Poštnina plačana m gotovini Maribor, petek 19. oktobra 1934 Stev. 238 Leto Vtfl. (XV.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Urvdnlitvo In uprava: Maribor, Gosposka ut. 11 / Telefon uredništva 2440, uprave 246S Izhaja razen nedelje in praznikov vaak dan IB- url / Velja meaeCno prejeman v upravi ali po poStl 10 Cin, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek ,Jutra" v Ljubljani , Poštni čekovni račun SL 11.409 99 JUTRA 99 S pogreba na de'o Za nami so dnevi žalnih pogrebnih jvečanosti. Nad vitežkim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem se je zaprl mrki grob. Še ni zmanjšana naša bolečina, še ni splahnela naša grozotna osuplost in še dolgo, dolgo ne bo zaceljena rana prebridke izgube. Toda narod, ki je ta- Nad Mii kraljem se je zaprl nemi grob Prevoz pokojnikovih zemskih ostankov iz Beograda na O^tenac -Pogrebni obred na OpSencu - Deputacija slovenskih mest BEOGRAD, 19. oktobra. Točno ob 11.30 je krenil včeraj dvorni vlak s ko junaško prenesel ta strašni udarec, ne Itrsto pokojnega kralja na pot v Mla-bi bil vreden spoštovanja, ki mu ga v jdenovac. V njem so se vozili člani teh dneh izkazuje ves kulturni svet, ako kraljevskega doma, tuji suvereni in bi za mrtvim kraljem samo žaloval in ne bi šel takoj od pogreba tudi na delo, da izpolni njegovo oporoko in nadaljuje tisto, kar je pričel! Ne, duh vitežkega kralja Aleksandra I. Zedmitelja zre iz onostranstva na nas in čaka — dejanj! On, ki mu je bilo vse življenje izpolnjeno z delom za svoj narod in njegovo domovino, zahteva tudi od nas, da izpolnimo . vse svoje življenje z delom za svojo na-! lezniški postaji v Mladenovcu, po- rodno in državno skupnost. Po njegovih stavljena je bila tudi častna vojaška željah bomo torej delali, ako ne zamu- četa. Krsto so tu dvignili z vlaka kme- njihovi zastopniki ter člani raznih visokih deputacij in zastopstev. Na vseh postajah, kamor je vlak prispel, so bile zbrane ogromne množice ljudstva in povsod so se ponavljali nepopisni prizori žalovanja za velikim pokojnikom. Tisoči in tisoči so se jokajoč poslovili od svojega kralja. Ogrom na množica je bila zbrana zlasti na že- ogromni udeležbi domačinov, drugih dimo nobenega trenutka in izpolnimo nasprotno vsakega koristno in p 1 o-donosno. Težke in nevarne so preizkušnje, pred tje in vladika Irinej je opravil žalne molitve. Nato so krsto prenesli v avtomobil in jo odpeljali skozi s cvetjem posuti Mladenovac. Na cbeh straneh katere nas je postavila mučeniška smrt so ljudje klečali in držali v rokah pri-velikega vladarja in zahtevajo od nas j žgane sveče. Slišali so se samo vzkli-trezne in možate preudarnosti. Predi ki »Slava velikemu kralju! Zbogom vsem pa mora voditi zlasti v teh prvih naše upanje!« časih vse naše delo — razum! Pre- | v 3 kilometre oddaljeni Topoli so vroče srce se lahko zmoti do usodnih na-1 se kmalu nato oglasili zvonovi. Ko je pak. ki bi bile nasprotne duhu velikega avtomobil pripeljal krsto, so se vzrav-pokojnika, nasprotne onemu, kar je on ;naij tamkaj razvrščeni vojaki, ki so hotel. Pri nadaljnjem delu se moramo stali vse od Topole do Oplenca. Ob zato zavedati zlasti tega, da predstavlja krog podlih zločincev, ki so zasnovali in izvršili gnusni atentat v Marseilleu le iz skupnosti že davno izločeno peščico. To je pokazala nepopisna bolečina, ki je objela srca vseh v naši užaloščeni domovini. To pa je pokazalo tudi sočustvovanje naših južnoslovanskih bratov onstran meja Jugoslavije, sočustvovanje, ki ni bilo hlinjeno, ampak je bilo zares resnično, globoko občuteno in d o-ži vi j e no. Mislimo pri tem na brate Bolgare, ki trpe morda bolj kakor ml zaradi izvora gnusnega morilca našega vitežkega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Bolgarska vlada je odkritosrčno izjavila, da so tisti, katerim je pripadal, prav tako sovražniki Bolgarije kakor Jugoslavije, da so torej skupni sovražniki vseh južnih Slovanov in je boj proti njim skupni boj nas vseh. Tem besedam moramo verjeti in jim tudi verujemo, ker poznamo razmere in okolnosti ter tudi velike in plemenite napore nove bolgarske vlade, ki niso samo posledica njenega mišljenja, ampak mišljenja celokupnega bratskega bolgarskega naroda razen peščice onih, ki jih je ta narod izločil, izobčil že poprej, kakor smo jih izločili hi izobčili mi. Senca Marseillea torej ne pade in ne sme pasti na nobenega izmed bratskih naših rodov, ne v mejah Jugoslavije ne Bolgarije, kakor tudi ne pada in ne sme pasti na zavezniško Francijo! Mimo tega se Pa moramo vsak trenutek tudi zavedati, da so tisti, ki so omogočili ostudni zločin v Marseilleu tujci, ki ne pripadajo po ničemur k naši narodni skupnosti! Zločinci sami so bili v zadnjem bistvu le tuje orodje, vršilci tuje zločinske volje. To je za vsakega mislečega Človeka, ki pozna preteklost in sedanjost, tako izven vsakega dvoma, da bolj biti ne more. Ta zavest nam pa tudi nalaga smeri poti. po kateri moramo hoditi razsodni, trezni, a obenem tudi mirni In samozavestni. S te poti ne smemo kreniti niti za en sam korak! Pred vsem pa moramo brezpogojno zaupati našim voditeljem, ker smo trdno prepričani, da šumadJ.nskih kmetov in deputacij so prenesli krsto v oplensko cerkev. Topovi so grmeli, jate letal so krožile okrog cerkve, ljudstvo pa je padlo na kolena. Krsto so prenesli v cerkev bivši sobojevniki pokojnega viteškega kralja, vsi odlikovani z redi Karadjor-djeve zvezde. Položili so jo na kata-?alk sredi cerkve, za katerim so se vstopili Nj. Vel. kralj Peter II., poleg njega njegova mati, vzvišena kraljica Marija, knez Arzen, kraljevi namestniki, kneginja Olga, romunski kralj Karol II., romunska kraljica mati Marija, angleški princ Jurij, vse tuje delegacije in vsa vlada z narodnim predstavništvom. Nato je bilo izvršeno poslednje opelo. Po izvršenem opelu so kraljevi sobojevniki zopet dvignili krsto in jo prenesli v kripto. Položili so jo na deske, preko katerih so visele dolge črne vrvi. Svečeniki so molili, patriarh Varnava je prosil milosti in miru za dušo pokojnika. Vse oči so se rosile. Med petjem svečenikov so nato krsto spustili v grob. Prav v tistem trenutku so nad kupolami oplenskel 'cerkve zabrneli motorji 110 težkih' vojnih letal, ki so spuščala na tla vence in cvetje. Nato se je po zadnjem slovesu grob zaprl. Na odprtino so položili težko masivno ploščo iz oni-ksa. Na plošči se blešči izklesani napis: »Aleksander I. Kralj Jugoslavije. 1888—1934.« Ko se je grob zaprl, se je premaknil patriarh in se tiho oddaljil s svojim spremstvom. Polni bolesti so za njim počasi zapustili grob velikega pokojnika člani kraljeve rodbine in ostali visoki pogrebci. Odšli so zopet v cerkev, kjer so se poglobili v molitev, ki je bila dokončana šele po 15. uri. Nato so visoki pogrebci zapustili Oplenac in Topolo. Desetti-soči zbranih kmetov pa so se šele počasi razhajali. Odhajali so sklonjenih glav, z bridko zavestjo v duši, da se je za vedno zaprl grob nad največjim sinom, nad Nj. Vel. viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. Posebne deputacije se prihajajo poklanjat k grobu tudi še danes in bodo hodile prihodnje dni. Danes se poklonijo tudi deputacije slovenskih mest, med njimi Maribora pod vodstvom župana dr. Lipolda. Senzacionalne aretacije zarotnikov ARETACIJA PAVELIČA IN KVATERNI RA V TURINU TER KVATERNIKOVE MATERE IN SESTRE V CELJU. BEOGRAD, 19. oktobra. Preiskava o atentatu v Marseilleu, ki se vodi po mnogih državah Evrope, zlasti pa v Franciji in Švici, ugodno napreduje. Odkrivajo se vedno nove podrobnosti. Najvažnejše pa je to, da je na zahtevo francoske ju-stice včeraj prijelo italijansko oblastvo v Turinu dr. Antona Paveliča in Evgena Kvaternika. Policija ju je takoj zaslišala, odgovorila pa sta na vSa vprašanja negativno in izjavila, da nista niti posredno niti neposredno sodelovala pri atentatu. Kljub temu so ju pridržali v turinskih zaporih. Francosko pravosodno ministrstvo bo, kakor se zatrjuje, najbrže zahtevalo izročitev obeh aretiranih. Francoske oblasti so namreč ugotovile, da je bil dr. Pavelič 29. septembra v Marseilleu. Mudil se je v nekem hotelu v spremstvu okoli 40 let stare dame pod imenom dr. Pavclescu, šef urada romunskih državnih železnic v Bukarešti. Dopotoval je iz Pariza in odpotoval 1. oktobra v neznano smer. šele po atentatu se je pojavil v Turinu in se je ves ta čas mudil najbrže v Franciji v okolici Pariza. Verjetno je, da je dočakal rezultat atentata še v Franclji. Dasi pa dr. Pavelič in Kvaternik vse tajita, ima vendar francoska policija v rokah material, ki dokazuje nasprotno. Zato zahteva Francija izročitev in konfrontacijo z atentatorji. CELJE, 19. oktobra. Preteklo noč sta bili na svojem posestvu v Medlogu pri Celju se mudeči mati in sestra v Turinu aretiranega Evgena Kvaternika prijeti in odvedeni v zapore okrožnega sodišča v Celju. Aretacija je v zvezi s preiskavo o atentatu v Marseilleu. Kvaternikova sestra je poročena z nekim tovarnarjem v Berlinu. Sega male antante in balkanske zveze BEOGRAD, 17. oktobra. Danes ob 10.30 so se sestali v velikem salonu zunanjega ministrstva k izrednemu zasedanju zunanji ministri držav male antante Jevtič, Titulescu in dr. Be-neš. Seja je trajala do 13. ure. Popoldne ob 17. uri bo seja v Beogradu se mudečih zunanjih ministrov držav balkanske zveze. Na tej seji se bodo obravnavala vsa trenutno važna vpra šanja. Uradni komunikeji bodo izdani zvečer. SKUPŠČINA IN SENAT. BEOGRAD, 11. oktobra. Danes popoldne se sestaneta narodna skupščina, da sprejme ukaz kraljevega namestništva o zaključitvi sezone. Ob 17.30 se sestane tudi senat k seji z enakim dnevnim redom. Jutri dopoldne se prične v smislu ustave nova bo njihovo delo modro in vredno veličine velikega pokojnega vladarja. Dolžnost nas, državljanov, je zato, zvesto izpolnjevati to, kar nam nalagajo voditelji, regenti, ministri in narodni predstavniki. Mimo tega je pa še posebna naša dolžnost nadaljevati delo, ki je naloženo na naša ramena v podrobnem vsakdanjem življenju. To delo ne sme biti nikjer in nikoli prekinjeno, ker prav s tem delom bomo izpolnjevali in izvrševali veliko oporoko velikega vitežkega kralja Aleksandra I. Zedinitelja: »Čuvajte ml Jugoslavijo!« V organizaciji narodov in držav je koristen samo tisti član, ki vrši tisto poslanstvo, ki mu je izročeno in ne ovira samovoljno delo drugih! V ^eni znamenju: S pogreba na delo! __r. parlamentarna sezona s prečitanjem ukaza namestništva. Obenem se bosta volila nova predsednika senata in skupščine, kakor se bodo volili tudi novi odbori. ODHOD DOSTOJANSTVENIKOV. BEOGRAD, 19. oktobra. Tuji dostojanstveniki, ki so se vdeležili pogreba, so sinoči in danes odpotovali. Ob 23. uri je odpotoval romunski kralj Karol II. Ob 23.30 uri je odpotoval vojvoda Spoletski, kmalu nato pa francoski predsednik Lebrun. LEBRUN V LJUBLJANI. LJUBLJANA, 19. oktobra. Davi se je peljal skozi Ljubljano francoski predsednik Lebrun. Na kolodvoru so ga pozdravile ogromne množice prebivalstva. ANGLEŠKA SODBA O POLOŽAJU. LONDON, 19. oktobra. Angleški ministrski svet je na podlagi poročila zunanjega ministra sira Johna Simona razpravljal o položaju, ki je nastal po atentatu v Marseilleu. Splošni zaključek razprave je bil, da je trezno in preudarno zadržanje zainteresiranih držav preprečilo vsako napetost, ki bi bila lahko nastala. Položaj se zaradi tega presoja precej ugodno. POGAJANJA Z ITALIJO. PARIZ, 19. oktobra. Ministrski predsednik Doumergue je sprejel italijanskega poslanika P i g n a 11 i j a, s katerim je razpravljal o podlagah za nadaljevanje zbliževalnih pogajanj med Francija in Italijo. L AVAL OBIŠČE LONDON. PARIZ, 19. oktobra. Francoski zunanji minister L a v a 1 bo v kratkem odpotoval v London, kjer bo razpravljal o vseh vprašanjih sedanjega položaja, zlasti p* o zadevah Posaarja. PAKT NEMČIJE IN ANGLIJE. LONDON, 19. oktobra. Poročevalcu »Daily Maila« je izjavil G o r i n g, da je pripravljen podpisati letalski dvostranski pakt med Nemčijo in Anglijo. Dnevne vesti Spomenik vitežkemu kralju Aleksandru I. Zedinite!ju Pod nepopisnim vtisom mučeniške smrti našega vladarja in veličastnih ter mogočnih izrazov ljubezni, spoštovanja in hvaležnosti, ki jih je pokazal naš narod brez razlike stanu v teli strašnih dneh duševnega trpljenja, se je sestal sinoči po končanih pogrebnih svečanostih mariborski oblastni odbor Narodne obrane. Na svoji seji je oblastni odbor soglasno sklenil takoj započeti akcijo za postavitev dostojnega spomenika naše- Zadruga prevozniških obrtov je imela v torek 16. t. m. žalno sejo za blagopo-kojnim kraljem, katere so se odborniki iti člani udeležili polnoštevilno. Načelnik zadruge pa je spregovoril: »Spoštovani gospodje! Namen našega današnjega sestanka je, da se oddolžimo spominu na-'šega blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Globoko je odjeknila pretekli torek vest, da je naš veliki kralj Aleksander I. padel kot žrtev podleiga atentata. S svojo krvjo je kralj muče-niško zapečatil svojo veliko delo za bla-1 gor svojega ljudstva1 in napredek Jugoslavije. Zato bodi tudi naša dolžnost, da se zavedamo velike oporoke svojega kralja, ki nam jo je zapustil umirajoč v svoji veliki ljubezni in neizmernem rodoljubju do svojega naroda, kateremu so veljale njegove zadnje besede: ,Ču vajte Jugoslavijo!’ Ohranimo ljubezen in zvestobo, ki smo jo izkazovali bla-gopokojnemu kralju, tudi njegovemu nasledniku, prvorojenemu sinu Nj. Vel. kralju Petru II.! Slava blagopokojneinu kralju Aleksandru I. Živel kralj Peter II.!« Pevski zbor Glasbene Matice se pokloni manom nesmrtnega, vitežkega kfa-Ija Aleksandra I. Zedinitelja drevi v petek 9. t. m. ob 20. uri v društveni pevski sobi. — Odbor. Žalna seja krajevnega odbora Jadranske straže v Mariboru se je vršila dne 15. oktobra 1934. Predsednik je v globoko zasnovanem govoru orisal lik in pomen blagopokojnega kralja kot politika, vojskovodjo in državnika, zlasti pa kot vrhovnega čuvarja Jadrana in prijatelja primorskih Slovencev, nakar je ves odbor počastil spomin blagopokojnega vitežkega kralja Aleksandra I. Zedinitelja s trikratnim »Slava!«, novemu kralju pa je vzkliknil trikratni »Živio!« Maršalatu dvora je bila odposlana sožalna brzojavka z izrazi zvestobe Njegovemu Vel. kralju Petru II. Ljudska samopomoč, reg. pom. blagajna v Mariboru, je imela dne 18. t. m. svojo žalno sejo, na kateri je načelnik dr. Šorli proslavil v lepili in pomenljivih besedah življenje vitežkega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Primerjal je njegovo delovanje velikemu stavbeniku, ki je zgradil mogočno stavbo Jugoslavijo. Navzoči odborniki so počastili spomin velikega pokojnika s trikratnimi »Slava«-klici, novemu kralju Nj. Vel. Petru II. pa so vzkliknili trikratni »Živio!« Kraljevskemu maršalatu je bila odposlana sožalna brzojavka. Žalna maša poštarjev. V torek 23. t. m. bo ob 11. uri v frančiškanski cerkvi žalna sv. maša za pokojnim vitežkim vladarjem Nj. Vel. kraljem Aleksandrom I. Med sv. mašo poje žalostinke »Poštni rog« in igra poštna godba. K obilni udeležbi cenj. občinstva in društev vabi Združenje poštnih, telegrafskih in telefonskih zvaničnikov, pododbor v Mariboru. V posnemanje! Tudi krajevni odbor Jadranske straže v Mariboru je prejel od uglednega veleindustrijalca g. Marka Rosnerja v počastitev spomina vitežkega kralja Aleksandra I. Zedinitelja znatni znesek 5000 Din za namen organizacije; ki je uživala posebno skrb kralja-heroja. Ta gesta naj bi našla povsod uvaževanje in posnemanje! Zahvala. Mestni stavbenik' Ubald Nas-slmbeni je daroval za nov reševalni avto 200 Din. Odbor mu izreka teni potoni oriirčiK) zalivalo. Resno vprašanje. V Mariboru imamo sedaj celo vrsto akcij za postavitev spomenikov kralju Petru, kralju Aleksandru, generalu Maistru in nagrobnik Kostanjevcu. Slabe izkušnje dosedanjih petnajstih let, ko vse razne akcije niso rodile niti malega križa, kaj še spomenika, nas silijo, da ponovimo svoj nedavni predlog: Osnuje naj se v Mariboru pod vodstvom primerne osebnosti, najbolje mestnega župana, odbor za postavljanje spomenikov, ki naj vodi nameravane spomenike. Z ločenimi akcijami ne bomo dobili nikoli nobenega. Apeliramo na merodajne, da ne prezro zopet tega apela! Dovolj je pačenja! Svoječasno smo ožigosali na lepakih in letakih tvrdke Bat’a, in ker hočemo biti popolnoma nepristranski, moramo danes ugotoviti, da je izdala sedaj tudi tvrdka »Astra« tiskovine s še večjo spakedranščino. Preči-tajte si samo te stavke: »Vsi nujajo vsi kriče: najboljše, najcenejše, ali... m! dokazujemo z izvrstno usnjeno obutvijo! Odvržite za vedno gumeno obutvijo ker škoduje zdravju. Za dobre otroke do broja 22. Elegantno! Za štrapac! Črne in ruja v e!« Mislimo, da bi bilo že več ko dovolj pačenja našega jezika po raznih tvrdkah na Hr-vatskem in drugod, ker ako mislijo, da smo kakšna črnska kolonija in je za nas vse dobro, se silovito motijo. S takim jezikom ngj gredo ponujat svoje blago med Hotentote! Slaba mera pri vinu. V nekaterih gostilnah in restavracijah prinašajo na mizo gostom vino stalno pod črto. Dogaja se, da manjka v posodah s širokim vratom pri litru do en deciliter vina. Pri vinu s ceno 16 in več dinarjev pomeni to podražitev skoraj za 2 Din. Gosti navadno tega ne opazijo ali pa opuste pritožbo, kar vodi potem do stalne take prakse. Ako so mere in uteži pod uradno kontrolo, bi moralo biti tudi točenje pijač. Ako to opozorilo ne bo pomagalo, bomo objavili imena takih lokalov. Vsem članom društva stanovanjskih najemnikov. Ko obiskuje naš inkasant naše cenjeno članstvo, ga ti mnogokrat zavračajo, češ, »saj niste ničesar dosegli« nli »društvo ne deluje«. Taki ter enaki izgovori se slišijo, in to celo od inteli-centov. K temu sporoča društvo stanovanjskih najemnikov in poslovalnica lokalov, da se je marsikaj že doseglo, le da cenjeni člani tega ne vedo. Na veliki zvon pa društvo svojih zaslug ne obeša. Na drugi očitek, ki je še manj upravičen, se naj vsak član sam prepriča, da vrši naš tajnik vsak drugi dan, od ustanovitve društva do danes dežurno službo v društveni pisarni na Rotovžkem trgu, kjer je le redkokdaj brez dela ter daje članom pojasnila, vrši posredovanja itd. Cenjeno članstvo se zaradi tega naproša, da ne zavrača našega inkasanta, ki vrši težko službo, marveč naj radevolje izpolnjuje članske obveznosti. Člani pa, katerim inkasant ni dobrodošel, lahko tudi poravnajo članarino v društveni pisarni med uradnimi urami. Samo zavednost članov nas bo vodila do zaželjenih uspehov. Prva letošnja jesenska slikarska razstava v Mariboru. Od nedelje 21. t. m. ob 9. uri dopoldne do vključno nedelje 28. t. m. bo v pritličju Hranilnice Dravske banovine v Tyrševi (Gosposki) ulici razstava slik našega akad. slikarja A Trstenjaka. Trstenjak, ki je v Mariboru dobro znan, razstavi svoja dela kot gost Umetniškega kluba »Brazda«, katerega člani razstavijo svoja dela te dni v Ljub- vENCI KMETOV IZ OKOLICE BEOGRADA NA KKSiO VITEŽKEGA KRALJA. MNOŽICE ČAKAJO NA VPIS SOŽALJA V DVORNO KNJItiO. ljani. meseca decembra pa v Mariboru. Ogled Trstenjakove razstave bo za povabljene goste v ponedeljek 22. t. ni. ob 18. uri. Poskušen samomor v ietnišnici. Ime posestnika Antona Orgoliča je še prav gotovo v spominu našim čitateljem. Bili so časi, ko smo o njegovi spretnosti za ponarejanje tisočakov polnili dolge kolone, ker je zadeva zanimala javnost. Tudi smo pred nedavnim poročali, da je bil aretiran in izročen v zapore mariborskega okrožnega sodišča, ker je bil ponovno osumljen sokrivde pri ponarejanju denarja. V preiskovalnem zaporu pa se Orgolič ni' počutil dobro. V noči na preteklo sredo se je v svoji celici nameraval obesiti, vendar pa so mu to preprečili službujoči stražniki. Je to že drusi njegov poizkus prostovoljnega bega v smrt. Strupena slana. Zelo hladne so zadnje noči, pa tudi čez dan vejajo mrzli jesenski vetrovi. Jesensko solnce ne more s svojimi slabotnimi žarki ogreti mrzlega ozračja. Pohorje pokriva snežna plast, po ravninah pa pade zjutraj močna slana, ki je ponekod že pomorila jesensko cvetje. Živo srebro v toplomeru je danes zjutraj prvič zlezlo pod ničlo. Barometer pa se dviga in napoveduje stalno vreme. Tragična smrt otroka. Žena brezposelnega mizarskega pomočnika Franca Korošca iz Gradiške pri Sv. Kungoti je te dni iskala pomoči za svojega mesec dni starega otroka pri mariborskem mestnem fizikatu. Vzela je otroka v svoje naročje in se napotila na precej dolgo pot. Med potjo pa je otrok umrl. Mrtvega je prinesla na mestni fizlkat. O tragičnem dogodku je bilo obveščeno sodišče, ki je odredilo obdukcijo otrokovega trupla. Komisija je ugotovila, da je nedolžni otrok umrl od lakote. Motnje v želodcu In črevesju, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoznost, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, ^če popijemo vsak dan čašo »l ranz Joseio-ve« grenčice. Pri obledeli slvorumenkasti barvi kože, motnih očeh, slabem počutku, zmanjšani delovni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da izpijete nekaj dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Franz Josefove« grenčice. V zdravniški praksi se »Franz Joseiova« voda zaradi tega posebno uporablja, ker naglo odstrani vzroke mnogih pojavov bolezni. »Franz Joseiova« grenčica se dobi v vseli lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ____________________________________________________________ Zaplenjeno zlato. Včeraj popoldne so naši varnostni organi na meji ustavili nekega Franca P., ki je nameraval brez dovoljenja prekoračiti državno mejo. France P. je češkoslovaški državljan in se je zadnje čase mudil v Zagrebu. Pri preiskavi so našli pri njem 18 dkg težko palico iz čistega zlata, vredno okrog 3000 Din. Mož je kupil zlato pri neki zagrebški tvrdki in je nameraval izdelovati iz njega razne okraske. Varnostni organi so mu zlato zaplenili, njega pa vtaK-nili v luknjo. Trg za ribe. Današnji trg za ribe je bil zelo slabo založen. Prodajali so menule po 14, cevole pa po 24 Din kg. Drugi'’ rib na današnjem trgu ni bilo. Dve nezgodi. V Velki je 63-letni delavec Roman Markuš padel v neki jarek in si pri padcu hudo poškodoval desno oko. V Jelencih pri Pesnici pa je 59-letn* posestnik Anton Fras padel tako nesrečno z voza, da si je zlomil levo ključnico. Oba ponesrečenca se zdravita v mariborski bolnišnici. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kaza> toplomer 3 stopinje C nad ničlo, minimalna temperatura je znašala 0.8 stopinj C pod ničlo; barometer je kazal pri 14. stopinjah 742.8, reduciran na ničlo 741. relativna vlaga 89; vreme je tiho in jasno. 'i vsako sliraskn min mu mučeniške smrti umrlemu vitežkemu vladarju Zedinitelju. Spomenik naj bo viden izraz naše brezmejne ljubezni in vdanosti do velikega pokojnika in glasnik teh naših občutkov poznim rodovom. Naj bo večen simbol naše zvestobe do njega, ki nam je prinesel mir in svobodo. Na ta način se hočemo vsaj skromno oddolžiti za njegova velika dela, za Jugoslavijo in naš narod. V M a r i b o r u, dne 19. X. 1934. ■■B^EL '21SZZ2.ESZZSSEiTizRg».7wnw»n^r:^->rawaffiMB Obmejni Maribor se le v neizmerni bolehni in žalosti poslovil od svojega kraj Množica dvajsetih tisočev zbr ana na glavnem trgu se je poslednjič POKLONILA MANOM VIT EŽKEGA KRALJA ALEKSANDRA I. ZE-D1MTELJA. NEPOZABNI TRENUTKI NAJGLOBLJE ŽALOSTI IN BOLEČINE. ZADl • 'A KARADJORDJEVIČEV NA OPLENCU, ZADNJE POČIVALIŠČE NJ. VEL. VITEŽKEGA KRALJA ALEK SANDRA I. ZEDINITELJA. Bil je včerajšnji dan tako črn in turoben, kakor še nobeden. Jesensko solnce, ki se je rano pokazalo, se je kaj kmalu skrilo za črne oblake, iz katerih je pričelo rositi, kakor bi tudi nebo vidno plakata z vsem jugoslovanskim narodom v teh težkih dneh. Iz zvonikov se je razlegata tako presunjajoče zvonenje, kakor še nikdar. Pesem zvonov je bila težka in žalostna. Nad mestom je plavala črna žalost in stiskala vsa srca vedno znova in tesneje. Bil je včerajšnji dan nepozabni praznik največje žalosti in trpljenja vsega našega naroda in je to bolečino občutila zlasti naša obmejna prestolnica, Tčt se predobo zaveda, kaj je izgubila z njim, ki so ga včeraj popoldne položili k večnemu počitku. Ljudje so bili ves dan nemirni in niso imeli obstanka doma. Nemi in zbegani so hodili po ulicah, dokler niso našli tolažbe dopoldne v božjih hramih, kjer so molili vroče, kakor morebiti še nikdar. Po popoldanski javni žalni manifestaciji se niso hoteli raziti in so odkritih glav do zadnjega poslušali žalostno pesem zvonov, ki jo je prenašal z Oplenca radio. Sveče in lučke, ki so jih ljudje prižgali, so gorele ves dan. Kakor je njih plamen plapolal drhteče proti nebu, tako je hitelo v nebo stotisoč drhtečih vročih prošenj, obenem s prisego, da bodo vedno in vselej izpolnjevali njegovo sveto oporoko: »Čuvajte mi Jugo-• slavijo!« Ni je bita v mestu in ne na periferiji hiše in ne koče, kjer ne bi prižgali lučk, ko so izročali našega .nesmrtnega kralja materi zemlji. Mnogo je bita tudi takih, ki so si odtrgali od ust, da So kupili list in izrezali iz njega njegovo sliko ter jo ovili v črno kopreno, pod njo Pa položili trnjev venec. Kaj takega zrnoma samo velika ljubezen in huda bo-ečina. ŽuljeVe roke so z neizmerno žalostjo prižigale svečke, ki so gorele 'do poznega mraka. Nikdar še ni bil naš narod tako edin, tako složen kot ob izgubi svojega vitežkega kralja, ki mu je prinesel nnr in svobodo, za kar je moral preliti svojo lastno dragoceno kri. Črno obrobljeni lepaki, ki jih je izdal mestni predsednik dr. Lipold v imenu mestne občine mariborske, so naznanili ljudem spored včerajšnjih žalnih svečanosti. Io je zadostovalo, še pred 14. uro so po vsem mestu zažarele elektr. žarnice, ovite ponekod v črno kopreno. Ustavljen je bil ves promet. Točno kakor še nikoli in v takih množicah kot še nikdar se je zbralo prebivalstvo obmejnega Maribora včeraj popoldne na Glavnem trgu. Pred spomenikom, na katerem je bil na črnem podstavku lik kralja mučenika in je ob straneh gorel ogenj v žarah, so se zbrali predstavniki državnih, vojaških in civilnih oblastev. Med njimi srno opazili knezoškofa dr. lotnažiča, stolnega prošta dr. Vrabcrja, pravoslavnega proto Trbojeviča, mestnega poveljnika generala Hadžiča, oba okrajna gla- varja dr. Senekoviča in Makarja, podžupana Golouha, predsednika okrožnega sodišča dr. Žihra, šefa državnega tožilstva dr. Zorjana, šefa mestne policije Ra-doševiča, ravnatelje vseh mariborskih srednjih šol in šefe vseh državnih in samoupravnih uradov. Na sredini trga so se razvrstile vse mestne osnovne, obrtne, meščanske in sreunje šole s svojimi učiteljskimi in profesorskimi zbori. Za spomenikom je bila razvrščena častna četa 45. pehotnega polka. Na levi strani ob magistratu so se zbrali polnoštevilno člani mestnega sveta in magistratni uslužbenci, nadalje duhovščina, zbor častnikov mariborske garnizije, zbor rezervnih častnikov, Maistrovi borci, invalidi, čete Narodne obrane, Jadranski stražarji, Korošci, pevci »Jadrana«, članstvo »Nanosa«, naši lovci in druga društva. Na desni strani so se razvrstila ženska društva, gasilske čete. Sokoli, državni nameščenci, športniki in narodno delavstvo. Na novem Glavnem trgu pa so zavzele odrejena mesta trgovske, obrtne in industrijske organizacije ter korporacije. Za njimi pa nepregledna množica ostalega občinstva. Tiho, pobožno in skrajno disciplinirano so prihajale žalostne množice na Glavni trg. Turobno zvonenje sc je oglušujoče odbijata med nemim zidovjem, v žarah pa je plapolal ogenj in so se s plameni poigravale hladne jesenske sape. Nebo je bita žalostno, neizmerna žalost pa je počivala v teh strašnih trenutkih na obrazih dvajsetih tisočev. Vsa srca je pre-sunjala ena sama grenka misel: Naš dobri kralj je mrtev, ni ga več... Pred mikrofonom se je pojavil nekaj minut pred pol 15. uro podžupan Golouh. V kratkih, do dna duše segajočih besedah je orisal hudo bolečino ob strašni izgubi našega kralja. Ko so točno ob pol 15. uri utihnili zvonovi, je odredil petminutni molk ... Globoko sc je sklonilo 20 tisoč glav in grobno tišino, ki j'e nastala, je trgata le glasno ihtenje. Mata je bita takih med množico, ki bi ne imeli rosnih oči v tem veličastnem trenutku. Pla-kali so stari in mladi, bogatini in siromaki. Nepopisen je bil ta trenutek najgloblje žalosti za milim vladarjem. Po vsesplošnem molku je podžupan Golouh ponovno nagovoril množico, ki je z njim glasno zaklicala trikratni »Slava kralju mučeniku Aleksandru I.!« Ipavčeva župa je nato pod vodstvom zborovodje Horvata zapela pretresujočo žalostinko »Vigred sc povrne«. In znova so se orosile oči, znova je bilo slišati glasno ihtenje, ki je utihnita v prežalostnih akordih železničarsko godbe .»Drave«. Rezko je odjeknita povelje častnika in iz vojaških pušk je zagrmela trikratna salva. Žalne javne manifestacije je bilo konec. Nemo in z veliko bolečino v srcih, kakor so prihajale, so se množice zopet razšle. Družila jih je na povratku ena sa- ma težka in turobna misel: našega pre- : milega kralja ni več med nami... * Tudi Studenčane je včerajšnji črni dan i združil vse — brez razlike na stan in bivše politično prepričanje — v neizmer- ! ni žalosti za blagopokojnim vitežkim kra- | ljem Aleksandrom I. Zediniteljem. Skoraj vse hiše so odete v črne zastave, | okna so bila na mnogih hišah ves dan okrašena in razsvetljena. Morda je | tragična smrt dobrega kralja marsika- j terega delavca pretresla huje nego mest-ne sloje, živeče v veselju in izobilju. Zjutraj ob S. uri so se pričeli zbirati ! v Jožefovi cerkvi vsi: delavci, name- • ščenci, društva, občinski odbor in šolska mladina z učiteljstvom. Sokoli in gasilci so prikorakali korporativno s praporom, 1 vsi polni bolestnih občutkov, da se kraljevo poslednje potovanje bliža svojemu koncu. Mašnik pater M a n s u e t je spre- | govoril žalne besede, ki so segle navzo- ' čim globoko v srca. Grenka bol je za- f jela zbrano množico, ki se je nemo raz- 1 šla po cerkvenem opravilu domov. Popoldne se je vršila žalna svečanost v Sokolskem domu, h kateri je občinski odbor povabil vsa društva v Studencih, ki so se vsa spontano odzvala vabilu ter se skupno s šolsko mladino obeh šol udeležila komemoracije. Gledališki oder so vrli Sokoli br. Mlaker. Kaučič, Šinkovec in Kumperščak preuredili v krasen žalni oltar, nad katerim je dominiral j napis »Čuvajte Jugoslavijo!« Črnina ob j cveticah in gorečih svečah — vse to je turobno vplivalo na množico, ki je stala onemela ob veličastnem počaščenju kra-lja-mučenika. Šolski upravitelj g. Anton H r e n je v ginljivem žalnem govoru orisal izredne vrline pokojnega kralja in poudarjal neprecenljivo izgubo, ki je zadela ves jugoslovanski narod. Pevsko društvo »Enakost« je z žalostinkami olepšata turobno svečanost. Župan g. Alojz K a-I o h pa je izrazil neomajno zvestobo kra liu Petru II. Z vzkliki »Slava vitežkemu kralju!« in po petminutnem molku ter petju presunljive žalostinke so Studenča-ni končali skupno žalno svečanost, dokazujoč, da je narodna žalost resnično zajela vse prebivalstvo brez izjeme. Slava kralju-mučeniku! Žara s prstjo slovenskih krajev na grobu vitežkega kralja. Venec slovenske banovine na grobu vitežkega kralja. Poklonitev našega mestnega denarne ra zavoda ŽALNA SEJA UPRAVNEGA ODBORA IN URADNIŠTVA MESTNE HRANILNICE V MARIBORU. Dne 16. t. m. se je vršila žalna seja u-prave Mestne hranilnice v Mariboru ob pol 13. uri v posvetovalnici zavoda. Navzoči so bili vsi gg. odborniki, sreski načelnik g. dr. Senekovič kot vladni komisar, g. dr. Franjo Lipold kot pravni zastopnik in župan ter celokupno urad-ništvo. Žalni govor je imel g. podpredsednik inž. O. Dračar, ki je govoril: »Gospodje odborniki! Povabil sem Vas, da se v trenutku, ko hite v našo kraljevsko prestolnico tisoči in tisoči članov jugoslovenskega naroda, da se v nemi bolesti poklonijo padlemu junaku, mrtvemu Veličanstvu vitežkemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju, pridružimo njim tudi mi, da posvetimo njegovemu spominu tudi našo misel, da pridružimo plakujočim množicam tudi našo bolest. Ne bi pri tem rad ponavljal, kar se je o tem vse v zadnjem tednu že izgovorita in napisalo. Dovolite samo, da poudarim one momente, ki so za nas kot čipitelje plod te dobe, pa ni še pomenilo dokončnega zedinjenja. Sledili so medsebojni notranji boji, ki so izčrpavali vse narodove sile in treh petletij je bita treba, da je postalo teh brezplodnih trenj konec. In on je bil, ki je vodil k pomirjenju in razčiščenju. Mestoma je stal prav sam v tem boju, a klonil ni. Načeta 'edinstvene države in edinstvenega naroda je zmagata. On ni samo ustvaril Jugoslavije, on ji je tudi vdahnil enotno dušo. On je izoblikoval tip Jugoslovana. Ko je pripeljal svoj narod na rodno grudo nazaj, dal mu je prilike, da z mirnim delom skrbi za svoj razvoj in blagostanje, za obči narodni napredek. Za redno in nemoteno delo je potreben mir. In organizaciji miru in njegovi utrditvi je bil posvečen drugi del njegovega življenja. Kot organizator miru je užival vsepovsod odličen glas in iz vrst tujine je celo pred kratkim izšel predlog, Naš umrli kralj je padel na višku svoje slave, ko je po manifestaciji edinstvenega uspeha, ki ga je čudežno dosegel v pogledu zbližanja dveh bratskih narodov, jugoslovanskega in bolgarskega, hitel v Francijo, da utrdi temelje za mir v Evropi. Kakor meteor, .ki se sijajno razžari v temini neba in ugasne, puščajoč za seboj črno temo, je ugaslo njegovo življe nje pod roko morilcev, puščajoč jugoslovanskemu narodu golo praznino. Dvoje ilustrira lik blagopokojnega kralja. Prvo: Ustvaritelj In Zedinitelj! Preko trpljenja, preko vojska in borb, pregnanstva, kolebanja in malodušja, preko stotisočev žrtev je vodil svoj narod in ga dftansko pripeljal k zmagi, v svobodo, v zavetje in svetišče miru, na domačo drugo. Politično življenje, ki je bilo narodnega denarnega gospodarstva važ-« da se mu da v tem pogledu najodličnejše ni- priznanje s podelitvijo letošnje Noblove mirovne nagrade. Mi smo se zbrali tu kot predstavniki narodnega gospodarstva. Samo v miru pa uspeva gospodarstvo! Tako je bil bla gopokojni kralj najvestnejši čuvar domačega gospodarstva. Njegovo deta pa ni dokončano. Političnemu in duhovnemu zedinjenju še ni sledita gospodarsko zedinjenje. Posebno še na področju domačega denarstva. Naše denarstvo se je zateklo ob osnovanju edinstvene države zgrajeno na treh različnih sistemih. To stanje traja dejansko še vse do danes. Iz tega dejstva so nastale našim denarnim zavodom marsikatere težkoče in tudi sedanje težke prilike imajo deloma svoj izvor v tem. Saj je bita potrebnih celili 16 let, da se je n. pr. dosegla enotnost Zveze samoupravnih hranilnic. A. K. Grin: Bogasfoo Roman. »Ali mi prinašate kako poročilo od nje ga? Ali obžaluje svoj...« beseda ji je zastala. Pri vsej svoji neizkušenosti je čutila, da bi skoro napravila neumnost. »Molčite?« je nadaljevala strastno. »Motila sem se v vas in ne morem delj ostati.« Razvajeno dekle je bilo v tem trenutku tako prevzetno, da je zviti stari policist začel dvomiti o uspehu namere, dasi tak nastop sicer ni bil zanj nič novega. »Molčal sem, ker sem se bal vaše ne-volje,« je odgovoril s privajeno prijaznostjo. »Od onega gospoda nimam za vas nikakega poročila, pač pa bi imel eno, ki je zanj namenjeno. Ako vas zopet obišče, kar je mogoče, vprašajte ga, prosim, kolikim mladim damam, ki se imenujejo Rogers, je v zadnjem času dvoril? Ako ga to ne pretrese, tedaj ga vprašajte, koliko jih še naj zaradi njega pride na policijo preden odvedejo njega samega tja?« »Kaj hočete s temi besedami?« je hlinila vsa bleda. »Ne razumem vas — na policijo? Saj vendar niste policist?« »Uganili ste, gospodična Rogersova, tajni policist sem. To vas naj ne ustraši, zakaj moje izkušnje me niso napravile niti trdosrčnega niti groznega. Gospod, o katerem govorite, je lopov. Prišel sem, da vam pojasnim, s kako skrajno silo ste utekli človeku, ki ne zasluži časti in spoštovanja.« »Kaj govorite?« je vprašala z bledimi ustnicami v tonu užaljenega ponosa. »Lopov?« — To je pomota. Sicer sem stara šele sedemnajst let, toda ne dam se varati. Vse sloni na nesporazumu; govoriva o dveh popolnoma različnih ljudeh.« »To lahko razsodimo; kako je ime gospodu. katerega imate v mislih?« »Rajše ne bi imenovala imena.« Gryce je ni pogledal v obraz; njegovo oko je dobilo neki poseben izraz, ko je zrl na črnilnik pred seboj. »Dobro; ne imenujmo nikakega imena, lahko pridemo resnici na sled tudi na drug način.« Potegnil je kos papirja iz žepa, ga počasi razgrnil, ga položil na kolena, si nataknil očala in začel preudarno: »Prečitam vam opis gospoda, ne mogoče onega, v katerega stavile toliko zaupanja, temveč nekega drugega, ki je še pred kratkim oboževal mlado dekle vašega imena.« Vzel je papir v roko in čital te-le besede: »Ljudje, ki so gospoda videli, ga opisujejo kot krasnega moža, visokega, lepe rasti, vljudnega v občevanju in prijetnega značaja. Obraza je precej svetlega, lasje in brada so temni, oči so sive. Oči-vidno je iz boljših krogov. Pogled in vedenje pričata o nenavadni odločnosti.« Policist je zganil papir in ga položil na mizo, gospodična Rogersova pa je globoko zardela. »Ta gospod,« je Gryce nadaljeval, »je sledil mladi deklici, o kateri sem vam pripovedoval, na vsak korak. Ali ste mo goče koga videli, ki bi mu bil podoben? Deklica sama je med tem zaradi nevarne mrzlice umrla. Opis moža torej ni njen, ampak njenih domačih.« Gospodična je trepetala po vseh udih, vendar je molčala in osramočena sklonila glavo. »Imam še drug opis, ki se nanaša na gospoda, ki je pred kratkim zasledoval mlado, lepo pošteno tovarniško delavko z imenom Jenny Rogersova; osebe, ki so ga videle, ga opisujejo kot velikega, krasnega moža, prikupljivega vedenja, okoli trideset let starega, svetlega obraza, temnih las, velike brade in sivih oči. Ali ste srečali takega moža?« »To je strašno — in ta človek zalezuje deklice, ki se imenujejo Rogers?« »Ne samo Rogers, ampak tudi Jenny so vse.« Blagopokojni kralj je tudi na tem področju prevzel iniciativo. Po njegovi volji so se izvršile priprave za enotno izgraditev našega denarništva in za o-zdravljenje gospodarskih razmer v državi. Smrt je prekinila to delo. Ne smemo pa ga prekiniti tudi mi! Saj nam je zapustil dragocen testament. »Čuvajte Jugoslavijo!« To ni samo klic k dolžnosti. To je v prvi vrsti kažipot v bodočnost. To pot mora hoditi tudi naše gospodarstvo. Vedla nas bo preko gospodarskega zedinjenja v blagostanje narodovo in čuvala mu bo njegove temeljne osnove, miren razvoj, svobodo in samostojnost. To pot hodimo mi! Tako bomo izvrševali poslednje naročilo blagopokojnega kralja; vsak na svojem mestu bomo čuvali Jugoslavijo. Tako nam pomagaj Bog! Njegovemu Veličanstvu, mrtvemu vitežkemu kralju Aleksandru I. Zedinite-lju pa dajmo poslednji izraz svojega spoštovanja in svoje hvaležnosti: Njegovemu spominu »Slava! Slava! Slava!« Ob nemi žalosti, ki je zavladala v vseh slojih naroda, bodi nam eno tolažilo. Poleg zedinjene in enotne Jugoslavije nam niki v označenem stolpcu, in sicer takrat, ko je hišni lastnik vpisal višino do-tične najemnine. Prijave se vlagajo o-sebno ali po pošti pri oni občini ali davčni upravi, v katerem področju je zgradba. Kdor ne predloži prijave v roku od 1. novembra do 30. novembra 1934, pla- je zapustil svoj rod, ki je poklican, da i ča kot kazen 3% osnovnega davka, a če vodi njegovo poslanstvo v bodočnosti, čuvajmo Jugoslavijo in vse sile zberimo okoli njegovega naslednika, Njegovega Veličanstva kralja Petra II., ki naj živi v korist in ponos domovine. Živel Kralj Peter II.!« Ob koncu sta bili poslani brzojavki maršalatu dvora in g. ministrskemu pred sedniku, v katerih se izraža globoko žalovanje za blagopokojnim kraljem in se obljublja neomajna zvestoba Ni. Vel. kralju Petru II. Vložitev prijav za odmero zgradarine za leto 1935 Davčna uprava za mesto Maribor o- ,.<>zarja davčne zavezance, da morajo prijave za zgradarino za leto 1935 vložiti v roku od 1. novembra do 30. novembra 1934. Prijave je treba vložiti za vsak zgra-darini zavezan objekt, ki je v katastru posebej popisan. Za več objektov se lahko vloži ena prijava le tedaj, če imajo vsi ti objekti isto hišno številko. Tudi za one zgradbe, ki uživajo začasno davčno ! olajšavo je treba vložiti prijave. Obrazci prijav se dobe pri pristojnem občinskem uradu pri davčni upravi za (ceno) 1 Din. Prijavo vloži in podpiše hišni lastnik, oziroma vsi solastniki ali njihovi izkazani pooblaščenci. Prijava se mora izpolniti točno v vseh stolpcih razum stolpca 14. Za zgradbe, ki so dobile nove hišne številke, je treba vpisati tudi staro hišno številko. V prijavo mora davčni zaveza- J nec vpisati letno vsoto kosmate najemnine po stanju v oktobru t. 1., to je dva-' najstkratno najemnino meseca oktobra 1934, ker se je poziv za predložitev prijav razglasil v tem mesecu. Kosmata najemnina je vsaka dajatev najemnika lastniku za izkoriščanje zgradbe, in sicer: najemnina v gotovini, vrednost vseh zaradi najema pogojenih 1 dajatev v denarju, uslug in obvez, ki jih 1 najemnik daje ali dolguje hišnemu last- J niku, dajatve v naravi ('hrana, vzdrževanje itd.), vsote, ki jih je najemnik plačal ali posodil za preureditev ali popravilo i hiše oziroma stanovanja, tudi takozvane odstopnine in prispevki za čiščenje sta-1 novanj, če radi tega plača sorazmerno manjšo najemnino, in namesto lastnika plačani davki, zavarovalne premije itd. Vrednost obvez iz točke 2. (in 3.) se izračuna v denarju in znesek vpiše v prijavo. Hišni lastniki, ki sami uporabljajo svojo zgradbo ali njen del ali pa brezplačno prepustijo drugim v uporabo, morajo prijaviti kot kosmato najemnino ono vsoto, ki se plačuje za najbližje podobno stanovanje ali obratovalnico v mesecu oktobru 1934 (seveda tudi 12 kratno.). Na isti način se mora prijaviti najemnina tudi od takih zgradb ali njih delov, ki v mesecu oktobru 1934 niso bile dane v najem. Za zgradbe, ki so dane v najem z vrtom ali zemljiščem v izmeri preko 5C0 m2, se posebej vpiše najemnina za zgradbo in posebej znesek, ki se plača za vrt ali zemljišče. Prav tako se mora v prijavi posebej navesti najemnina za pohištvo, orodje, pravice, združene z zgradbo n. pr. koncesije in podobno v mestu Mariboru, zlasti tudi gostaščine, vodarina, kanalske pristojbine, v Krčevini pa vodarina. — če odškodnina za vrt ali zemljišče v izmeri preko 500 m5, oziroma za pohištvo, orodje, pravice itd. ni posebej dogovorjena ali določena, je treba v stolpec »Opomba« vpisati, v kakem razmerju je določena najemnina za zgra:lbo oziroma stanovanje napram odškodnini za vrt, zemljišče, pohištvo itd. in kolika je površina vrta ali zemljišča, vrednost pohištva itd. Pri hišah, ki se dajo v najem samo za čas sezone, je vpisati skupno sezonsko najemnino kot letno kosmato najemnino. V stolpec »Opomba« je treba vpisati, če in kje ima davčni zavezanec še kako drugo zgradbo. Posamezni porazdelkl stolpca 4 ozir 10, v katerih se vpisuje število skladnih delov, se morajo na koncu prijave sešteti, prav tako tudi stolpci 6, 7, 8, 9 in 11, v katerih je vpisana letna kosmata najemnina. Izpolnjene prijave podpisujejo najem- prijave ne predloži v 8 dneh niti na pismeni poziv, pa 10% tega davka. Če se v davčni prijavi z namenom, izogniti se plačilu davka, podajo neresnične izjave (manjša najemnina) ali če se zataji davčni objekt, nosi davčni zaveza nec posledice čl. 142. zak. o neposrednih davkih zaradi zatajbe, najemnik, ki potrdi neresnične navedbe, pa se kaznuje po čl. 138. tega zakona z globo 50 do 500 Din. Če je davčni zavezanec nepismen ali ni zadostno' pismen, lahko da svojo prijavo pri pristojnem občinskem uradu ali davčni upravi na zapisnik. Izpremembe v osebi lastnika ali v objektu (zgradbi), ki vplivajo na davčno obveznost, se morajo prijaviti najkasneje v 30 dneh od dne, ko so nastale. V svt-ho pravilne odmere davka na neoženjene osebe mora vpisati vsak hišni lastnik na prvi strani prijave naslednje podatke: rojstno leto, ali je oženjen, samec, vdovec, sodno ločen, število zakonskih o-trok, pri sodno ločenih je navesti tudi, ali plačujejo vzdrževalnino za ženo ali otroka, ako je zgradba solastnina, je navesti ime in poklic vseh solastnikov s kolikim deležem je vsakteri solastnik zgradbe; na to pa je za vsakega posameznega solastnika navesti podatke pod 1.—4. Tujci, popolni invalidi in osebe pod skrbstvom so prosti davka na neoženjene osebe. Zato naj to okolnost na prijavi pripomnijo. Posestniki zgradb po vaseh in zunaj mestnih ali tržkih okolišev, ki niso oproščeni davka po Čl. 32. zak. o neposrednih davkih i