c' A m Kit. > H! P»#P !?£. !'V'^'F.«V,r'/ XXVIII. IZVESTJE DRŽ. MEŠČANSKE ŠOLE V KRŠKEM >v/čk:-,, iiCvi is / ■- ■'1 • "■ * 1 -i''P sMjlijfc "i ’|;-y ''' «kij--* J -0-\ ''' * v \i^->V». ' ■»* • v w •£. ~P- öifaVWy 7 # - \J fa>v %, ti Vu.:v'. • H. • 'V' s ' . ./ . /• ' J. i fj-ii %■. * S«? K fj&l&raCQ nv'v/f *iJ ifer r;;' . :■ SKlp 0mkm .vi h?' **>~\ ‘tv.- •' ,5 V' :•• >• w• n• v?v' - ^■ 's«..- ' &i$', ■ }^ i t'Wk^tö ;' Hjy- •'] ;i . ^u/M*..-\:>-:i:%f£.; v. •;v.r * v.. i:;;,»f, Ä. W}?$\ ■ . ' - m mK >* 1 »»»f 11® SNKP «w Ä»l Dvajsetosmo letno poročilo državne meščanske šole Martina Hočevarja v Krškem za šolsko leto 1936.~37. IZDANO OB ŠESTDESETLETNICI ZAVODA. V Krškem, na Vidov dan 1937, Izdalo in založilo ravnateljstvo državne meščanske šole Martina Hočevarja v Krškem. Tiskala tiskarna br. Rumpret v Krškem (predstavnik Ivo Rumpret). Ob šestdesetletnici Z večno pesmijo ovijamo žene, ki so nas dale svetu, a svoje duhovne zibeli skrunimo navadno z mrtvimi, preračuna- nimi izrazi. Ko govorimo o šolah in drugih kulturnih zavodih, navadno niti ne slutimo, da govorimo o svojih duhovnih materah. Šestdeset let je šestdeset silnih trenutkov med nekdaj in sedaj, trenutkov, ki so življenje in zgodovina. Šestdeset dolgih let je že preteklo, kar stojijo zidovi krške meščanske šole, skozi šestdeset let že utripajo v učilnicah mogočnega dvonadstropnega poslopja nadepolna otroška srca v hrepenenju po znanju in omiki, šestdeset let že uživa mesto Krško in okolica blagodat ustanove, ki sta jo poklicala v življenje mecena krškega mesta, g. Martin Hočevar in njegova soproga gospa Josipina. Zakaj je dobilo mesto Krško kot prvo med Slovenci meščansko šolo? Na to vprašanje nam daje najboljši odgovor zgodovina našega mesta, ki je zelo pestra, mnogovrstna in zanimiva, ki dokazuje, da so prebivalci mesta čestokrat posegali v potek dogodkov politične, zlasti pa literarne zgodovine med Slovenci. Radi tega si bomo ogledali bežno naj-preje zgodovino mesta, nato pa meščanske šole. I. Krško je eno najstarejših mest v Dravski banovini. Začetek sega za dobro tisočletje nazaj, ko so vazali nemškega cesarja Arnulfa gospodovali gradovom in graščinam na Posavju. Žal se za najstarejšo zgodovino Krškega niso ohranili kaki važnejši dokumenti, iz katerih bi bilo posneti prvi razvoj. Najstarejše, in to tri pergamentne listine iz prve polovice 14. stoletja, so ohranjene v zbirki nekdanjega kranjskega zgodovinskega društva v seriji srednjeveških listin s sledečimi datumi: 9. marec 1320., 22. junij 1320. in 24. december 1322. Sam Valvazor, znani zgodovinar, ki je živel in umrl v Krškem, ne ve povedati več kot to, da so prvotno bili lastniki krške graščine solnograški nadškofje, v 14. stoletju pa neki „Herr von Oesterreich“, ki jo je zastavil celjskemu grofu Hermanu. Leta 1373. je bil grad s trgom vred že v popolni lasti celjskih grofov. Že v tedanji dobi se je moralo Krško lepo razvijati, kajti pismo celjskega grofa Friderika II. govori o razvitem usnjarstvu in krčmah v Krškem. To je bilo povsem možno, kajti promet, ki se je vršil izvečine po Savi, je Krškemu naravnost nudil najlepše razvojne prilike. Da gospodovanje celjskih grofov v Krškem ne bo ostalo v zgodovini nikdar pozabljeno, je pripomogla tragedija Veronike Deseniške, ki je bila deležna okrutnih dobrot celjskih grofov tudi v krškem gradu. Za poslednjim Celjanom je prišlo Krško v last Habsburžanov. Nadvojvoda Ferdinand in Karl ter cesar Maksimilijan so priznali mestu razne pravice in privilegije, med drugimi pravico sodstva, ki jo je izvrševal mestni sodnik. Listinam z grbom in imeni preje navedenih nadvojvod je žal odstranjen nadaljnji tekst, v katerem so bile pravice dobesedno navedene, manjka pa jim vzporedno s tem tudi kraj izdanega originala in datum. Šele listina, ki jo je izdal 5. marca 1477. 1. nemško-rimski cesar Friderik, potrjuje, da so prišli k njemu krški sodnik, svetnik in meščani ter ponovno zaprosili za potrditev starih pravic in privilegijev ter za dosego novih. S posebnim ozirom na škodo, ki so jo Krčani utrpeli od Turkov, je odredil, da se Krško uredi za obrambo in naj se v ta namen zgradi obrambni zid z utrdbo. Notranji del z zidovjem je proglasil za mesto Krško, vse one, ki že prebivajo ali se bodo v mestu šele naselili, pa za meščane. Kot meščansko zemljo pa je določil posest okoli mesta, do koder segajo polja meščanov. Meščanom krškim in potomcem je priznal vse meščanske privilegije, svoboščine, pravice in stare običaje, kakor jih je imelo mesto Celje, in jim dodal še novih pravic in to: pravico do pobiranja mostnine in trž-nine ter obrtniške in rokodelske pravice. Voliti so smeli iz svoje srede sodnika in svetnika. Z istim aktom jim je dovolil pravico do obeh letnih sejmov in sicer poleti na dan sv. Ulriha (4. julija) in jeseni na dan sv. Luke (18. oktobra). Da bi pa ne ostali novi meščani brez mestnega simbola, jim je Friderik podelil mestni grb, ki ima na levi stra- MARTIN HOČEVAR. ni podobo mestnega patrona sv. Janeza Evangelista z zlatim kelihom in tremi kačami, na desni strani grba pa cerkev. Dne 10. junija 1495. so bile glede na škodo, ki so jo utrpeli Krčani po požaru ob navalu Turkov, pravice ponovno potrjene; 5. novembra 1530. so dosegli pravico do tretjega letnega sejma na dan sv. Florijana (4. maja), 28. avgusta 1563. pa poleg dotedanjega rednega tedenskega tržnega dne ob sobotah še enega, ki se od tedaj dalje ponavlja ob sredah. Leta 1611. so Krčani odstavili sodnika Mihaela Troyerja. S pismom z dne 29. septembra 1611. so objasnili vzroke deželnemu vicedomu v Ljubljani in ga opozorili, da imajo pravico iz svojih vrst voliti sodnika in ga tudi odstaviti. Pravice odstavitve so se poslužili, ker je imenovani sodnik stare krške meščane zapiral skupno s tatovi in jim nalagal silno visoke globe. Ker je v začetku leta 1732. Krško dobilo vojaško posadko, obstoječo iz 13 mož in enega stotnika, ki jih je grof de Planna nastanil v mestu in so morali Krčani skrbeti za njihovo hrano in stanovanje, so se obrnili na deželnega vicedoma s prošnjo, da bi jim odvzel breme, ki ga ne morejo prenašati. Ali so vtem uspeli ali ne, zgodovina molči, ker so zadevne listine izgubljene. Da so Krčani že več ko pred 200 leti posvečali skrb bolnim in onemoglim, kaže pismo, ki je v originalu ohranjeno iz 1. 1724. V njem poročajo grofu Thurnu, vicedomu v Ljubljani, da krška mestna bolnišnica nima razen dohodkov iz benificija Jurija st. Rajhenburškega (iz aprila 1537.) nobenih posebnih dotacij. Količina živil, s katerimi je bolnišnica razpolagala, je bila zelo majhna, nasproti temu pa so bili zelo izdatni stroški za duhovnika, cerkovnika in učitelja, katerim je morala dajati bolnišnica v denarju in naturalijah, a je nasprotno izgubila pravico do desetine in morala prenašati še škodo, ki jo je delala mimo bolnišničnega sveta tekoča reka Sava s tem, da je odnašala rodovitno zemljo. JOSIPINA HOČEVAR. Zgodovinska so tla mesta Krškega in okolice tudi zato, ker si je slovenski kmet tu prvič skušal krojiti pravico in so boji za staro pravdo imeli svoje žarišče v Krškem in njegovi okolici. Ker prošnje in pritožbe niso imele drugega uspeha kakor povečani pritisk s strani graščakov, so dolenjski kmetje leta 1515. uporabili zadnje sredstvo za izboljšanje svojega položaja — upor, ki se je naglo razširil in zajel široke plasti kmetskega ljudstva. Prvi uspehi so bili zaznamovani z zavzetjem in oropanjem večine gradov, med katerimi je bil tudi Šrajbarski Tiirn poleg Krškega. Ponoven upor je bil zvezan z uporom hrvaških kmetov 1. 1573. Odposlanci hrvaških kmetov so vodili tajne razgovore z Dolenjci na hribu Libni onstran Krškega. Z združenimi močmi so res zavzeli Brežice, odkoder so odkorakali proti Vidmu in Krškem, kamor so po kratkem prerekanju dospeli s pomočjo broda. V navalu zmagoslavja pa so pozabili na svoje prave namene in je zato vso kmetsko vojsko z lahkoto naskočil in premagal Jošt Thum s 5C0 konjeniki. Kar ni od 3000 kmetov takrat potonilo v Savi, ali bilo pobitih, jih je dal Jošt Thurn pobesiti po krških vrtovih. Ostala kmetska vojska je dobila smrtni udarec na Sotelskem polju, vodja pokreta Matija Gubec pa je, okronan z žarečo krono na glavi, izdihnil na Markovem trgu v Zagrebu. S tem je bila za deset in desetletja zapečatena usoda slovenskega in hrvatskega kmeta, ki sta se takrat dobro razumela med seboj, kajti zveza med njima je že tedaj bila močna in naravna in je pustila sledove v tem, da še danes kmetje in kmetice iz doline Sotle in Krke romajo v procesijah k Majki Božji Bistrički. Tudi izredno literarno preteklost ima Krško. Treba si je le ogledati mestne hiše in pokopališče. Seveda so prvi literarni pojavi v tesni zvezi z verskim pokretom protestantov, ki so imeli v Krškem prav ugodna tla. Verska reformatorja in obenem za Trubarjem književna reformatorja Dalmatin in Bohorič sta delovala v Krškem. Prvi se je rodil v Krškem, drugi v krški okolici. Literarno sta delovala skupno. Nastali sta dve najvažnejši knjigi slovenskega jezika, Dalmatinova „Biblia“ in Bohoričeve „Zimske urice" leta 1584. Dalmatinova biblija, katere natis je stal takrat ogromno vsoto 8000 goldinarjev, se je hitro razširila in je razen protestantom služila tudi katoliški duhovščini v predelani obliki. Zato so ji tudi v protireformacijski dobi prizanesli. Kapucinska knjižnica v Krškem je hranila dva izvoda te biblije, pred nekaj leti so pa odstopili 1 izvod g. dr. Režku v Novem mestu, 1 izvod pa g. R. Engelsber-gerju v Krškem. Dejstvo je, da je bila Dalmatinova slovenščina pravilnejša od Trubarjeve. Bohoričeva zasluga pa je njegova slovnica, ki nam je podala urejen črkopis „bohoričico , ki je slovenskemu narodu kljub svoji nepopolnosti služila skoraj 300 let preko Bleiweisovih Novic do 1.1846. Reprezentant protireformacijske dobe v literarnem oziru, zgodovinar Janez Vajkard Valvazor, je bival in umrl v Krškem; v severni steni mestne hiralnice ima vzidano spominsko ploščo. Na krškem pokopališču je pokopan dr. Janez Mencinger, začetnik zabavne črtice in filozofske povesti v naši literaturi. Na njegovem nagrobniku so tele značilne besede: „Tukaj vstajenja čaka dr. Janez Mencinger, advokat. Svojega življenja pravdo je začel 26. III. 1838. in nedovršeno končal 12. IV. 1912. Bodi mu sodba milostljiva!“ V Krškem je živel od 1920. dalje in 1927. umrl lirik in pesnik „Tihega veselja“, mestni župnik Leopold Turšič. Tudi njegov nagrobnik ima značilen napis, stihe, ki jih je v smrtni slutnji sam napravil, in sicer: Med Vami sem živel, med Vami umrl, bo kdo li za mano si solzo utrl? Ni treba, a kadar greš tod naokoli, vsaj en očenaš mi za dušo odmoli. Blizu Krškega pri Turnški graščini stoji mavzolej nemškega pesnika Anastazija Griina, ki je mnogo občeval s Francetom Prešernom. V dunajskih letih mu je bil Prešern učitelj v Klinkovströmovem zavodu, kjer sta oba navdušeno čitala in študirala Valvazorja. V političnem oziru je bilo važno leto 1848. Značilen je oglas A-nastazija Griina, ki je tedaj s tiskano okrožnico „An meine Slowenischen Brüder“ vabil slovenske poslance na frankfurtski drž. zbor, češ da nimajo Slovenci ničesar pričakovati od drugih Slovanov, predvsem od Rusov. Slovenski poslanci se niso odzvali in tako so že tedaj dokumentirali svojo vseslovansko misel. Vsa ta na kratko nanizana zgodovinska dejstva nam pokažejo, da sta Krško in njegova okolica po svoji posebni zgodovinski tradiciji tesno zvezana s socijalnim. historičnim, literarnim, gospodarskim in celo političnim razvojem celokupnega slovenskega naroda. Radi tega je bil u-krep prosvetnih oblasti in merodajnih lokalnih faktorjev pred šestdesetimi leti, da dobi mesto Krško ravno vsled svoje zgodovinske tradicije prvo meščansko šolo, popolnoma utemeljen. II. Novi rodovi se morajo izobraževati v znanosti in umetnosti, da lahko služijo nekdaj koristi in napredku človeške družbe. Popolne vzgoje in pouka pa družina, iz katere izhaja znanja potrebni otrok, sama po sebi doraščajočemu dati ne more. Mnogi otroka učiti ne znajo, drugi ne utegnejo, pri drugih zopet ni volje za tako delo. Da bi oskrbeli otroku domačega učitelja, zato ni gmotnih sredstev. In tako je nastala socijalna ustanova šole, in sicer na pobudo družine, cerkve in države. Naš veliki vzgojitelj A. M. Slomšek pravi: „Šola je dragocena njiva, v kateri je zakopan za mladino zaklad. V šoli se bistre glave in žlahtni srce. Šola je sadonosnik, učitelj pa njegov pridni vrtnar. Doma se nauku naredi le dobro dno, v šoli se postavi nov čeden stan.“ Zavedajoč se navedenega so Krčani že zdavnaj polagali veliko važnost na šolanje svojih otrok. Po listinah se da ugotoviti, da sega začetek krške ljudske šole v drugo polovico 16. stoletja. Leta 1551. je ustanovil namreč Adam Bohorič v Krškem učni in vzgojni zavod za sinove dolenjskega plemstva. To Bohoričevo šolo je obiskoval tudi Jurij Dalmatin do svojega 18. leta. Ko je postal Adam Bohorič ravnatelj deželne latinske šole v Ljubljani, so poučevali na krški šoli, zlasti v času protireformacije, redovniki. Do pričetka 19. stoletja se je imenovala šola mestna trivijalna šola. Po letu 1803. je dobila ime ljudska šola in pouk so prevzeli posvetni učitelji. Leta 1877. se je preselila takrat še štiriraz-redna ljudska šola iz svojega starega poslopja v novozgrajeno dvonadstropno poslopje, ki ga je dal sezidati za ljudsko in meščansko šolo na lastne stroške blagopokojni g. Martin Hočevar, ki je izprevidel potrebo višje organiziranega učnega zavoda za Posavje, kjer bi lahko nadaljevali šolanje marljivi in nadarjeni učenci ljudskih šol iz Krškega, Leskovca Vidma in Rajhenburga. Bivši avstr. šol. zakon iz 1. 1869. in bivši kranjski dež. zakon z dne 19. IV. 1873. sta zahtevala, da se mora ustanoviti po možnosti v vsakem šolskem okraju meščanska šola, ki naj nudi učencem priliko, da si pridobijo za praktično življenje zaključeno in zaokroženo višjo splošno naobrazbo kot jim jo more nuditi ljudska šola. Tej zahtevi je najpreje ugodil krški šolski okraj. Blagopokojni g. Martin Hočevar je dal na lastne stroške sezidati za ljudsko in meščansko šolo dvonadstropno poslopje in ga leta 1877. podaril krškemu šolskemu okraju. Leta 1937. je torej 60 let, kar je bilo poslopje dovršeno in izročeno svojemu namenu. Tozadevna podarilna listina blagopokojnega Martina Hočevarja z dne 29. IX. 1877. ter pismena zaveza okr. šol. sveta kot prevzemnika poslopja glede vzdrževanja ustanove iz istega leta se nahajata v zemljiškoknjižni zbirki listin tuk. sreskega sodišča. Po obeh listinah je poslopje namenjeno za večne čase ljudski šoli in samostojni trirazredni meščanski šoli. Četrti razred je samostojna ustanova pok. gospe Josipine Hočevarjeve iz 1. 1903. Meščanska šola je slavila pred desetimi leti petdesetletnico svojega obstoja. Za zlati jubilej je izdala obširno letno poročilo, ki vsebuje med drugim tudi izčrpni zgodovinski pregled o razvoju zavoda od leta 1877. do 1927. Radi tesno odmerjenega prostora v tem letnem poročilu mora žal izostati zgodovinski opis za to dobo. Ker so bile razmere ob zlatem jubileju šole bistveno drugačne od današnjih, ko se mora šola stisnjevati v ostro začrtane meje šolskega proračuna, radi tega šola letos ob proslavi šestdesetletnice dne 5. in 6. junija ni mogla nuditi učencem in učenkam skoraj ničesar, dočim so bili za petdesetletnico pogoščeni ter je poleg tega prejel še vsak za spomin kozarec iz brušenega stekla z vtisnjeno jubilejno letnico. Proslava petdesetletnice se je vršila na zelo slovesen način dne 28. in 29. maja 1927. Gospoda velikega žu- KRŠKO V ZAČETKU 18. STOLETJA. IVAN LAPAJNE. pana ljubljanske oblasti je zastopal pri proslavi šef prosvetnega oddelka g. dr. Karel Capuder, prosvetni oddelek pa referent za mešč. šole g. Kunaver Pavel. Navzočih je bilo mnogo bivših učencev, ki so zavzemali v jubilejnem letu šole odlična mesta v državnih in privatnih službah. Ob petdesetletnici šole so živeli še: prvi ravnatelj krške meščanske šole g. Ivan Lapajne, drugi ravnatelj g. dr. Tomaž Romih, šol. nadzornik g. Ljudevit Stiasny, ki je med vojno v letih 1915.—1919. poučeval na mešč. šoli, mestni župnik in katehet č. g. Leopold Turšič in vpok. župnik č. g. Ivan Renier. Prvi je umrl dne 19. nov. 1931. v 83. letu starosti, drugi dne 15. dec. 1935. v 82. letu starosti, tretji dne 6. marca 1936., četrti dne 30. maja 1927. in peti pa dne 4. dec. 1934. Po-smrtnice teh za krško mešč. šolo velezaslužnih mož s podrobnim opisom njihovega delovanja se nahajajo v letnih poročilih zadnjih let. Šestdesetletnico obstoja zavoda je slavila šola v dneh 5. in 6. junija 1937. z akademijo v sokolski dvorani, svečano službo božjo v mestni župni cerkvi, šolsko proslavo v šoli in razstavo risarskih in ročnih izdelkov. Meseca julija in avgusta 1932. je poveril tehnični oddelek kr. ban. uprave na pobudo g. sr. san. ref. dr. Vidmarja in vsled zahteve higijenskega zavoda v Ljubljani zidavo prizidka v II. nadstropju za prepotrebna dekliška stranišča, ki jih šola do tedaj ni imela, tvrdki Josip Ciuha [iz Laškega. Prizidek je stal 32.666'19 din. kolavdiran D,. TOMAŽ ROMIH. 'e P° b3"- S V' N°' 4905/8 z dne 23. XI. 1932. Dne 25.1. 1929. je umrl v Krškem g. Ivan Globočnik, veleposestnik na Dobravi pri Kostanjevici. V svoji oporoki z dne 10. VII. 1928. se je spomnil meščanske šole, kateri je zapustil vinograd in travnik v Trški gori z določbo, da se prodata in izkupiček naloži za dobo 10 let. Po JOSIP VUTKOVIČ. preteku teh let se naj obresti porabijo kot stimpendium za pridne učence meščanske šole v Krškem, ki so doma iz Kostanjevice, če teh ne bi bilo, pa iz Krškega. Kot prvega reflek-tanta za to ustanovo je določil pokojni Ivota Rumpreta, ki naj uživa stimpendij do svojega 22. leta. Zemljišče se je prodalo na javni dražbi v oktobru 1929. za 40.000 Din. Ustanovo je sprejel g. vel. žup. lj. obl. pod štev. P. br. 2992 z dne 15. VII. 1929. Omeniti je tudi treba smrt treh žena, katerih imena so tesno povezana z imenom meščanske šole, ki so bile svojim možem neutrudljive pomočnice ter v predvojni dobi vnete sodelavke pri dijaški kuhinji, in NASTAVN1ŠKI ZBOR V JUBILEJNEM ŠOLSKEM LETU 1936.-37. Stojijo: Žabkar Josip, Stiplovšeb Fran, Bitenc Drago, Gliha Dragotin. Sedijo: Fene Julija, Filipič Ivan, Vutbovič Josip, dr. Fene Rajko, Štupica Marija. sicer: gospa Julija Lapajne, ki je umrla dne 21. VI. 1931., gospa Ana Romih, ki je umrla dne 12. XII. 1933. in gospa Jožefa Žabkar, ki je umrla dne 7. VI. 1937. Vse tri pokojnice, ki so slovele radi svoje dobrosrčnosti in blagega značaja, bo ohranila krška mešč. šola v trajnem spominu. Ob koncu svojega šestdesetletnega delovanja prosi meščanska šola vse tiste, ki so ji stali do sedaj ob strani, jo podpirali ter izpodbu-jali, da ohranijo to naklonjenost in podporo tudi v bodoče, da bo tudi v naprej lahko v blagoslov mestu in svoji lepi okolici ter v pravi napredek slovenskega naroda. SEZNAM RAVNATELJEV KRŠKE MEŠČANSKE ŠOLE. 1. Ivan Lapajne 1877.-1906. 2. Dr. Tomaž Romih 1906.-1922. 3. Josip Vutkovič 1922,- SEZNAM UČITELJSTVA, ki je bilo nastavljeno na krški meščanski šoli. 1. Lapajne Ivan 1877.-1906. 2. Vidmar Vinko 1877.-1879. 3. Bezlaj Josip 1880.-1899. 4. Kvapil Josip 1881.-1882. 5. Seidl Ferdinand 1882.-1887. 6. Dr. Tomaž Romih 1887.-1922. 7. Drago Humek 1897.-1919. 8. Cizelj Josip 1899.-1903. 9. Žnideršič Ivan 1903.-1906. 10. Levstik Leopold 1903.-1911. 11. Brinar Josip 1905.-1906. 12. Magerl Ivan 1906.- 1919. 13. Marinček Fran 1906.- 1908. 14. Hočevar Maks 1908.-1920. 15. Dr. Rostohar Fran 1911.-1912. 16. Vršič Emil 1912.-1913. 17. Zavrl Albin 1913.-1921. 18. Namorš Leopold 1914.-1920. 19. Vutkovič Josip 1919.- 20. Hafner Kristina 1919.- 1920. 21. Žabkar Josip 1919. - 22. Praprotnik Stan. 1919-1920. 23. Tavčar Marija 1920.-1930. 24. Fink Leon 1920.-1922. 25. Mikolič Ljudevit 1920.-1923. 26. Gaspari Anton 1920.- 1926. 27. Fabjan Antonija 1921.- 1922. 28. Verbič Ivan 1921.-1930. 29. Kosec Nežika 1922. - 1923. 30. Andrejčič Olga 1922.(1 mes.) 31. Štupica Marija 1923.- 32. Stiplovšek Fran 1924,- 33. Legiša Angela 1924. - 1927. 34. Lukan Rada 1926.- 1928. 35. Jurčec Ivan 1926.-1927. 36. Premrov Jožica 1927.- 1932. 37. Prosenc Ivanka 1927.-1928. 38. Žvan Andrej 1928. - 1929. 39. Gorup Alfonz 1928. - 1930. 40. Fene-Perko Julija 1928.- 41. Kramarič Iva 1929.- 1935. 42. Medved Stane 1930.- 1932. 43. Pucelj Angela 1930.- 1932. 44. Bitenc Drago 1932.- 45. Masten Antonija 1933.- 1934. 46. Bajd Franc 1935 - 1936. 47. Gliha Drago 1936.- SEZNAM VEROUČITELJEV: 1. Ivan Knavs, vikar v Krškem, 1878.- 1900. 2. Ljudevit Škufca, župnik v Krškem, 1900,- 1902. 3. Ivan Renier, župnik v Krškem, 1902.- 1906. 4. Fran Vidmar, kaplan v Krškem, 1906.- 1910. 5. Alojzij Kurent, župnik v Krškem, 1910.- 1920. 6. p. Rafael Bogataj, redovnik v Krškem, 1919.- 1929. 7. Leopold Turšič, župnik v Krškem, 1920.- 1924. 8. p. Avrelij Šerik, redovnik v Krškem, 1925.- 2. m. 9. Alojzij Pavlovič, kaplan na Vidmu, 1905. 2. m. 10. Filipič Ivan, mestni župnik v Krškem, 1927. - 11. p. Hugolin Prah, redovnik v Krškem, 1929.- 1934. SEZNAM UČITELJSTVA, ki je bilo prideljeno meščanski šoli: 1. Ravnikar Andrej, učitelj na osn. šoli v Krškem, 1887.- 1889, 2. Gabršek Fran, nadučitelj v Krškem, 1893.-1894. 3. Adlešič Jurij, nadučitelj v Krškem, 1896.(3 mes.) 4. Zierer Pavla, učiteljica na osn. šoli v Krškem, 1914.- 1920. 5. Bernot Josip, naduč. v Vel. Podlogu, 1914.-1918. 6. Stiasny Ljudevit, šol. nadzornik v Krškem, 1914,-1919. 7. Levstik Leopold, nadučitelj v Krškem, 1915 -1916. 8. Vanič Janko, učitelj na osn. šoli v Krškem, 1918.-1919. 9. Kopitar Andrej, kaplan v Leskovcu, 1918.-1919. 10. Šantel Avgusta, strok, učiteljica v Krškem, 1918. (nekaj časa.) DEŽELNI ŠOLSKI NADZORNIKI IN OBLASTNI INŠPEKTORJI TER MINISTRSKI ODPOSLANCI: 1. Rajmund Pirker 1878.- 1886. 2. Jakob Smole 1886.-1897. 3- Josip Šuman 1897.-1900. 4. Peter Končnik 1900.-1901. 5. Fran Hubad 1901.-1903. 6. Fran Levec 1903.-1909. 7. Albin Belar 1909.-1918. 8. Dr. Janko Bezjak 1919.-1919. 9. Dr. Mih. Opeka 1919.-1919. 10. Dr. L. Poljanec 1919.-1923. 11. Josip Wester 1924.-1926. 12. Dr.Stanko Beuk 1925.-1926. 13. Dr. Drag. Lončar 1926.-1927. 14. Dr. K. Capuder 1927.-1929. 15. Dr. Drag. Lončar 1930. 16. Dr. Janko Kotnik 1931,-1932. 17. Min. odp. Bračko Ivan 1932. 18. Min. odp. Černe Ivan 1933. 19. V. d. min. odp. Vutkovič Josip 1934.- 1935. 20. Min. odp. Dragan A. 1936. 21. V. d. min. odp. Vutkovič 1937. OKRAJNI ŠOLSKI NADZORNIKI: 1. Mihael Wurner 2. Jakob Vodeb 3. Fran Gabršek 4. Balt. Knapitsch 5. Ivan Benda 6. Klemen Proft 1878,-1884. 1884.-1889. 1889.-1894. 1994.-1897. 1897.-1899. 1899.-1902. 7. Albin Belar 1902.-1909. 8. Karel Schrautzer 1909.-1911. 9. Dr. H. Svoboda 1911.-1918. 10. Ljudevit Stiasny 1918.-1920. 11. Maks Hočevar 1920.-1924. Higijeno sta poučevala v IV. razredu: Dr. Ravnikar Tone v š. 1. 1635/36. Dr. Fene Rajko v š. 1. 1936/37. STATISTIKA UČENCEV IN UČENK OB ŠESTDESETLETNICI: Vseh vpisanih: Ostalo na kon. š. 1.: Sposobnih: m. ž. m. ž. m. ž. do 1926/27 3870 in 1004 skupaj 4874 3546 in 946 skupaj 4492 2928 in 774 skupaj 3702 1927/28 98 » 72 n 170 98 n 72 n 170 92 n 71 n 163 1928/29 88 94 n 182 83 n 89 n 172 71 „ 83 n 154 1929/30 73 „ 85 n 158 69 „ 79 n 148 60 n 74 n 134 1930/31 69 87 „ 156 67 „ 82 n 149 60 » 77 n 137 1931/32 62 „ 86 n 148 60 » 83 „ 143 59 n 80 n 139 1932/33 73 n 79 n 152 71 n 79 n 150 65 n 78 v 143 1933/34 72 n 87 n 159 71 n 88 n 159 67 „ 84 n 151 1934/35 69 „ 86 n 155 61 n 73 n 134 56 n 69 n 125 1935/36 74 n 88 n 162 72 n 84 n 156 54 „ 68 n 122 1936/37 77 n 99 v 176 76 n 101 „ 177 70 » 96 n 166 Skupaj 4625 in 1867 skupaj 6492 4274 in 1776 skupaj 6050 3582 in 1554 skupaj 5136 '1' Nastavniški zbor. VUTKOVIČ JOSIP, ravnatelj, VI. pol. skp., 1. period, poviš., usposobljen za pouk slovenščine, zemljepisja in zgodovine. Poučeval je do 14. XII. 1936. zemjepis v I. II. in III. razredu, računstvo v I. ter petje v vseh razredih, po 14. XII. 1936. pa slovenščino v I. razredu, petje v vseh razredih ter 2 uri tedensko zbornega petja. Tedensko 9 ur. BITENC DRAGO, učitelj ljudske šole, dodeljen meščanski šoli na delo, VII. pol. skup., razrednik drugega razreda. Poučeval je geometrijo in geometrijsko risanje v I., fiziko v II., prirodopis v I. in II., kmetijstvo v III., prostoročno risanje v I. in II. ter moško in žensko telovadbo v vseh razredih. Tedensko 24 ur. FENC ]ULIJA, nastavnica, VI. pol. skup., 1. perod. pov., usposobljena za pouk srbohrvaščine, nemščine in zgodovine, razredničarka III. razreda. (Kot diplomirana absolventka višjega tečaja višje pedagoške šole je usposobljena tudi za pouk na učiteljskih šolah iz pedagogike, psihologije in nemščine.) Poučevala je slovenščino v II., Ill.in IV., zgodovino v II. in III., državoznanstvo v III. in IV. ter ženska ročna dela v vseh štirih razredih. Tedensko 24 ur. FILIPIČ IVAN, mestni župnik in katehet, postavljen za honorarnega veroučitelja s IV. No. 4481/2 z dne 16. maja 1934. Poučeval je verouk v vseh razredih. Tedensko 8 ur. GLIHA DRAGOTIN, nastavnik, dodeljen meščanski šoli na delo s krške ljudske šole, IX. pol. skup., razrednik I. razreda, usposobljen za pouk srbohrvaščine, nemščine in deških ročnih del. Poučeval je srbohrvaščino v I. in II., nemščino v I. in II-, računstvo v I. in II. ter deška ročna dela v vseh razredih. Tedensko 24 ur. STIPLOVŠEK FRAN, učitelj ljudske šole, dodeljen meščanski šoli na delo, VI. pol. skup. Vsled odloka kr. ban. uprave IV. No. 11701/3 z dne 2. IX. 1936. ter min. prosv. S. N. br. 39954 z dne 28. X. 1936. in S. N. br. 12823 z dne 23. IV. 1937. se je nahajal skozi celo šolsko leto na bolezenskem dopustu. ŠTUPICA MARIJA, nastavnica, V. pol. skup., razredničarka IV. razreda, usposobljena za srbohrvaščino, zemljepis in zgodovino. Poučevala je srbohrvaščino v III. in IV., nemščino v III. in IV-, zgodovino v IV., zemljepis v vseh štirih razredih, gospodinjstvo v III. in IV. ter lepopis v I. razredu. Tedensko 24 ur. ŽABKAR JOSIP, nastavnik, VI. pol. skup., usposobljen za matematiko, geometrijsko in prostoročno risanje ter lepopis. Poučeval je računstvo v III. in IV., fiziko v III. in IV., kemijo in mineralogijo v III. in IV., geometrijo in geometrijsko risanje v II., III. in IV. ter prostoročno risanje v IV. razredu. Tedensko 25 ur. Dr. FENC RAJKO, zdravnik sekundarij Občinske bolnice, je poučeval skozi vse leto po 1 uro na teden higijeno v IV. razredu. BAJD FRANC, uradn. pripr. VIII. pol. skup., dipl. filozof in nastavnik krške meščanske šole, dodeljen na delo III. državni realni gimnaziji v Ljubljani, je bil premeščen s S. N. br. 44785 z dne 12. XI. 1936 na III. drž. mešano meščansko šolo v Ljubljano - Moste. Ker je bila dovoljena z min- odlokom S. N. br. 37788 z dne 6. X. 1936. vzporednica k I. razredu, je bil premeščen z min. odlokom S. N.br. 44783 z dne 12. XI. 1936. na šolo Gliha Dragotin, diplom, slušatelj višje ped. šole v Zagrebu in učitelj ljudske šole iz Ravnega Dabra. Nastavnica Fene Julija je imela bolezenski dopust od 18. do22.XII. 1936. (kr. ban. upr. IV. No- 1002/1 z dne 15. 1937.) in od 20. V. do 10. VI. 1937. (kr. ban. upr. IV. No. 1002/2 z dne 26. maja 1937.) Upravni odbor, obračun za 1936/37 in proračun za 1937/38. Meščanska šola ima sledeči upravni odbor: predsednik Lazarini Henrik, predsednik upr. obč. Krško; poslovodja: Vutkovič Josip, ravnatelj meščanske šole; blagajnik: Zemljak Josip; zdravnik : Dr. Drago Vidmar, sreski san. ref. v Krškem ; Vodopivec Franc, zastopnik upr. obč. Krško; Starc Franc, zastopnik upravne obč. Leskovec ; Cerjak Janez, zast. upr. obč. Videm; upravni občini Sevnica in Boštanj svojega skupnega zastopnika še nista imenovali. Obračun za budž. I. 1936/37, ki je bil poslan kr. ban. upr. pod tuurad. štev. 171 z dne 14. maja 1927. v pregled in odobritev, je izkazoval na dohodkih 28.215'50 din, na izdatkih 32.182'65 din, torej na primanjkljaju 3.967' 15 din. Za kritje izdatkov so prispevali: banovina 8.524’— din, upr. obč. Krško 10.264’— din, upr. obč. Leskovec 1'500'— din, upr. obč. Videm 4.764'50, upr. obč. Sevnica 589'— din in učenci za tiskovine 2.574'— din. Upr.obč. Krško dolguje iz budž. leta 1935/36 še 5264 — din; upr. obč. Leskovec iz budž. leta 1936/37 še 2267'— din, skupno 7531'— din. Če se primerja pasiva z aktivnimi zaostanki se pokaže aktivni saldo 3.563'85 din. Proračun za budž. leto 1937/38, ki ga je potrdila kr. ban. upr. s IV. 19847/1-36 z dne 13.1.1937, izkazuje na potrebščinah 31.102'— din. Vsled odločbe kr. ban. uprave IV. No. 19847/1-36 z dne 13. I. 1937., 3. odstav., prispevajo za kritje tega proračuna: banska uprava 8.789'— din, upr. obč. Krško 6.743'— din, upr. obč. Leskovec 4.795'— din, upr. obč. Videm 5358'—din, upr. obč. Sevnica 1.884'— din, upr. obč. Boštanj 1294'— din in učenci za tiskovine 2.239'— din: skupno 31.102'— din. Šolski letopis. Šolsko leto 1936/37 se'je pričelo dne 1. sept. 1936. z vpisovanjem, ki se je vršilo dne 1., 2. in 3. septembra. Dne 31. avgusta 1936. so se vršili popravni izpiti, isti dan popoldne pa zaključna konferenca za šolsko leto 1935/36. Popravne izpite so napravili: Dobnik Mira L, Kastelic Franc I., Kodela Nada I., Kodrič Doroteja L, Koritnik ]ože I., Levičar Terezija I., Pirc Franc L, Pleterski Kristina L, Podbršček Izidor L, Resnik Irena I., Zavrič Ljudmila L, Ernst Marijan II., Flis Irena II., Graber Jožef II., Krieger Edvard II., Kostevc Albin II., Mikolavčič Jožef II., Vanič Ivan II., Zavrič Jožefa II. in Podobnik Milan iz III. razreda. Popravnega izpita ni napravil Žagar Vladimir iz 3. razreda. Dne 6. septembra, na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II., so se udeležili učenci in učenke ter učiteljski zbor svečane službe božje v mestni župni cerkvi. Otvoritvena služba božja je bila dne 9. septembra, z rednim poukom se je pa pričelo dne 10. septembra 1936. Konferenc celokupnega učiteljskega zbora tekom šol. leta je bilo šest, za vsak razred je pa bilo deset mesečnih konferenc razrednih učiteljskih zborov. Nadalje so se vršile tekom šol- leta tri strokovne konference, pri katerih so se pogovorili 5 vzornih nastopov ter vršila tri predavanja, in sicer: „Prednosti in pomanjkljivosti novega Učnega načrta“, „Misli o uvedenih smereh na meščanskih šolah" in „Skozi bolgarska mesta“. Za završne izpite je imel izpitni odbor eno konferenco. Vsled min. odloka SNbr. 16814 z dne 12. maja 1936- se je uvedel počenši s šol. letom 1936/37. za vse meščanske šole v državi nov učni načrt. Po novem načrtu se je že poučevalo v 1,2. in 3. razredu, v 4. razredu se pa bo začelo poučevati počenši s šol. letom 1937/38. V počitnicah meseca julija in avgusta 1936. se je napeljala v šolske prostore električna napeljava. Delo je izvršila tvrdka Gabrijel Oblak iz Logatca za skupno vsoto 7487 din. V ta znesek je všteta tudi priključna taksa po 40 din od žarnice, prepleskava in svetila. K navedeni vsoti je prispevala strokovna nadaljevalna šola 2.245 din. Radi tega v proračunu nepredvidenega izdatka v znesku 7.487 din je nastal tudi primanjkljaj ob koncu budž. leta 1936/37. v višini 3'967‘15 din. Cestno omrežje so napeljavali meseca decembra 1936- uslužbenci KDE, električna luč je pa prvič zagorela zvečer dne 30. decembra 1936. Slavnostna otvoritev napeljave se je izvršila pred sreskim načelstvom po g. banu dravske banovine dr. Marku Natlačenu, nato se je vršila v mestni župni cerkvi cerkvena proslava otvoritve z zahvalno pesmijo, zatem pa banket v župnišču na čast g. banu in zastopnikom oblasti iz Ljubljane in Krškega. Tekom šolskega leta so se vršile v šoli sledeče spominske svečanosti večjega obsega: dne 9. oktobra komemoracija za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem, 1. decembra proslava obletnice državnega ujedinjenja, 27. januarja Svetosavska proslava, dne 29. maja proslava dvajsetletnice majske deklaracije, dne 5. in 6. junija proslava šestdesetletnice obstoja šole in dne 28. junija Vidovdanska proslava. Poleg navedenih spominskih proslav so se vršila še sledeča predavanja, ki so jih zaukazale prosvetne oblasti, in sicer: meseca septembra se je vršilo predavanje o pomenu in potrebi društva Rdečega Križa, meseca oktobra fo Jadranski straži, meseca novembra se je vršil dan miru, dan štednje in izseljeniški teden s primernimi predavanji, v dobi protituberkuloznega tedna je predaval vsem učencem in učenkam o jetiki g. dr. Fene Rajko, dne 9. maja se je vršila proslava dneva Podmladka Rdečega križa in materinskega dne, ob priliki proslave šestdesetletnice šole pa od ministrstva zaukazan javni telovadni in pevski nastop ter običajna razstava risarskih ter deških in dekliških ročnih del učencev in učenk. Obligatorični zdravstveni pregled učencev in učenk ob pričetku šolskega leta se je izvršil po banov, zdravniku g. primariju dr. Murglu dne 10. novembra 1936-, ob koncu šol. leta pa dne 15. maja 1937. ob priliki cepljenja proti kozam. Poleg zaukazanih enournih in poldnevnih poučnih ekskurzij tekom šol- leta v najbližnjo okolico sta napravila 1. in 2. razred dne 26. maja celodnevni izlet k novemu Ijezeru pri Raki, 3. in 4. razred pa na isti dan v Rogaško Slatino- Božične počitnice so trajale od 23. decembra 1936. do 10. januarja 1937., velikonočne pa od 25. marca do 3. marca 1937. Spoved so opravili učenci in učenke ter prejeli sv. obhajilo 21. in 22. okt- ter 20. in 21. maja, velikonočne duhovne vaje pa so opravili s spovedjo in sv. obhajilom v dneh 21., 22. in 23. marca 1937. Običajni letni pregled šole je opravil v dneh 15. in 16. junija 1937. vsled ukaza ministrstrstva prosvete S. N. br. 16618 z dne 21. maja 1937 kot vršilec dolžnosti ministrskega odposlanca ravnatelj Vutkovič Josip. Sklep I. semestra je bil dne 31. januarja 1937. Četrti razred je končal s poukom dne 31. maja, ostali trije razredi pa 21. junija 1937. Učenci in učenke 4. razreda so opravili završne izpite v dneh od 11. do 18. junija. Sklep šol. leta 1936/37 je bil dne 28. junija z zaključno službo božjo, vidovdansko proslavo in razdelitvijo izpričeval. IU"HI Seznam učnih knjig za šol. L 1936-37. razred. Dr. Levičnik: Zgodbe sv. pisma. Katoliški katekizem. Dr. Bajec-Rupel-Sovre-Šolar: Slovenska čitanka in slovnica za I. razred sred. šol. Jedrlinič: Druga srpska ali hrvat-ska čitanka. Dr. Rupel: Prva srbohrv. vadnica. Fink-Kožnh: Erstes Lesebuch. Fibel. Dr. Bezjak: Nemška vadnica, I. del. Fink: Zemljepis za mešč. šole. Dr. Vasilij Popovič: Zgodovina starega veka za mešč. šole. Bevk: Prirodopis živalstva in rastlinstva. Črnivec: Računica za mešč. š., I. del. 2. razred. Dr. Levičnik: Zgodbe sv. pisma. Katoliški katekizem. Brinar: Čitanka za mešč. š., II. del. Lazarevič: Zgodovina Jugosl,, I. del. jedrlinič: Druga srpska ali hrvat-ska čitanka. Dr. Rupel: Prva srbohrvatska vadnica. Fink-Kožuh: Erstes Lesebuch. Fibel. Dr. Bezjak: Nemška vadnica. I. del. Fink: Zemljepis za mešč. šole. Bevk: Prirodopis. Črnivec: Računica za mešč. šole, I. del. 3. razred. Stroj: Liturgika. Lazarevič: Žgodovina jugosl., II. d. Dr. Čajkovac: Četvrta čitanka-Dr. Rupel: Druga srbohrvatska vadnica. Fink-Košuh: Zweites Lesebuch-Fink: Zemljepis za mešč. šole. Črnivec: Računica za m. š., II. del. Jeran: Osnovni pojmi opisne geometrije. Kunc: Fizika za nižje razrede srednjih šol- Prezelj: Kemija in mineralogija za nižje razrede srednjih šol- 4, razred: Mlakar: Katoliški veronauk-Breznik: Slovenska slovnica, jedrlinič: Treča srpska ili hrvatska čitanka. Dr. Rupel: Treča srbohrvatska vadnica. Fink-Kožuh: Zweites Lesebuch-Juras: Zemljepis kraljevine Jugoslavije- Dr- Vasilij Popovič: Pregled kulturne i privredne istorije opšte i jugoslovenske za 4. razr. gradj. š. Črnivec: Računica za m-š-, 3-del. Jeran: Osnovni pojmi opisne ge-Kunc: Fizika za nižje razr. sr. šol- ometrije- Prezelj: Kemija in mineralogija za Kocen-Šenoa: Geografski atlas- nižje razrede srednjih šol- (Za vse razrede.) Pri pouku risanja se rabijo sledeči učni pripomočki: risalna deska, položno ravnilo, 2 trikotnika, risalno orodje ter barve: indijsko rumeno ali gummigutte, kadmij (svetli), sepia, žgana siena, cinobrovo rdeče, karmin II., kobaltova modra, ultramarin modra, prusko modra, svetlo zeleni cinober, črna. Za 1. do 3. razred črni in rdeči tuš, za četrti razred še moder tuš. Seznam šolskih nalog. Slovenščina: 1. razred: Kako sem pomagal očetu. (Samogovor po ber. sestavku „Mali pisar“.) — Ptičice v letošnji jeseni. (Opis) Kaj naj mi prinese Božiček. Letošnja zima. Konj pripoveduje svoje doživljaje. Kako preživljam nedelje. Moje zadnje romanje. Poletni večer pod vaško lipo. Uvod h „Krstu pri Savici“. (Obnova.) 2. razred: Martin Krpan in njegova kobilica. (Opis po berilnem sestavku.) Deževen dan. (Slika.) Zajček v prvem snegu. (Samogovor.) Vrabec in lastovka. (Narek) V slogi je moč. (Po pripovedni pesmi „Sveto-polkova oporoka“.) Prve pomladne cvetice. (Prosto.) Moja pot v šolo. (Opis.) Moji materi. (Pismo.) Proslava šestdesetletnice naše šole. (Opis.) 3. razred: jesen na polju. (Opis.) Sejem v Krškem. (Slika.) Siromak na sveti večer. (Samogovor.) Na ledu. (Slika.) Sveti Matija led razbija, če ga ni, pa ga naredi. (Narodni vremenski pregovor.) Kralj Matjaž v slovenski narodni pesmi- (Iz slovenske književnosti.) Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze! (Simon Gregorčič. Razprava.) Kako smo proslavili materinski dan. (Ob priliki materinskega dne.) Ko vzcveto vrtnice. (Prosto.) 4. razred: Delo marljive gospodinje na polju. Deklice. — Gospodarska dela na polju. Dečki. (Iz gospodinjstva, oziroma iz gospodarstva.) Pomen jadranskega morja za Jugoslavijo. (Razprava.) Slava Bogu na višavi in mir ljudem na zemlji. (Božično razmišljevanje.) Pri topli peči-(Slika.) Kaj bi rad-a bila-a? (Prosto.) Spoznaj samega sebe! (Ob priliki duhovnih vaj ) Jurij Zeleni se z mavrico paše, srečno, veselo selo bo naše. (Slika.) Srbohrvaščina. 1. razred: Pauk iz puž. (Prepis čirilicom ) Valjan djak- (Diktat čirilicom.) Djaci u snegu. (Opis prema slici.) Kako je u pro-lječe- (Razmatranje.) Naš majski izlet. (Slobodan sastav.) 2-razred: Domači lek. (Diktat čirilicom.) Blagdan i radni dan. (Sastav prema članku.) Zima- (Opis.) Djurdjev danak. (Razmatranje narodnih običaja ) Na prvom dolenjskom jezeru. (Utisci ) Perad. Korist od pčela. Polažajnik. (Prema članku.) O narodnem jeziku. (Prema predavanju o ]■ J. Štrosmajeru.) Vrednost ratarstva. Moba o kosidbi. (Opis.) 4. Razred: Priroda se k snu pripravlja. (Opis.) Božična priča. (Prema članku.) Štrosmajerovo Jugoslovenstvo- (Povodom Štrosmajerovog dana.) Evo naših lasta! Majčina ljubav. (Povodom Materinskog dana.) Nemščina. 3. razred: Im Weingarten. (Beschreibung.) Sei ausdauernd! (Diktat.) Vom essen. (Diktat.) Zwei wissen darum. (Diktat.) Der Knabe im Walde. (Diktat.) Meine Heimat. (Beschreibung.) Die Arbeit des Bauers. Der Spatzenmichel. (Schriftliche Wiedergabe.) 4. razred: Die Kartoffelernte. (Beschreibung.) Das Gewissen. (Diktat.) 1. Dezember. (Frei nach der Besprechung.) Sorglosigkeit schadet. (Diktat.) Der Nutzen des Schweines. Der Sonntag. (Diktat.) Die Frühlingszeit. Ein Friedhofsgang. 0 Zajednica doma in šole ter dijaška društva. Zajednica doma in šole. V tekočem šolskem letu je „Zajednica doma in šole“ zaznamovala delen porast na članstvu, kar daje upravičeno upanje, da se bo sčasoma samo po sebi dvignilo tudi zanimanje za direktno sodelovanje doma s šolo, s čemer bi bili cilji zajednice dokončno doseženi. Na občnem zboru je bila izvoljena sledeča uprava: predsednik dr. Janko Rajar, podpredsednik Brandner Franc, tajnik Bitenc Drago, blagajnik Josip Žabkar, odborniki (-ce): gospa Štefi Pfeifer, gospa Ipavec Marica, Radanovič Ivan, Vodopivc Franc, Zemljak Jože ter Kastelic Martin. Prirejeno je bilo dvoje predavanj, in sicer: „Meščanska šola v ekspozeju g. prosv. ministra pri letošnji proračunski razpravi v skupščini in senatu", ki ga je imel ravnatelj šole Vutkovič Josip ter „O potrebi sodelovanja doma s šolo“, ki ga je imel učitelj Bitenc. V prvem predavanju je ravnatelj Vutkovič prikazal, da ima meščanska šola v osebi g. prosv. ministra velikega prijatelja in zaščitnika in je utrjena v prepričanju, da bodo izvedeni tudi njegovi načrti, ki bodo privedli nekoč meščansko šolo do položaja, ki ji po pravici pripada. Prijetno bodo pa starši občutili tudi izdatno znižanje šolnine, katere bodo z novim finančnim zakonom znatno razbremenjeni. Po vseh napovedih lahko mirno zremo v izboljšanje in boljšo bodočnost meščanskih šol. Nekaj misli iz drugega predavanja sledi. O potrebi medsebojnega sodelovanja šole in doma. (Misli iz predavanja uč- Bitenca.) Bežen pogled v preteklost mora vsakogar prepričati, da se je tudi življenje preminulih generacij vršilo po nekem določenem redu. Naraščaj je prevzemal po tradiciji običaje svojih očetov in jih zopet v enaki obliki podajal svojemu potomstvu. Vzgojna funkcija se je vršila podzavestno kot prirojena težnja za ohranitev roda, človek pa je videl višek vzgoje v tem, da je potomce vzgajal s starimi, njemu priljubljenimi vrednostmi, katerim je bilo potrebno ohraniti tradicijonalno življensko obliko. Življenje samo, ki je brez ozira na okolico hitelo naprej in naprej, je zahtevalo, da se postopoma opušča zastarele oblike in se staro spoji z novim, kar je dalo tudi dinamičen karakter novemu življenskemu toku. Zgodovinske vrednote, čuvane s tradicijo in prežete z novim življenjem, so se v tem gibanju pričele preobražati. Zavest, da vzgojna funkcija ne pripada le izvoljencem, niti ne samo enemu stanu, temveč vsem materam in očetom hkrati, je priklicala v življenje „Zajednico doma in šole“, ki stremi za tem, da bi tako dom kakor šola stala v organski zvezi in vzporedno izvrševala neprekinjeno funkcijo pri naobraževalnem procesu. Vzporedno delo obeh vzgojnih faktorjev bi bilo samo mladini v korist, kajti dom lahko podpre delo šole s tem, da z iskrenostjo sodeluje pri spoznavanju otroka. Ob vseh prilikah se domu nudijo najrazličnejše prilike in mogočnosti za spoznavanje fizičnih in duševnih svojstev otrok. Rezultati takih opazovanj od strani staršev postanejo lahko dragocene pedagoške vrednote. Prečesto se pozablja na to, da bi starši opozorili faktorje šole na posebnosti, nagnjenja in druge vrednosti svojih otrok, ker je razumljivo, da tudi pedagog vsega tega ne more na mah odkriti. Materijelne prilike, v katerih žive, notranje domače prilike, pod katerimi se vrši domača vzgoja, telesni nedostatki, izredni dogodki, zanimanje, volja, veselje do posameznih predmetov ali jezikov, čustveno življenje i. t. d., so prevažni momenti, ki jih je potrebno uvaževati pri individualnem postopku z otrokom. Brez sodelovanja doma pa je šoli skoroda onemogočeno vse to spoznati. Posameznike spoznava zato le počasi in še to le takrat, kadar ima stalno učiteljstvo. Zanimanje za zajednico doma in šole se od njene ustanovitve na zavodu 25. februarja 1934. počasi dviga. Skrb za naše bodoče generacije nam pa vseeno narekuje, da postopoma omogočimo pogoje, pod katerimi bi se tesno sodelovanje doma in šole resnično lahko uspešno vršilo- Ni to posel, ki bi ga morda uvrstili v vrsto vsakodnevnih potreb in dolžnosti, marveč potreba, ki kliče, da bi starši stopili v stik s šolo in ostali z njo v živem kontaktu ves čas otrokovega šolanja. Če pa nekateri sploh ne čutijo potrebe, da bi stopili v stik s šolo, ali se sodelovanju z njo ognejo, nosijo sami največji del odgovornosti za razvoj otro- ka. Zavedati se pač morajo, da šola ni postaja za izdajanje kvalifikacijskih dokumentov, marveč kulturen organ narodnega telesa, ki daje vsakemu otroku priliko za izobraževanje. Z gotovostjo lahko trdimo, da hoče velika večina staršev šolo vsestransko podpirati pri delu, saj za otroke žrtvujejo morda več, kot jim to prilike nudijo in dopuščajo. To hotenje bo pa še bolj izraženo, čim bo dom uverjen, da šola res želi iskrenega sodelovanja s starši in da je vselej pripravljena uvaževati posebne razloge, ki bodo iznešeni od strani staršev in bodo imeli za cilj pomoč v pravilni presoji sposobnosti in nedostatkov otrok. Ker pa starši večinoma sodelujejo tudi pri domačih vajah svojih ljubljencev, naj bo omenjenjeno, da to istim gotovo ne škodi. Tudi naloge imajo svojo vzgojno stran v tem, da se z njimi razvija smisel za izpolnjevanje dolžnosti, marljivosti, vestnosti in vztrajnosti, da pa vzporedno s tem utrjujejo predočbe in vežbajo duh. Ako otrok pri izvrševanju domačih vaj stoji osamljen s svojo muko in premišljevanjem, mu bo delo gotovo težje in napornejše. Zato bo srečen oni otrok, katerega starši se zanimajo za njegovo šolsko in domače delo in ga radi poslušajo, kadar jim pripoveduje o učenju, uspehih in šoli. Njegovo delo je veselo, ker čuti, da ga nekdo spremlja na poti in mu rad pomaga. Ta pomoč pri domačem delu pa ne sme iti predaleč in bi bila tudi brezmiselna, ako starši prevzamejo vse delo nase, otrok pa samo čaka, da se mu nudi narejen izdelek. To bi bila velika napaka! 2. Pomladek Rdečega križa. (Poverjenica: nast. Fene ]ulija.) Podmladek Rdečega križa pripravlja učence in učenke na dolžnosti članov Rdečega križa. Poučuje jih o nastanku društva, o vzvišenih in plemenitih nalogah in o delu tega društva ter podpira to delo po svoji možnosti in sposobnosti. Delo opravlja šolski odbor in razredni odbori. Sekcija Podmladka na šoli je podrejena sreskemu odboru društva Rdečega križa. Razredni odbori morajo skrbeti za red in čistočo v razredu ter imajo po možnosti vsak mesec sejo, kjer se obravnavajo tekoče zadeve, vrše razprave zdravstvene vsebine in razgovori o načinu pomaganja svojemu bližnjemu. Vsak razred ima svoj Glasnik PRK, ki ga učenci čitajo in tako zasledujejo Podmladkovo delo po domovinni. Podmladek Rdečega Križa je priredil proslavo dneva Podmladka Rdečega križa in Materinskega dne, ki se je vršila v nedeljo, dne 9. maja 1.1. s primernimi predavanji in deklamacijami učencev in učenk, kakor tudi s petjem ter s klavirskimi in vijolinskimi produkcijami učenk. Blagajniško stanje: Saldo ob koncu š. 1. 1935/36 je znašal 31990 din. 50% se je poslalo na članarini banovinskemu odboru, 60'— din za Glasnik PRK, začetkom šol. leta 1936/37 je imela blagajna vsled tega 99'95 din. Tekom š. 1. 1936/37 je znašala vplačana članarina 485'— din, obresti 7‘60 din, čisto od materinskega dneva 8475 din, čisto od akademije na predvečer šestdesetletnice šole 172'—din, saldo iz š. 1. 1935/36 99‘95 din; skupaj 839'30 din. Od vsega tega zneska se odpošlje banovinskemu odboru PRK 50% članarine 24250 din, 60 — din pa za Glasnike PRK; končni saldo ob koncu š. 1. 1936/37 znaša 536 80 din. Podmladek Jadranske straže. (Poverjenik uč. Bitenc Drago.) Razvoj, ki ga je Podmladek ]S na meščanski šoli prikazal od svoje ustanovitve do današnjega dne, je dokazal in nas utrdil v veri, da je mladina, ki se zbira okrog prapora JS, na pravi poti. Vse delo s strani mladine je bilo tem prijazneje sprejeto zato, ker se v smislu pravil smejo vsi dohodki Podmladka uporabljati izključno za izlete in letovanja na morju. Le redko pa je mogoče mladini sami zbrati vsa sredstva za take izlete, ki so in bodo ostali vedno najboljše propagandno sredstvo za to mladinsko organizacijo. V mejah možnosti sta vselej priskočila Podmladku na pomoč Oblastni odbor JS v Ljubljani in Krajevni odbor JS v Krškem in tako tudi za zadnji izlet prispevala po 250 din v Podmladko-vo izletno blagajno, za kar jima Podmladek izreka javno zahvalo. Nepozaben bo ostal v spominu štiridnevni izlet v Bakar, Kralje-vico in Sušak, kjer je mladina prebila res prijetne dneve na žgočem soncu, kopanju v sinjih valovih Jadranskega morja, vožnjo s parniki ter z ogledi raznih zgodovinskih znamenitosti. V šolskem letu 1936/37 so tvorili odbor: načelnik Gramc Jože, 4. r., tajnica Colner Vida, 4. r., blagajničarka Nunčič Danica, 4. r., praporščak Glogovšek Ivan, 3. r., odborniki ( ce): Zlatič Darinka, 3. r., Pribožič Janko, 3- r., Kuntarič Janez, 2. r., Stritar Majda, 2. r., Radanovič Dušan, 1. r. in Lovrenčič Ana, 1. r. Tekom šolskega leta je bilo prirejeno eno predavanje o potovanju v vročo Španijo in Afriko, ki ga je z besedami in slikami krasno izvedel vsem že dobro znani predavatelj in tajnik sekcije PJS g. Viktor Pirnat. Lokalno proslavo Jadranskega dne pa so Podmladkarji na njim lasten način izvedli v šolskih prostorih. Splošno se je med njimi v teku šolskega leta dvignilo tudi zanimanje za glasilo Podmladka JS, po katerem so prav pridno segali ter se s pravo vnemo udeleževali reševanja nagradnih tekmovanj. Uspehi niso izostali, ker je bilo precej Podmlad-karjev naše šole nagrajenih z lepimi knjigami in slikami. Podmladkova imovina izkazuje koncem šolskega leta 906 50 din. 4, Krožek trezne mladine. (Poverjenik nast. Žabkar Josip.) Vzdržnost uživanja alkoholnih pijač je na šoli kljub priliki, ki jo nudi vinorodna okolica, na zadovoljivi višini. Zanimiva je okolnost, da je večina abstinentov iz družin, kjer pridelujejo doma vino. Tudi se opaža dejstvo, da iičenci in učenke, ki prihajajo na šolo iz onih ljudskih šol, kjer se abstinenčna misel smotreno in dosledno goji, ostanejo zvesti tudi na meščanski šoli zaobljubi popolne vzdržnosti od uživanja alkoholnih pijač. Izmed učencev in učenk ob koncu š- 1. je bilo popolnih abstinentov: 1. razred 3 dč. in 2 dkl.; skupaj 5 uč. 2. „ 4 „ „ 6 „ „ 10 „ 3* n 3 „ „ 3 „ „ 6 „ Skupaj 12 dč. in 15 dkl.; skupaj 27 uč. Knjižnice in zbirke učil. 1. Učiteljska knjižnica (varuh upravitelj Vutkovič). Stanje koncem šol. 1. 1935/36. . . . 1651 knjig „ „ 1936/37. . . . 1697 „ prirastek v šol. 1. 1939/37. ... 46 knjig 2. Dijaška knjižnica (varuh nast. Fene). Stanje koncem šol. 1. 1935/36. . . . 918 knjig « „ „ 1936/37. . . . 875 „ odpadek v šol. I. 1936/37. . . . — 43 knjig* 3. Knjižnica učnih knjig za ubožne učence (varuh upr. Vutkovič). Stanje koncem šol. 1. 1935/36. . . . 864 knjig „ „ 1936/37. . . . 721 „ odpadek v šol. 1. 1936/37. . . . —143 knjig** 4. Zemljepisno-zgodovinska zbirka (varuh nast. Fene in Stupica). Stanje isto kot lansko šolsko leto, in sicer 376 kosov. 5. Veroučna zbirka (varuh katehet župnik Filipič). 24 stenskih slik. 6. Prirodopisna zbirka (varuh uč. Bitenc). Stanje isto kot lansko leto, in sicer 2779 kosov. 7. Fizikalna zbirka (varuh nast. Žabkar). Stanje isto kot lansko leto, in sicer 311 kosov. 8. Kemija (varuh nast. Žabkar). Stanje isto kot lansko leto, 596 kosov. 9. Risarska zbirka (varuh nast. Žabkar). Stanje kot lansko leto 594 kosov. 10. Delavnica (varuh nast. Gliha). Stanje kot lansko leto, in sicer 138 kosov. 11. Telovadnica (varuh uč. Bitenc). Stanje isto kot konc. leta 1935/36, in sicer 61 kosov. 12. Ženska ročna dela (varuh nast. Štupica). Stanje isto kot lansko leto. 13. Vrtnarsko orodje (varuh uč. Bitenc). Stanje isto kot lansko leto, in sicer 36 kosov. * Raztrgane, radi tega neuporabljive, so se izločile. ** Raba teh knjig prepovedana, so se izločile. Zdravstveno stanje učencev in učenk. Šolsko zdravniško službo na zavodu je vršil banov, zdravnik g. primarij dr. Julij Murgel. Ob priliki zdravniškega pregleda so bili preiskani vsi učenci in učenke zavoda. Zdravstveno stanje učencev je bilo v splošnem zadovoljivo. Učenci in učenke pazijo na osebno higijeno in so vedno umiti ter snažno oblečeni. V decembru 1936. se je pojavila v večjem obsegu epidemija gripe. Veliko učencev in učenk je obolelo, toda težjih slučajev ni bilo. V slučaju bolezni so imeli učenci in učenke brezplačen pregled in ordinacijo dnevno v ambulanci Občinske javne bolnice v Krškem, do-čim so si zdravila morali plačati sami, v kolikor starši niso imeli pravice do brezplačnega zdravljenja po ubožnem izpričevalu. Od pregledanih in zdravljenih učencev in učenk jih je največ bo-lovalo na gnitju zob. Posebnih dolgotrajnih in nevarnih bolezni tekom šolskega leta na šoli ni bilo. Redovanje učencev in učenk. Novak Stanko Bele Zofija I. razred. Z odličnim uspehom: Brandner Vera Erjavec Julija Ipavec Velena Lebar Nada Šturm Marija S prav dobrim uspehom: Bon Ljuban Galič Franc Grobovšek Ivan Hribar Janez Kandorfer Alfonz Kerin Stanislav Kunej Anton Pleterski Franc Radanovič Dušan Trapečar Danijel Vakselj Franc Virant Alfonz Vodopivec Joško Zebič Milan Bogolin Marija Delič Zlata Glogovšek Ljudmila Gobec Nada Graber Marija Gregoršanec Frančiška Levičar Ana Lovrenčič Ana Mavsar Ana Mižigoj Rozina Papež Vida Pavlenč Gabrijela Podlesnik Ivana Strgar Josipina Zemljak Ivana Zupančič Ema Žabkar Jožica Žagar Ivanka Žarn Agata Simončič Emilija Arh Alojzij Dobnik Rudolf Ivanc Franc Krevelj Zvonko Z dobrim uspehom: Kodela Franc Pisanski Božo Šiško Ferdinand Valentinčič Božidar Zorič Jože Cener Erna Komočar Marija Murn Ivanka Pirc Ana Senica Angela Popravne izpite imajo: Jagrič Ivan (ze) Resnik Jože (gri) Jurečič Martin (gri) Menič Ana (ze, pr) Slapšak Draga (pr, gri) Šiško Ana (ra, pr) Ponavljata razred: Sikošek Ivan Cener Marija Kuntarič Janez Mesesnel Miloš Rajer Anton II. razred. Z odličnim uspehom: Barovič Friderika Baumkircher Štefka Božič Antonija Cimperman Pavla Perušek Zofija Radej Milena Stritar Majda Barbič Marijan Grebenc Anton Košak Bogomil Novak Franc Papež Josip Pirc Franc S prav dobrim uspehom: Pcdbršček Izidor Coter Milena Strgar Franc Vanič Franc Avguštin Kristina Belina Terezija Bitenc Zlata Dobnik Mira Herzog Marija Kastelic Vida Kerin Ljudmila Koritnik Angela Kranjčevič Alojzija Pevec Ida Pirc Alojzija Rep Marica Zlatič Milena Barbič Zvonko Kaplan Zdenko Kastelic Franc Koritnik Franc Koritnik Jožef Lajkovič Vinko Z dobrim uspehom: Nedoh Anton Pavlenč Viljem Voglar Leopold Colner Ana Gramc Amalija Hočevar Marija Kodela Nada Kodrič Doroteja Komočar Ljudmila Levičar Terezija Marolt Jožefa Pirc Terezija Pleterski Kristina Preskar Angela Puntar Silva Salmič Rastislava Zavrič Ljudmila Popravne izpite imata: Ivanšek Jožef (ze, pr) Resnik Irena (zg) Brandner Ljubica Glogovšek Ivan III. razred Z odličnim uspehom: Pfeifer Majda Pribožič Janko Počivalšek Nikolaja Zlatič Darinka S prav dobrim uspehom: Bevc Josip Buršič Ana Erjavec Milena Flis Irena Ernst Marijan Kenda Vitomira Klobučar Bogomil Godec Vekoslava Ipavec Majda Jarh Štefanija Marinšek Marija Pavlovič Ana Presker Marta Popelar Ivana Šinkovec Vida Z dobrim uspehom: Koller Rudolf Nunčič Zvonko Kostevc Albin Schmuck Rado Mikolavčič Josip Taras Ivo Popravni izpit ima: Vanič Ivan (zg) Vodopivec Ljubomira Zavrič Jožefa Zorko Martin Žagar Vladimir Tuma Magda Žigante Vera IV. razred. Z odličnim uspehom: Brandner Janja Gramc Jožef Pacek Angela Colner Vida Nunčič Danijela Zorič Nada Černetič Stanislav Kolešnik Ciril Komočar Olga Levičar Franc S prav dobrim uspehom: Lovrenčič Olaf Robin Marija Mustar Anton Roštohar Albin Podobnik Milan Seme Marijan Radanovič Sonja Stupar Nevenka Voglar Edvard Naglič Slavka dobrim uspehom: Voglar Franc Žarn Jožef Završni izpit. Letošnji učenci in učenke 4. razreda so delali završni izpit v dneh 11. do 18. junija 1937. kot prvi po novih pravilih o završnih izpitih na mešč. šolah, ki jih je predpisal g. min. prosvete s svojim odlokom SNbr. 9511 z dne 27. marca 1937. K završnim izpitom so se javili vsi učenci in učenke, ki so dovršili 4. razred, 22 po številu. Izpitni odbor je bil sledeče sestavljen: predsednik: ravnatelj Vutkovič Josip, stalni član: razredničarka Stupica Marija, izpraševalec za slovenščino: nast. Fene Julija, „ „ zemljepis in zgodovino: nast. Stupica Marija. „ „ nemščino: nast. Stupica Marija, „ „ matematiko: nast. Žabkar Josip. Po členu 2. preje omenjenih pravil so bili oproščeni polaganja zavr- žnega izpita, ker so končali 4. razred z odličnim uspehom, sledeči: Brand-ner Janja, Colner Vida, Gramc Jože, Nunčič Danica in Zorič Nada. Učenci in učenke IV. razreda v jubilejnem š. 1. 1936/37. z razredničarko nast. Štupico Marijo. Pismeni izpit iz slovenščine je bil dne 11. junija. Naslov naloge je bil: Majska deklaracija. (Ob dvajsetletnici.) Završni izpit so napravili z odličnim uspehom: Brandner Janja, Colner Vida, Gramc Jože, Nunčič Danica, Pacek Angela, Zorič Nada: s prav dobrim uspehom: Černetič Stanislav, Kolešnik Ciril, Komočar Olga, Levičar Franc, Lovrenčič Olaf, Mustar Anton, Podobnik Milan, Radanovič Sonja, Robin Nevenka, Voglar Edvard, z dobrim uspehom: Marija, Roštohar Albin, Seme Marijan, Stupar Naglič Slavka, Voglar Edvard, Žarn ]ože. Statistika učencev in učenk. A. Začetkom šolskega 1. razred 29 dč. in 35 2. „ 22 „ „ 36 3. „ 14 „ „ 18 4. „ 12 „ „ 10 leta se je vpisalo: dkl., skupaj 64 uč. 58 „ 32 „ 22 „ B. Koncem šolskega leta ie ostalo: 1. razred 28 dč. in 35 dkl., skupaj 63 uč. t 36 „ „ 58 ,, 2. 3. 4. 22 14 12 20 10 34 22 Skupaj 77 dč. in 99 C. Po narodnosti D. Po starosti je bilo 11 let 12 „ 13 „ 14 „ 15 „ 16 „ 17 „ dkl., skupaj 176 uč. Skupaj 76 dč. inlOl dkl., skupaj 177 uč so vsi učenci in učenke Jugoslovani, po veri vsi rimokatoliki. II. razredu 111. razredu IV. razredu skupaj v I. razredu dč. dkl. 3 in 8 14 in 15 7 in 11 4 in 1 dč. dkl. dč. dkl. dč. dkl. 4 in 6 6 in 15 8 in 11 4 in 4 1 in 7 7 in 10 4 in 3 2 in — 5 in 4 5 in 5 2 in — — in 1 dč. dkl. 3 in 8 18 in 14 in 24 in 13 in 4 in — in 21 33 26 12 Skupaj 28 in 35 22 in 36 14 in 20 12 in 10 76 in 101 E. Starši učencev in učenk imajo 1. razred II. razred v državni službi 5 in 3 v občinski ali samoupr. službi — in — i • i'l! o v privatni službi trgovci obrtniki kmetovalci vpokojenci drugi_______________ — in 3 in 9 in 7 in — in 4 in 3 1 9 14 2 3 2 in 2 in 1 in 2 in 10 in 5 in — in — in 3 2 1 1 8 13 1 7 sledeče poklice: III. razred IV. razred — in 1 — in — 1 in — in in in in in in in in skupaj 11 in 10 3 in 2 in 5 in 28 in 21 in 1 in 5 in 2 5 7 23 37 6 11 Skupaj 28 in 35 22 in 36 14 in 20 12 in 10 76 in 101 F. Učni uspehi ob koncu šol. leta 1936/37. I. razred II. razred III. razred z odličnim uspehom 1 in 6 3 in 7 2 in 4 s prav dobrim uspehom 14 in 20 9 in 14 3 in 13 z dobrim uspehom 9 in 5 9 in 14 8 in 3 ponavljalni izpit imajo 3 in 3 1 in 1 1 in — ponavljajo razred 1 in 1 — in in IV. razred 1 in 5 9 in 4 2 in 1 — in — — in — skupaj 7 in 22 35 in 28 in 5 in 1 in 51 23 4 t Skupaj 28 in 35 22 in 36 14 in 20 12 in 10 76 in 101 Naznanilo o pričetku šolskega leta 1937/38. Šolsko leto 1937/38. se bo prčelo dne 1. septembra 1937. Vpisovanje bo dne 1., 2. in 3. septembra za učence in učenke vseh štirih razredov v ravnateljevi pisarni, II. nastropje, vsakokrat od 8. do 12. in od 15. do 18. ure. V prvi razred se smejo vpisati učenci, ki so dovršili četrti razred ljudske šole brez slabe ocene, če niso starejši od 14. let. Vsak učenec in učenka prinese k vpisovanju zadnje šolsko izpričevalo (Izkaz o šolskem napredku) in krstni list. Pri vpisu plača vsak u-čenec 20 — din v fond za zdravstveno zaščito učencev in učenk ter iz- polni z 10'— din kolkovano „Prijavo“. (Vsled § 20 finančnega zakona za 1937/38 se je ta taksa zvišala od 5 na 10 din.) Nadalje se plača pri vpisu 10— din za letno poročilo, 3'— din za dijaško knjižico, 1— din za izpričevalo, 50 par za „Prijavo“, za 4. razred pa je treba še doplačati 2 — din za izpričevalo o završnem izpitu. V smislu sklepa banovinskega odbora fonda za zdravstveno zaščito učencev so oproščeni plačevanja 20'— din za zdravstveni fond: 1. Učenci, ki so sirote in se vzdržujejo z javnih sredstev. 2. Otroci nezaposlenih, ki prejemajo podporo iz javnih sredstev. 3. Učenci onih staršev, ki ne plačujejo več kot 10 — din letnega davka. 4. Otroci vdov s tremi in več otroci, ki ne plačujejo več kot 20 — din letnega davka. Za vse je treba pri vpisu predložiti potrebna dokazila. Vsak učenec se mora izkazati pri vpisu s pravilno kolkovanim (20'— din) potrdilom pristojne davčne uprave o višini neposrednega davka, ki ga plačujejo roditelji v svrho odmere šolnine, ki jo je treba plačati takoj pri vpisu. Po novem fin. zak. za 1937/38 je šolnina izdatno znižana. Če znaša davek manj kot 800'— din na leto, se ne plača nikake šolnine. Starši, ki imajo več otrok na srednjih šolah, plačajo za prvega vso šolnino, za o-stale pa polovico. Ubožno izpričevalo ne more nadomestiti zakonito predpisanega potrdila davčne uprave o predpisanih davkih. Za vpis na meščansko šolo se plačuje šolnina po nastopni lestvici: pri davku nad 801 do 1000 din se plača šolnine 37'50 din 1001 „ 3000 „ „ „ „ 56'25 „ 3001 „ 5000 „ „ „ „ 75'— „ 5001 „ 6000 „ „ „ „ 131'- „ 6001 „ 7000 „ „ „ „ 150'- „ Popravni izpiti bodo dne 31. avgusta 1937. Pismene prošnje za popravni izpit, kolkovane z 10'— din za vsak predmet, se morajo vložiti na ravnateljstvo do 25. avgusta; pozneje vložene prošnje se ne bodo upoštevale. Učenci in učenke se opozarjajo na čl. 39 disciplinskih pravil, ki se glasi: Kaznjiva dejanja, storjena ob praznikih in šolskih počitnicah, se kaznujejo po praznikih ali šolskih počitnicah, kakor da bi bila storjena v šolskem času. Dne 6. sept. 1.1., na rostni dan Nj. Vel. kralja Petra II., se morajo brez izjeme vsi učenci in učenke udeležiti svečane službe božje ob 9. uri v krški mestni župni cerkvi. Zbirališče za učence je pred šolskim poslopjem ob 8A na deveto uro. Otvoritvena služba božja za š. 1. 1937/38. bo v četrtek, dne 9. septembra ob 9. uri. Po končani sv. maši se bo naznanil učencem in učenkam v razrednih sobah disciplinski red in urnik. Z rednim poukom se bo pričelo v petek, dne 10. septembra ob 8. uri. Ubožne učne knjige se bodo delile resnično potrebnim učencem in učenkam prvi šolski dan; tekom počitnic se te knjige ne bodo izdajale nikomur. ■s'Pf.: 'mSB& Sii wsSgm Mm wmSmsm MÜ pswlwl mm'M mmmmärnM &