^VlXe oddaljili in nato zamrli. Na dvor je legla tišina. Trupla ubitih se zanje niso zmenila in tudi kamniti -stebri ne. Na velikem dvorišču je vladal globok mir. Eje, Veliki Atonov duhovnik, je menda slutil kaj se bo zgodilo, kajti že ponoči je zapustil svoje prostore v templju in odšel v kraljevo palačo. Stopal je hitro po praznih ulicah in se bal šuma lastnih korakov. -Le majhna steklenička, ki jo je stiskal v roki mu je vlivala nekaj poguma. Prinesel mu jo je Ptah, zvesti služabnik, ki jo je dobil na skrivnem kraju od Bekenhonsa, ki je. zvaril tekočino, ki je bila v njej. Eje si jo je dolgo ogledoval proti luči, kot da bi tako mogel razbrati njeno morilno moč. Tekočina je bila prosojna kot voda in na videz prav nič nevarna. Velikega duhovnika je močno imelo, da bi popil samo kapljico. Bil je dvakrat na tem, da odmaši zamašek, ki je stekleničko zapiral, a obakrat se je pravočasno ustavil in si zatrjeval, naj vendar ne bo norec in naj se pomiri. Potem pa se je spomnil, da mu je Bekenhons dejal, naj izpije kozarec olja, če noče, da bi mu pijača škodovala. Naročil je takoj Ptahu, naj mu ga prinese in spil ga je na dušek ter se niti namrdnil ni, ko je začutil na jeziku zoprni okus. Potem je vzel čašo vina, rdečega in najboljšega ter kanil iz stekleničke nekaj kapljic vanjo. Nato je dvignil čašo k ustom. Telo mu je drgetalo v sladkem poželenju in strahu, ki mu je stopil v kosti, oči so se mu široko odprle, potem pa j-e pil željno, kot žejni, ki je taval po puščavi ves dan in se komaj priplazil do studenca. Vino je bilo še vedno dišeče in imelo je samo lahek okus po grenkih mandeljnih, nikakor odvraten, celo prijeten. Sedaj je torej hitel po ulicah zaspanega mesta in se obenem bal ter veselil. Bil je to. njegov zmagoslavni pohod k moči in sijaju. K dvojni kroni obeh dežela, k ženi po kateri je vsa ta leta zaman hrepenel. Bil je srečen in preplašen, a užival je celo nad svojim strahom, kakor je užival nad glasnim odmevom svojih korakov, čeprav se je moral večkrat ozreti, ker se mu je neprenehoma zdelo, da mu nekdo sledi. Prišel je v kraljevo palačo, ko je bil dan še daleč in ni nič odgovoril na začudena vprašanja služabnikov, ki so ga kljub zgodnji uri sprejeli njegovemu stanu primerno. »Počakal bom, da me faraon sprejme,« je samo zamrmral in jih odslovil, potem ko so ga pospremili v notranje prostore. Ostal je sam v temi in sedel na kamnito klop ter se zavil v široki plašč in čakal. Niti za trenutek ni pomislil, da bi do jutra lahko zadremal, kajti trenutki ki jh je doživljal, so bili prečudoviti, da bi hotel samo enega izmed njih izgubiti. Ždel je v temi in mislil na vsa minula leta, ko se je vedno moral zadovoljiti z drugim mestom, ko je vedno moral zaustaviti korak in- upogniti hrbet pred nekom, ki je stal više od njega. Sedaj bo vsega tega kmalu konec. Še prav malo ur in on bo prvi in vladal bo nad vsemi kakor bog. Bil je srečen ter ni opazil, da se je začelo daniti in da je prišla ura, ko bi moral opraviti prvo dnevno daritev v čast Atonu. Zdrznil se je šele takrat, ko ga je stresel za rame služabnik in mu sporočil, da ga Faraon prosi, naj pride v njegove prostore. Vstal je in mu sledil ter trdno draži v rokah stekleničko, ki je bila že vsa razgreta od njegove potne roke. »Zgoden si danes Eje,. dragi prijatelj,« je dejal Ekhnaton, ko ga je opazil na pragu. Daj, vstopi! Rekli so mi, da si prišel že pred nekaj urami in da že dolgo čakaš. Pridi, sedla bova skupaj k zajtrku!« Pokazal mu je z roko na stol in stopil k oknu. »Kako čudovit je danes Aton,« je dejal sam pri sebi, »kot mogočen lev je planil na nebo. Niti oblačka ni in niti za trenutek nam torej danes ne bodo ugasnili njegovi žarki. Lepo je živeti, kajne Eje?« Eje je molčal in stiskal v pesti drobno stekleničko ter prežal na trenutek, ko bo mogel kaniti kapljico prosojne tekočine v njegov kozarec. Dvignil je že roko, toda hitro jo je umaknil nazaj, kajti Ekhnaton se je obrnil m stopil k njemu: »Hotel si mi nekaj povedati, Eje!« ga je opomnil, »prej se ti je tako mudilo, a sedaj kar molčiš kot da si na vse pozabil.« Eje je, prebledel. Vso svojo pozornost je 'osredotočil na strup, ki ga mora čimprej zliti v kozarec, tako da v trenutku ni mogel najti ničesar kar bi Ekhnatonu lahko povedal. »Počakal bi raje, da pride še general Horemheb,« je končno le zajecljal. »Skupaj ti bova razložila, zakaj sva prišla!« »Upam, da prinašata vesele novice,« je menil Ekhnaton in spet stopil k oknu in se zazrl na vrt. »Danes sem srečen in bi hotel slišati same prijetne stvari. »Ne bova te dolgo zadrževala,« je menil Eje, »vsega bo kmalu konec!« čutil je neznansko zadoščenje, ko se je lahko takole poigraval z besedami, ki so imele dvojni pomen. Pogovarjal bi se ves dan, ko bi čas ne pritiskal. Zato se je odločil. Stegnil je oprezno roko in kanil v faraonovo čašo nekaj kapljic Be-kenhonsovega strupa. Nato je počasi vstal in stopil k Ekhnatonu: »Pij, moj gospod, da ti hitreje mine čas!« je dejal in mu ponudil čašo. »Horemheb bo kmalu tu!« Ekhnaton je vzel kozarec iz njegovih rok. »Danes hočem napiti življenju,« je dejal, »kajti zares Eje, lepo je živeti!« Potem je pil dokler mu ni zmanjkalo moči in ni čaša zdrknila iz njegove roke na tla. Kolena so mu klecnila in komaj se je ujel za stol. Pred očmi se mu je zameglilo in samo bežno je zagledal Horemheba, ki je prav tisti trenutek stopil v sobo. »Vse je v redu,« mu je dejal Eje in Ekhnaton ni mogel več razumeti, kaj sta onadva takega uredila. Začela ga je obdajati črnina, vsa žametna in nežna in jezik se mu je zapletal, ko je dejal: »Aton zahaja, Aton zahaja!« Potem je umrl. A sonce ni zašlo. Stalo je visoko na nebu in zrlo s svojim bleščečim, brezčutnim očesom na ljudi in njih dejanja, ter se. zanje ni zmenilo. KONEC Pogumno v sneg .. . STRGAR VOJKA (‘iibtsiZU Ko bo srce žalostno, prebodite ga s sedmimi meči jeklenih igel, da izkrvavi vodena kri v slast življenja. Ko bodo roke trudne, položite jih navzkriž, da se oklenejo mečev prebodenega srca in — najdejo miru ... STRGAR VOJKA t/iiii|oiif{r( Tvoje temne oči so v blesku ljubezni izlivale barvo miru. Med valovi sonca sem začutila hrepenenje po sreči in vračala sem se osamljena — vsak večer na mrzel prod življenja ... Beseda študentu KAJ IMAŠ OD ŠTUDIJA? Kdor se posveti risanju, si izuri roko, pevcu se izostri sluh, lovec dobi oster po-gied, tekaču se razvijejo pljuča. Kdor pa študira, veča pridnost svojega duha, učenje mu daje poleta, njegov spornim postaja vedno boljši: hitro si zapomni in to tudi obdrži, obenem se mu široko odpira duševno obzorje. Brez dvoma so vse te pridobitve veliko bogastvo, ki ga ne smeš omalovaževati. TVOJ USPEH V ŽIVLJENJU Uspeh v poklicu je odvisen od vztrajnosti, od smisla za red, od daru za opazovanje in trezno presojanje. Toda nikdar ne misli, da si boš pridobil dar ostrega opazovanja in pravilnega presojanja kasneje v življenju, ko boš že stopil v poklic; da boš šele takrat vzljubil red in se navadil vztrajnosti, brez česar v poklicu ne boš imel uspeha. Res, da najdemo študente, lci so na gimnaziji lahkomiselni in leni, na univerzi pa so prišli med prve in so se tudi pozneje v poklicu odlikovali. Kar dovolj je takih za tolažbo lenim, ki hočejo umiriti svojo vest. Toda ali ni utrjeno pravilo, da na splošno lenuhi ostanejo lenuhi in da propadejo? Svoj čas je bilo dovolj, da si univerzo za silo skončal; služb ni manjkalo. Toda to je'minilo. Danes je inteligenčnega naraščaja preveč. Odslej bo moral znati, in sicer mnogo in dobro znati, ne samo tisti, ki bo hotel v življenju uspeti, ampak tudi tisti, ki bo - sploh hotel dobiti službo. ODLOČITI SE BOS MORAL Odločiti se boš moral za ta ali oni poklic. Kako boš spoznal, za kateri poklic si najbolj sposoben? Ne omalovažuj ničesar od svojih študij in odkril boš v sebi sposobnosti, katerih niti slutil nisi in katere bodo sicer radi tvoje brezbrižnosti ostale ne izrabljene. Tako boš bodočnost gledal in svoje cilje našel z docela drugačnimi očmi. .. Saj dobro veš, če hočeš uspešno opravljati svoj poklic, da ni še nič storjenega, če se zanj odločiš. Kaj ti pomaga, če zanj nisi sposoben? VIR MNOGEGA VESELJA če se učenju predaš s srcem, ti postane samo na sebi veselje, obenem pa ti bo vit še mnogega drugega veselja. Misliti si boš mogel: Nisem bogat, nimam avtomobila, še kolesa morda ne, toda učil sem se, znam citati, znam presojati knjige, znam presojati stvari in ljudi, znam uživati lepoto narave ... Ni mi dolg čas! ; p_ kom leto PRI SLOVENCIH OB TERU Nimajo vreče kakor berači. Imajo le žepe in dober želodec. Niso se utegnili niti še umiti in že pleto po vasi, rjavi kakor stare verige nad ognjiščem. Kakšen deček ima celo verižico zapeto za pasom kakor nekoč vojak svojo sabljo. Ne dež, ne sneg jih ne ustraši, nihče jih ne zadrži doma. Kdo pa so to? Kam vendar pojdejo? Ali ne veste, ali ne veste? To so naši otroci! Danes je novo leto. Hodijo okrog v koledo za verne dušice. Vso jesen so čakali, da bi se najedli lešnikov in orehov. Nabirajo jih, zase seveda jedrca, za duše v vicah pa lupine. Glejte jih tam na vratih! »Nuna, smo prišli! Koledo, novo ljeto!« »Da, uboščki, da... počakajte malo!« »Vse, polno jih prinesite! Bomo veliko molili!« Nona gre gor na kaščo, fantički pa spodaj čakajo in se prepirajo. »Meni mora dati več, sem vas jaz sem privedel!« hiti najpogumnejši »Ne, ti si jih že dobil!« vpade cela gruča. »Jaz nisem doslej še nič dobil!« zajoka najmlajši. »Tiho, vi drugi! Če bo dala jabolka, jih ne okusite! Bo revež, kdor se enega dotakne!« je oblasten vodja, »če bo pa dala orehe ali lešnike, le imejte jih, sem jih že sit!« »Beži, beži, oven! Tako se ne ravna! Vsem naj da: vsakomur nekaj!« vpijejo vsi proti drznemu voditelju. »Že gre, že gre! Čujete, dol po stopnicah stopa!« je veselo in napeto med fantiči. »Proč ti, jaz sem prvi!« kriči in suva voditelj. Gospodinja je bila napolnila predpasnik. Z obema rokaiha ga ¿rži. Nabrala je vanj orehov, lešnikov, jabolk in kostanja. »Nate zdaj, pobiči! Pa vsakdo po nekaj!« Toda še preden skonča z besedo, že vsi hkrati grabijo ,in trgajo iz krila, ta več, oni manj. Butajo vanjo kakor prašički, ko sesajo. Vsakteri gleda, da si zbere to, kar se mu lepše zdi. Gospodinja pa medtem prav trdno stoji, da je ne vržejo in ne pade nazaj. Vendar se veselo smeje. Ko so ji vse pograbili, jo puste samo s praznim predpasnikom. Vsi si ogledujejo, koliko orehov si je vsak nabral. Toda neki ubog malček joče. Ni mu uspelo, da bi si vsaj en lešnik pridobil. Ves nesrečen in žalosten je. Tedaj mu nona mahne z roko, naj pride bliže, in mu reče: »Ne še ti, pobič, na!« Podari mu tri jabolka, ki jih je imela skrite v kikljinem žepu. In tako so vsi veseli. Nato pa brž naprej. Pod zobmi jim pa pokajo orehi in lešniki in jabolka. »Hej, Grigo, ali si rekel: hvala?« se vodnik obregne ob malčka. »In ti, kaj si dejal?« se postavi najmlajši. »No dobro, če nisem rekel, tebi nič mar!« noče voditelj čuti opomina iz ust najmlajšega. Dečki odbrze od hiše dalje k drugi z vnemo in radostjo. Še bolj kot fantički pa je vesela sama gospodinja. Veste, zakaj? Zgodaj, še prej kot dečki, so bile pritekle prosit koledo štiri deklice. Te je gospodinja obdarila prve in obilno. Venomer ji ob spominu, da so deklice fantke prekosile, hodi na misel: »Letos bom pa gotovo imela polno picik (jark) in malo petelinčkov. Tudi kravica mi bo povrgla bokinico (teličko) in jo bom lepo poredila. Bog plačaj!« Čez dan srečuješ tam gruče otrok, ki se igrajo z lešniki »parolit«, t. j. soda in liha števila. Če tovariš zadene, mu drugi mora dati, kar ima v pesti,, če ne, pa mora on drugemu dati, kolikor je zadel lešnikov. Zvečer vidiš tam ria trgu pred cerkvijo več lupinja kot peska. Vse polno je ostankov lešnikov — orehov. Marsikoga drugi dan tudi trebuh boli. Dr. METOD TURNŠEK BOKSAR TEŽKE KATEGORIJE DANILO LOVREČIČ SAMO ZA GOSPODE IN GOSPODIČNE Koliko tehtate gospa? Dosti več kot si želite, kajne? Ce je tako, prisluhnite našim nasvetom! V nekaj dneh bodo tisti, tako nezaželjeni kilogrami izginili in ... prijateljice, vas bodo zavidale! Polagajte veliko važnost na te štiri stvari: hrano, spanje, delo in telovadbo. Začnimo kar po vrsti! Vaša hrana naj bo v prvem tednu tale: zjutraj, tri žlice črne grenke kave, žlico divjega medu, kot ga je jedel sv. Janez Krstnik, ter malo pelina. Po tem obilnem zajtrku, strogi post do štirinajstih. Vse te ure pa dobro uporabite in pripravite svojemu možu odlično kosilo. Po možnosti vsak dan pečene piščance, zrezke, imenitne juhe, izvrstno kuhano zelenjavo, nato še potice, sveže sadje in sploh vse, kar vam (!) najbolj ugaja. Seveda tudi nase ne pozabite in si za kosilo pripravite eno pomarančo in en paradižnik. Za pijačo pelin, ki vam je gotovo ostal od zajtrka. Obedujte z možem skupaj. Še prej pa mu pripravite šibo, da vas z njo udari po glavi, vsakokrat ko vas bo premagala skušnjava in boste segle po njegovi hrani. Popoldan, okrog šeste ure vzemite, pol piškota. Za večerjo ocvrto ribico. Tako ves prvi teden. V drugem tednu je treba hrano zmanjšati. Pri večerji odstranite ocvrto ribico, pri kosilu užijte, samo pelin in pomarančo, zjutraj pa samo žlico divjega medu. Važno vlogo igra tudi spanje. Spati morate čim manj in v presledkih. Čim manj pa mora spati tudi vaš mož, ki vas mora vsako uro prebuditi tako, da vam zvrne lonec vode na glavo. Vi morate vse to z veseljem sprejeti, vstati, zamenjati rjuhe, in zopet zaspati v pričakovanju novega naliva. V prvem tednu vam mora mož ali kdorkoli drugi zlivati lonec vode na glavo vsako uro, v drugem tednu pa že vsake pol ure. Ogromne važnosti pa je še. telovadba. Zjutraj, ko vas zadnji lonec vode obvesti, da je spanja konec, morate naravnost planiti iz postelje, obstati na levi nogi in po njej odskakati v kopalnico. Ker pa ste že umiti odskakajte po desni nogi v kuhinjo ali v drugi primernejši prostor, kjer boste laže telovadili. Tu izvedite vse mogoče gibe, ki vam pridejo na misel, nato si posadite svojega moža na glavo ter z njim tekajte gor in dol po stopnicah ali iz ene sobe v drugo, dokler se mož ne. naveliča. Ovijte si nato okrog glave vzglavnik, ter se vrzite po stopnicah navzdol. In še zadnja vaja: vzemite blazino s postelje, uležite >se na tla, potegnite nase blazino in ko tako spodaj še komaj dihate, ukažite sojemu možu in otrokom, naj vsi dobre četrt ure skakajo po blazini. Vse te vaje je treba ponoviti trikrat dnevno. Po dveh tednih vaj, bodo rezultati vidni v meri, ki jo gotovo ne pričakujete. Treba bo še mdrda dodati pet ali šest mesecev zdravljenja v bolnišnici, toda po teh mesecih boste le elegantni! Vsekakor, dobro srečo! Ko so slavnega boksarja na sprejemu, ki so ga priredili njemu na čast, povabili naj vendarle nekaj pove, je ta vstal in dejal: »Gospe in gospodje! Govoriti ne znam, zato ne bom dosti govoril, peti ne znam, zato ne bom pel, znam samo boksati in zato, če hočete, lahko vsakega izmed vas malo namlatim ...!« SVETI MIKLAVŽ Sveti Miklavž, ki nas je obiskoval v dneh 5. in 6. t. m., je moral nujno priti preko meje. Nas, ki smo v nebesih dobro zapisani je že poznal in nam razodel, kaj vse se mu ie zgodilo, ko je prekoračil mejo. »Poglejte, poglejte, dedek Mraz prihaja«, so vzklikali miličniki. On jim je pa rekel: »Cujte. grešniki, mraz mi je že, dedek pa nisem!« In še so rekli miličniki: »Kje imaš novoletno jelko?« Sveti Miklavž pa jim je odgovoril: »Kakšno Jelko? Redke so Jelke, ki gredo v nebesa! Navadno gredo vse v pekel!« NOVA OPERNA SEZONA V MILANSKI SCALI Pred dnevi so v milanski Scali odprli letošnjo operno sezono. Goli vratovi in hrbti starejših, visokorodnih dam so se lesketali v siju draguljev, briljantov, verižic, zapestnic in podobnih lišpov. Po mnenju izvedencev je vrednost dragotin presegala 30 milijard. Ko sem to povedal svoji stari materi, me je najprej začudeno pogledala, nato si je zavrtela svoj poročni prstan, edino dragocenost in me nato zopet pogledala. Ni bila ne žalostna, ne nevoščljiva. BOŽIC Prišli so božični prazniki. Lepi, skrivnostni božični prazniki, ki jih mi, »moderni« ljudje spreminjajo v praznik sv. Andreja v Gorici. Luči, darila, svečano pripravljene izložbe, vse to naj bi navadnega zemljana spravilo v božično razpoloženje. Ubogi zemljan, s takimi banalnimi stvarmi se moraš zadovoljiti! Tvoj božič iz leta v leto bolj sliči na pustno ma-škerado. Kje so jaslice? Ne kvarimo božičnega vzdušja! DRUGI TELEVIZIJSKI KANAL Kot je že znano bodo programi radia Trst A v prihodnjem letu skrčeni za 20°/o. To pač zato, ker pravijo, da mora tudi tržaška postaja doprinesti svoj delež ter prihraniti nekaj drobiža za drugi televizijski kanal. To le kot kronika. In samo kroniki na čast lahko še dodamo, da plača italijanska radiotelevizija Caterini Valente na večer po 2 milijona, To-gnazzi bo baje prejel na večer poldrugi milijon, njegov partner Vianello 750.000, Sammy Davis jr. 2,000.000, Frank Sinatra pa bo potolkel vse rekorde, ker mu ponujajo za en večer 25 milijonov. VOŠČILO Morda to ne spada v rubriko, vendar, dovolite nam, da vam tudi mi voščimo k božičnim in novoletnim praznikom. Prijatelji in bratje, želimo vam zdravja in veselja. Da, veselja, veselja, veselja! V. LETNIKA haûalo UVODNI ČLANKI Maturant: Namesto naloge o Združeni Evropi . Vinko Beličič : Odgovornost izobraženca v naši skupnosti Dro : Delo — daritev.................................. Jože Peterlin: Kako je rasel Marijin prosvetni dom . J. P.: Z Repentabra v Trst in nazaj zopet na Repentabor J. U.: Prošnja za mir................................. Lojze Škerl: Božična luč.............................. PESMI Griša Mikuž: Dan, Dolgočasje.......................... Vojka Strgar: Moje pesmi.............................. Simon Pevec: Križ, Ljuba ne jezi se name.............. Mirko Mazora: Po večnem............................... Simon Pevec: Balada o nerojenem otroku................ Aleksej : Mojzes...................................... Simon Pevec: Pesem ................................... Aleksej : Pincio.................................... Simon Pevec: Oblaki, Nocoj............................ Bruna Pertot: Poletna noč............................. Stanko Janežič: Črički................................ Bruna Pertot: Spomin, Večer v gozdu................... Miško Maček: Pesmi.................................... Griša Mikuž : Lepota ................................. Miško Maček: Maj, Smeh . . •................. Milena Merlak Detela: Porušeno pristanišče, Mali oglas Milena Merlak Detela: Drevo na asfaltu, Zaprašena veja Aleksej : Kraška gmajna............................... Alessandro Manzoni - Vinko Beličič: Božič .... Marijan Štraus: Božični motiv......................... Aleksej: Neznanemu vojaku, Slišal sem krik .... Aleksej : Moja duma................................... LEPOSLOVJE Franc Jeza: Njen otrok................................ I. Benešnikov: Vresje brez pomladi................... Stanko Janežič: Slovo od Rima......................... SA-RA : Sonoe v kopalnici............................. ZA-ROG : Zadruga...................................... SA-RA: Trdovratni listič.............................. Lev Detela: Pod božjimi sulicami...................... Lev Detela : Sonce ničesar ne vidi.................... Faustina : Odgovor.................................... Branka Kranjc: Klic po življenju...................... R. L.: Slovenski božični prazniki..................... Maša : Njun- tretji božič..................... Vinko Beličič: Sveta noč.............................. Jože Pirjevec: Ekhnaton, zgodovinska povest v nadaljevanjih ........ 8, 32, 54, 75, 92,113, Stanko Janežič: Pogovor v parku....................... Lev Detela: Senca nad pokrajino....................... Strgar Vojka: Bolest.................................. Aleksej : Listopad 1961............................... Strgar Vojka: Ekstaza, Simfonija...................... ESEJI, POROČILA, ČLANKI J. P. : Kaj pišejo naši pisatelji in pripravljajo naše založbe ................................................ Martin Jevnikar: Slovenska knjiga v preteklem letu . Franc Jeza: Slovenci ne čitajo več političnega tiska . Življenjski jubilej pisatelja F. Sal. Finžgarja .... D. š.: Pregled prosvetnega življenja.................. Jurij Slama: J. Jež, italijanščina po radiu .... M. š.: Sveto pismo stare zaveze, 3. del, dr. Janežič, Med vzhodnimi brati................................... D. Lovrečič: Hudobni intervjuji....................... J. P.: Umrl je organizator slovenskih pasijonskih iger . Drago Štoka: Kulturna pomlad pri nas.................. M. š.: Nove knjige.................................... Jože Peterlin: Branislav Nušič »Dr,«....................29 Nastopil je naš mladi rod................................. 35 Egidij Vršaj: Od varčevalca do milijonarja .... 40 J. Peterlin: Problemi našega skupnega prosvetnega dela 42 Koroški študent: Roka za steno .........................46 Koroški študent: Neopravičena ura..........................47 Večeri Slovenskega kulturnega kluba........................48 Maks šah: Socialno vprašanje............................49 D. M.: Srečanje mladine na Koroškem.....................51 M. Šah: Je Jurij Gagarin Krištof Kolumb XX. stoletja? 57 M. Š.: 70. let Slov. Alojzijevišča, Meddobje leto VI. . . 58 D. J.: Dve glasbeni prireditvi.............................59 D. L.: Namesto hudobnegai intervjuja.......................60 Jože Peterlin: Kako je rasel Marijin dom................62 M. P.: Pesem mladine.......................................62 Stanko Janežič: Klic po veselju............................64 B. P.: Da bi bili eno............................... 65 Jože Peterlin: Bruna Pertot, Moja Pomlad .... 66 Edi Daneu: Števerjan.......................................67 A. B.: Skozi ideološka očala...............................68 Franc Mljač: Slovenski študentje v Trstu .... 69 Dr. M. P.: Človek, vesolje, Bog.........................73 Knjižice, Ameriški igralci v Trstu.........................74 Danilo Lovrečič: Odstavki..................................SO Avguštin Žele: Repentaborska božja pot.....................84 D. š.: Šolska prireditev...................................85 M. O.: Slikarska razstava Klavdija Palčiča .... 85 Stanko Zorko: Letošnje romanje.............................86 T. V.: Streli v srce dekletu............................87 L. Š.: Javno udejstvovanje................................96 Brez strahu pred ljudskim štetjem..........................97 Danilo Lovrečič: Odstavki.................................100 Merlak - Detela: Duhovna kriza naših dni .... 102 Koroški Slovenci med nami . . t . . . . . 108 Aleš Kalin: Na moskovskih ulicah...........................109 —DRO: Zemlja — temelj gospodarjenja........................110 Ivo Kermavner: Današnja mladina je mehkužna . . 111 J. P.: V soncu, na gorah, blizu Bogu....................114 PEN klub in Slovenci......................................114 Slovenski oder pripravlja.................................115 škof Slomšek o materinščini...............................117 Just Vrabec: Izvenšolska pomoč............................118 Z Repentabra v prosvetne dvorane..........................119 M. U.: Odstavki.........................................120 Stanko Janežič: Božični spevi v bizantinsko-slovanski ruski liturgiji.......................................124 —Ga: V beli -sneženi opojnosti............................127 R. S.: Nov rod brez idealov..............................128 Franc Mljač: »Neopravičena ura«, predstava v Avditoriju 130 D. Š.: Vprašanje ob letošnjem božiču......................130 jp: Nepozabna koroška pesem...............................133 Dr. M, Poštovan: Mater et Magistra........................135 Jurij Slama: Nova knjiga..................................138 Šah Maks: Najboljši v šoli niso vedno prvi v življenju 138 Dr. Metod Turnšek: Novo leto pri Slovencih ob Teru . 146 j. p.: Beseda študentu....................................146 Danilo, Lovrečič: Odstavki................................147 RADIO, FILM Radijski spored..................... 19, 38, 52, 78, 99, 104, 140 Dr. Lojze Škerl: Postna predavanja po radiu .... 18 Jože Jurak: Televizija.....................................52 A. T.: Ponavljanje iger.................................. 78 S. : Na obisku pri uradih RAI.............................98 Jože Peterlin: Gorica ima končno svojo relejno postajo 104 —In: Radio Trst A v znamenju redukcij...................140 V. V.: Zaton zvezdnikov....................................20 Saša Rudolf: Filmski festival v Cannesu....................77 Miranda Zafred: Mladina na platnu.........................139 Nataša Kalan: Pomenki pod domačim krovom 16, 36, 58, 91, 119 1 21 41 61 81 101 121 4 14 27 27 34 44 44 45 45 62 65 65 72 74 88 88 103 107 122 127 129 137 2 13 25 27 38 46 66 85 91 106 122 125 125 142 128 131 144 144 145 2 5 11 11 13 14 14 15 18 22 28 i lacjj o i te v tj ene logične. yta.-jjH.ike in ¿tečne nove tete !QČ>2. jetije : Vsem sotrudnikom in bralcem uredništvo in uprava »MLADIKE« SLOVENSKA PROSVETA pozdravlja za božič vse krajevne organi zacije in prijatelje slovenskega prosvetnega dela in jim želi mnogo uspehov v novem letu. SLOVENSKO KATOLIŠKO PROSV. DRUŠTVO V GORICI želi vsem prosvetarjem in vsem Slovencem na Goriškem in po svetu prelepo božično duhovno prerojenje. SLOVENSKI ODER pozdravlja vse svoje člane in obiskovalce dramskih prireditev. Srečen božič! ODBOR KATOLIŠKEGA DOMA v Gorici vošči vesel božič in srečno novo leto vsem prijateljem in podpornikom v upanju, da bomo kmalu s skupnimi napori videli kronano naše prizadevanje. SLOVENSKI KULTURNI KLUB bo v božičnih praznikih v duhu tesno povezan med seboj, s prijatelji in z vsemi Slovenci po svetu. RADIJSKI ODER želi, da bi s čim boljšimi oddajami zadovoljil in razveseljeval svoje drage poslušalce. Vesel božič! »DEMOKRACIJA«, glasilo SDZ v Trstu želi vsem Slovencem, doma in po svetu blagoslovljene praznike in srečno novo leto. DUJIOVSKA ZVEZA v Trstu bralcem in sotrudnikom z željo, da bi jih »Mladika« razveseljevala in plemenitila njihovo mišljenje in da bi prinašala v slovenske družine čisto resnico in blagovest Evangelija. SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA v Trstu želi vsem dobrotnikom slovenskih revežev in župnijskim odborom blagoslovljene praznike in srečno -novo leto. MARIJANIŠČE na Opčinah želi gg. duhovnikom in vsem svojim dobrotnikom po župnijah blagoslovljen božič in srečno novo leto. SLOVENSKA DIJAŠKA ZVEZA in DEKLIŠKA ZVEZA ter ostale verske organizacije žele svojemu članstvu in njihovim družinam blagoslovljene praznike. SKAVTSKA DRUŽINA bo v velikih praznikih tesno duhovno združena ob jaslicah. Pozdravlja vse svoje prijatelje in dobrotnike. SLOVENSKA MARIJINA DRUŽBA v Rojanu svojim članicam in vsem slovenskim družinam v Rojanu. PEVSKI ZBOR - SKEDENJ želi vesele praznike vsem prijateljem, dobrotnikom in vsem škedenjskim slovenskim družinam. KINO DVORANA BAZOVICA želi v praznikih in v novem letu čim bolj zadovoljiti svoje obiskovalce. SLOVENSKA KATOLIŠKA SKUPNOST želi srečne praznike svojim prijateljem in somišljenikom. V-sem Slovencem pa želi v novem letu popolno uveljavitev demokratičnih načel in srečno svobodno življenje. »KATOLIŠKI GLAS« pozdravlja svoje bralce in jim želi vesele praznike in srečo v novem letu. Ko gradite ali prenavljate svoje domove, se oglasite v trgovini Josip Terčon “—j NABREŽINA Dobili boste v zalogi najboljše železno in stavbeno gradivo DROGERIJA KAREL PODOBNIK OPČINE - Proseška ulica 22 - Telefon 21 552 Zaloga vse ga potrebnega blaga Postrežba je hitra in solidna OBVESTILA KNJIGE V ZALOGI Uprava Mladike ima v zalogi še nekaj slovenskih knjig SKA iz Buenos Airesa. Prav tako je v zalogi še pesniška zbirka Brune Pertotove: MOJA POMLAD, cena lir: 350-MEDDOBJE VI. štev. 3/4, pesniška zbirka Karla Truhlarja: RDEČE BIVANJE. V zbirki knjižic pa je izšla knjižica prof. Avguština Horvata: NA PRAVO POT. V knjižici je zbranih in obravnavanih deset družbenih vprašanj ali socialnih problemov. Na vsa življenjska vprašanja kaže knjižica pravo pot v luči krščanskega nauka. Ta vprašanja so: vprašanje vere in nevere prebivalstva, zakona in družine, kontrola in omejevanje rojstev, pravica in dolžnost vzgoje, delo, gospodarstvo, vojna in mir, mednarodno življenje ter družbeni problemi Cerkve. Na vsa našteta vprašanja odgovarja pisec na sodobno poljuden način. STANKO JANEŽIČ: MOJA PODOBA Za božič bo izšla nova knjiga v založbi Mladike, in sicer zbirka pesmi v prozi Stanka Janežiča, MOJA PODOBA. O knjigi bomo obširneje spregovorili v prihodnji številki Mladike. Danes samo ' opozarjamo na njo in jo toplo priporočamo. To bo eno najlepših daril, ki jih lahko poklonite prijateljem in znancem za praznike. NAROČNIKOM IN BRALCEM Zaradi tehničnih ovir nismo mogli prej iziti in smo bili zato primorani zadnje tri številke združiti v eno, a povečano. Vse naročnike lepo prosimo, da nam to oproste. S to trojno številko zaključujemo V. letnik Mladike. Vsem sodelavcem - prijateljem, ki so revijo priporočali in širili, se toplo zahvaljujemo. Brez tega lepega sodelovanja revija ne bi mogla izhajati. Šesti letnik bi želeli začeti z novim zagonom, zavedajoč se, da ima ta edina slo^ venska revija na Primorskem svoje veliko poslanstvo. Radi bi, da bi izhajala, za vsa. ko prvo nedeljo v mesecu. Toda za to moramo imeti Vaše prispevke vsaj do 15. v mesecu in moramo imeti poravnano naročnino. Če namreč ne moremo plačati stroškov v tiskarni, ne moremo revije izdajati z dolgovi. Zato uprava tudi vljudno prosi vse, ki so Mladiko prejemali, da bi poravnali naročnino. POPRAVKI V članku »Duhovna kriza naših dni« v 7. številki Mladike je pomotoma izostalo ime avtorja Leva Detele. V istem sestavku je še nekaj drugih napak, ki jih je treba popraviti in sicer: »ta-ziroenki«- pravilno: »tazizocuki«; Martin Ku-kačin pravilno: »Martin Kuikučin«. 'Ved-ei i