljub krizi še dokaj dobro obiskana.
Ob priliki zadnjih motornih in konjskih dirfcs se je zbralo na našem dirkališču mnogo ljudi, med katerimi je bilo precej inozemcev.
Naš kolesarski odsek Peru 11?, ki smo ga' lansko leto ustanovili, nameravn_ pr^drtije£§n-sko zaMiuiuft dirka*"
} PREKMURSKI GLASNIK
Iz Grlincev nam pišejo: Dne 4. t. m. je odšla od nas učiteljica ga. Helena Prebevškova-Cuč-kova na svoje novo učno mesto k Devici Mariji v Brezju pri Mariboru, za katero je prosila, da pride v bližino svojega soproga. Kako je bila pri nas priljubljena, se je pokazalo najbolje 2. oktobra, ko se njeni učenci iz šole na poti do svojih domov niso mogli od joka potolažiti, ker so zvedeli v šoli, da jih zanaprej ne bo več ona učila. Tudi starši obžalujemo prav splošno, da izgubimo tako izvrstno učiteljico, ki je bila vsem svojim učencem res kot mati in ne samo učiteljica. Od ust do ust gre glas: «Škoda, take učiteljice še nismo imeli !> Cenjena gospa, sprejmite v imenu vseh svojih učencev in učenk in njih staršev za slovo prav prisršni: «Srečno!»
Zločin nad 141etno deklico. Neka 141etna deklica iz Tešanovcev je pred dnevi nabirala na polju fižol. V bližini pa je neki 181etni fant kopal krompir. Ko je fant opazil deklico, ki je bila sama, se ji je približal in ji hotel storiti silo. Deklica je začela kričati, dokler ji ni pobalin zamašil usta. Ljudje, ki so slišali kričanje, so prav kmalu pritekli na pomoč, toda bilo je že prepozno, ker je pokvarjenec že izvršil zločin. Orožniki so ga prijeli.
NAŠI NA TUJEM
PROSLAVA DESETLETNICE NAŠE ORGANIZACIJE V SUDERWICHU IN OBENEM DESETLETNICA KRALJEVEGA VLADANJA.
Recklinghausen-Suderwich, okt.
V nedeljo 27. septembra je tukajšnje Jugoslovensko delavsko in podporno društvo proslavilo svojo desetletnico. Društvo je ob tej priliki priredilo v društveni dvorani g. Fritza Karpa v Sudervvichu javno veselico, združeno z vinsko trgatvijo. Istočasno je društvo proslavilo desetletnico vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra. V ta namen sta dva naša agilna rojaka napravila sliko Njunih Veličanstev kralja Aleksandra in kraljice Marije ter izdelala za sliko krasen okvir z jugoslovensko kraljevsko krono.
Razkritje slike se je vršilo pred otvoritvijo proslave, pred katero je bila še pevska točka jugoslovenske mladine šolskih tečajev.
Predsednik društva, rojak g. Reher, je s kratkim, lepim nagovorom otvoril proslavo, pozdravil prisotne in med drugim poudarjal pomen slovesnosti kakor tudi križevo pot, ki jo je hodilo društvo od svojega začetka pa do danes.
Za njim je izpregovoril rojak g. Korošec, ki je dejal, da je deset let sicer precejšnja doba, ki pa je vendar bila prekratka, da bi se moglo .vse doseči, kar nas je pred desetimi leti privedlo do ustanovitve društva. Po trudapolnem desetletnem delovanju bo moralo društvo še dalje čvrsto nadaljevati delo, da bodo naši cilji doseženi in naše želje izpolnjene.
Zvezni predsednik, g. Pavel Bolha, pa je s svojim navduševalnim govorom oživil vsa jugo-slovenska srca. Orisal nam je najprej trnjevo pot, po kateri hodi sploh vse jugoslovensko gibanje v Porenju in Poruhrju, in je izrazil društvu vse priznanje kakor tudi zahvalo za vztrajno delo na gospodarskem, socijalnem in prosvetnem polju. Glede na proslavo samo pa nas je opominjal in vzpodbujal k nadaljnjemu požrtvovalnemu delu in k bratski slogi in poudaril, da bo le tako mogoče doseči naše že pred desetimi leti zasnovane cilje in izvesti naš splošen program.
Predsednik g. Reher je zatem prečital pozdravna pisma in brzojavke, ki jih je društvo prejelo ob tej priliki v obilnem številu od tukajšnjih društev kakor tudi iz domovine.
Ob 5. popoldne pa se je začela veselica s trgatvijo grozdja in splošno zabavo, ki je trajala
do pozne ure v noč. Dvorana in drugi prostori so bili nabito polni, kar je nas kot društvo kakor tudi gostilničarja g. Karpa v polnem obsegu zadovoljilo. Društvo si je pri tem kljub vsej krizi, ki jo dandanes preživlja ves svet. priborilo majhen prebitek, ki je namenjen mladini za božie-nico.
Naposled se najprisrčneje zahvaljujemo vsem, ki so pripomogli, da je slavlje uspelo tako lepo. Na prvem mestu gre zahvala našemu delavnemu zveznemu predsedniku g. Pavlu Bolhi, ker nas je posetil in s svojim govorom razvedril nasa srca. Zahvaljujemo se tudi vsem bratskim društvom in poedinim rojakom, ki so nas ob tej priliki posetili. Iskreno se zahvaljujemo za prijazne pozdrave in čestitke izseljenskemu komisarju v Diisseldorfu, g. Deželiču, ministerijalnemu tajniku dr. Vodušku v Beogradu, uredniku «Jutra» v Ljubljani g. Ravljenu in njegovim gg. tovarišem v uredništvu «Jutra» in «Domovine» in tajništvu Narodne strokovne zveze v Ljubljani. Naj tudi naši bratje in naše sestre v domovini in na tujem sprejmejo naše najiskrenejše pozdrave.
ŽENSKI VESTNIK
Letošnja jesenska moda
Jesenska moda nam prinaša zopet lepe vzorce plaščev, kar nam je zelo ljubo, ker pod plaščem lahko ponosimo stare obleke.
Za plašče je priporočljivo angleško črtasto blago, ker so taki plašči mehki in topli in se lepo prilegajo k telesu. Kroj je izrazito športen. Skoro vsak plašč ima širok pas in velike žepe. Ovratniki so pokončni, revirji veliki, zapeti na en ali dva gumba. Rokava proti zapestju sta bolj široka s širokima manšetama.
Kostimi so za jesen še vedno v modi. Jopice so kratke ali pa dolge do kolen. Krilo pri kostimih je aH zvončasto (tedaj je v bokih tudi jopica krojena zvončasto) ali pa sešito z gubami (tedaj je jopica lahko gladko krojena s pasom). Ovratnik in reverje okrasimo s kožuhovino, prav tako manšete na rokavih.
Bluza je prišla zopet do veljave. Nosi se ob vsaki priliki, le kroj je različen. K športnemu kostimu je bluza športno krojena in ima strogo moško obliko; podobna je moški srajci. Za kratke izprehode in za gledališče je bluza svilena ali iz čipk, in sicer poljubno: brez rokavov, s kratkimi rokavi ali dolgimi rokavi, iz kakršnega blaga je pač. Za pasom se nosi ali v krilu ali nabrana z elastiko in pada ohlapno na krilo ali pa je krojena v obliki telovnika; nosi se tudi nategnjena za pasom, zraven pa širok usnjen pas, a to pristoja le prav vitkim ženskam.
Zelo moderen je tudi tako zvani komplet: plašč in krilo iz enakega kariranega blaga, bluza pa v isti barvi bodisi iz svile, čipk ali volne, in sicer enobarvne.
Klobuki so za šport še vedno majhni in se tesno prilegajo h glavi, dočim so klobuki za promenado malo večji in okrašeni z nojevimi in drugimi peresi.
Rokavice so bolj dolge in opremljene s širokimi manšetami. Rokavice naj bodo vedno v barvi plašča ali kostima, enako nogavice in čevlji.
Za kuhinjo
Telečje pleče s čebulo. S pol kile teletine (najbolje je pleče) odstrani kožice in razreži na štiri dele. V kožici segrej mast, na masti žaru meni eno debelo in drobno zrezano čebulo, nato položi zrezano meso na čebulo, daj zraven malo paprike, osoli in pokrito duši tri četrt ure, pa je gotovo. Zraven lahko daš makarone in salato.
Telečja pečenka s pivom. Kilo in pol teletine od stegna očisti vseh kožic, pretakni s slanino in osoli. Pripravljeno meso položi v kožico in polij
=
z vročo mastjo, nato ga na hitro opeci. Ko je meso lepo rjavo zapečeno, ga polij s pivom (pol litra), zraven pa daj še lovorjev list, malo dišavo in popra. Nato pokrito duši dalje. Ko je meso, mehko, ga vzemi na krožnik, v skodelici pa zmešaj žlico moke z malo vode ali juhe in mešaje prilivaj v sok. Meso razreži na poljubne kose, jih zloži v sok, da še enkrat prevre, nato daj na mizo. Če je sok pregost, ga zalij še malo z vodo ali juho.
Pečena jabolka. Šest jabolk speci v pečici. Pečene postavi na hladno do drugega dne. DrugI dan izlušči iz jabolk pečke in votlino nadevaj s poljubno mezgo, potem zloži jabolka v čisto kožico in jih polij s tole kremo: Zmešaj tri rume-menjake in sedem dek sladkorja, da narase, daj zraven od pol limone naribane lupinice in sok, tri žlice drobtin in sneg treh beljakov. To polij po jabolkih, nato jih peci v pečici. Daš kot moč-i nato jed na mizo.
Umetni kaviar. En slanik namakaj 12 ur v vodi, nato ga očisti in prav drobno sesekljaj. V, skodelico pretlači skozi sito eno v trdo kuhano jajce, eno zribano ali pretlačeno čebulo, eno žli-čico vinskega mošta, eno žlico olja, žlico kisa in malo popra. Vse to skupaj s slanikom dobro zmešaj. Rezine od belega kruha dan poprej opeci. Opečeni kruh namaži najprej s sirovim maslom, po maslu pa namaži še umetni kaviar. To daš k čaju po večerji ali pa opoldne po juhi kot predjed.
ZANIMIVOSTI
X Tudi Ameriki groze hudi časi. V nedeljo je bil otvorjen četrti vseameriški gospodarski kongres. Kongres je otvoril zunanji minister Stimson z daljšim govorom, v katerem je poudaril, da se bližajo tudi za Ameriko nad vse resni časi. Izrazil je željo, naj bi kongres našel sredstva in pota, ki bi Ameriko očuvala pred usodo Evrope. V svojem govoru pred odborom Trgovske zbornice v New Yorku je izjavil bankir Lamont, da bodo Zedinjene države v danih razmerah prisiljene uvesti podpiranje brezposelnih, če se bodo napori zasebnih organizacij izkazali kot nezadostni. Neki drugi govornik je opozarjal na nevarnost brezposelnosti in je izjavil, da sa mora računati z izgredi obupancev, ako ne bodo mogle družine, ki so že sedaj zašle v bedo za-, radi brezposelnosti, v prihodnji zimi računati na podporo ali zaslužek. Oba govornika sta pozival« prisotne industrijce in finančnike, naj store vse za podpiranje brezposelnih.
X Obsodba atentatorjev na albanskega kralja. Kakor je znano, je bil pred nedavnim izvršen na albanskega kralja Zoguja na Dunaju atentat.: Proti atentatorjem se je vršila te dni na Dunaju sodna razprava in je sodišče obsodilo obtoženca: Gjelosija na sedem let, Camija pa na tri leta ječe..
X Nova strašna povodenj na Kitajskem. Iz Kitajske prihajajo vesti o novi povodnji, ki po svoji strahoti sicer ne dosega katastrofe, ki je zadela kitajski narod v letošnjem poletju, vendar mora biti velikega obsega. Središče povodnji je mesto Yencing. Poročila pravijo, da je do sedaj utonilo pri tej novi povodnji okrog 30.000 ljudi, nad 100.000 ljudi pa je ostalo brez strehe. Žetev je povsem uničena, tako da več sto tisočem ljudi grozi smrt od lakote.
X Živali, ki se branijo z brizganjem strupa. Znan je pojav, da obrizgajo kače prve dni svojega ujetništva v steklenih kletkah steklene stene svojih ječ s svojim strupom. Strežaji, ki nosijo ujetim kačam hrano, morajo zaradi tega nositi očala, da si zavarujejo svoje oči pred učinkom kačjega strupa. To brizganje strupa je dalo bržkone tudi povod za pripovedke, kjer zmaji in druge grozne živali bljuvajo ogenj. Ognjeno bljuvanje pri živalih pa ni nič drugega kakor neka' tekočina, s katero se ta ali ona žival brani. V južni Afriki živi neka vrsta kač, ki brizga to. obrambno tekočino svojemu sovražniku naravnost v oči. V Zedinienih državah in v Mehiki

žive martinčki, ki se branijo sovražnikov s tem, da brizgajo iz svojih oči neko tekočino nanje. Tudi so neke ribe, ki si napolnijo svoja usta z vodo, potem priplavajo na površino vode in tam brizgajo okoli sebe vodo iz ust. Z brizganjem vode pa hočejo ribe obrniti na sebe pozornost, da dobe kaj hrane.
X Slaniki namesto denarja. Ravnatelj nekega cirkusa na Danskem se je odločil s svojim cirkusom prirediti tudi nekaj predstav na Islandiji. Na Islandiji pa ne poznajo denarja tako splošno, ampak trgujejo bolj po načelu: blago za blago. S temi razmerami se je moral sprijazniti tudi cirkuški ravnatelj, če je hotel doseči kak uspeh. In res se je z ljudmi dogovoril, da lahko plačujejo vstopnino v cirkus s slaniki. Slanikov so imeli ljudje dovolj in cirkus je bil vsak večer razprodan. Nekega dne pa je pritekel blagajnik ves razburjen v ravnateljevo pisarno: «Gospod , ravnatelj, koliko slanikov naj dam nazaj človeku, ki je prinesel s seboj za plačilo vstopnine morskega psa?*
I, X Nepričakovan zaklad. V mestecu Farmers-villeju v Severni Ameriki je imel neki posestnik železno blagajno, ki se je podedovala od deda na očeta in na vnuke in pravnuke. Blagajna je stala desetletja v kotu in rjavela, ne da bi jo kdo odprl. Te dni pa se je hotel gospodar zarjavelega kosa železa znebiti, vendar pa je poklical še prej ključavničarja, da odpre ključavnico, ker je le hotel pogledati, kaj je v blagajni. Njegova rado-c vednost se mu je izplačala, ker je našel v blagajni res za 30.000 dolarjev zlatega in srebrnega denarja.
s X Novorojenčki povečujejo gospodarske težave. V Ameriki živi velika prvoboriteljica za ženske pravice Margareta Sangerjeva. Ta ženska je sklicala nedavno v Ne\v Yorku velik ženski shod, kjer je govorila zbranim ženskam, naj tako dolgo ne rode nobenega otroka, dokler bo trajala gospodarska kriza. Sangerjeva misli, da poostruje namreč vsak novorojenček gospodarske težaye in ograža zdravje in veselo mladost že rojenih otrok. Ta moratorij za porode pa naj li veljal ne Ie za siromake, nego tudi za bogate ljudi.
X Nebotičniki v starih časih. Ljudje, ki gledajo naš ljubljanski nebotičnik, mislijo, da so nebotičniki plod moderne tehnike. To pa ne drži. Iz zgodovine j« znano, da so zidali v Carigradu že med 1. 300. in 1. 400. po Kristusu po 14 do 16 nadstropij visoke hiše. Tudi v starem Bimu so zidali liiše po 15 nadstropij. Te se pa bržkone niso posebno obnesle, ker je državno oblastvo prepovedalo zidati več kakor 20 metrov visoke stavbe. Tudi v nekdanjem mestu Karta-gini so zidali že po osem. do deset nadstropij [visoke stavbe. > X Opiee, ki pokopavajo svoje mrtvece. Nedavno so pripeljali iz Afrike v Nemčijo opico, neke vrste šimpanza, ki ima rdečo dlako, kar je velika redkost. Belgijski naravoslovec profesor Sekouteden poroča, da je to nova vrsta šimpan-zov, živeča v Afriki južno od Konga, ki so jo šele sedaj odkrili. Opazovali so, kako je bila samica te vrste opic, ko je bila od domačih lovcev ranjena, rešena od tovarišev, ki so zadeto žival poiskali in jo spravili na varno. Ubite opice odnesejo tovariši in jih zagrebejo na kakem prav skritem mestu.
X Strupene ptice. Neki oficir holandske kolonialne vojske, ki se je nedavno vrnil z Nove Gvineje, otoka pri Avstraliji, pripoveduje o straš^ nem dogodku, ki se je odigral ob reki Flyju. Domačini, ki so lovili ribe ob reki, so postali žrtev napada tako zvanih smrtnih ptic. Trem ribi Čem se je posrečilo pravočasno pobegniti, ostalih pet pa so zlokobne ptice napadle in jih usmrtile. Najprej so jim izkljuvale oči, tako da so oslepeli. Nesrečniki so umrli v strašnih mukah, preden jim je prišlo na pomoč vojaštvo. Poveljnik čet je odredil zasledovanje smrtnih ptic po vojakih, ki se jim je posrečilo nekatere ubiti. Čeprav niso večje od ptice goloba, so vendar zelo opasne, Po zraku letijo zelo nerodno, zaradi česar jih domačini, kadar se pojavijo, takoj polove in ubi-
jejo. Te ptice žive čisto svojevrstno samotarsko življenje in se hranijo z mrhovino. V bližino ljudi pridejo le tedaj, kadar jim popolnoma zmanjka druge hrane. Doslej se ni še posrečilo rešiti človeka, ki ga je kljunila smrtna ptica, niti tedaj ne, če so nesrečnikom takoj odrezali ud, ki je bil zastrupljen.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Bolezen in račun.
Zdravnik: «Vaše bolezni ne morem ozdraviti, ker ste jo podedovali.*
Bolnik: «Potem pa še račun pošljite mojemu očetu!*
Če je že tako.
Slavica: «Poglej no, naš Miško poizkuša že tekati!*
Dušan: «Pa res. Pošlji ga no po steklenico piva!*
Ona že ve.
Milnica pride v slaščičarno in vpraša, ali imajo fantke in punčke iz lecta.
«Imamo, imamo*, reče prodajalka. «Kaj pa želiš imeti, fantka ali punčko?*
«Fantka hočem, kajti tega je nekaj več*, se odreže Mimica.
Res svčža jajca.
Gospodična Lili je kupila na trgu dve sveži jajci. Ko ju prinese domov, opazi, da je na enem jajcu napisano naslednje: cSem zal kmetski Jant. Ako bi se mi ponudila dražestna mladenka, bi jo takoj vzljubil in se poročil.*
Cenitve željna gospodična Lili je brez obo tavljanja napisala zaljubljeno pisemce in ga odposlala na označeni naslov. Cez nekaj dni prejme naslednji odgovor: «Zakaj se niste prej oglasili, gospodična, kajti zdaj je prepozno. Sem že leto dni poročen .. .i
A tako!
Vera: .. tedaj sem mu pa rekla, naj me takoj zapusti, ker ga ne maram več videti.*
Zora: «Ali je šel?*
Vera: «Ne, samo luč je ugasnil.. .*
Brihten pes. Miha: «Moj pes Ljuto je bil izredna žival, ki je znal ločiti poštenega človeka od lopova.* Pepe: «Zakaj si ga pa potem prodal?* Miha: «Moral sem ga, zakaj mrcina me je štirikrat ugriznil.. .*
Elegantno hojo
dobi

Trpsfcep demo Stermecki
Celje št. S7
Zahtevajte pravkar izšli ilustrirani cenik, v katerem najdete veliko izbero damskih čevljev po zelo nizkih cenah!
Ševret 102 Din, teletina 145 Din, boks 159 Din, lak 158 Din, moderni 118, 128 in 158 Din in še razni drugi čevlji v dobri kakovosti po izredno nizkih cenah.
Cenik zastonj!
J
Zlatnino in srebrnino
prodaja poceni in dobro svetovnoznana tvrdka
H. SUTTNER
LJUBLJANA
Prešernova ulica št. 4.
Zadnje novosti prstanov, verižic, zapestnic, naprsnih igel (brož) itd
Predelavanje zlatih stvari; izdelovanje tudi po želji.
Tvrdka razpošilja blago na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Azije in Avstralije.
Zahtevajte veliki ilustrovani cenik, ki ga Vam pošlje zastonj in poštnine prosto
H. SUTTNER v LJUBLJANI 5
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
Živinorejcem
koristno knjigo V
priporočamo zanje jako
Prva pomoč
ponesrečenim živalim.
Napisal jo je živinozdravnik prof. dr. Kern. Okrašena je s 93 zelo poučnimi slikami in ima nasledno vsebino J
Sestava žlvalsk»ga telesa, zdravil.:, b-kladki, masiranje, drgnjenje, o načinu, kako se žival prisili; da je mirna, o dvi« ganju padlih ali bolnih živali, o ranah ter kaj je storiti V raznih slučajih t nagle obolesti, kot pri poškodovanju rogov.poškodbi kopita in zakovanju, pri prišču med parklji, opeklini, streli, zlomu kosti, zvitju, izčlenjenju, izpadu porodnici in maternice, izpadu danke, vnetju vimena, driski, zaprtju, koliki, napenjanju gov»d i it ovac, pri tujih predmetih v požiralniku, pretresu možgan, solnčarici, ne^ varnosti zadušitve, zastrupitvi, ozebljenju, postopanju s popkom, mrzlici, omedlevici, kužnih boleznih itd.
Vsak lastnik živali, ki se hoče obvarovati škode pri ponesrečenih živalili, b! moral imeti to knjigo. I
Knjiga, ki velja s poštnino vred Din 36-50, se naroča
v knjigami Tiskovne zadruge v Ljubljani
Selenburgova ulica št. 3
Zakaj se ga boji.
«Kaj ti je pa naredil ta čiivek, da se ga taka bojiš ?» i ,«Cevije.»
Udobnost v hiši in izven hiše
Vrsta 3805-68
Ta vrsta Vam je ob dežju vsekakor potrebna. Očuvali boste svoje čevlje, da ne postanejo mokri. Zelo so močni in laliki ter jih morete rabiti pri čevljih vsake vrste.
m:kado.
Vrsta 7045
Kadar ste doma, kadar delate v kuhinji in hodite iz sobe v sobo, nosite te copate. Varovale Vas bodo, da se ne prehladite. V njih se kar najbolje odpočijete.
MOŠKE GALOSE. Tudi ob največjem dežju in največjem blatu Vam bodo ostale noge vedno suhe. — Ženske galoše z nizko ali visoko peto 59 Din.
MALI OGLASI
Mlinar,
star 23 let, išče zaposlitev v kmečkem mlinu kjerkoli i)a deželi. Ponudbe sprejema oglasni oddelek »Domovine* pod šifro: Mlinar.	339
Kolarski pomočnik z večletno prakso
išče službo, ki jo nastopi lahko takoj. Njegov naslov se dobi v oglasnem oddelku «Domovine». 343
Pridnega učenca poštenih staršev
sprejme takoj manufakturna trgovina A. Božič v Kranju.	345
344	Čevljarskega vajenca
sprejme Franc Kokol, čevljarski mojster v Laškem.
Posestvo na Gorenjskem,
oddaljeno 20 minut od Podnarta, se ugodno proda, Pojasnila dajo Alojzij Klemenčič, Poljšica, Pod-nart.	342
Ženitev.
Naobražen fant lepe zunanjosti in s 60.000 Din imovine išče čedno dekle s primernim posestvom, trgovino ali obrtom zaradi takojšnje ženitve. Ponudbe s sliko sprejema uprava »Domovine* pod «Ptujčan».	341
500 dinarjev na teden plačamo 305
zgovornim osebam s številnimi poznanstvi. Perssons, Ljubljana, poštni predal 307. Znamko za odgovor.
Šoferska šola Gojko Pipenbacher,
Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 12. Zahtevajte informacije!	*	236
Ure, zlatnino in srebrnino
prodaja poceni in dobro tvrdka
ILSiittner
Ljubljana 5
Prešernova ulica št. 4.
Tvrdka razpošilja blago na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Azije in Avstralije. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Tre v vseh cenah od 44 Din navzgor, št. 12u. Kovinasta ura (anker) 44 Din, s sekundnim kazalcem 78 "I)in. Št. 121. Ista z Radiumom 58 Din, s sekundnim
kazalcem 94 Din. Št. 125. Budilna ura, 10 cm visoka, 49 Din, z Hadiumom 7G Din.
Zahtevajte veliki ilustrovani eenik, ki ga Vam pošlje zastonj in poštnine prosto
H. SUTTNER v LJUBLJANI 5
Posestnik,
samec, star 38 let, se želi seznaniti z dekletom, starim od 25 do 32 let, s 30.000 do 40.000 Din kapitala, ki bi imelo veselje do vinogradov in drugih poljskih del. Njegovo posestvo meri 16 johov ter je vse v lepem ravnem kraju. Vdov brez otrok ne izključuje. Dopisi z natančnim naslovom in če mogoče s sliko, ki se na zahtevo vrne, naj se pošljejo podružnici « Jutra* v Celju pod značko: cZvesto srce*.	'	349
Glasbila za vse!
violine .... od Din 63-—
Gltare.....od Din 169-—
Trompete ... od Din 480-— Harmonike ... od Din 69-— Kromatltne in klavirske harmonike, vsi jazz-instrumenti.
Zahtevajte veliki brezplačni
C E N I K od
na.večje in najcenejše odpr. tvrdke glasbil Jugoslavije
MEINEL & HEROLD
tovarne glasbil in harmonik
prod. podr. MARIBOR št. 104.
Najnovejše dvokolo z motorčkom ll/t K. S.t
dvokolesa, šivalni stroji, otroški vozički, vozički za igrat in posamezni deli najceneje.	Ceniki franko.
„TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičko* Ljubljana, Karlovška cesta št 4.
Zahvala.
Za takoj izplačano podporo po smrti moje matere, gospe Marije Rebernikove,
izrekam s tem podpornemu društvu
»Ljudski samopomoči" v Mariboru
najlepšo zahvalo ter priporočam to človekoljubno društvo vsakomur najbolje. Na Bregu pri Celju, dne 28. septembra 1931.
Alojzij Rebernik.
Zavarovalnice, požari, požigi
Že v preteklem, zlasti pa še v letošnjem letu, so se požari proti pričakovanju, ki ga pokazuje statistika, tako pomnožili, da moramo to označiti kot izvanreden pojav. To daje povod zavarovalnicam, da javno izrazijo svoje mnenje.
Vzroki požarov so nesrečni slučaji, dalje neprevidnost in malomarnost zavarovancev samih in pa požigalci, ki iz špekulacije zažgo svoje lastno imetje ali s požigom uničijo tuje premoženje.
Namen zavarovanja je kriti po nesrečnih slučajih nastale škode. Nikakor pa ne spadajo v okvir odškodninske dolžnosti vsled velike malomarnosti ali pa celo iz špekulacije nastale škode.
Požari iz malomarnosti, neprevidnosti, se preprečijo v glavnem na ta način, da se zabrani nepoznanim in sumljivim osebam dostop v poslopja, poveča pazljivost nad otroci, ter zlasti prepove kajenje in neprevidno ravnanje z lučjo in vžigalicami v gospodarskih poslopjih in prostorih, lcjer se nahajajo lahko upaljivi predmeti. Posebno paž-njo je polagati na redno čiščenje in pravilno vzdrževanje dimnikov, peči in ognjišč. Obstoja pa seveda še mnogo drugih varnostnih ukrepov, da se požari preprečijo.
S stališča narodnega gospodarstva bi bilo pozdraviti, da se s sodelovanjem vseh krogov onemogočijo požigi in požarne škode vsled malomarnosti. V interesu vseh zavarovancev je, da se do-
seže ta cilj. Zavarovalnice bodo namreč prisiljene, če te abnormalne razmere ne prenehajo, zvišati premije.
Požigalci morajo priti v roke pravice. V to svrho naj sodelujejo vsi, da bo mogoče poklicanim oblastvom priti na sled požigalcem. Zavarovalnice s svoje strani pa obljubljajo visoko nagrado vsako-: rnur, ki bo dal take podatke, da prejme požigalec zasluženo kazen.
Požigalci v pogostih slučajih prekomerno zava« rujejo v nadi na dobiček. Nekateri oplašeni ljudje pa sklepajo previsoka zavarovanja v strahu za svojo imovino.
Zavarovalnice opozarjajo, da je prekomerno zavarovanje brez koristi. Zavaruje naj se pri popolnoma novih predmetih nova vrednost, pri sta« rili naj se upošteva zmanjšana vrednost vsled sta« rosti in obrabe. Na tej podlagi izplačajo zavaro« valuice odškodnino po določbah zavarovalnega za« kona. Po tem naj se ravnajo zavarovanci, ki vred« nost zavarovanih predmetov najbolje poznajo.
Končno opozarjajo zavarovalnice, da bodo za pogorele stavbe, ki bi se ne vpostavile v prejšnji stan, povračale v smislu zavarovalnega zakona in splošnih zavarovalnih določil le prometno vrednost istih, ki pa je v sedanjih razmerah mnogo manjša od resnične vrednosti.	353,
Anker — Commercial Union — Croatia — Dunav — Herceg-Bosna — Jadranska — Jugoslavija —■ Rosija Fonsier — Rojal E.vcliange Assurance Corporation — Sava — Slavija — Triglav — L'Union
— Vardar — Vzajemna zavarovalnica.
Izredna prodaja manufakture
za jesen in zimo se je pričela v Lfubijam v Prešernovi ulici št. 54 (poleg kavarne pri „Slonu")
Za mal denar kupite res prvovrstno blago po neverjetno nizki ceni. Ta prilika se Vam nudi samo sedaj, dokler traja zaloga tega ugodno nakupljenega blaga. Prepričajte se!	Ogled je neobvezen!
Josip Evančič, Ljubljana, Prešernova ulica št. 54
Izdaja za konzorcij »Domovine» Adolf R i b n i k a r.
Urejuje Filip OmladiS.
^a Narodno tiskarno Fran Jezeršek.