Št. O. i©£c. Poštnina pavšalirana. Današnja številka velja K 3*— V Ljubljani, nedelja 12. marcai92g Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 48 K. Letno 576 K. Ir.azcrcsivo: Mesečno 6S K. Letno 816 K. Oglasi: enostoipna mm vrsta za enkrat 2 30 K, večkrat popust. Miadsra Suita. napetost med demokrati in radikalci. — POVOD PROTIC —CICVARIČEVA ZADEVA. — RADIKALCI ZA UKINJEN.JE ZVEZ Z DEMOKRATI. — PRIBIČEVlC ODSTOPI? — DR. VOJA MARINKOVIČ DEMENTIRA VEST O NJEGOVEM SPORU S PRIBIČEVICEM. Beograd, 11. marca. (Izv.) Parlamentarni in politični krogi smatrajo že w gotovo dejstvo, da stoji vlada neposredno pred krizo, ki se pojavi že v nekaj dneh, gotovo pa čez nekaj tednov. Največji optimisti ne pripisujejo Pašiče-yj vladi dolgega življenja. Razmerje strank v vladni večini je napeto. Huda » borba med radikalci in demokrati in jo opažati v obeh klubih nervoznost. Kadikalci so definitivno sklenili, da Prekinejo stike z demokrati radi sluča-j* Protič-Cicvarič. Toda stvar se bo izvršila, da ne bo opaziti motivov. Razburjenje v demokratskem klubu pomirjajo voditelji stranke s tem, da demokrati ne bi dali povod h krizi, ki\je Uredništvo: VVolfova ulica 3/1. Telefon 3€K. Uprava: J I Rokopisi se ne vračajo. r . prašanjem je priložiti znajnk« ■‘-'juh za odgovor. gažsaaaBEaBMMM Pred vSadKo krizo? bila izzvana samo po radikalcih. Beograd, 11. marca. (Izv.) Današnji *»alkan« javlja, da je minister Pribiče-sklenil odstopiti, ker vidi, da v demokratskem klubu ne vlada zanj naj- boljše razpoloženje. (Kolikor poznamo Pribičeviča, se on prostovoljno ne bo umaknil z ministrskega mesta. Op. ur.) Zagreb, 11. marca. (Izv.) Današnja »Riječ« poroča iz Beograda: Minister za notranja dela dr. Voja Marinkovič je izjavil našemu dopisniku: Pooblaščam vas, da najodločneje dementirate vest zagrebških listov o sporu med menoj in ministrom Pribicevičem. Ta vest je popolnoma izmišljena. O prepovedi dijaškega shoda ni glavni odbor demokratske stranke niti razpravljal, niti ga ni prepovedal upravnik mesta Beograda v svojem delokrogu. Obstoji neka na-redba, da se na Terazijah sploh ne smejo prirejati shodi; zato je bilo tudi to dijaško zborovanje prepovedano. Takoj, ko je dijaško uclruženje »Pobratimstvo« javilo, da svojega zborovanja ne priredi na Terazijah, temveč na trgu pred kolodvorom, je upravnik to dovolil. Pašii is« ftrvatiki bSok. **ASlC ŽELI, DA PRIDEJO ZASTOPNIKI HRVATSKEGA BLOKA V NARODNO SKUPŠČINO. Beograd, 11. marca. (Izv.) Današnja rmuna« priobčuje članek o memo-andu hrvatskega kluba, ki, kakor se vi n ose^ri° mner>ic predsednika Pasica o tem vprašanju. Hrvat- sko vprašanje ni vprašanje države, j » i-J* vvOLlllJVs uuavv, ■ mveč politike. To je le vprašanje na-orov in vidikov. Taka vprašanja ne •Padajo pred mednarodni forum, tem-več pred parlament. Posamezne sku-jjme nimajo pravice zahtevati, da jih država posebno priznava in posebno o njih vodi račune. Pašič more imeti za hrvatski blok samo en odgovor, in to je: Izvolite, gospodje, na ono mesto, kamor ste izvoljeni. Potem bo vlada odločila, ali ste upravičeni, da boste zastopani na mednarodni gospodarski konferenci v Genovi. Genovska konferenca je konferenca držav, ne pa konferenca plemen. Hrvatska je pa samo sestavni del kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, a ne posebna država. PrMiem teli Prelila, Beograd, 11. marca. (Izv.) Minister Prosvete Pribičevič je pooblastil dr. Kosto Timotijeviča, narodnega poslanca in bivšega ministra za pravosodje, da toži v njegovem imenu pri sodišču poslanca Protiča radi njegovega pisanja v aferi Hercigonja in v aferi Cic-varič. Hrvatski bi&k in 55liar©dfia ©feraisa4®«, HRVATSKI BLOK JE IZDAL PROGLAS NA PREBIVALSTVO RADI »NARODNE OBRANE«. kar se opaža zlasti v Zagrebu, pozivlje ves hrvatsk narod, zlasti pa zagrebško meščanstvo in delavstvo, da janičarjev današnjega režima ne pušča iz vida, da se v nobenem slučaju ne da izzvati k protizakonitim dejanjem, toda da se ne da iznenaditi napadom. Vsakdo naj bo pripravljen, da odbije napad na svoje imetje in življenje. Zagreb, ii. marca. (Izv.) Predsedstvo hrvatskega bloka je izdalo pro-fclas, ki so ga podpisali Radič, Drin-kovič in dr. Košutič. V proglasu stoji •med drugim, da se z ozirom na to, da je namestnik Demetrovič službeilo Potrdil, da je prejelo društvo »Narodna obrana« v resnici velike vsote de-J^rja in ker izvaja ie tudi tisk, ki je Aaklonjen temu društvu, javen teror, Italija vabi <3iurattiia v Mm. Pariz, 11. marca. (Izv.) Rimski dopisnik »Matina« poroča: Italijanska vlada je povabila poslanca Giurattija, naj pride v Rim, še pred.io se končno-veljavno odloči, ali sprejme imenovanje načelnika reške vlade. Giuratti se obotavlja, prevzeti mesto, na katero so ga poklicali, ker se boji, da bi neugodno vplivalo na mednarodno politiko, .ako sprejme imenovanje, zlasti pa na politično stališče Italije na predvečer mednarodne gospodarske konfercnce v Genovi. BEOGRAD-SPLIT-BOKA KOTORSKA. Beograid, 11. marca. (Izv.) Danes je Predsednik Pašič imel konferenco z ministrom dr. Lazo Markovičem, na kateri sta razpravljala o ameriški ponudbi za zgradbo železniške proge med Beogradom in Splitom odnosno Koto-rom. Do zaključka nista prišla, a vse kaže, da bo ta ponudba sprejeta, ker je Najugodnejša. Beograd, 11. marca. (Izv.) Minister 2a trgovino in industrijo Viiovič je da-Wes posetil ministra za promet Staniča. V daljšem porazgovoru mu je natančno obrazložil potrebo, da se čimprej začne 2 gradbo želzniške proge Krupa-Bihač. Minister Stanič je z velikim zanimanjem sledil izvajanjem trgovinskega ministra ‘n izjavil, da je pripravljen izdati na-redbo, da se pospeši zadeva. Tudi po njegovem mnenju je stvar nujna. Dejal fe. da ima za to progo na razpolago kredit 25 milijonov dinarjev. Minister Stanič je končno dejal, da se bo potrudil. da se začno preddela za zgradbo te Proge še te dni. Beograd, 11. marca. (Izv.) Danes bopoldne je bila intcrparlamentarna konferenca zastopnikov vseh političnih strank. Razpravljali so o železniški zvezi med Beogradom in Jadranskim morjem. Predložena sta bila dva navrta, ^ Prvi, takozvani Jeličev načrt, Predvideva zvezo Beograda z Jadranja po dolini Drine do Višegrada in potem preko Sarajeva in Nenma. Po drugem načrtu bi šia nova železnica po dolini Drine skozi Novipazar čez Črno-goro na Boko Kotorsko. Kakor vse kaže, bodo najprej proučili zvezo med Beogradom in Boko Kotorsko. RAZŠIRJENJE ODBORA ZA UREDITEV PROMETA Z DEVIZAMI IN VALUTAMI. Beograd. 11. marca. (Izv.) Finančni minister dr. Kumanudi jo izdal nared-bo, da se poveča število članov odbora, dodeljenega Narodni banki, za ureditev prometa z devizami in valutami. Ta odbor ima nalogo, da ugotovi način, kako bi se poslovanje Narodne banke z ozi-io n na novi pravilnik o prometu z devizami in valutami pospešilo in zeno-staviio. Pri tej priliki, je finančni minister predlagal trgovski in obrtniški zbornici v Beogradu, naj za ta odbor imenuje dva zastopnika Trgovska zbornica je nato izvolila dva trgovca iz Beograda, ki vstopita v ta razširjeni odbor Narodne banke. KANDIDATI ZA MESTO ŠEFA PRESBIROJA Beograd, 11. marca. (Izv.) Današnje »Novosti« pišejo: Vsled ostavke šefa našega Presbiroja, načelnika Pere Ta-letova, je ostal ta urad, ki ima toliko važnih nalog, sedaj brez šefa. Kot kandidati za to mesto se imenujejo Vojislav Jankovič, Dušan Nikolajevič, Marko Car in Dušan Lončarevič. Beograd, 11. marca. (Izv.) Konferenca strokovnjakov male antante in Poljske je včeraj z vso vnemo nadaljevala svoje delo. Razne komisije so razpravljale o splošnih in podrobnih vprašanjih, ki so jim bila izročena v pretres. Prometna komisija se je bavila z načrtom prometa in tranzita med štirimi državami, ki so zastopane na konferenci. Med izvedenci tu zastopanih držav je prišlo do popolnega sporazuma. Razpravljali so tudi o enotni tarifi za blagovni in osebni promet. Finančna komisija je pretresala razna vprašanja, nanašajoča se na valutne tečaje, carine in kredite. Nadaljna točka posvetovanj te komisije je bilo vprašanje finančne in gospodarske obnove Srednje Evrope. Na dnevnem redu je bila tudi obnovitev trgovinskih in gospodarskih odnošajev z Rusijo. V tem vprašanju so sklenili, da mala antanta v tem oziru ne more zaostajati za za-padno Evropo, temveč da mora tudi ona stremiti za tem, da se zbliža z Rusijo in to še posebno z ozirom na to, ker sta dve zainteresirani državi, namreč Poljska in Rumunija, neposredni sosedi sovjetske Rusije. Gospodarska komisija je razpravljala o mednarodnih trgovskih zvezah. Tekom razprav se je naglašalo, da bo na genovski konferenci moralo priti na dnevni red tudi vprašanje med vzhodom in zapadom. Govorili so nadalje o mednarodnih trgovinskih pogodbah, trgovinskih kreditih, o konzularnih vprašanjih in o vprašanju literarne lastnine. V vseh teh vprašanjih so se izvedenci končno pridružili stališču naše delegacije. V splošnem se dozdeva, da ne bo potrebno sklicati plenarne seje sedanje beograjske konference, ki bi bila potrebna za primer, ako bi v kakem vprašanju ne bilo mogoče priti do sporazuma. ARETACIJE RADI MANIFESTACIJE POVODOM POGREBA ALIJAGIČA. Zagreb, 11. marca. (Izv.) Včeraj popoldne je bil aretiran književnik Avgust Cezarek, znan iz Jukičevega procesa radi atentata na bivšega hrvatskega bana Čuvaja. Njegova aretacija je v zvezi z zadnjo komunistično demonstracijo povodom pogreba obešenega Alijagiča. Eden prejšnjih aretirancev je bil davi v varnem spremstvu izgnan iz Zagreba, dočim sta bila dva druga izročena sodišču. Kakor se govori, preiskava glede manifestacije še ni končana. ALBANSKI PRESTOL IN KRALJEVIČ JURIJ. Beograd, 11. marca. (Izv.) »Novosti« javljajo iz Pariza, da je diplomatski dopisnik neke evropske agencije doznal iz Rima, da je pripravljena albanska delegacija, ki namerava odpotovati iz Valone v Pariz in ponuditi albanski prestol jugoslovanskemu kraljeviču Juriju. (?) NOVI BOLGARSKI ČETAŠKI VPADI? Beograd. 11. marca. (Izv.) Po vesteh, ki prihajajo z meje, vpadajo Bolgari z vedno večjimi četaškimi krdeli v našo državo. Začeli so sedaj sistematično izvajati nasilja nad našim prebivalstvom. NAŠA RAZMEJITEV Z ALBANIJO. Beograd, 11. marca. (Izv.) Komisija za razmejitev med Jugoslavijo in Albanijo je dospela v Skadcr. Tam ostane nekaj časa, nato pa odpotuje v Atene. PRIHODNJA SEJA NARODNE SKUPŠČINE 20. T. M. Beograd, 11. marca. (Izv.) Predsednik narodne skupščine dr. Ribar je potem notranjega ministrstva pozval vse odsotne poslance, da se do 20. t. m. vrnejo v Beograd, ker se s tem dnem zopet začne redno poslovanje narodne skupščine. MUSLIMANI IN PAŠIČ. Beograd, 11. marca. (Izv.) Včeraj sta muslimanska ministra Omerovič in Viiovič posetila ministrskega predsednika Pašiča, da se z njim sporazumeta o začasnem izvrševanju nekaterih točk dogovora med muslimanskim klubom in vlado. Ministri so se sporazumeli, da se zadeva razčisti na skupnem sestanku z ministrom za pravosodje dr. Lazo Markovičem. Na tem sestanku naj bi se ugotovile modalitete izvrševanja sporazuma. Diference med demokrati in radikalci, o katerih smo zadnji čas že večkrat poročali, postajajo z vsakim dnem večje. Sedanja vladna koalicija, ki jo nr druži ničesar drugega, kot vladohlepje sedanjih vladnih strank, je že iz vsega početka kazala vse znake začasnosti in vsakomur, ki se ni dal preslepiti po vpitju raznih državotvornih listov, je bilo jasno, da se bo ta koalicija v nepredaljni bodočnosti morala razbiti. In danes stojimo, če se v zadjem trenutku zopet ne bodo demokrati uldonili radikalski peti, pred demisijo sedenje vlade. V tem slučaju nastane vprašanje kakšne možnosti bodo dane z demisijo sedanje vlade za bodoči notranjepolitični razvoj naše države. In nato vprašenje lahko popolnoma jasno odgovorimo. Ali bodo demokrati hoteli za vsako ceno ostati na vladi in bodo radikalom koncedirali vse, kar bodo zahtevali in potem bo trajala sedanja gniloba še naprej ali se pa morajo v najkrajšem času razpisati nove volitve. Prvo je mogoče, toda ni posebno verjetno. Če bodo namreč demokrati pripravljeni pretrpeti prav vsako klofuto od strani radikalcev, potem se bodv uklonili že preje in do vladne krize sploh prišlo ne bo. V nasprotnem slučaju pa mora priti nujno do razpisa novih volitev, ker izven te druge možnosti ni re-> šitve vladne krize. BiH si moramo na jasnem, da današnje opozicijonalne stranke v sedam svoji obliki niso zmožne stvoriti nove večinske vlade, ker so po številu man datov preslabotne in si po svojih bistvenih programnih točkah preveč nasprotujejo, da bi mogle stvoriti zdravo vladno večino. Na drugi strani pa si bo vsaka opozicijonalna stranka dobro premislila, predno bi vstopila v zvezo z demokratsko ali radikalno stranko ter ji pomagala stvoriti novo vlado. Volitve se namreč z vsakim dnem bolj bližajo in naj se stvari razvijajo tako ali tako, dolgo jih ne bo mogoče več odlašati. Pred volitvami pa se nobena stranka nočt kompromitirati in tako bodo pač radik. kakor demokrati iskali med današnjimi opozicijonalci zaveznike, ki bi hoteli prevzeti soodgovornost za njihove grehe. Nove volitve bodo položaj brezdvomno razčistile. Gotovo je, da bodo izšli demokrati iz novih volitev močno oslabljeni, ravnotako bodo pa tudi radikali zgubili precej mandatov. Te mandate bo v Srbiji dobila zemljoradniška stranka, v slučaju cepitve demokratske stranke pa nova, iz levega krila dosedanje demokratske stranke mstala stranka. Obsoja namreč velika možnost ali boljše rečeno verjetnost, da se bo demokratska stranka razcepila. Spori v demokratskem klubu postajajo čimdalje večji in sedaj se bijejo že demokratski ministri sami med seboj. — V ostalih pokrajinah države pa so sedanje vladne stranke že sedaj v ogromni manjšini, nove volitve pa jih bodo tudi tukaj brezdvomno še bolj oslabile. Njihovi dosedanji pristaši bodo šli z naprednejšimi in socijalno pravičnejšimi strankami. Čeprav bo torej slika novega parlamenta doka/ pestra, bo vendar opozicija izšla iz novih volitev tako močna, da bodo sorodne skupine današnjih opozicijonalcev lahko stvorile vlado, ki bo imela trajnejši pomen in ki bo, kot vsaj upamo skušala z načelno politiko spraviti našo državo iz globokega blata, v katero jo je zapeljala sedanja demokratsko-radikalna koalicija. Preko novih volitev vodi pot k reviziji današnje ustave, in šele po reviziji te ustave se bo lahko prešlo k mirnemu delu za tako potrebno konsolidacijo naših gospodarskih in notranjepolitičnih razmer. Dve smrtni obsodbi. FRANC VARLEC IN JOŽE KOSTAJNŠEK OBSOJENA NA SMRT NA VEŠALIH. Celje, 11. marca. (Izv.) Danes ob osmih zjutraj se je nadaljevala pri tukajšnjem okrožnem sodišču porotna razprava proti morilcem orožnika Petra Mavra, ki je bil 7. januarja 1922 zavratno umorjen pri Pišecah v brežiškem okraju. Najprej je govoril državni pravdnik dr. Rus. Njegov govor je trajal približno poldrugo uro. Nato so govorili zagovorniki, in sicer dr. Juro Hrašovec, dr. Gvi-don Sernec, dr. Gvido Srebre, dr A. Ogrizek, dr. Mirko Hrašovec in dr. Milan Oražen, nakar se je razprava prekinila. Popoldne ob petih se je obravnava nadaljevala. Predsednik sodni svetnik dr. Bračič je podal porotnikom resume, nakar so se le-ti umaknili v posvetovalnico. Posvetovanje jc trajalo štiri ure. Porotniki so spoznali obtožence Franca Varleca, Jožeta Varleca I. in Jožeta Kostajnška krivim hudo- delstva zavratnega umora Petra Mavra, ki je prišel službeno v zadevi vojaškega begunca Franca Varleca na Varlečev dom. Martina Cerjaka in Jožeta Levstika so spoznali krivim uboja. Glede Jožeta Varleca II. in Andreja Križančiča so krivdo zanikali. Med veliko tešino v dvorani je nato predsednik sodnega dvora razglasil obsodbo, ki se glasi: Franc Varlec in Jože Kostajnšek se obsojata na smrt na vešalih, Jože Varlec I. na petnajst let težke ječe, ker Še ni izpolnil 20. let, Martin Cerjak na osem let in Jože Levstik na šest let ječe. Jože Varlec II. in Andrej Kri-žančič sta oproščena. Obtoženci so sprejeli obsodbo mirno, vendar pa so si pridržali pomisleke. — Predsednik sodnega dvora je nato ob petih zvečer zaključil porotno razpravo. S tem je porotno zasedanje končano. NAŠA VOJNA ODŠKODNINA. Beograd, 11. marca. (Izv.) Jugoslo-venska delegacija pri reparacijski komisiji v Parizu je zahtevala, da se nam izplača del vojne odškodnine. Izplača naj se od vsote, ki jo je Nemčija doslej že dala. GENERAL VRANGEL SE STALNO NASELI V BEOGRADU. Beograd, 11. marca. (Izv.5 General Vrangel se je odločil, da se stalno naseli v Beogradu. V ta namen si je najel vilo na Topčiderju. VLADNA KRIZA V GRČIJI? Atene, 11. marca. (Izv.) Po govoru ministrskega predsednika Gunarisa, ki je poročal o zunanjem in notranjem položaju, je zbornica z262 proti 33 glasovom odklonila zaupnico vladi. ITALIJA ZA IZVEDBO RAPALL-SKE POGODBE. Beograd, ii. marca. (Izv.) Današnja »Pravda« javlja, da je Italija enako kakor našo državo obvestila tudi zaveznike, da je voljna in brezpogoj- no odločena izvesti rapallsko pogodbo. Po teh vesteh se De Facta in Schanzer vračata k politiki Giolittija in Sforze. Curih, ii. marca. Berlin 3.oi, Ncw York 516, London 22.48, Pariz 46, Milan 26.025, Bukarešta 0.65, PragTu 8.75, Zagreb 1.80, Varšava 0.12, Dunaj 0.07, avstrijske krone 0.07. Beograd, 11. marca. (Izv.) Na današnji borzi se je deviza Dunaj zaključila po 1.01—1.04, Berlin pa po 29.50 do 31, Francosko-srbska banka /-je napravila mnogo zaključkov za velike množine deviz, Italija po 335» Narodna banka je zaključila devizo _ New York po 65.50, Pariz je zaključil p© 580, Prago so ponujali po 125, zahtevali pa po 120, a zaključena je bila po 123.50, Francosko-srbska banka je zadnji čas vrgla na trg ogromno množino raznih valut, Narodna banka pa dolarje. Berlin, n. marca. Dunaj 3.38, Budimpešta 32.11, Milan 1298.7, Praga 439.55, Pariz 2297.70, Lodon 11.13:85 Nevv ,York 255.99, Curih 4980. Stran 1 a na ni V zadnjem času je pričel odsek za redukcijo uradništva živahnejše delovati. 2e dosedanji njegovi sklepi dokazujejo, da pod uradniških in uradniških mest nižjih kategorij ni bilo ravno preveč, pač da so obremenjevala državni proračun neštevilna svetniška, nadsvetniška in nadzorniška mesta. Čudno to ni, če pomislimo, da so hoteli vsi podjetnejši uradniki IX. in VIII. čl-novnega razreda postati po prevratu vsaj nadzorniki ali nadsvetniki. Treba je le pogledati na železniško upravo, kjer sede pri direkciji in inšpektoratu vsaj polovico nadzornikov s samo srednješolsko izobrazbo ter so po starosti jedva prekoračili 40. leto, ker so kar preskočili po dva ali celo tri plačilne razrede. Kaj podobnega utegne biti tudi drugod. Danes se hočemo ozreti samo na šolsko upravo in njeno neracijonelno gospodarstvo. Pri pokrajinski vladi so sistematizirali po prevratu mesto vodje poverjeništva za uk in bogočastje v IV. plačilnem razredu in mesto predsednika višjega šolskega sventa. Ali se ne pravi to komplicirati državno upravo ln nbremenjevati državni proračun? Odpravi naj se predsedniško mesto ali pa poverjeniško. Nikakor ne uvidimo, zakaj bi ne mogel poverjenik predse-sedovati tudi sejam višjega šolskega sveta in voditi njegove agende ali pa obratno. Le pomislimo na nepotrebno naraščanje birokratizma, ko pošilja poverjenik predsedniku Viš. šol, sveta dopise ali pa obratno, oba pa sedita v — istem nadstropju in oba imata pri-deljene višje uradnike, kar bi pri enem opravila, izvršila dva oficijanta ali pa celo eden. Gospod pokrajinski namestnik Hribar lahko predlaga tukaj prav debelo črto. Pa to še ni vse. Pri tem upravnem oddelku opravlja navadna pisarniška dela veliko Število učiteljev v najlepši moški dobi. Dnevno beremo, da naše Prekmurje nima učiteljev, da ne govorimo o Primorski in Goriški in naših podeželskih šolah. Učitelji so kulturni delavci in ne pisarji, naš narod potrebuje v svoji sredi inteligence, duševnih voditeljev. Pisarniška dela opravljajo lahko ljudje, ki so dovršili spodnjo srednjo šolo ali navadne tipkarice. Učiteljišč vendar ne vzdržujemo, da vzgajamo birokrate. Tudi tukaj lahko gospod pokrajinski namestnik Hribar vporabi rdeč svinčnik v korist državi in šolstvu. V Ljubljani je bilo ustanovljeno na Ženskem učiteljišču posebno ravnateljsko mesto, dasi je prej imel zavod Skozi 40 let le enega ravnatelja. Takega luksusa sl ne more dovoljevati mlada država, ki Ima še velike pokrajine brez — ljudskih šol. Takšen dragocen šport si je privoščila učna uprava tudi v Mariboru. Pri tem je še pripomniti, da odpadeta s tem dve učni osebi od šolskega dela, ker ravnatelji SAND. MED. VILKO SPORN: ; V spomin t dr. Iv. Orainu ob obletnici njegove smrti po sedanji odredbi nič ne poučujejo, ampak samo — pišejo in nadzorujejo. Na mesti omenjenih ravnateljev je bilo treba seveda zopet nastaviti nove učne moči, kar pomeni za državo — dvakratno zgubo. Tudi tukaj priporočamo gospodu namestniku Hribarju svinčnik! Pa to še ni vse. Kakor znano, srednješolskim ravnateljem ni treba poučevati, dasi to ni povsem razumljivo. Na nekaterih zavodih pa so pridelili ravnateljem še pomočnika — profesorja, ki je seveda tudi delno ali popolnoma oproščen pouka, da lahko sestavlja ravnatelju urnike, razne tabele in druga pisarniška dela. Ako je ravnatelj prost pouka, naj sam napravi ta dela, če pa jih ne more, naj dobi od države tipkarico ali pa navadnega pisarja in ne — profesorja. Na ta način zgubi država dve učni moči in mora na njiju mesti nastaviti zopet — dve novi. Tudi tukaj je upati, da napravi gospod namestnik Hribar red! Pa to še ni vse. Med učiteljicami je precejšnje število učnih moči, ki so odšle po 10 ali 15 let službene dobe v pokoj in to v prvi vrsti poročene, dasi so popolnoma zdrave. Država naj jih pozove v službovanje ali pa naj jim izplača denar, ki so ga vplačale v pen-zijski fond. Glede tega je upati, da bo stavila pokrajinska vlada primerne predloge osrednji vladi. V splošnem je pripomniti, da je opažati pri enem delu učnega osobja tendenco, da se odtegujejo šolskemu delu ter se le preveč posveča pisarni in takemu delu, ki ni vedno v zvezi s šolstvom. Naše države ne bo rešilo samo kričanje o državotvornosti, separatizmu in podobnih strašilih, ampak zvesto in vztrajno delo v vseh panogah, za katero je kdo določen. To je prava državotvornost In nobena železna metla ne bo dovolj trda, da napravi v tem oziru red! Gospod kraljevi namestnik Hribar si lahko samo na tem polju pridobi neven-ljivih zaslug za narod, državo in tudi za uradništvo samo. Po dovršenem delu pa pometimo analogno tudi v drugih panogah! Novi parlament. Na podlagi statističnih izkazov o štetju prebivalstva v naši državi so že sestavili jugoslov. listi pregled števila poslancev v novem parlamentu. Vidovdanska ustava določa, da voli vsakih 40. 000 prebivalcev po enega poslanca. Severna Srbija (Srbija do balkanske vojne 1. 1912) ima 2,646.075 prebivalcev. Volila bo 67 do 68 poslancev. Južna Srbija (Stara Srbija in Macedonija) bo volila na 1,524.601 duš 38 do 39 poslancev, a Črna gora s 192.0x0 prebivalci 5 poslancev, Srbija in Orna gora bosta tedaj skupno volili 110—112 poslancev, od paterih bo približno 100 Srbov ter 10—12 Turkov in Arnavtov. Hrvatska in Slavonija s Sremom ima 2,591.860 prebivalcev. Srem bo volil xx, a Hrvatska in Slavonija 54 do 55. Od teh utegne biti 17—18 Srbov in 48—49 Hrvatov. Bosna in Hercegovina bo volila na 1,876.544 prebivalcev 47—48 poslancev in sicer 20—21 Srbov pravoslavne vere, 16—17 Muslimanov in 10 Hrvatov. Medjimurje s 96.645 prebivalci dobi 3 poslance, najbrž Hrvate, če ne prodere 1 Madžar. Otok Krk z 20.919 prebivalci voli 1 poslanca Hrvata. Na Slovenijo s Prekmurjem pride na 1,056464 prebivalcev 27 poslancev, vsi Slovenci, če ne prodere tudi ič Nemec. Banat, Bačka in Baranja z 1,380.425 prebivalcev 35 poslancev in sicer bo 15—16 Srbov, 4—5 Bunjevcev in Šokcev, 7—8 Madžarov, 6—7 Nemcev, eventualno 1—2 Slovaka in 1—2 Romuna. Banat sam šteje 582.552 prebiva-cev in bo volil 15 poslancev, med njimi 8 Srbov, 2 Romuna, 2 Madžara in 3 Nemce, Bačka ima 797-873 prebivalcev in bo dobila 20 poslancev (6 So 7 Srbov, 4—5 Bunjevcev, 5 Madžarov in 4 Nemce.) Dalmacija ima brez druge in tretje cone 329.070 prebivalcev in bi tedaj volila 8 poslancev, z drugo in tretjo cono bo štela nad 520.006 prebiv., da bi prišlo nanjo 13—14 poslancev in sicer 2 Srba, drug4 Hrvati. V novem parlamentu bo imela tedaj Srbija s Orno goro 110—nx poslancev, Hrvatska in Slavonija 65 do 66, Bosna in Hercegovina 47—48, Vojvodina (brez Srema) 35, Slovenija s Prekmurjem 37, Dalmacija 13 do i4> Medjimurje 3, Krk 1, skupaj 301—305 poslancev na 11,900.000 duš. Srbov utegne biti 152—-155, Hrvatov 76—80, Slovencev 26—27, Madžarov 8—9, Nemcev 7—8, Slovakov 1—2, Romunov i—2, bosanskih muslimanov 16—17, Turkov in Arnavtov iz Južne Srbije 10—12, Morda bodo ta števila po nekod spremenila v korist Slovanov, če ne bodo šteli ostankov pod količnikom ali diferenca bo znašala le 10—14 poslancev. Vsekakor bo slika bodočega našega parlamenta dokaj pestra. pridužila tudi Angležem prijaznejša konservativna stranka, ki jo vodi Adly Paša in agleška vlada ni mogla dobiti nikogar, ki bi vstopil v vlado brez zahteve poodpravi angleškega protektorata. Angleški kabinet Je poklical nadkomisarja v Egiptu Lorda Allembiya in po njegovem poročilu se je odločil angleški prmijer Lloyd Georg, da je podal v spodnji zbornici izjavo, s katero se angleška vlada v temelju strinja z odpravo protektorata nad Egiptom, p Nadkomisar Allenby je naznanil v posebni proklamaciji, da dobi Egipt svojo zbornico in narodno vlado. Se- \eda 1; trenutno ta vladna izjava bul j form. značaja, ker stavi Anglija določene garancije, o katerih ni sigurno, če jih egipčanske stranke sprejmejo. Predvsem si hoče ohraniti Anglija nemoteno zvezo z- Indijo črez Sueški prekop ter hoče v ta namen. Vzdrževati v Suezu garancijo. Anglija se hoče nadalje zavarovati proti vsakemu vmešavanju tujih držav v egipčanske razmere. Ta zahteva se zdi sicer žela nedolžna, v resnici pa pomeni kontrolo nad zunanjo politiko. Da ne sme egipčanska vlada sklepati pogodb s tujimi državami brez angleškega dovoljenja, pomeni iluzornost diplomatskih zastopstev. Suvereniteta Egipta je še precej oddaljena od idealnega stanja tudi radi tega, ker naj bi angl. vlada delegirala v egipčansko rninistrsvo po-posebna finančna in juridična svetovalca. To bi bili najvažnejši angleški pogoji, da preneha protektorat nad Egiptom. Divergence v naziranju Egipta in angleške vlade so še zdatfii, toda velika angleška država je na poti, da se utrdi z decentralizacijo. se I i trn aiKtai mm. V nobeni državi se ne vrši sprememba upravnega procesa po svetovni vojni s tako naglico kakor v Angliji. Najogromnejša država na svetu se z neverjetno naglico spreminja v nekako zvezno državo. Za Irsko, je prišel sedaj Egipt. Štirideset let je izvrševala Anglija svoj protektorat nad Egiptom ter je v tem času napravila v deželi ogromno gospodarsko delo, a je kljub temu od vsega početka obstajala stranka, ki je zahtevala politično svobodo Egipta. Vodja takozvanih ekstremistov Zah--lul Paša je bil ravno sedaj deportiran na otok Ceylon. Posledica je bila, da se je tej najmočnejši egipčanski struji III. O sedanjem stanju ruskega zadružništva je poročal H imenik,. predsednik Centro-Sojusa, t, j. osrednje zveze zadrug. Zadružni aparat se je preuredil ih postavil na trgovski temelj, l a aparat je izredno razčlenjen. Za dobavo sifo-vin in izmenjavo blaga je bilo ustanovljenih 25.000 manjših in večjih oddelkov Centro - Sojusa. Konzumna zadruga je danes edini aparat., ki zmore velike trgovske operacije v vseruskem merilu, V primeri z organi komisarijata za' ljudsko prehrano preskrbijo zadruge potrebne produkte ceneje in hitreje. Dočim so znašale septebmra 1921 transakcije centrosojusa samo se poldrugo miljardo rbubljev, so narastle novembra že na 6 milijard. Zadruge neprestano naraščajo. Nadaljnemu zadružnemu razvoju imajo služiti zadružne borze s centralo v Moskvi. Razventega se pretresa vprašanje štev. 5f ustanovitve zadružne banke. V Moskvi je že pričela poslovati zadružna borza, ki obeta dosti uspehov, če se bo uredil kredit in ustanovila zadružna banka, bodo ruske zadruge razširile svoje delovanje tudi na mednarodni trg’. Naloga kmetijskih zadrug obstoja v tem, da dvignejo kmetska gospodarstva na ta način, da priskrbe kmetu orodja in drugo, da organizirajo razne družbe v svrho melijoracij, da urede mlekarske forme itd. Trenotna naloga je sedaj, da se organizirajo kmetske zadruge. V zvezi z novo gospodarsko poli' tiko morajo kreniti tudi gospodarske kolektivne zveze na nova pota. Državne podpore morajo odpasti. Mesto tega je pustiti tem zvezam dalekosez-ne pravice v iniciativi, da dvignejo Hj utrde kmetska gospodarstva. Delovati morajo po načelu trgovskega računovodstva in vedno morajo imeti pred očmi, da morajo gospodariti na podlagi dobičkanosnega dela. IV. A Po končanih referatih je kongres sprejel celo vrsto sklepov. Predvsem je na Leninov predlog odobril delavske in kmečke vlade za preteklo leto in sicer tako glede notranje kakor vnanje politike. Istotako je kongres odobril novo gospodarsko politiko. Sprejet je bij vladni predlog dekreta o elektrifikaciji Rusije. Po tem dekretu se ima tekom prihodnjih 15 letih postaviti 30 elektrarn. Z resolucijo je kongres naročil predsedstvu vseruskega osrednjega^ i*-vrševalnega »dbora, da v najkrajšem času pregleda določbe organov Čeke in naj izvrši njeno reorganizacijo v smislu omejitve njene kompentence. Odslej so ima sestajati osrednji izvr-ševalni odbor trikrat v letu, vseruski sovjetski kongres pa enkrat. Ljudski komisarijat za pravosodje je dobil od kongresa naročilo, da gleda na to, da ljudska sodišča zasledujejo delovanje zasebnih trgovcev in podjetnikov, ne da bi pri tem omejevala njihovega delovanja, ali da strogo kaznujejo \se poskuse, da obidejo ali kršijo zakone republike. Široke mase delavcev in kmetov1- je vzgojiti k temu, da sami pazijo na to, da sc upoštevajo zakoni in da ljudska sodišča zasledujejo birokratizem in da obračajo več pozornosti na vsako otežkočenje gospodarskega življenja. Ob izvedbi nove gospodarske politike jc varovati interese države m ukreniti je vse potrebno za stabilizacijo zemlje. Omejiti je državne izdatke. Državna delavna dolžnost kmetov se naj polnostavi. Poljedelstvu je obračati ista pazljivost kakor industriji. Pospeševati je razvoj zadrug. Gospodarskim organom je olajšati trgovske zveze z inozemstvom. Državna industrija se mora postaviti na bazo trgovskega računovodstva. Provincam V sekdjskl dvorani je bila težka atmosfera. Topel zrak Je bil prepojen s tihim značilnim duhom po karbolni kislini in formalinu, ki se ga navzame obleka, perilo^ koža vsakega medicinca v prvih semestrih. Nad hladnimi, kamo-nitlml mizami je žarelo sijajna luč, okolu miz pa so se sklanjali tovariši v dolgih belih plaščih nad mrzlimi preparati »Ti, jutri bo obletnica Dr. Oražnove smrti!« Kaj že res obletnica? Zares, takrat Se niso pognale trobentice, niso še zazvonili zvončki, sneg je že skopnel, pomladi pa še ni bilo od nikoder. Takrat so mi povedali, da je umrl nagle smrti in da nam je v oporoki zapustil vse svoje imetje. Nenadna smrt je vedno skrivnostna, ona ovije kraj, čas in osebo z neprozorno tančico. Kakor da bi čitali v svoji mladosti lepo zgodbo, se nam je zdelo* ko smo čuli to novico, žalostno in veselo obenem. Navadili smo se pri tem beračenju podpor na neprijazne obraze, na trpke besede in kakor čudo se nam zdelo, da je vstal Človek: »Glejte, vse kar imam je vaše!« Bolelo nas je, da so se že zaprle oSL ki smo Jih komaj vsi poznali ln v katerih je moralo biti toliko tople ljubezni. Bolelo oas Je, da so že umolk nlla usta, ki so morala imeti za vsa k«, prijazno Jj« ZJ&Si .lesa, ne da bi Cula naših Ueseo, besed njegovih hvaležnih študentov. Vedel je, da ne bo še kmalu časov, pa tudi ljudi ne, ki bi imeli za dijaka prijazno besedo in odprto srce. Vedel je, da je našemu narodu potrebno še mnogo idealnih, požrtvovalnih zdravnikov, saj se Je o tem prepričal v brbui. Vedel pa je tudi, da se iz trpljenja, iz revščine rode, značaju Ker je bil dale-.fcpsJ4en, y«|Ucodu£en je hotel omog««« tudi ubožnim dolgotrajen in drag študij medicine. Spominjam se kot v sanjah prelivajoče se množice v »Nar. domu«, ki se je čez noč razcvetel v tako zgodnji pomladi. Še ml zvenijo po ušesih ža-lostinke in poslovilne besede mnogih, odličnih govornikov ob odprtem grobu. Koliko mož v najlepši dobi nam je že požrl ta nenasitni grob. Tam smo bili raztreseni med vso pisano množico korporacij, društev, zastav, ljubljanski mediclnci. Sklonjenih glav smo stali, v zavesti, da smo izročili zemlji enega naših redkih prijateljev. Takrat še ni bilo za našo med. fakulteto ne solnca ne pomladi, kot je Še danes ni. Naša fakulteta je vladi kot nezakonski otrok- Ubiti ga ne more in ne sme, odteguje mu pa vso materinsko ljubezen, v tihem pričakovanju, da bo ta nepričakovan, nezaželjen otrok enkrat vendar utihnil in umrl. Ta nebogljenček pa je nagajiv in kaže na veliko žalost roditeljev čudovito odporno silo, predrzno veselje do življenja in kar nič se ne spomni, da bi bilo bolj spodobno, če bi utilmil in umrl. On, ki ga je življenje ogoljufalo za očeta, je čutil v svojem srcu vso nesrečo takih otrok. Ker je bil plemenit, je skušal olajšati drugim to pezo življenja. Ko se bo odprl njegov »Dom«, nas, starejših ne bo več v Ljubljani. Takrat se bo njegov spomin proslavljal slovesnejše. Govorili se bodo govori pele se mu bodo na grobu žalo-stinke. Letos nam tega ni bilo mogoče. Raztreseni vsenaokrog čakamo, da se nam odpre njegova očetovska hiša. V večnih skrbeh in bojih za našo fakulteto, čakamo, da nam odprejo vsa' tisto borno poslopje na Zaloški cesti, ki ga že zidajo nam v žalost, sebi v sramoto že tretje leto. Tam se bo dalo vsaj dihati in tam bomo počastili dostojno spomin našega plemenitega dobrotnika. Letos pa smo prižgali v naših srcih le skromne lučlce pred njegovo podobo. Večen naj mu bo spomin! L. M. Škerjanc. la k. Pod čudnimi okolščinami se porajajo dandanes umetnine. Med tem ko so pred vojno gibale duhove pri njihovem ustvarjajočem delu neke tajnostne inspiracije osrečevanja samega sebe, so navdignjenja takih tvornih proc. danes povsem neidealna, skoro gmotna, usmerjena k družabnemu uspehu. Toda pri ti splošni, zato pa nič manj zanimivi črti sodobnega duševnega ustvarjanja, nočemo pozabiti druge prikazni, ki ima še manj izjem kakor piva. In to je način sprejemanja duhovnih plodov od strani sodobnega javnega življenja in družbe. Še se spominjamo tistih časov pred vojno, ko je bilo vsako novo delo pomembnega človeka sprejeto v obliki družabnega in celo zasebnega dogodka. Duhovne slasti smo pač cenili nadvse, nahajali smo se v objemu psihotičnih odnošajev proti novim književnim dolom, proti novim umetninam pa sploh. Vsaka nova knjiga Ivana Cankarja ali Župančiča je bila kakor razodetje. Ne toliko po vsebini, kakor po Pričakovanju. Tedaj je vladala med ustvarjajočim duhom in sprejemajočim človekom napetost plemenitega razmerja. Danes je to razmerje izpreobrnjeno. Kakor napram vsem kulturnim dobrinam, tako je tudi odnošaj javnosti in družbe napram ustvarjajočemu umetniku hladen, ravnodušen, omalovažujoč. Najnovejši dokaz tega nezdravega pojava je premijera Žlahtnega meščana, ki se je pred štirinajstimi dnevi vprizorila v opernem gledališču in pri kateri se je kot izvirno novost reproduciralo veliko orkestralno delo doma' čega, recimo prav slovenskega skladatelja L. M. Škerjanca. Pač je bilo nekaj govorance, in tudi nekaj zelenja, toda vse to je bilo namenjeno tujemu predstavniku, med tem ko je domači skta datelj, ki je ta večer podal svoj veliki plod, kakoršnega bi mogel predstaviti v vsakem mestu evropske glazbene kulture, ostal neopažen in zanemarjen. Naši merodajni glazbeni krogi so sma- trali za potrebno, da ignorirajo ta glazbeni dogodek, da povečajo mlademu skladatelju njegovo samotno stališče in prizadevanje v hrupnem vsakdanjem delu slovenskega javnega življenja. Tu ne gre za skladatelja postranske nadarjenosti. Pred sabo imamo najmočnejšo glazbeno ustvarjajočo individualnost sedanjosti. Slovenci smo še enkrat nezreli, da bi zaihogli pravočasno pojmovati in oceniti pojave globokejših kulturnih sil v svoji sredini. L. M. Škerjančeva suita k Žlahtne^ mu meščanu bo nekdaj v zgodovini slovenske glazbe zavzemala povsem drugo mesto, kakor ji ga. je prisodila, sedanja družba in glazbena javnost, ki je premi-jero tega dela sprejela kot navadno ve-selico. Zgodovina bo videla v tem delu pojav prvega glazbenega pesnika slovenskega jezika. Lahko z mirno vestjo re* čemo, da odtehta čustvenost in izvirnost melodičnih napevov posameznih odstavkov te suite, precejšen del, ako že ne večino glazbenih del, ki so nastale v zadnjih desetih letih med Slovenci. V nasprotju z časopisnimi objavami in letaki narodnega gledališča Je tematično gradivo te Škerjančeve glazbe, razven pastirskega motiva v uvodnem galopu tretjega dejanja, ki je bil prvotno določen kot finale, povsem izvirno. Preko posameznih točk se vleče sanjavi lirizem, ki je nekako duševno bistvo tega skladatelja. Čustveni temelj oziroma čustvena srčika njegove muzi-kalnosti ni niti novofrancoska, niti ruska ali orijeritalska. To niso izumetničene vijuge, ali nerodne uporabe vseh mogočih skombiniranih harmoničnih ali disharmoničnih zvokov. Njegova pesem je prava glazbena pesem in izvira iz neprisiljenega vrelca ženijalne glazbene tvornosti. Vzemimo na primer gavoto iz uverture prvega dejanja, gigo v tretjem, turško koračnico iz četrtega in arabski ples v poslednjem. Kje najdemo v slovenski glazbi tako sugestivnih čustev, kje take globoke črte izvirnosti? Pa tudi v sodobnem glazbenem sv&-tu bi morali vsevprek iskati izvirnost turške kora&fise ali pa preludija X dfu* gem dejanju. Kakor rečeno uimamo v Škerjancu posnemovalca novofranco-ske ali rusko-orijentalske šole, marveč izvirno naturo svoje vrste. Njegova glazbena priroda kaže neko elegičnost, pomešano z opojno mestično globino občutja. Vtisi, ki jih poslušalec prejme, ne vtihnejo po sprejetju. Cim več poslušaš, tem bolj dojemaš omamljivost te poezije. Modernost Škerjančeve glazbe obstoja v njegovi izvirnosti, nikakor pa v uporabljanju modnih harmoničnih postopkov ali drugih sodobnih pripomočkov orkestracije ali harmonije. Preko vseh točk se razvija občutek časov, dobe, v katerem je živela družba po ritmih gavot in menuetov. Zadostuje enostavni septimski zvok in par nje^ govih zaporednih starinskih sekvenc-vtis starofrancoske dobe je popolen-Orkestracija prikazuje sem in tja nekatere okornosti; tudi opazimo na prehodih znake utrujenosti in naglega dela-Toda večina vsebuje orkestralno harmoničnost, oziroma tehnično popolnost* ki mora zadovoljiti še tako razvajen uho. Tudi v tem tehničnem oziru Je ta suita dokaz, da se Škerjanc približuje perfektni oblasti orkestracijskih načinov. Pa tudi samonikel zna biti, na premer v zaključnem arabskem plesu. Poleg teh odličnih strani pričujoč* suite se nahajajo tudi nekatere neP^ ravnane hibe. Tako je učinek zaklju ga arabskega plesi neprikladen za nec komedije Zlahtenga meščana. Pesemski vložki so v primeri * kestralnimi točkami šibki. Gibka, pn*.tf na je pevska točka v drugem dejan s spremljevanjem godalnega kvim . Šele kadar dobimo suito v dvorani ln prednašano tako, da do ^ reprodukciji sodelovala vsaj tn>^ ljubezni do mladega dela in 00^ lestnih krasot, ki so v njem nam ^ tedaj bo zabliščala njena vred ^ pravem sijaju. To delo, j« stavka, ki se Je igral pred!ploven*** veliko upanje za bodočnost glazbe, ako mila usoda oW“j* pustiti dalekoseina avtonomija. 'J8ebne lastninske pravice državljanov j*^unajo aasigurati na temelju za. ,končno je poslal kongres iskreno »nvalo Nansenu, velikemu dobrotniku ruskega naroda: Vseruski sovjetski kongres se ram globoko zahvaljuje za Vaša plesnita stremljenja rešiti kmete. Po-® aja. Rusko ljudstvo bo ohranilo v OTojem srcu ime velikega učenjaka Ta— krutost, sebičnost in brezdušnost vladajočih razredov v kapitalistični deželah.« Važna posvetovanja je zaključil Kalinin. Leto dni pojde zopet preko večne Rusije, ko se zopet sestanejo delegati novega sveta v Moskvi. Kratka doba je leto dni, ali danes šteje leto eno destletje, ker danes velja slavni rek: Panta rei — vse se giblje, ki je našel pot skozi severni led, ki pa ni bil v stanu, premagati brezmejno Časopisni glasovi. j. ‘Stovsnee* piše o vladni krizi in pravi, »kj, ^ Potrjujejo akutno nesoglasje v ti8ti listi- w bnajo a vlado ozi-tttn 2 rUumlmi stran' -vrni notorično jako Nesoglasje med radikalci in a »»J , 16 ve<*no rečle. Edinega izhoda novihS i*a mučne2a Položaja, to Je razpis ^okratTbojj* ** P3 radikaIoi kot de* minister hoče spraviti ftnanzn- . 2a vsako ceno v ravnovesje, kksujni !\ster Je povzročil prepoved siji trua5ia Ka’ *2dal naredbo o regulacija Ya*utam* in devizami in na- dtihodu i v*’ brez katerega so večji Ihogoči 10 ra' novesie v proračunu ne- >f»via n ^aro^ t Dr. Vinko Oregorič razdal in „sta"°canjskem vprašanju v Ljub-felava fl?.’ da morajo občina, občani In tPodarcvi *° s°delovati in samo z go-i*8a vnr»£a s*all5ča razmotrivati rešitev ki- bn „j?ja''k'- Absolutno je izključeno, da Šgnja hit n iapita^ v stanu, lotiti se zi- **radlti Država mora za svoje urade *fttebnih I? PosioPla In se umakniti iz •fcotoviti t 5,ovani* Mestna občina mora nianiL. ?.tanoYanJ V Ljubljani prav-%■ ^ wa°Jka in potem po enotnem na- črtu pričeti takoj z zgradbo hiš. Za zgradbo hiš mora priskočiti mestni občini na pomoč država s tem, da da stavbni les iz državnih gozdov brezplačno in da oprosti te stavbe za najmanj 25 let vsakega državnega davka. Potrebni kredit si naj preskrbi mestna občina pri Mestni hranilnici jubljan-ski, kot hipotekarno posojilo, ki naj bi bilo prosto vseh davščin ln bi se to posojilo z doneski stanovanj, doneski občanov v obliki davka in doneski občine obrestovalo in amortiziralo v doglednem času. »Novi časi poroča o govoru dr. Besednjaka v goriškem deželnem zboru, kjer Je zagovarjal avtonomijo Julijske Benečije. Samouprava bodi tisto mogočno sredstvo, ki naj veže vse skrite in speče sile ljudstva in usposobi delovne množice, da postanejo hositeljice vsega gospodarskega in političnega življenja našega. Centralistični sistem je le plod liberalizma in odgovarja nekdanjim potrebam mladega kapitalizma. Danes ne more noben minister in noben parlament pregledati neskončno zapletenega državne-; gd življenja. Vladar ln gospodar države Je ! Uradnik. Kdor se hoče boriti proti birokra-■ tizmu. se mora boriti za ljudsko avtonomijo. Gospodarstvo. Imiie ii ta sistema. tiča Zveze industrijcev v Ljubljani.) Splošni položaj, «H!,niVei& industrijcev opozarja na ne-?°-02ai' T Kojem se nahaja do k0 «jem vsa naša industrija. Niz-r°yjn ?Je naše valute ovira nabavo su-Pq,j ,ln. Poluizdelkov iz inozemstva in &<0r • na®° Produfccija, zlasti v ko-potr 1* _ta odvisna od mnogovrstnih *n' dobavljenih *z inozemstva, 'ran* in naglo naraščajoča dragv 1. Zahtpva npnppct*ini n nntricon !/» movA jn p^{*teva neprestano povišanie mezd in kvalificiranih delavcev, pOy , ki je tem občutnejše, ker vse-|jj0S?d primanjkuje izvežbanih prefe- kf£: r*ioče ...-------------- - F a. * morajo jiodjetja pomagati z ,anim delavstvom. Naravnost uni-}>f0uCe, Pa vpliva na vso industrijsko h*k.U. j° sedanji davčni sistem, ki z UbitL0^™' bremeni tlači industrijo in vsako podjetnost. I* 5hano dejstvo je, da se moraio ob-kjt.Jtca industrijska podjetja priago-C** hovim državnim mejam ter potre-Sr1 domačega konsuma. Dasiravno /Stoio v Sloveniji dokaj velikih indu-— ---------------------------------------- Majskih podjetij, koji pro^mukcija re-prezentuje velike vrednosti, vendar ne moremo tajiti, da produciramo sedaj v deželi zgolj prav majhen del raznovrstnih industrijskih predmetov, kakršne dejansko potrebuje naš konsum, ki jih pa potrebuje tudi naša lastna industrija, bodisi kot instalacijske potrebščine, bodisi kot poluizdelke V na-daljno predelavo. Ako v takem položaju trpijo obstoječa industrijska podjetja, ki so svoje investicije že v večji ali mnajši meri amortizirala, je tem neugodnejši položaj za nova podjetja, ki naj se Šele ustanovijo in to z ogromnimi investicijskimi izdatki. Ako naj naše gospodarstvo napreduje, moramo ustvariti primernejše pogoje za industrializacijo dežele, osobito še Slovenije, v koji so dani mnogi naravni predpogoji za uspešno industrijsko produkcijo. Naš sedanji davčni sistem deluje še po načelih, ki so bili morda pravilnejši in primernejši v avstrijski predvojni dobi, dasi nam naj ne bo vzor avstrijska uprava, ki se nikakor ni odlikovala po podpiranju gospodarskega razvoja. V današnjem času je naš davčni sistem povsem nemogoč. Zveza industrijcev opozarja našo finančno upravo in všo javnost na dolgo vrsto zakonitih določil, ki posebno neugodno vplivajo na eksistenco ln na razvoj industrije. Pri tem se Zveza industrijcev omejuje na najnujnejše težnje. Obenem pa predlaga one potrebne premembe davčnega sistema, ki naj omogočijo zdravo gospodarsko politika Glavn* smernice. ' V interesu gospodarskega dela vob-če in še posebej v interesu napredka industrije stremimo: a) za čimprejšnjim izenačenjem finančnih, posebno davčnih zakonov; b) v tem stremljenju težimo za davčno reformo, ki vpošteva spremenjene politične, socijalne in gospodarske razmere; c) stremimo za pridobitvijo zakona, ki ima namen podpirati gospodarsko osamosvojo potom ustanovitve in pospeševanje novih industrijskih podjetij; č) dokler se ne izvede izenačenje zakonov in nameravana reforma davčnega sistema, dokler se nadalje ne izvede specijalni zakon v varstvo in podpiranje nove industrije, naj se vsaj odpravijo one davčne in finančne ostrine, ki danes onemogočajo razvoj industrije, (Dalje prih.) -J- Železniške delavnice za češke državne železnice. L. 1921 so imele češke državne železnice za popravo 10 glavnih in 32 manjših delavnic, kai nikakor nezadostuje obsežnosti češkoslovaškega železniškega omrežja. Med vojsko se je stanje vagonov nenavadno poslabšalo, ker se je rabil slab ma-terjal (kovin, olja in premoga). Tako se je moralo 1. 1921 izvršti na 3668 lokomotivah kar 23.754 poprav ter na 95.686 vagonih 396.114 poprav. Pred vojsko je zahtevalo redno vzdrževanje vagonov trikratno letup popravo, L 1920 pa šestkratno. + Dobava rfiesa. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani naznanja, da se sklenejo dne 21. marca t. 1. ob 10. uri dopoldne v intendanturi komande Dravske divizijske oblasti, pri vojnem okrožju v Celju ter pri Komandah mest v Slovenski Bistrici in v Ptuju pismene neposredne pogodbe za dobavo mesa. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, pogoji pa pri navedenih vojaških oblastih interesentom na vpogled. -f- Dobava ovsa. Komanda Dravske divizijske oblasti v 1 jubtjani naznanja, da se sklene dne 23. marca t. 1. ob 10. uri dopoludne v intendanturi komande Dravske divizijske obla sti v Ljubljani pismena neposrednja pogodba glede dobave 10 vagonov ovsa. Predmetni oglae je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, pogoji pa pri divizijski intendanturi v Ljubljani interesentom na vpogled. Dni¥ne vesti. — Rok za prijavo vozil in za plačanje predpisanih taks poteče s 15. t. m. -— Pravilnik o dohodkih agrarne reforme Je razglašen v Uradnem listu št. 22. — Zdravstveni odsek za Slovenilo ie pravkar prejel od ministrstva za narodno zdravje obvestilo, da so za vzdrževanje bolnic v mesecih januar, februar, marc ln april odobreni zadostni krediti in da se Ima bol-nlčni obrat v dosedanjem obsegu zopet upo-stavitL — Kongres slovanskih pisateljev bo meseca maja v Varšavi — Vizum za potovanje na Madžarsko iz naie države znaša 31 Din. — V brežiškem in logaškem okraja Je prenehala slinavka in parkljevka, zato so preklicane veterlnarsko-pollcijske odredbe. — Ostre odredbe proti draginji v Zagrebu. Zagrebška policija ie ovadila celo vrsto trgovcev, ki niso imeli razobešenlh cen. Vsak teh Je bil kaznovan z 2. dnevoma zapora in 500 Din globe. — Novo magistratno poslopje v Zagrebu. Zagrebški občinski svet se resno bavi z zgradbo novega modernega magi-stratnega poslopja. Nekateri so za to, da se zgradi poslopje na mestu sedanje deželne bolnice na vogalu Jelačičevega trga, dočim so drugi za Gornje mesto, ki bi sicer postalo popolnoma zapuščeno. — Za prodane nemške ladje Je dobila Anglija čez 20 milijonov funtov šterl. — Zmaga SLS. »Slovenec« poroča, da je pri volitvah v okrajni šolski svet v Črnomlju zmagala SLS. Med izvoljenima Je tudi župan iz Petrove vasi neki Janez Grahek, o katerem pa vemo, da je v teku dveh let bil aktiven član pri JDS (celo predsednik kraj. org.), pri soc. demokratih ln SKS. Vsekakor rekord v politični zanesljivosti! — Avtomobili v Zedinjenih državah. Meseca decembra L 1. ie bilo v Zedinjenih državah plačanih davkov za 10 in pol milijonov avtomobilov, tako da pride na vsakih 10 prebivalcev 1 avto. — Kako sodijo Amerikanci o nas. Po šolah hodi pooblaščenka umerikanskega rdečega križa, neka mis Polnter in ž njo nekaj drugih dam, ki, pod patronanco vlade, pridiguje našim otrokom čistost ln snažnost. Odkriva Jim nezaslišano tajnost, da si je dobro umivat zjutraj obraz, roke, ušesa z milom, da si je dobro umiti roke pred obedom, si očistiti s ščetko zobe, kopati se, spati pri odprtih oknih, menda tudi pobijati bolhe ln uši. Premislite! Mi, na našem ušivem in predpotopnem Balkanu tega do sedaj nismo vedeli. Prišla je mis Pahner, da naredi iz naših otrok — saj ml starši smo itak že pogubljeni — koiikor toliko umite ljudi. Podarila Jim Je najslabše milo iz visoko kulturne boljševlške Rusije ln še stokrat slabše ščetke za zobe. Sedaj šele se prično naši otroci umivati, ln če pojde tako naprej, pa čez kakih sto let vendarle postanemo kulturen narod. Kakor so še nedavno pisali in morda še pišejo o ušivem, tatinskem in razbojniškem Balkanu, o Srbih, Črnogorcih nemški listi, tako še danes o nas mislijo Amerikanci, vendarle s to razliko, da nas hočejo izkopati lz blata, pomagati nam do častnega naslova: človek. In za vse to se imamo sedaj v prvi vrst zahvaliti gospej Palmer! Hvaležni narodi Ju-gosavije Ji postavijo spomenik iz mila in ščetk. — Umiti oče umitih otrok. — Invalidski dokumenti Dokumenti, ki so jih dobili voj. invalidi povodom zadnjega splošnega pregleda (po 1. septembru 1921) od invalidske pregledne komisije ln sicer »Invalidsko izpričevalo« (Invalidsko uvere-nje) ali »Začasna objava« (Privremena objava) so edine merodajne uradne listine, s katerimi se dotični lahko veljavno izkažejo za voj. invalida. Zato se priporoča vsem, da te listine skrbno hranijo in Jih po možnosti ne dajo iz rok. Ako Jih morajo priložiti kaki prošnji, naj priložijo overovljene pre- , pise, original pa obdržijo pri sebi Prož- ni jam na Invalidski odsek oddelka za socialno politiko pokrajinske uprave v Ljubljani ni treba prilagati omenjenih dokumentov ln tudi ne prepisov, ker Ima ta odsek sam zbrane pregledne spise za vse voj. invalide ki so pristojni v Slovenijo. Prosilec naj v svoji prošnji navede samo, pri kateri komisiji je bil pregledan (za ljubljanski, mariborski ali celjski vojni okrug) in pa številko, ki je zapisana v levem kotu njegovega invalidskega dokumenta. Druge potrebne dokumente, ki se ne tičejo dokaza sedanje invalidnosti, Je treba seveda prilagati kakor doslej. Izrečno so torej povdarja, da za invalide kaki drugi dokumenti razun zgoraj navedenih nimajo nobene veljave. — Generalni konzulat kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v New Yorku Je sporočil pokrajinski upravi za Slovenijo z dopisom z dne 3. februarja 1922, št. 1795, da vbodoče ni več potrebno potrdilo ameriških konzulov na listinah, ki se nanašajo na realizacijo zapuščin v Ameriki umrlih Ju-goslovenskih državljanov. Z dopisom z dne 10. februarja 1922, št. 2008 pa Je sporočilo, da tudi ni več potrebno, da ministrstvo ga zunanje stvari potrdi dokaz državljanstva v tej zadevL — Podrobnosti o postopanju v svrho realizacije zapuščin naših državlja* nov v Zedinjenih državah novoameriških se izvede pri političnih oblastvih. — Slovenskemu lovskemu društvu se Je posrečilo si pridobiti žive fazane. Oddali se bodo v rodbinicah enega petelina in štirih kokoši za ceno 750 dinarjev. V tem razmerju v lovišču izpuščeni se najbolje razmnožijo. Slov. lovsko društvo vabi gg. lovce, da si fazane naročijo, ker so cene 2meme in njihova lovišča skoro gotovo prazna. Naročila naj se pošilja na naslov Slov. lovskega društva v Ljubljani. Ozirati se more samo na tista naročilu, pri katerih se vpošlje istočasno kupnina. — Premog Iz premogovnika v Ključa-rovci pri Ormožu ima po analizi kemičnega inštituta univerze v Ljubljani 3837 do 5156 kalorij, pepela 9.89 do 12.82, koksa 34.96 do 45.31 težina kubičnega metra 1340. Ta premog ie torej po svoji kakovosti prvovrsten premog ter se lahko šteje nled najboljše v Sloveniji. — 10 narodnih zapovedi. 1.) Veruj v sre^.o svojega naroda ln mu pomagaj do blagostanja na ta način, da kupiš srečko Kola jugoslovanskih sester! 2) Za vsako nepremišljeno besedo se kaznuj na ta način, da kupiš srečko KJS. 3) Posvečuj vso skrb mladini in njeni bodočnosti ter kupi srečko KJS. 4) Spoštuj svoj narod, delaj 2anj ln kupi srečko KJS. 5) Ne ubijaj se s pijačo, ampak kupi srečko KJS. 6) Ne premišljuj ln kupi takoj srečko KJS. 7) Ne kradi in ne zapravljaj časa, ampak kupi nemudoma srečko KJS. 8) Ne pričkaj se zaradi denarja, nego kupi nemudoma srečko KJS. 9) Ne želi, da bi kdo drugi zadel glavni dobitek, nego kupi ti toliko srečk, da bo glavni dobitek tvoj! 10) Ne želi svojega bližnjega žene, ne njima kupa srečk KJS. — Ravnaj se po teh zapovedih ln stopi v prvo trafiko ter kupi srečko KJS. — Časopis za kaznjence. Na Danskem začne vlada izdajati časopis za kaznjehce. Časopis se bo sestavljal in tiskal v neki kaznilnici ter bo prinašal poleg dnevnih novic poučno in zabavno gradivo, posebno pa pregled o delavskih poslovalnicah, da se odpuščenim kaznjencem olajša iskanje služb. — Ukraden gonilni jermen. Neznani vlomilci so r noči 1. marca vlomili v tovarno družbe »Zagorka« v Libojah ter odnesli 10.000 K vreden ognUni Jermen. Podpirajte družbo sv. Cirila in .Metoda, ubožnosti duha in gmote sloven-javnega življenja. »ijtaiti v poslednjem oziru je bilo Sjfiioo nedostojno, da so se rezervi-vse mogoče lože, da pa je moral jJ&i slovenski skladatelj, ki je nudil veliko delo slovenskemu človeku, JMe opaja z izvirno, čustvenega bo-prekipevajočo umetnino, stati v ali peti galeriji ali pa na dijaškem 3?*S5u, zanemarjen in zapuščen. Mi-^n°, da bi se bilo moralo poleg spomt-L*,'elikega skomedijografa počastiti bremijero slovenskega dela. Malo-j-™bost napram skladatelju se je po-^2f»la tudi pri podajanju skladbe sa-*' Glazba je decentna, zahteva popol-Prisotnost čustvenega zanosa. Saj jljhnično je itak enostavna do skrajno-Zato je pa treba timvečje ljubezni in Mttlaknienosti v vsakem taktu in fra- *0STA VOJANOV1C: mm pit ^ ^ ‘slavnostno - resnem razpoloženju «kj1 Se naPotil na zadnji protidraginj-9bč«*1°d v Unionu, ker se držim glede pekoristnih zadev gesla »Virlbus katerega Je razumel in udej-^°val pok. sire Franc Jožef I. tako, h. ]e Slovence navadno z združenimi — z brezovko. Ko je °c posebno hudo zamahnil po H-J: .Hi, se je pa vendar zmotil, ker 'to Je postavH zledališče, da ima slo-ska drama vsaj svoje gledališče. "nionski dvorani je bilo že 2i-nj0 0 vrvenje. Da mora biti z dragi-jjj. v Ljubljani že brecej hudo, sem sl gj,-0 mislil, ker sem opazil med te. 0valci znanega odvetnika, o ka- datim Vem’ da *e Precel na Široko ob-2 raznimi valutami ter še nekaj itoi <£ospodov> ki niso ravno ome- ki premorejo nošeno število žepnih robcev, noga- vic, kravat, manšetov in podobnih toaletnih potrepščin? Ali se je razpasel navzdol in navzgor socijalizem, komunizem ali dr. Gosarjev krščanski soli-darizem? Ali pa morda obiskujejo shode iz podobnih motivov, kakor delam sam, da gledam različne fiziono-mije, vidim govornike, poslušam iskrene in neiskrene besede, laž in resnico, uživam gledališče življenja kakor ma-lokje; zato po možnosti ne spustim nobenega javnega shoda. Ljubljanski javni govorniki se hitro menjavajo. Prva leta po prevratu smo imeli shode večinoma kar na javnih prostorih, takrat je šlo za Gorico, Trst in Koroško. Primorski begunci so jih s svojim živahnejšim temperamentom zelo poživeli, med množico je že zaslovel Vojska, o katerem sedaj ni več čuti. Na zadnjem shodu sem spoznal socijalnega demokrata Bernota. Govoril je o pšenični valuti, dasi bi morda bolj učinkoval v narodno-gospodarski reviji. Na vsak način bi bilo zanimivo presoditi zadevo z mednarodnega stališča. Kaj ko bi spravili pšenično teorijo v razgovor na mednarodni konferenci v Genovi, kjer bo zbrana pisana družba vsega sveta, če bi se tudi morda zavzeli Japonci in Kitajci za riževo ali čajevo valuto, Norvežani za slanikovo, Angleži za bombaževo, Rusi za kožu-hovinasto, Španci za oljčno, Italijani za polentno, Francozi za svileno, naša država pa bi se brezmejno okoristila, ker bi se uradništvo med tem kar samo ob sebi reduciralo, da bi pomrlo od lakote. Tako bi prišla Evropa do novega valutnega merila, Jugoslaviji ne bi bilo treba skrbeti za redukcijo in še manj za uradniške plače, delegati pri konferenci pa bi prejemali čedne dijete. Le nevedni ljudje trdijo, da je državniški posel težak, ker treba je le logično misliti in delati, pa vse gladko teče . . . V svojem politično-psihologičnem študiju sem opazil na tem shodu, da imajo nekateri silno piko na komuniste in so jih menda nekaj postavili celo na hladno. Vsak kraj in vsak čas ima svojo modo in tako so na primor sedaj v Jugoslaviji v modi komunisti. Med vojsko smo se zavarovali pred avstrijskim agentom, ki je morda škilil na slovensko družbo, da smo siknili tako - le med cigaretnim dimom: »E, kaj bo antanta, kaj bodo Rusi in Srbi« in brez skrbi bi bil šel lahko prav v kazino. Če bi hotel pri nas priti v letu Gospodovem tisoč de>-vet sto dvajset in drugem na glas pravega patrijota, bi moral najbrž na pravem kraju izreči zjutraj, opoldne in zvečer: »Prokleti komunisti«, kar bi bila zlasti za uradnika boljša kvalifikacija, kakor če bi napisal patrijotičeo avstrijsko knjigo. Osebno poznam samo enega komunista, ki pa je strašno nedolžen človek, o katerem vem, da bi še muhi perutnice ne strl, o nekaterih pa pravijo, da se razumejo tudi na bombe. Mislim, da je vse le vprašanje mode, kakor pri ženskih klobukih ali plaščih, da od spremembe nekaj obrtnikov dobro živi. Da ne pridem na sum reakci-jonarstva, neumevanja Časovnega napredka, trdim čisto apodiktično: komunisti so krivi draginje, komunisti so povzročili našo mršavo valutno stanje t Vsem poštenim jugoslovanskim državljanom, ki jim danes morda ni vse jasno na zemeljskem planetu, priporočam pri tej priliki nemško knjigo v šestih debelih zveskih: Aus dem Leben eines lachenden Philosophen, ki je v naslovu sicer kontradiktorična, a bo vsakomur, ki je v težkih urah v navemo-sti, da se mu v današnjih izrednih časih zmedejo pojmi, zvesta vodnica, kakor ponižni krščanski duši staroslavna dušebrižna knjiga »Hoja za Kristusom«, katero je napisal Tomaž Kemp-čan. Unionsko poslopje so postavili ravno v pravem času. Politične, kulturne in veseljaške zgodovine nima pri svoji mladosti menda sploh nobeno poslopje toliko kot Union. Tu je leta 1914 neroden slovenski politik na shodu razbijal srbske glave, leta 1918 pa smo ravno tam pozdravljali odposlance nastajajoče Jugoslavije, tu so bile vse večje prireditve zadnjih tet in tu ložirajo vso od- ličnejše osebnosti, ki prihajajo v Ljubljano. V podzemlju je najintimnejša ljubljanska klet in včasih čujerno, da imajo tamkaj svoje tajne konventikle takozvani kulturni delavci, ki so baje silno nevarni obstoju jugoslovanske države. Union ima edino mondeno kavarno v Ljubljani. Za prvo rnizo ob glavnem vhodu se zbirajo katoliški intelektualci, na drugem koncu pa je včasih presedel iu nervozno pisal cele večere Etbin Krisran, mnogokrat je tudi častno zastopana mlada koalicija iz občinskega sveta. Tu gotovo najdeš najele-gantnejšo damo, kakor ima sploh vse življenje v lokalu izraz mednarodne elegance . . . Zadnje tedne sem zasledil izredno podobnost med ljubljanskim gledališčem in italijansko vlado v tem, da imamo tukaj in tamkaj konštantno krizo. Toda gospodje iz dežele kislih limon, sladkih banan in melanholično sentimentalnega Mignona imajo čudovito, neverjetno srečo: čim bolj se menjavajo gospodje Toretta, Titoni, Giolitti in Orlando, tem sigurneje ima njihov zadnji tekmec de Facto faktično svojo liro — v rastočem kurzu. Ako bi bil bramanec, bi hotel zaključiti svojo metamorfozo kot Italijan, ki ima celo dobiček, kadar je tepen. Kakšno srečo je imel njihov bojeviti trubadur d’ Annun-zio! Ko Je opeharil veliko tragendinjo Eleonoro Duše, je zrastel njegov kredit v bajne dimenzije, s čimer seveda nočem zmanjšati vrednosti njegove bohotne pisateljske domišljije in res lepega jezika. Upoštevati je treba tudi, da je njegov slavni ptednik Giovanni Boca-ccio pisal najgalantnejše novelice, ki nedvomno niso ostale brez vzgojnega vpliva na gospoda Gabriela . . . Kriza ljubljanskega gledališča se je pričela že z njegovim rojstvom, ko se je porodilo s pomočjo ljubljanskih Nem' cev in modri ljudje pravijo, če se koga smola prime, se ga rada drži. Zame se je na primer pričela smola pri ljubljanskem gledališču. Takratni upravitelj gledališča Qovekar mi je Izročil kot maturantu mlado, čedno in ljubko Ce hfeuo, d« jo poučujem v slovenščini, kar je bila cajlepša prilika, da sem se zaljubil, kar ima že samo na sebi značaj smole., K sreči je napravil platoničnemu ljubezenskemu vzietu neki hrvaški kapelnik kratek in prozaičen konec, da je nevarno bitje poročil in odvedel v Zagreb. V meni je le ostala vera, da se človek pri gledališču lahko osmoli. Kontinuum ljubljanske gledališke krize se je vzdržal z repliko o Krpanovi kobili, nadaljevala se je v Šušteršič-Lampetovi kinematografiji, došel je Ko-vač-Kogejev umetniško-atletski inter-mezzo, zašumela je zgodbica o milijonarju in njegovih varovancih in varovankah, zadnje tedne pa je odpovedala uprava, dasi se je treba pravzaprav čuditi, če pri kaki denarni upravi pri današnjem vsesplošnem napredku sploh še eksistirajo ljudje, ki še niso odpustili, staromodnih nazorov v denarnem poslovanju. Dedukcija je čisto enostavna in veljavna od prostaka do ministra: Država ima svoj žep, vsak državljan, ki je le del države, ima tudi svoj žep. Ce ta žep napolnim, delam dejansko za korist države, ker dobro podprti deli bodo tvorili bogato in močno celoto, državo. Naši juristi so glede tega vprašanja še dokaj konservativni in brez naprednejše inicijative . . . Zadnja kriza ljubljanskega gledali- . šča je bil upor gospe Šaričeve in gospe Borštnikove radi mrzlih sob, ne glede na to, da stane kubični meter bukovih drv 500 K in tona premoga 1000 kron. Italijanski učenjak Lombroso je napisal velezanimivo knjigo »Ženi in blaznost«, kjer pripoveduje, da so veliki duhovi ljubili mraz. Novemu upravitelju Hubadu bi bilo priporočati, da to knjigo obvezno uvede kot igralski katekizem za vse igralce in igralke, ki bolehajo na srčni, želodčni ali podobni nervozi in sicer iz ozira na samoobrambo in nemoteno funkcijonirapje uprave. V tolažbo ljubljanskega občinstva bi bilo povedati, da se prepirajo po vsem božjem svetu, v družinah radi denarja in nezvestobe, v parlamentih hudi politični nasorotniki, v organizacijah tekmeci zu c iboruiška mesta, duhovniki za kauouikate. bankirju športniki JUGOSLAVIJA*,' 1*. msfrca 1022 Ljubljana. Občinski svet ima svojo redno sejo v torek, dne 14. marca 1922 ob 5. popoldne. Dnevni red sledi. = Udeležite se iiifrišujega koncerta jugoslovanskih narodnih pesmi, ob osmih zvečer v Unionu! Vstopnic je še dovolj na razpolago. Predprodaja v trafiki v PreSernovi ulici št. 54, danes do opoldne in jutri doi šestih zvečer. == Mesina aprovizacija ima v zalogi nekaj^dobre ržene moke. Stranke jo dobe pcčenši_ s pondeljkorn popoldne v prodajalni na Poljanski cesti št. 15 brez posebnih na-kaziL Kg bele moke stane 24 K, črne 22 K. Vreče se ne posojajo. ~ Novo trgovino z železnino in stroji so otvorili v Ljubljani na Resljevi cesti št. ?0 gg. bošterič, Petan in Erker. Več v in-seratih. — Za naienike delavskih posredovalnic priredi ministrstvo za soc. politiko v Ljub-• jani 6 tedenski tečaj. *= Umrl le v Ljubjani dne 9. t. m. podpolkovnik v pok. g. Fr. Vilfan, ki je na stara leta popolnoma oslepel. N. p. v m.! f= Mlada tatica. 11 letna Sidonja K. Je svojemu gospodarju, ki jo je poslal plačat znesek 1200 K javila, da je denar izgubila. Ker so jo pa že večkrat zasačili pri tatvini denavja, ni Izključeno, da ga je kam skrila. — Zaradi beračenja je bila aretirana Marija Plankar. = Ukradeno kolo. Iz zaklenjene kleti tuk. obrtne šole je doslej neznan tat ukradel kolo, last zidarja Maksa Avšiča. Kolo je znamke »Kosmos« in vredno 4000 K. Razpisana je nagrada 500 K onemu, ki kolo izsledi. = Pogrešan vojak. Dne 6. marca 1.1. je odšel narednik Visočnik Marko okrog 14. ure od doma. Videli so ga nato Še okrog 17. ure hoditi z nekim neznanim civilistom po Poljanski cesti, a ga od tedaj ni več nazaj. Iz nekaterih njegovih poslovilnih pisem in besed je domnevati, da je morda izvršil samomor. =* Nepošten hapec. Delavec Peter Lap Je ukradel pred par dnevi svojemu gospodarja 3500 K ter izginil. Ko so ga aretirali, denarja niso več dobili pri njem. =* Tatvina. Na Vodnikovem trgu je bilo ukradeno Tereziji Huber 395 K. — Josipina C. je ukradla moški klobuk ter jo je okr. nadzornik Habe aretiral. Jutri zvečer koncert jugoslov. narodnih pesmi v Unionu. Ljubljanska poroia. Tatvina volov. Včeraj so se nadaljevale in Zaključile porotne razprave in sicer se je razpravljalo proti Robertu Benčinu in Francu Urbasu iz Laz pri Planini. Porotnemu senatu je predsedoval svetnik Pernuš, ob' tožbo je zastopa! svetnik Vehovar, obtoženca pa zagovarjal dr. Kreč. Ker leži Ben. cina bolan v bolnišnici, se je razprava pro ti njemu izločila in se je razpravljalo le pro a Franu Urbasu. Obtožnica trdi sledeče. Dne 2. maja 1921 sta kupila Ivan Rupnik in ivan Kunc,, posestnika iz Žirovnice, vsak par volov. Prvi je plačal 23.500 K, drugi pa 31.000 K. V Lazah sta se ustavila pri Francetu Leskovcu, kjer sta tudi prenočila in dala vole v hlev Pri spremljevanju volov sta_ jima pomagala Robert Benčina in Andrej Junejčič. Rupnik in Kunc sta se nato podala v kuhinjo. Tu se je popivalo, nakar je okrog 10. ure gostilničarjev sin zaprl nlev. Ko so odšli vsi spat je bilo vlomljeno v hlev in Iz njega odpeljani vsi štirje voli. Odgnali so jih v zasedeno ozemlje. Sum je padel na Roberta Benčino in Franca Urbasa ter Ivana Jeriča, ki so prejšnji večer v .Uskovčevi_ gostilni popivali Benčina in Urbas pravita, da ona tega nista izvršila, pa skregajo se celo ljubljanski fijakerji iz dolgočasja, generali iz strategičnih in taktičnih ozirov, žurnalisti, ježični dohtarji pa slovijo že izza Prešernovih časov. Poznal sem dunajskega, ki se je sprl pri vsaki razpravi s sodnikom in svojim nasprotnikom, v Ljubljani je dosegel tozadevno dr. Oblak, čigar fizi-onomijo sem študiral med vojsko, ko je zahajal s trnovskim Jakopičem k Jesihu na Dolenjski cesti, ponižen, tih in brez radikalizma, kregajo se meščani, med njimi naravnost vzorno prebivalci starodavnega kolizeja na Gosposvetski cesti, kregajo se delavci, kmetje in cigani, celi narodi in med narodi zlasti bratje kakor Cehi in Poljaki, Poljaki in Rusi, Rusi in Ukrajinci, prav posebno pa še Slovenci, Hrvati in Srbi in najhujše Srbi in Bolgari, skratka, ves svet živi od prepira in v prepiru. Mehkosrčni optimist bi seveda lahko dokazal, da se ravno isti svet topi v sami ljubezni in ,smo cel° v svetovni vojni štiri leta klali in morili iz same čiste in gole domovinske ljubezni. Ob tem pregledu in v takem razgledu se bosta morda gospe Šaričeva in Borštnikova abstrahirali v nič. Da končam z ljubljansko gledališko krizo, bi pripomnil, da mi je veliko bolj imponi-ral naš Danilo, ki v najbolj kritičnih dneh ni poznal krize. Pomagaj si sam in Bog ti pomore, si je najbrže mislil takrat, ko je zamenjal svoj umetniški poklic s trgovskim in še danes ni izgubil veselega lica in vedrega razpoloženja . . . Kadar čitam ruske pisatelje, potrebujem posebnega vremena in določene okolice in taka je Ljubljana danes: umazana, blatna, mokra, oškropljena kakor gorjanski škornji, meglena in vendar samo ena, nepozabna vsem, ki ljubijo v njej svojo grudo, svojo zemljo . .,, sta čuk okrog 3. ure zjutraj pred Uvbaw>vtm domom na cesti Sander, da nekdo žene l\-vino. Sumila sta, da se je izvršila kaka tatvina, ali pa da sta na sledu tihotapcem ter sta jih pričela zasledovati. Tatovi so jih baje nagnali s karrtenji, nakar sta se okrog 6. ure zjutraj vrnila v gostilno, v kateri sta izvedela, da so bili ponoči vsi štirje voli ukradeni. Toliko obtožnica. — Pri včerajšnji razpravi je Urbas, kakor doslej še vedno tajil tatvino. — Senat je stavil porotnikom vprašanje glede tatvine, a ker so ti vprašanje zanikali, je sodni dvor razglasil oprostilni/ razsodbo. Društvo Učiteljski dom» se snuje v Mariboru z namenom, da nakupi ali samo postavi poslopje, kjer bi imeli učiteljski sinovi in hčere za časa svojih študij v Mariboru stanovanje, hrano in nadzorstvo. Še tri smrtne obsodbe pred poroto. Po celodnevni obravnavi je včeraj ob 2. uri po-polnoči izreklo porotno sodišče smrtno obsodbo nad Marijo Ptrša, njenim ljubimcem Muhičem in nekim Hojnikom. Prva dva sta nagovorila Hojnika, da je umoril preužitkar-ja Kožarja, ki je imel dosmrtni prevžitek na posestvu Peršaieve. V7 past se je vjel bivši knjigovodja pri '■'inski trgovini Cajnko v Slovenjgradcu neki J. Seifert, ki je napravil čez 8000 K dolga ter pobegnil, le dni pa je prišel k mariborski policiii po nravnostno spričevalo, a dobil je zapor. Cel©. t Anton Kolenc. V petek ob pol 3. uri zjutraj je v celjski javni bolnici umrl celjski veletrgovec in induštrijec g. Anton. Kolenc v 54. letu starosti. V svoji oporoki je volil raznim društvom večje in manjše svo-te. Omembe vredna pa so med d m simi sledeča volila, katera je določil v razne do-brodene namene. Za dijake visokih šol in sicer univerz, tehnik, visokih šol itd. v tu-zemstvu in inozemstvu tri miljone kron; za dijake srednjih Jol v Celju, ako pa so s po-kojnikom v sorodu, tudi izven Celja 600 tisoč kron; za reveže mesta Celja 100.000 kron, za reveže občine Ljubno v Sav. dol. 50.000 kron, za razširjenje in dopolnitev javne bolnice v Celju 500.000 K, za dijaški dom v Celju 500.000 kron. Pogreb blagega dobrotnika bo v nedeljo popoldne ob 16. uri na okoliško pokopališče. Nai v miru počiva! Ljudsko vseučilišče v Celju. Jutri v pondeljek 13. marca predava strokovna učiteljica Ana Zupančič »o socijalnem delovanju armade reševanja v Londonu«. Armada reševanja se zovejo namreč človekoljubna društva, ki imajo namen različnim strastem udane ljudi pripeljati zopet na pravo pot Utise, ki jih bo predavateljica nudila poslušalcem, si jih je sama nabrala ob priliki svojega bivanja v Londonu. — Takoj po predavanju ob pol 9. uri bo sestanek v svrho_ posvetovanja o novo sestavljenih pravilih za celjsko »Ljudsko vseučilišče«. Celjska porota. Mater umoril in jo vrgel v vodnjak. V četrtek pozno v noč je bila končana zanimiva razprava proti morilcu svoje matere Francu Stergarju pos< sinu iz Sogonskega pri Brežicah. Obtoženi je imel ljubavno razmerje s sosedovo hčerjo Marijo Radanovič in Ji obljubljal zakon. Porodila mu je tudi otroka. Njegova mati Neža Stergar je sina svarila pred tem razmerjem in mu večkrat tudi rekla, da nikoli ne bo dobil njenega posestva, če si ne poišče druge neveste. Vsled tega je med materjo in sinom vladalo vedno napeto razmerje. Pravil je tudi, da to n! nobena mati. Dne 22. novembra 1921 je poslala mati 'sina Franca po vinsko posodo v Podvinje In Kapele, kamor je obtoženec tudi v mraku odšel. Okrog pol 8. ure zvečer pa so fantje v smeri Ster-garjeve hiše slišali obupne ženske klice na pomoč. Obtoženec sam pripoveduje, da je tudi on slišal neko žensko vpitje, zato je hitreje pognal konje proti domu. Matere v hiši ni našel. Iskal jo je nato pri raznih sosedih. Proti svoji ljubici pa se je izrazil, da se je mati najbrže napila in je> tako že kje zmrznila. Drugo jutro je peljal Jožefa Krul-ca naravnost’ k domačemu vodnjaku, kjer je spustil v vodnjak »mačka« in sta našla notri mrtvo truplo matere, Krulc mu je rekel: -Sedaj pa že veš, kje je tvoja mati,« Vsi znaki so kazali, d? je Franc Stergar morilec svoje matere. Ko so ga orožniki prijeli jim je hotel uiti. Neopaženo pa se mu je posrečilo šepniti svoji ljubici na uho: »Samo tega ne povej, da sem bil nocoj pri vas.« Obtoženec je tajil in se zagovarjal, da je bil ta večer v Kapelah in da domneva, da so Radanoviči ubili njegovo matet, ki so tudi bili v sovražnem razmerju ž njo. Porotniki pa se o krivdi niso mogli prepričati in so odgovorili na vprašanje z 6 da in 6 ne, na kar je bil obtoženec oproščen. Pasji kontvmac je za rnssto Celje raz-vejavljen. Plul. Čudne razmere v mestnem gospodarstvu v Ptuju. ».Dijaški dom« in »Mladika« sta v oskrbi bivše mestne uprave. Meseca avgusta lanskega leta je razposlal magistrat okrožnice, glasom katerih je znašala stanarina, hrana in ostalo v imenovanih zavodih mesečno 880 K, ali letno 2200 Din. Starši so seveda na podlagi teh podatkov računali na izdatke v tej višini. Komaj pa je poteklo 14 dni je magistrat zopet razposlal okrožnice ter naznanil, da je primoran zvišati prispevek na 1200 K mesečno, meseca februarja 1922 pa zopet okrožnice, v katerih naznanja, da se zviša znesek na 1600 K. Tem neznosnim razmeram bi bilo treba napraviti konec in določiti ceno vsaj tako, da bodo stariši računali z neskom, ki se ga prvič objavi za celo leto, ker je sicer vsak proračun nemogoč. — Res je sicer, da so se življenske potrebščine podražile, toda nikakor ne v taki meri, da bi bilo to povišanje upravičeno. Prosimo merodajni faktorje, da v tem oziru nekaj ukrenejo. Prekmurje. Most Shz Muro med Veržejem in Do* kleževjem je dogotovljen ter se kmalu z velikimi narodnimi in cerkvenimi slovesnostmi izroči prometu. Konferenca prekmurskih občin se vrši v Dol. Lendavi v drugi polovici t. m. zaradi odpomoči prometnim težkočam ______ Gledališče in glasba. Gledališče. Člani drame Narodnega gledališča v Ljubljani: ga. Juvanova, g. Kralj in g. Gregorin gostujejo v torek 14. tm. s Sch&nherrjevo 5. dej. dramo: ; »Vražja ženska« y celjskem mestnem gledališču snu I Kil!, i i Ur. Josip Gorštč: Socialna zaščita dccc in mladine. Zbirka političnih, gospodarskih in socijalnih spisov 9. zv. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani 1922. Str. 126. Cena 10 Din. po posti 75 para več. — Skrb družbe in države za sirote in nezakonske otroke je postala po vojni silno važna, ker je število takih otrok zelo naraslo. Samo Slovenija jih šteje okoli 76.000. Zato je zelo hvalevredno, da je pisatelj zbral tozadevne podatke. povedal kaj smo do sedaj že pri nas za mladoletne in sirote storili, ter kako je skrb za nepreskrbljeno mladino urejena v drugih državah. Zanimiva so zlasti poglavja o zaščiti mater in dojencev, dece v predšolski in šolski dobi ter moralno zanemarjene mladine. Spis je neobhodno potreben za učitelje, sodnike in duhovnike, ki se največ bavijo z mladinsko skrbjo. Knjiga, ki je spisana zelo pregledno, poučno, pa zanimivo, bo izpolnila veliko vrzel v* našem socialnem slovstvu. Izdala jo je Tiskovna zadruga v Ljubljani. Moliere: Gradanin plemič (Žlahtni meščan). Komedija-balet u pet činova. Preveo s francuskoga Isc Velikanovič! Nakladna knjižara Stj. Kugli. Cijejia 60 K. — Napokon imamo u hrvatskom jeziku potpuni i vjerno iz francuskog originala pretočeni prijevod jedne od najgenijalnijih komedija velikoga Molierea. Mjeseca januara ove godine pro-slavio je sav kulturni svijet 300-godišnjicu rodenja ovoga najslavnijeg komediografa a jednog od največih pisaca i duhova Fran-cuske. Pariz je na sam 5ubilarni dan rodenja, dne 15. januara o. g., izvodio s veli-kom pompom u »Comedle francaise« upravo »Gradjanina plemiča« kao najprezerrta-tlvnije djelo velikog pisca. Hrvatsko Narodno kazalište u Zagrebu jednako je na isti dan prikazivalo ovu istu Komediju u tradi-cijonahioj fracuskoj režiji i polučilo s njom toliki uspjeh, da je još i sad na repertoaru kao trajni privlačlvi komad, lcoji puni lcuču. No naiveči užitak ima inteligentni čitatelj u samol knjiži, gdje mu ne mogu kao na sceni umači mnoge duho- i satiričke dosjetke 1 apercu-i kojima obiluje »Gradanin plemič«. To je uz Šilom bolesnlka, Škrca, George Dandina i Tartuffe-a najbolji i najzreliji produkt _ Moliereova duha. Sadržaj mu i tendencija nije još ni danas zastarjela. Sta više ona je ratnom konjukturom dobila i svoju aktualnosf. Tip obogačenog skoroje-viča, koji hoče da se preko noči naobrazi za nešto više, za plemiča, čovjek, koji uzima satove kod učitelja muzike, plesa, mačeva-uja, filozofije itd. u naše Je vrijeme upravo kao nigda akttielan, a po tom i smiješan. Komični prizori nanizani oko glupog a inače seljački lukavog Jourdaina, koji napokon postaje turski »rnamamuši«, pisani su pra-vim galskim humorom. pa se knjiga ne pusta iz ruku sve do svog konca. Prijevod g. Ise Velikanoviča, našega najboljeg prevo-dioca klasičnih djela, nije samo do u tan-čine vjeran nego i tečan, a duhu naroclnog jezika sasvim prilagoden. tako da se ne osjoča, e je to prevedeno. Poslije don Qui-jotta Cervantesova i Goetheova »Fausta« ovo muje najnspjelij prijevod, pa ni jedna kučna biblioteka, a da ne spominjemo zva-nične i_ školske, ne bi smiele, biti bez ovoga uzor-djela. Lljepo opremljenom »Gradaninu plemiču« udarena je minimalna cijena od 60 K. Sokolstvo. Seja prehranjevalnega odseka zletnega odboru za i. jugoslovanski vsesoholski zlet se vrši v torek dne 14. marca 1922 ob 20. uri v zletni pisarni Narodni dom. Člani prehranjevalnega odseka naj se seje gotovo vdeležijo. Vabimo tudi druge brate k sodelovanju pri prehranjevalnemu odseku. Sokolom v Ljubljani in okolici. Priprave za J. jugoslov. .vsesokolski zlet so v polnem tiru. Posamezni odseki delujejo, potrebno je pa še veliko število sodelavcev. Poživljamo vse brate -in sestre ljubljanskih sokolskih društev in sokolskih društev v okolici Ljubljane, da se čimprej javijo v zletni pisarni za sodelovanje v raznih odsekih. Dolinost vsakega Sokola je, da pri zletu aktivno sodeluje. Predvsem se naj javijo za delo V raznih odsekih, orii bratje in sestre, ki ne telovadijo. Vsakdo pa,' ki se prijavi in sprejme določeno dejo, mora poverjeno^ nalogo' izvršiti točno in vestno. Zdravo! Starešinstvo Jug. Sok. Saveza. Sokolska razstava. O priliki I, jugoslov. vsesokol. zleta se vrši tudi sokolska razstava, katere se udeleži celokupno jugoslo-vensko Sokolstvo. Zletni odbor je dal vsem župam navodila, da zbirajo tozadeven ma-terijal ter prirode najprej župne razstave, potem pa naj pošljejo zbrani materijal razstavnemu odseku v Ljubljani. Poživljamo vsa društva in tudi vse brate in sestre, da zbirajo marljivo ves tozadevni materijal, skrbe že sedaj za slike telovadnic, telovadnih prostorov, posameznih nastopov, itd. dalje razne zletne znake in druge zgodovinske spomine na Sokolstvo. ■ Ne odlašaifp preveč z delom. Čas hiti! Zletni plakat. Zupam so bili razposlani prvi plakati za vsesokolski zlet, ki jih je izvršil slikar Vavpotič in so bili pripravljeni za III. vsesokolski zlet leta 1914. Ta plakat je izdan kot prvi zletni plakat, medtem ko mu glavni plakat, ki ga je izdelal slikar Dragotin Inchiostri sledi v mesecu juniju. Glasba k prostim vairn članov in (la riic. K prostim vajam članov in članic za I. jugoslov. vsesokolski zlet je zložil znani sokolski skladatelj brat Karel Pospišll novo glasbo. Obe skladbi sta sedaj v tisku in izideta koncem tega meseca. Društva, ki so glasbo naročila, naj potrpe, ko bo dDa.ily iz Mcksike neverjetno vest, da j« ’ v mestu Tampico neka gospa. K ■ rodila osmerčke. Brzojavka dostav jl 1 da so se za ta nenavaden slučaj teresifala v'sa melwiiatisk;a ždravnis društva. ... ♦Bilinski — bančni prvosedniK; Po poročilu dunajske »Borze« je ministrstvu za notranje reči pošnja za koncesijo za novo baB . Kakor koncesijonarji so se gj. bivši finančni minister dr. Leofl 1 inski, dunajski bankir I. Mehreti .. svetnik dr. Binder iz dunajskega P ^ skega poslaništva ter odvetnik _,. Leon Faust. Nameravana banka se imenovala »Austro-polnische in naj bi imela glavnice eno mili)3 kron. Dr. Bilinski naj bi postal pr šcdirik nove banke. "Živež kot zdravniški hofl°r .‘j Udruženje avstrijskih zdravnikov ) 1 sklenilo da zamorejo odslej spreje10 zdravniki kot honorar tudi potrebščine, katere jim bodo vse kor bolj prav prišle, nego denat'- J * Obesil se iz aale. Na Dunaj« našla zakonska Masurek svojega 1 ■ letnega sina obešenega. zdravnik mu ni mogel več p Mladenič se je že čestokrat obe*j^r| šale, da prestraši svoja roditelja. eno pa je tej surovi šali strahovito • sedel in jo plačal s svojim žlT r njem. t *Zrtev igre. Občinski gozdaf . Lebstedtu Heinrich je zakvartal P drugi milijon mark občinskega P moženja ter se nato obesil. #1 znan kot strasten kvartopirec, ^ I . 1.„ 1 I, n r 1 n t> m ni n \T 1*1 H uit . if je imel v igri vedno smolo. V enkrat vendarle mora dobiti, je * i igrati s tujim denarjem in ga z3>r' do poslednje marke. * Sumljiva mlekarna. 'Amerik* ^ ske oblasti so odkrile vi Superiotf* ' državi Visconsin tajno kuhinjo nja in sicer največjo, kar jih je ^ stojalo po prepovedi alkohola. žganjekuha se je nahajala v naa«*1hin in SlCCf daleč od vseh naselbin in sicer pod zemljo. V njej je bilo zLposl® čez 300 delavcev, ki so stanovali v posredni bližini, deloma pa zemljo. Surovine so dovažali posredni bližini, deloma pa tudi^P®? Pokrajina. Iz Pešjega pri Velenju. Z ozirom na notico v 32. št. našega lista pod naslovom »lz Šoštanja nam pišejo« smo prejeli sledeči popravek: V Pesjem pri Velenju se niso vršile nikake plesne vaje, kakor pravi Vaš dopisnik, ampak je dotični gospod na željo deklet ia dam v Pesjem, ki so bile slučajno navzoče, pokazal, kako se pleše kvadrila in to je 'ponovil še en drug večer. Večkrat s* pa ni plesalo, ker je manjkalo gospodov. Ni pa res, da bi bil dotični gospod, ki je učil kvadrilo, govoril samo nemško, temveč je govoril slovensko in vmes tudi nemško. Kakor vidite se gre _ torej za čisto navadno privatno zadevo, ld nima z nemškutarjenjem in z narodnostjo ničesar, opraviti in pač ne sliši v javnpst. — G. poštar Hjrašovec pa ni bil nikdar posili-narod-njak, temveč ravnertako kakor njegova dva tovariša, vedno odličen od dober narodnjak. ma ponoči na tovornih avtovnot Kuhano žganje se je pošiljalo v p° .g dah za mleko na navadnih mlekar* vozovih/ do najbližje postaje in P0^-^ z železnico dalje. Največ i-ganja s® ^ prodalo v Nevvyorku. Čikagi in v P morskih mestih. Bilo je tako barva*1.^ da je izgledalo kot mleko. Policij* prišla goljufiji na sled, ker je v ne-f gostilni v Cikagi opazila, da so po zavžitem mleku vedno pijani, hinjo so zaprli, zaloge uničili in ^ lavce aretirali. Lastnik tovarne P* ] pobegnil. ; ^ * Usoda ruskih zdravnikov. ^ strokovni zdravniški list prinaša 0«’ kaj imen glasovitih ruskili zdra^jj kov, ki so se ondi zadnje čase „ Tako je profesor in publicist Fenc>» nov umrl v Petrogradu od lak9\_ Profesor Redlich se je rešil z v Sibirijo. Profesor Sičinski iz stova je umrl na zastrupljenju v Profesorja Brina so ubili boljševi^’. Kijevu. Profesor Jahontov je umr* je pegavim tifusom, med tem ko se.,e profesor Ott, zdravnik bivše rešil z begom na Kavkaz. ^ *Zajutrek v Parizu, kosilo. New-Yorku in večerjo zopet v Tako, gotovo bajeslovno m0^n°lU.f obeča člvečanstvu glasoviti zrakop ^ vec Bleriot, ki je nedavno prispc. aeroplanom v New-York. Ce se govo prerokovanje Obistiniti, ' potem bomo lahko hodili v Amer na izprehod. ‘Biografija vojne literature, shingtonska državna biblioteka Ija že od leta 1918. skupaj vsa K ževna dela, ki se nanašajo na Prvo leto je bilo v biblioteki 2°' 0-knjig, ki so pisale o vojni. Leto ^ zneje se je ta število podvojilo.^ ^»U se govori, da je v tej biblioteki °afi. 75.000 knjig, ki Vsebujej® vojno • divo. * Vremensko poročilo. Ljubljana, dne 11. marca 1922. Kraj Ura Tlak zraka Tumi!, zraka c Veler Oblačnost 0-10 jadanEi®- r 7414 8-0 sever del. obl. —' Ljubljana 14 741 2 16-8 jugo. zap. pol. obl. ^—■ 21 741-9 ll-o brez vetra jasno Zagreb 7 766-9 100 n del. obl. Beograd 7 766-6 130 jugo zap. oblačnd Dunaj 7 798-8 70 zapad dež Innsbruck 7 7693 30 brez vetra oblačno Praha 7 — — — __ Opomba: V Ljubljani barometer nestanoviten, temperatura Štev, » C- N. in A, M. Wllliamscm: Cesaričini biseri. (Dalje.) , 'Seveda moreva, ti nespametno uete. Nic se ni zgodilo.« Roger jo je oržal v objemu. Poljubljal jo je prek-»Prek dokler ji ni pošla sapa. »To, «ar je bilo, je samo izčistilo zrak. In fdo dekle Je zaradi mene ma-*ari lehko morilka. Obdrži si jo za ffio°— ak° h°čeŠ‘ l2UČi j0 za *Sai «1 ,grda’! In tudi izmed ti- ni, ki lehko imaš za dekle. Zdi 2? da mora biti iz najboljših slojev. Morda « n n*?? d.°.bro’ stori ž nJ'°» karkoli se US1- Ali morem it! še deli" da ti Pokažem svoje kesanje?« >Ne Roker, ne moreš —« In Be-vro+ akrila obraz za njegovim Vratom. »Obožavam te!« Dri-^dsi}da !e oči' ko Pa Jih Je od-]e s*uoaino zagledala preko Role l*V da.Se ni nič zgodilo« med njo ona m xJern‘ Za vest, da ima tudi Je ’. »rešiti« človeško bitje, jo testno a.la z blaženstvom, in pre-tako i-Sti p 'e zdelo, biti oboževani + • r ]e RI° obožavala svojo Jo jP n?1C0‘ Gotovo da, tudi Roger lev tfc+ l ab tu Je bila Bever-Klo i« k* J*e dvi’snila k njemu oči. Kada Sl?tatraIa njo za višjo od sebe. kjer le st°Piia Beverley v sobo, lo « Je kravala sestra Lakeova, De tUprle vanj° sirotine velike čr-v i« j’ Podobno kakor oči svečenice Snn 0ginje, ki je »prišla na zemljo«. R°ger-ia Sandsa je čutila, ihai r s tem, kar more storiti za °tel° °’ Bogu dobroto, da jo je Kakor hitro je bilo Kloji dovolje-T? govoriti, je hotela pripovedovati J-spe Sandsovi o sebi. V zgodbi nje-osemnajstletnega življenja ni '° na prvi pogled nikakega roma-Jr ali skrivnosti. Mati ji je bila preden je dopolnila tretje lezi toda Klo jo je »pomnila prav th * ^e’ da Je imela njeno fo- . Srafljo (slabo fotografijo mlade v *}e z dojenčkom v naročju), mar-» “ Pomnila je celo barvo materinih a$ in oči. Oh, kako lepa je bila. Nje-J lasje niso bili temnordeči kakor ""tOjini, ampak zlati, in oči bob rjave vjjgo sive. Jedva štiriindvajset let je ^‘0 mamici, ko je umrla. Klo je ino-pda priznati, da ima večino svojega ?Danja o materi od Častitih sester, 51 skrbe za sirote. Da, revica je bila zgojena v sirotnišnici. O svojem ac©tu ni vedela ničesar, razen, da P je mamica »izgubila«, še preden ! vagledalo rev5šie luč sveta, in da bil iz »Amerike«. Skoro gotovo se k Pisal Riley, ker je bila mati gospa "Uleyeva, in Klo so krstili za Clo-akho, ker je bilo to ime »stalno v niamičini rodbini«. M Sestre so bile zelo dobre z njo. ^ti je bila predala Klojo njihovi Ifti i’ kier je stanovala in tudi zbo-eia v Sirotiščni ulici. Tisto malce, r31" je imela denarja, je naložila za ^jtroka v banko. Sestre so vedele, ra ie bila mati gospa; toda siroticam kai, namenjeno, da vstopijo v Kako službo, kadar dorastejo. Kloje 1 mikalo, služiti za deklo, in tudi -estre ji niso prigovarjale; ko je dopolnila šestnajst let, so ji našle j^estc) »družabnice« pri stari dami. je zdržala pri nji malo manj ko ve leti. Nato je pobegnila ter se odjedala v Zedinjene države, v deželo svojega neznanega uceta: šestdeset funtov je bilo vse njeno imetje. Ko je začela stradati, je pograbila prvo. kar je našla, in postala uslužbenka pri Moretonu & Payntorju. »Plačo sem imela takšno, da se skoro nisem mogla hraniti in oblačiti,« je razlagala Klo s svojim bogatim, mehkim glasom, nekam preglobokim za tako mlado in drobno dekletce. »V Novem Jorku pa je treba človeku obojega. Tako lačna sem bila vedno, da sem skrila vsako skorjico, ki so jo pustila dekleta na krožnikih. Tisto moje oprezanje za ostanki je menda zbudilo med njimi misel, da sem pretkanka. Zdelo se jim je tudi, da viham nos. Jaz! Morda so me obsodile zato, ker nisem znala govoriti ž njimi po domače. Res pa je, da sem enkrat nekaj ukradla. Neki dan po kosilu je ležal pod mizo dolarski bankovec. Namestu, da bi izkušala najti lastnico, sem ga vteknila v žep. Mešati se mi je moralo v glavi, predraga .gospa Sandsova, drugače ne bi storila tega! Zvečer, ko bi se morala vrniti domov, sem šla v gostilno jest. Zajedla sem ves dolar, tako, da ga ne bi mogla vrniti, niti če bi se bila premislila drugi dan. Nu, in drugi dan je bil tisti, ko ste me našli. Bila sem tatica, in tudi dekleta so vedela, da sem, čeprav ni bilo dokaza; zdelo se mi je, da mi ne preostane druzega. nego smrt. siroti izgubljeni!« Beverley je bila medtem pri Moretonu če Payntorju že davno vse uredila glede Kloje. Ko se je zvedelo, da jo je vzela gospa Roger Sandsova k sebi, je postala ubožica svojim nekdanjim sovražnicam takoj romantična junakinja. Beverley je povedala dekletu, da ji ne bo treba iti stran, kadar ozdravi, ampak bo < lehko ostala pri nji za »nekakšno | tajnico«; malo je manjkalo, da ni : Klo Rileyeva umrla od te vesele no- : vice! Do konca maja so se Kloji zara- ^ stla polomljena rebra. Ko je prvikrat vstala in se napravila, da bi šla doli, k skupnemu zajtrku, in se nato peljala z dobrotnico v avtomobilu na izprehod, je bila povsem drugačno dekle nego tisti zdrobljeni človeški kupček, čigar kri je pokvarila blazine Beverleyinega avtomobila. * Smrt na tračnicah. Pri ž.iškov-skem predoru, nedaleč od Prage, so našli na tračnicah razmrcvarjeno truplo neke ženske. Tzprva se je misiilo, da se je izvršil samomor, toda kmalu je bilo ugotovljeno, da je nesrečnica Marija Balazc, kmetica iz Slovaške, ki je nameravala potovati v Ameriko.. V Pragi se je v neki gostilni sešla z dvema vojakoma, ki sta jo potem spremila do tračnic. Tam sta ji vzela 16.000 čehoslovaških kron in 10 pahnila na tračnice, kjer jo je bližajoči se vlak povozil in razmrcvaril. * Stavka kaznjencev. V Moskvi je pričelo stavkati 35 političnih kaznjencev. Stavka se je pričela vsled tega, ker so kaznjenci culi, da bodo deportirani v Turkestan, kar pomeni zanje toliko, kakor smrtna kazen. Zenska — minister. Dvoje kanadskih provincij je pozvalo v s\oj ministrski kabinet dve ženski, prva je bila Mrs. Raiph Smith iz Vaneouvera, a sedaj je prišla v kabinet tudi Mrs. Irena Pariby iz Alberte. Ona je nečakinja kapetana Marryata, kateri je pisal izvrstne pomorske romane in tako uvedel v Kanado književnost. Poverili so ji resort zdravstva. * Bogastvo avstrijskih kmetov. V »Politikenu« je izšel članek, o katerem se trdi. da so avstrijski kmetje do sedaj izvozili v Dansko prašičev za 30 milijonov danskih kron, kar znaša v avstrijski valuti preko 40 milijard. Med tem ko Avstrijci tožijo, da nimajo mesa, si njihovi patrijotski kmetje služijo velikanske vsote in draže cene mesu in lastni zemlji. ® Bogat krvnik. Najproduktivnejši krvnik je bil doslej egipčan Acbmari, ki je umrl 1. 1912. On je s svojo večletno prakso spravil 578 ljudi na oni svet. Pravijo, da je 7 naj večjo hladnokrvnostjo vršil svoj posel. Dobil je seveda za to dobro plačo, potem pa je prodal še vrvico in obleko obsojenčevo. Razun tega je obdeloval tudi svojo zemljo v Gizehu. Umrl je kot bogataš ter zapustil 10.000 funtov šterlingov, kar znaša čez :o. niiljonov naših kron. * Nesrečni telefon. I. Pescetu, šoferju brooklynske garaže je telefon provzročil ločitev zakona, tožbo in zapor. Njegova žena ga je namreč pose-tila v garaži, da ga povpraša, kakšno meso naj kupi za nedeljo. Ker tisti hip Pesceta, slučajno ni bilo v pisarni, se ona vsede, da ga počaka. V tem zazvoni telefon. Žena radovedna kdo želi govoriti z njenim soprogom, stopi k telefonu irt se oglasi. Toda, kaj pa je to? Z obeh strani se je glasil odgovor: »Tukaj gospa Pešce!« Ženi se nista kregali, nego napravili sestanek in dvignil tožbo na ločitev zakona radi bigamije moža. Ono, ki ga je po-setila v garaži, je Pešce poročil leta l919> ono- bi se je oglasila na telefonu, pa 1. 1921. — Pesceta so zaprli. Pasja oboževalka. V Londonu živi neka gospa Scotb, ki se bavi edino le z vzgojo polarnih psov. V to svrho je dala zgraditi v nekem londonskem predmestji posebne barake j in kolibe, ki so polne severnih psov, j tako da je vsled raznovrstnega lajanja j in tuljenja strahota tam okrog hoditi. Ona teh psov ne goji v kake trgovinske svrhe, nego zgolj iz ljubezni. Kadar gre na izprehod jo vedno spremlja najmanjdeset velikih psov. Karakteristično je, da Ser 1 mrzi vse moške in govori z njimi le takrat, kadar ji doneso v prodaj kakega nove vrste psa. Ona žvi samo za pse, radi psov in ljubi tudi smo pse, ki so ji izredno ndani. Gospej Scott se nikdo ne čudi, ker je stara in grda. * Komunisti proti rdečem fraku. V Liibecku je bila te dni slavnostna seja mestne korporacije. Seja se je vršila po stari šegi ter je predsednik prišel v spremiva služabnika, ki je nosil rdeč frak. Ta frak je komuniste | tako razburil, da so začeli kričati in j zahtevati, 'naj ga sluga takoj odloži, j Končno je senat izjavil, da bo nabavil j za služabnike drugo obleko, s čimer I je bil spor s komunisti poravnan. * »Moderni ples«. V Miinchenu je j bil te dni aretiran neki plesni učitelj j z imenom Huber, ker se je bavil s po- j učevanjeni plesa, katerega je on imenoval »goli ples«. V svojo plesno šolo je sprejemal deklice s 17. leti, katere so pred njim plesale popolnoma gole, dočim se je učitelj nahajal samo v plavalnih hlačicah. Ta njegov »pouk« je trajal precej dolgo, dokler mu slednjič ni prišla policija na sled. On je aretiran, toda brani se s tem, da je to »moderno« in da je to njegov najnovejši izum v plesni umetnosti. Ta slučaj, je izzval vsepovsod veliko zgražanje in gotovo je, da temu »modernemu učitelju plesne umetnosti« njegov zagovor ne bo uspel, nego ga bodo brezobzirno obsodili. * Piščanci, ki — pušijo. V Ameriki je nedavno izzvalo veliko senzacijo dejstvo, ko so na nekem kolodvoru izpustili iz vagona dva piščanca in jima dali cigarete. Piščanca sta takoj začela pušiti. Lastnika teh piščancev, ki sta jih tudi naučila pušiti, .sta zakonska Carl in Maria VVilson iz Colura-bije. Eden piščanec sliši na ime Wa-ren G. Harding, drugi pa Tirnic Cox. Smola zaljubljene gospe. Pretečene spomladi seznanila se je na Dunaju gospa Adela Z., soproga' visokega državnega uradnika z elegantnim človekom, ki se ji je predstavil kot Olivier Bjorn. Rekel je, da je iz Švedske in da ima tam velika posestva. Razmerje je postalo kmalu intimno. Za sestanke sta si najela posebno sobo. Obiskovala sta dunajska nočna zabavišča in Bjorn je začetkom izdal veliko denarja, pozneje pa je znal tako urediti, da mu je zaljubljena gospa izdajala s časom 410.000 kron s katerimi je špekuliral na borzi. Nekega dne je pozval Bjorn svojo ljubico, naj gre 7. njim v gledališče, ter jo prosil, naj se kar le mogoče nališpa. Z. je res vzela s seboj dragocenosti, ki so bile velike vrednosti. Pred vstopom v gledališče sta obiskala svoje gnezdo in tu je Z. zaspala. Prebudila se je šele drugi dan in opazila, da so izginile vse njene dragocenosti, vred-ae rn.ihjon kron. Z. je mnenja, da ji je Bjorn dal uspavalno sredstvo ter jo potem okradel. Preiskava je hitro dognala, da je omenjeni Bjorn neki Geza Maday, katerega zasleduje tudi curiška policija radi ponarejevanja čekov. Madlayev sokrivec, neki Bern-klan, ki je prodal del ukradenih stvari, je pobegnil. Madava pa so ujeli in tirali pred sodišče. On se zagovarja s tein, da mu je gospa Z. sama dala denarja, da špekulira na borzi ter mu je obljubila dati v to svrho tudi svoje dragocenosti. Radi tega se je smatral upravičenim prodati nekaj njenih stvari. Po nočnih lokalih sta potrošila večkrat en sam večer po 10.000 kron. Ker on sam ni imel toliko denarja, izposodil si ga je od svoje znanke. Trdi, da je nakit, ki ga je vzel gospej Z. vreden k večjem 250.000 kron. Sodišče je to zanimivo razpravo, ki z bengalično lučjo osvetljuje dunajsko družabno življenje, odgodilo do časa, da veščaki (ocenijo ukradene stvari Hupi s e s Proda se: POHIŠTVA. hrastove, masivne spalne oprave, prodam po najnižjih cenah, ivan Andlovič, mizar, Gosposvetska cesta 13, pritlična, vr. 38. 452 POSESTVO, GOSTILNA, HOTEL, GRAŠČINA NA PRODAJ: POSESTVO, 40 oralov z vinogradom, sozdom, njivami, travniki, lepo živino. Cena 2,400.000 kron; GOSTILNA z 22 in 5 orali zemlje; HOTEL z 36 sobami, kavarno, hlevi in vinsko trgovino; GRAŠČINA, posestva, liiše in trgovine, vile, proda Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3. 451 SENČNATE KOSTANJE IN KOLE ZA OGRAJO proda Fran Repič, Ljubilana-Trnovo. 448 EN PAR DAMSKIH RUJAVIH ČEVLJEV IN ZELENA SVILENA OBLEKA se proda. Naslov v upravi. 447 DOBRO OHRANJEN ČRN SMOKING, SALONSKO OBLEKO IN ZIMSKO SUKNJO prodam. Karlovška cesta 8/11. 443 LEPEGA, ENO LETO STAREGA PSA, VOLČJE PASME, prodam. Cena 250 Din. Pes je izboren čuval in se proda le zaradi pomanjkanja prostora. Naslov pove iz prijaznosti uprava »Jugoslavije«. 440 HIŠA Z LEPIM VRTOM na prodaj. Studenci pri Mariboru, Gerenta ulica 12, blizu kolodvora. 438 BLAGAJNA ŠT. 1 nova, zavarovana, se proda. Naslov v upravi lista. 437 PREMOG 5200 kalorij, droban za kurjenje parnih strojev, se proda po Din. 1150 pro vagon. Anton Srebotnjak, Ljubljana. Kolodvorska ulica 31. 434 NOVA, RUMENA DVOVPREŽNA PRSNA OPREMA se proda. Cena ugodna. Poizve se v uprav-ništvu lista. 426 2000 kg KROMPIRJA IN OKROG 2000 kg SENA ZA GOVEJO ŽIVINO se proda. Naslov Vidmar Jakob (vulgo pri Mokarju), Ižanska cesta 42. 424 PRISTNI LJUTOMERČAN novo vino, večjo množino, domač pridelek na razpolago. Na željo vzorci. Naslov v upravništvu lista. 350 HIŠA z lepim trgovskim lokalom na prometnem kraju, 4 minute od električne železnice, se zaradi bolezni zamenja za posestvo na deželi ali pa se ceno proda. Naslov pove An. zavod Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Sodna ulica 5. 433 VINOGRAD S POSESTVOM v okolici Maribora se kupi. Ponudbe pod »Posestvo« na upravo »Jugoslavije«. 446 PISALNI STROJ dobro ohranjen, se kupi. Ponudba z ceno na upravo lista pod štev. 445. 446 OGLJE četudi manjša množina sc kupi. Naslov pove An. zavod Drago Beseljak & drug, Ljubljana, SOdna ulica 5. 435 CEPLJENE TRTE za nov nasad — 7000 kvadratnih metrov — kupim. Ponudbe z navedbo sorte in podlage ter cene pod »Vinograd« na poštni predal 74 v Ljubljani. 399 AMERIKANSKE TRTE divjake dobro ukoreničene kupim par tisoč komadov. Ponudbe z navedbo sorte in cene pod »Vinograd« na poštni preda) 74 v Ljubljani. 400 KUPIM večjo množino »Madriers« in »Bastings« smrekove in jelkove deske, zdravo paralelno p r i m a blago ob progah Zidani most proti Mariboru sledečih dimenzij: »Madriers« 75/220, 77/225 mm, »Bastings« 65/180, 63/178, 63/160 mm v dolžini 4 do 12 rn. Dobava do marca 1922. Ponudbe z navedbo cene, nakladalne postaje, čas dobave pod »Bois en Gros 280- na upravo »Jugoslavije«. 405 Shužbe: DOBREGA KOVAČA sprejme tovarna Bašln i drug, Ljubljana, Sv. Petra cesta 75. IZPRAŠAN STROJNIK IN KLJUČAVNIČAR, vešč vseh strojnih pravil, išče službe. Vstopi lahko takoj. Pismene ponudbe na upravo Jugoslavije« pod »Delo«, 449 DVA STAVBENA KLJUČAVNIČARJA sprejmem v trajno delo in dam dobro plačo. Stanovanje na razpolago, los. Rebek, Cankarjevo nabrežje 9. 442 POZOR! Sprejme se pošten in priden hlapec v službo v trgovino z mešanim blagom. Nastop takoj. Franc Majdič, Kranj. 441 ŠTEPARICA za čevljarsko delo se išče, ali pa učenka za isto delo. Herman, Valvazorjev trg štev. 8/1. 43t LOVSKI PAZNIKI. Dva lovska paznika, stroga in energična, se sprejmeta v službo. Lovišče se nahaja pri Zagrebu, v kraju železnice, postaja istotam. Prednost imata neoženlena. Ponudbe in zahteve plač naj se vpošljejo na; St. Marjanovič, Zagreb, Rainerova ulica 17. 431 KROJAŠKE POMOČNIKE za fino, veliko delo, sprejme K. Pučnik, Sodna ulica 3. 430 VELIKA DOMAČA ZAVAROVALNA DRUŽBA IŠČE ZA ZAGREB: 1.) predstojnika za požarni In življen-ski zavarovalni oddelek, 2.) šefa za knjigovodstvo, 3.) jedno strojepisko in stenotipisttnjo za nemški jezik. Ponudbe pod »Zagreb« na upravnlštvo tega lista. 427 DOBREGA POSLOVODJA zmožnega vse trgovine ter itaijanskega jezika Išče Prva notranjska Izvozna in uvozna gospodarska zadruga v Cirknici. Prvovrstno stanovanje v lastni hiši Prednost ima starejša moč. Ponudbe prosimo zadrugo 391 Razno: POZOR! CENE BLAGU PADAJO! Kostume za dame in obleke za gospode, boljše vrste od 3500 do 4000 kron, izvršuje v najkrajšem času. Prenarejanje iz salonskih sukenj v žakete. S. Potočnik, Šelenburgova ulica 6/L, salon za dame in gospode. 444 OPAL06RAPH v vseh velikostih: The Rex Co. Ljubljana. režice za otroške postelje iz bombaževe vrvice (Baumwoll-schnOro) v vseh barvah se zopet dobe pri tvrdki IV.N* Adamič, Ljubljana, Sv. Petra cesta St. 31 PREKLIC Podpisana Josipi na Bezrukov, r8ovka v Ljubljani, Dunajska 0e*ta št. 6, izjavljam s tem, da so *** moja očitanja proti ge. Mariji 'klavec, trgovki v Ljubljani, radi oiuha in radi tatvin pri ge. Milerjevi neresnična in se za-pljujem ge. Miklavčevi, da je topila od kazenskega posto-Panje proti meni. p^pina bezrukov, roi. Lavrenčič. ZlRaiMO POSLOPJE 1^1 udbe pod ..Mehanična delavnica" Uluhu r‘* Companv, '“Dijana, Kongresni trg štev- 3. oblastveno poverjeni stavbni inženir UUBUAHA HilSerjeva ulica številka 5 SpecljeL stavbeno podjetje za betonska, ielezobetonr ske in vodne zgradbe. vodnih siL Stara vozna FORRIVaiil »m ali Šotorska pokrivala hhm se iščejo v nakup. Ponudbe je nasloviti pod šifro .,Plahte“ na anončno družbo Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg 3. =°0° si priporoča oble znana trvdka R. Ul, Ijlljll linpjeva ulica, Mestni trg, Prc-d Škofijo essasesnsva Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijsko podjetja in razpečava; P* iMov. in igU lis u livarne in domačo vporabo. kovaški premog in Pni premog. Naslovi: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. v Ljubljani, Nunska ulica štev. 19, SEMMERING 2 URI OD DUNAJA NAJKRASNEJŠE SPOMLADANSKO BIVALIŠČE ZA ZDRAVE IN ODPOČITKA POTREBNE Kostanjev let prosto ragon 5n večjs množin* t g-osdM kupi J. Pogačnik, Ljubljana, Dalmatinova ulica l./l. Posredovalci se dobro plačajo. ■»«* Nakup in prodaja vsakovrstnih novih in 2e rabljenih vret ih plaht. Sprejmemo zastopnike2 dobrimi referencami. Ignac Bernfeld, Wien III, Rasu* mefskygasse 27. NAPRODAJ I Vino in žganje Pristno, od 5 Din. liter in naprej prosto trošarine na Jesenicah Ivan Poljšak, Jesenice, hotel Pošta. Gradbeno podjetje ing. Dukič & drug Ljubljana, Resljeva c. 9 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. 5 „VINARIA“ ! J delniška družba vinogradnikov v PTUJU • 0 prodaja na debelo vsakovrstno ^ S vino iz haloških in ljutomerskih goric S S Ugodna prilika za nakup za vinske trgovce in krčmarje. • Krolaiki salon K. PUČNIK, LJUBLJANA Sodna ulica 3 se priporoča za pomladno sezono. Angleško blago — fino delo. Tudi za donešeno biago najboljša postrežba. Stalsito nameššeRsefin pBačevalnS pogoji po kuBantnem dogovoru. Dne 16. marca 1922 ob 10. uri se vrši na veleposestvu Hotemež pri Radečah-Zldanimost ustmena prostovoljna javna dražba za sledeči les: 3000 plm borovega lesa na štoru 2000 plm bukovega lesa na štoru 1000 plm kostanjevega lesa na štoru 6000 metrov drv za kurjavo, 80 % do 90 % bukovega lesa, sečnja takoj 1922, izvoz do 31. decembra 1923. Zdražitelj lahko vzame le ene vrste ali eno množino zgoraj omenjenega lesa. Zdražitelj ima takoj po končani dražbi vložiti pri upravi veleposestva Hotemež 10 % vzklicne cene kot varščino, katera ostane pri upravi do končnega spravila lesa iz gozda. Dražbeni in nadaljni pogoji so interesentom na razpolago pri upravi veleposestva Hotemež. Gozdna uprava Hotemež, dne 6. marca 1922. ijPSicjaoopooppopaoppppagppnnpna Parna žaga FRAN RAVNIKAR a 3 a '3 mestni tesarski mojster Igralne karte 3 LJUBLJANA asosai Linhartova ulica štev. 25 kupuje po najvišjih dnevnih cenah rune vrste okroali les. kakor luAi r.U " 1 " * gozdne parcel*. ........... Edvard Skopek urar Ljubljana, Mestni trs 8. Velika zaloga ur, zlatnine, srebrnine in optike. Lastna strokovna delavnice. • • Cene nizke. ORIENT,' med. trg. šped. In Sklad. d. d. podružnica, meda transporti, zbirni promet, lubljana, Sodna ulica št. 3| £>r-po,red-one- «>*«*»• tel. Inierurb. 463. | lesnih Industrije**. Jadranska banka Beograd. ■ ; Delniška gfavnfca: Din 30,009.000. Rezerva: Din 15,000.000. Podružnice: Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb. Naslov 2a brzojave: JADRANSKA. Naslov za brzojave: JADRANSKA. AFIURANI ZAVOD: FRANIC SAKSER STATE BANK 82 CORTLAND STREET, NEW - YORK CITTT. Zn prodati. Lepa hiša s približno 1 oralorr zemlje, 3 oraJi velikega gozda za posekati; ena hiša s kovačnino in z lepimi stavbnimi prostori, eventuelno primerni tudi za stavbo tovarne — proda se tudi posamezno. Oddaljeno je vse l/i ure hoda od MARIBORA. Ponudbe pri MARIJI RIEDL, POBREŽJE pri MARIBORU. Žrkov.ka cesta 21. s tremi hišami, vsem gospodarskim poslopjem, 2 vinograda, gozd, travniki in njive, skupaj 36 oralov. Vse v najboljšem stanju. Stanovanje takoj na razpolago. Oddaljeno pol ure od postaje Celje. Vpraša se pri podruž-nici »Jugoslavije* v Celju. ►N Pozor! r+ "■» Šivalni stroji so dospeli v B ^ vseh opremah za rodbinsko ^ In obrtno rabo, istotam za EjJ d čevljarje in krojače. g »30SIP PETELINC.I ^ L3U&UANA. Sv. Petra nasip. LOKAL vetel, suh, 150—130”, se išče za mirno, prijetno podjetje takoj. Event priklopitev k 2e obstoječi tovarni ni izključena. Dopisi z natančno navedbo ?li je tok že pripravljen, ozir. ako se lahko upelje, nadalje o legi in velikosti lokala naj se pošlejo pod _ ,WIRKWARENFABRIK« 1643 na | UobSjaiia, JOSpt«!a 8 Annoncen - Expedltlon EDUARD » cesta BRAUN. Wlen l„ Strobelgasse 2.1 319 TELEFON ima v zaiogi tvrdka Kmet & Co., cesta 319 ODLIKOVANA TVORNICfl „MARASKINA“ I FINIH LIKERfl G. S. MATflVCJLJ KR. DVORSKI LIFERANT ŠIBENIK DALMACIJA Brzojavi: DISTILERIJA. I lili; lili il Hagradena na suim izložbama največim odlikovanjima. Rakije svake vrsti — Svetski „Maraschino“ — Ekstrakt od Maraške — Ekstrakt od Charry-Brandy — Cognac !*• Medicinal, p vorazredni produkt — Cognac Dal-matia vieaus, obljubljena marka — Cremes doubles, likeri izvanredne finoče — Svakovrsni najfiniji likeri — Esencije od punča — Sirupi od voča — Limunade CENIK NA ZAHTEVI ssss: CENIK NA ZAHTEVI „Morana.“ »MORAN/V* temeljito uničuje stenice in njihovo zalego. o°o Naroča se pri Mar. Škrinjar, Trst, =p-Castaldl Pri vetjih naročilih popust, trgovcem rabat Išče so ZASTOPNIK za JUGOSLAVIJO. Ponudbe direktno na zgornji naslov. in kože divjačine sprejme v stroj, barVO in izdelavo krznarstvo ROTt Ljubljana, Gradltte 1 kupuje kože divjačine po najvišjih dnevnih cenah. Sprejema moderniziranje. Lisičje koie sažsssasasss Bukove, smrekove in hrastove hlode kupuje v vsaki množini po najvišjih dnevnih cenah |.ian tovarna parket in parna IVdfl tflSKfl) • • • • • žaga • • • • • Ljubljana, Kapital: 20,000.000 kron. Rezerve okrog 6,000.000kron* intfrgsna s&iposf S Hruars^c BSftomptno backo In Srbsko banko V Zagreba. Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 1. Izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. Denarne vloge. Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut. Eskompt menic, terjatev, faktur. Akreditivi. Borz& Glavni in odgovorni urednik Zorko fakin. izdala konzorcij dnevnika »Jugoslavija«. listo »Zvezna tiskarna« v UubHa0**