Pošt:iina plačana v gotovini. Posamezna številka 1 Din. Št. 10. Leto XX. Kranj, ?, marca 1936. Uredništvo in uprava je v Kranju, Strossniajerjev trg št. 1. Telefon št. 73 »Gorenjec" izhaja vsako soboto. Dopise sprejema uredništvo do srede zvečer. Rokopisi se ne vračajo. NefrankiraniL pisem ne sprejemamo. — Naročnina za »Gorenjca", celoletno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din, posamezna številka 1 Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Dobii 1933. leta izvoljenega občinskega odbora gre polagoma h koncu. Zato je potrebno, da pričnemo razmo-trivati. kako si zamišljamo delovanje kranjske mestne občine za bodoče, iz napak, ki so se storile—je treba, da se učimo in da ustvarimo komponento, ki naj bo v bodoče v korist vsemu prebivalstvu. Predvsem naj povdarimo, da smo absolutni nasprotniki kakoršneko-li nadvlade enega sloja nad drugim, prav tako tudi ene stranke nad drugo. Nam gre le za dobro in pametno občinsko gospodarstvo, pa naj ga potem ustvari kdorkoli in kakorkoli. V občinskem odboru samem naj ne bo nobenih orijentacij po strankarskem pripudui-štvii, temveč merodajen naj bo zgolj gospodarski moment ustvarjanja. Pod ustvarjanjem dobrin za občino pa razumemo oprezno gospodarstvo, ki naj da občini, kar ji je nujno potrebnega; to naj se pa proizvede na trezen način, ki ne bo ničesar podcenjeval pa tudi ne precenjeval. V dosego tega namena je treba združiti vse, kar je konstruktivnega. Gesla, ki so vodila boje ob zadnjih občinskih volitvah in ki so se nanašala deloma na osebnosti, deloma na politične mržnje, deloma pa na gospodarski problem, in ki jih je potrebno rešiti, so bila po veliki večini zgrešena zlasti ona, ki so hotela zlorabljati gospodarski moment in so obetala veliko investicijsko kampanjo brez premisleka in načrta. Ta gesla so tekom dobrih dveh let skopnela v nič, zato je treba postaviti tak program, kj ho izvedljiv in ki ne bo tratil časa in dajal povodov za u-pruvičene pritožbe. Če bo gospodurski investicijski program v mejah, ki odgovarjajo današnjim razmeram in primerno upoštevajo bodočnost, prikrojen tako, da ne bo spravil v nevarnost stabilnost občinskega gospodarstva, potem bo kot tak sprejemljiv za vse pripadnike katerekoli stranke in kateregakoli sloja. S takim gospodarskim programom je popolnoma jasno, da mora biti več ali manj ustreženo vsakomur, ki zna realno misliti in ki se ne vdaja utopijam. V Kranju smo danes v položaju, da zmoremo z lastnimi sredstvi, še marsikaj, kar drugje ne bi zmogli. Zato bi bilo škoda tratiti časa z neprimernimi in pretiranimi predlogi. Biti pa moramo pri vsem tem pripravljeni, da prej ali slej morda le nastopijo tudi za Kranj težji časi. Zato mora biti že sedanje delovanje uravnano v tako smer, da računa z možnostjo krize in da nas ta ne bo presenetila. Pri vsem tem je glavni moment davčna zmožnost prebivalstva, osobito pa pridobitnih slojev. Če bo občinsko gospodarstvo šlo v tem pravcu in ustvarjalo Ugodne pogoje, tako industriji, kakor trgovini in obrti, bo stem biezdvomno tudi po-m alga no uradni.štvu in okoliškleimu kmetu. Od pfezadolžerie občine, pa ne more pričakovati ne v dobrih ne v slabih časih nihče pomoči. V mislih imamo oni moment, ko bi bilo morda treba mestni občini kakorkoli odpravljati naraščajočo brezposelnost, ki bi jo povzročila večja al| manjša brezdelnbst v domači industriji, le to problem, ki ga ne sme zanemariti nobeno občinsko gospodarstvo, problem, o katerem mor,! voditi račune že v svojih dobrih časih. Prvi moment, s katerim se brezposelnosti že v naprej prihaja v okoui je ravno ta, da se gibljejo občinska bre-meila v znosnih mejah in se s tem privablja vse podjetne sloje, ker najdejo bas v dobrem občinskem gospodarsiv ti garancijo ža to, da bodo mogla prošpe-r i rati in da r kazal tudi pri nas. Dvignile so se cene živini. Dogodilo se je ceio to, da so nekateri prekupčevalci živine šli ven iz mesta in od kmetov, ki so gnali na trg živino, že med potjo sklenili kupčijo, Seveda je bil kmet potem razočaran, ko je prišel na trg, ker bi dobil par sto dinarjev več če bi bil prignal živino sam na trg. Zato je v lastnem interesu kmeta, da ne prodaja živine doma ali na potu ce niso prej dobro informirani o cenah, Da se bodo p« ceno držale na tej višini in po možnosti tudi dvignile, morajo biti vsi naši kmetje sklenjeni v verigo in biti v tem dosledni. Naj ne bo med kmeti izdajalca, ki bi naskrivij prodajal ceneje. Tak kmet škoduje vsemu kmečkemu stanu in ni vreden, da ga imajo pošteni kmetje v svoji sredi. Ce bodo hoteli kaj doseči, mojrale iti v boj z geslom: eden za vse, vsi za enega! Drugo, kar je bilo razveseljivo v pondeljek, je bila. velik,a udeležba, na zborovanju, ki se je vršilo ob 1. uri popoldan v Ljudskem domu. Dvorana Ljudskega dema ni mogla sprejeti vseh udeležencev. Zborovanje je otvoril predsednik Kmečke Zveze g. Brodar Janez pos. iz Ilrastja. V svojem govoru je povdaril, da je tako hudo gospodarsko krizo povzročil centralizem. To dejstvo se je videlo prav posebno sedaj na banskem zasedanju. Banov in-ski proračun ne more biti tak, kakršnega želimo mi. Denar, ki ga da naš kmet odteka drugam in mi, a svojim denarjem ne moremo lu/pol.igati. Mnih izdelkov ,ki jih mora kmet kupovati. 4. Zahtevamo da se takoj določijo minimalne cene za živino sporazumno s strokovno stanovsko organizacijo Kmečko Zvezo. 5. Zahtevamo, da banska uprava kakor tudi vlada izdatno podpira naše kmetijsko zadružništvo, predvsem kreditno pa tudi vnovčc-valno, posebej še izvozno. 6. Smatramo da je mogoča rešitev kmeta iz brezupnega položaja samo tedaj, če more uveljaviti svoje zahteve v svojem stanovskem zastopstvu. Zato zahtevamo, da se unese v finančni zakon za leto 1936/37 amandman ki omogoča takojšnj«! ustanovitev Kmetijske zbornice. Kako so kmetje složni v tej borbi se vidi tudi iz tega, da so temu zborovanju prisostvovali tudi nekdanji pristaši JSN. G. Križman Tomaž je sestavil svojo resolucijo, v kateri Je pozval vse poslance, da odidejo iz Belgrada, ker jih naše ljudstvo ne smatra več za svoje zastopnikje. Zadnji ostanki nekdaj tako mogočne JNS se podirajo. Zborovanje je poteklo v najlepšem miru in redu. Naši predniki so klicali svoj čas — „Le vkup, uboga gmajna!" — naj ta klic tudi v današnjih težkih časih odmeva sirom cele Slovenije in se združi s klici bratov Hrvatov. Tedenske novice KRANJ LJUDSKA UNIVERZA Na Ljudski univerzi je g. predavatelj dr. L. Kuščer žel splošno priznanje in zanimanje za svoje znanstveno predavanje. Danes se to znanstveno predavanje „0 ŽIVLJENJU V MORSKIH GLOBINAH" konča. Predavanje je v gimn. tel. Emigrantsko društvo „Sloga" v Kranju nas je prosilo za objavo sledečega obvestila: Ker je pri zadnjem društvenem sestanku pre. tekle nedelje moralo odpasti blagajniško in predsedniško poročilo, zlasti pa poročilo o dovoljenjih za zaposlitev ker je bil tov. predsednik nujno zadržan v Ljubljani ravno vsled teh dovoljenj za zaposlitev, sklicuje odbor o-menjenega društva nov sestanek v nedeljo dne 8. marca 1936 v običajnih prostorih Narodnega doma ob 10. uri dopoldne. Sestanek je namenjien izrecno le društvenemu življenju in poslovanju in je zato sila važen. Priporočamo vsemu članstvu, da se sestanka zanesljivo udeleži v polnem številu. Opozarjamo zlasti na poročilo o prošnjah za zaposlitev. Odbor. STRA2IŠCE G. urednik! Ze zadnjič ste poročali v ..Gorenjcu" o raznih namigovanjih, ki se širijo po naši vasi na račun vrlega g. župana Križnarja in občinskega cdbora, o rezultatu revizije in zelo hVC8tnem poslovanju" občinske uprave. Radi pomirjenja javnosti pa tudi zaradi potrebne objektivnosti, Vara moram poročati oi zadnjih novicah, ki se širijo po viasi. So zelo zanimive in menda tudi resnične. Baje so našli gospodje na naši občini velik primanjkljaj iii to 19,667.36 Din, poleg tega pa še 2251.-Din, kolikor dolguje občinska u-prava župnemu uriadu od zbranega denarja za orgnista. Seveda to nas toliko ne čudi, če je ugO)tovljieno, da je cel čas poslovanja občinske uprave vršil blagajniške posle sam g. župan Križnar. Tudi je še mnogo drugih ne-rednosti. Tako niso bile vknjižsne med občinske dohodke takse od psov, ki jih je pobirala občina, v znesku cd 5.700.- Din. Tudi zakupnina za lov v znesku Din 3.000.. ni bila nikjer poka-zana v blagajniškem dnevniku. Med blagajniškimi dokumenti so se našli celo računi, za katere so podpisniki izjavili, da jih niso niti podpisali, niti prejeli denarja. Skupaj ni bilo vknjiženega med dohodke 15.200 Din, a med izdatke 7.797.- Din. Seveda, ker je bilo gospodarstvo na tako zdravi in temeljiiti podlagi, nima naša občina še da 'S odobrenih letnih računov za leto 1932. nazaj, 'ij šele za sledeča leta. Zelo veliko reklame si je napravila naši občinska uprava 1. 1933, kc>| je dobila od last« nika tovarne Textilindus g. Ilellerja 10.000.-Din in je za ta denar kupila moko, ki naj bi se bila razdelila med naše najrevnejše občane. Toda čudo veliko, tega razdelilnega seznama ni sedaj nikjer. Res smo radovedni, kako se je razdelila tolika množina moke. Večkrat smo\ že omenjali, da se naši občinski možje, posebno še uprava, preveč ne utrujajo z občinskimi sejami, pa se niso potrudili niti za to, da bi občinska uprava imela za izdatke preko 100.000 Din formalne sklepe občinskega odbora. V letu 1933. je občinska uprava izdala vsoto 3.946.20 Din za zaposlitev brezposelnih pri občinskih cestah, pa je od te vsote dobil tudi zelo potreben »brezposeln", sicer večji kmečki posestnik in Ožji županov sorodnik v gotovini Din 338,- in v živilih za 1014.- Din. Seveda so g. župan temu ugovarjali in trdili, da ni dobil nič v živilih, kot je razvidno iz računske priloge, temveč vse v gotovini. Ker ne maramo delati krivice nobenemu, moramo priznati, da je dotični sorodnik samo prevažal gramoz, ker drugih siromašnejših v občini za to delo ni bilo. Na eno smo pa lahkc| ponosni! In to je velika gospodarska podjetnost naše občinske uprave. Da pa je to tako, je lahko dokaz temu dejstvo, da se občinska uprava v svojem delovanju ni mogla zadovoljiti z odobrenimi krediti, temveč je iste morala celo prekoračiti. Tako so prekoračeni krediti za 1. 1933 za 22.276.- Din, za 1. 1934/35 za 10.179.- Din in za 1. 1935/36 za 14.730.- Din. Kako se bo to končno likvidiralo, zelo. razburja neke naše občane. In tudi ni čudno)! Zakon o občinah odločno prepoveduje, da bi smel biti dobavitelj občine član občinskega odbora. Vendar se tega predpisa pri nas Pozor ! Sporočamo, da smo z veliko odprodajo po globoko znižanih cenah že pričeli. — Zato hitite, da ugodnega nakupa ne zamudite! — Opozarjamo posebno na krasno izbiro moških kamgarnov. LOGAR & KALAN nasi. SREČKO VIDMAR KRANJ manufakt. [maska doba Slovencev Zgodovinska povest iz iv stoletja. Godi se na Gorenjskem ob času turških vpadov. Cesar Maksimilijan je bolel na lep način pomiriti obe stranki, toda deželni stanovi niso hoteli o tem nié slišati. Pogum jim je dajala o-koliščina, da so koroški kmetje že ukročeni, zdaj pa nad združene Kranjce in Štajerce! Za glavnega poveljnika zoper puntarje so izbrali plemeni-taša Jurija Ilerbersteina. Osrednji tabor kmetske vojske je bil takrat pri Brežicah, žal, da niso i-meli uporniki pravega voditelja. Ko je llerber-stein kmete pri Celju prelagal, se je obrnil proti Brežicam. Glas o njegovi celjski zmagi je kmete tako prestrašil, da so zaceli bežati na vse strani. Tri mesece je trajal ta nesrečni boj ter se končal z zmago plemstva leta 1315. Čeprav so kranjski in štajerski kmetje podlegli močnejši sili, moramo vendar priznati, da so se junaško borili za svoje pravice. XXX. In ostali so sami spomini. Velikokrat zamislim se na davne slavne dni. ko bita groblje so le-té zidovi še močni. Kmalo za graščakom Jurijem Lamergom, ki je umrl leta 149'i, je prišla vrsta na župana Janeza Crašiča iz Križev. Izroči vsi lepo posestvo sinu svoje bčere J.enee je zaprl ta blagi mož, ko mu je odšla žena Katarina že poprej v večnost, trudne oči temu svetu. Lahko je rekel ob smrtni uri s starim Simeonom: „Zdaj pusti, o Gospod, svojega blapea ločili se v miru!" Vsa kriška občina je žalovala za njim kakor za svojim očetom. Spominjala se je. koliko potov je storil zanjo na vse kraje, spominjala se je, kako ga je cenil ljubljanski škof Žiga I amberg ter ga pridružil odposlanstvu k papežu Sikstu v Rim. spominjala se, koliko je trpel pokojnik ob turških napadih in kako hudo ga je bolela izguba edine hčerke, odpeljane na Turško. Toda vse udarce krute usode je prenašal kot junak. Na njegovi zadnji poti so ga spremljevali vsi sosednji duhovniki: gospod vikar pa. kateremu so leta pobelila glavo in brado, mu je izpregovoril poslovilne besede. Zadnjo čast so skazali Grašiču tudi udje bratovščine svetega Krištofa iz Radovljice. Grašičevino sta oskrbovala zdaj s pomočjo delavcev mladi Jane/ in njegova mati Lenca. Stari oče je zapustil novemu gospodarju vso imovino edino s tem pogojem, da bo kot dober otrok spoštoval svojo mater tako, kakor zahteva četrta božja zapoved. Reči moramo, da je izkazoval Janez svojo ljubezen Lenci v najlepšem pomenu besede. Ona mu je bila vse, njo je vpraševal za svet \ vsaki stvari in je menda razžalil ni nikoli, šo takrat, ko si j< izbiral mlado gospodinjo, je poslušal l.enco. ..Iskati boš moral tovarišico za življenje"—-mu je rekla. ..Dovolj jih je. ki bi prišlo rade k naši hiši. Izmed vsili pa mi je najbolj všeč Matijev« Ro/.ika z Golnika. Njen oče in naš oče sta si bila najboljša prijatelja. Poleg iega je deklica pridna, lepega vedenja ter tudi čedne vnnnjosti. Saj jo poznaš. In če gledaš na to, koliko bo prinesla k nam, ti lahko povem, da bo imela vsega dovolj." Lenca je prenehala hvalo in čakala, kaj bo jej Janez odgovoril. Ta je še kar molčal. ..Sicer te pa ne silim" — je dejala, da bi moral vprav to vzeti za ženo. V izvolitvi neveste si popolnoma prost. Jaz sem le izrazila svojo željo, da bi rada imela Malijevo. Ti pa si lahko izbereš drugo, ako misliš, da bi z Malijevo ne bil srečen. Nič ti ne bom zamferila, če narediš drugače." Ne vemo. če je imel Janez, kakšne pomisleke v tej reči. Sodimo pa, da jih ni imel, ker je odločno rekel: „Poznam Malijevo in krhko po vem, da sem že nanjo mislil. Ker mi je tudi všeč toliko bolje. Veliko ste morali trpeti zaradi mene v mojih otroških letih. Neprijatelji so vam očitali krivdo, čeprav ste bili čisto nedolžni. Zato rad storim iz hvaležnosti to. s čemer vam naredim veselje." Eno leto po Crašičevi smrti je bilo obče znano, da bo dal Mali z Golnika svojo hčerko Roziko mlademu Grašiču v zakon. T * r i poti od poroke so se svat je držali starega praznoverstva. da hudobni duhovi radi škodujejo novoporočciicema. Zaio niso šli skupaj na ženinov dom. Ženin je odšel s tovariši po eni poti, nevesta z družicami pa po drugi. Hodili so prav hitro, vmes vpili, mahali z rokami in klatili veje z dreves. vse zato, da bi odgnali hudobne duhove. Menda ima še dandanes vriskanje, skakanje, šumeča godba in streljanje pri poročnih slovesnostih ta pomen, pa se ga ne zavedamo več. »GORENJEC« STRAN 3 niso pridrževali ter je tako. g. župan Križnar občini dobavil cementa, pisarniških potrebščin in drugih stvari za občinske reveže v znesku Din 5.127.- a član občinske uprave g. Aleš Franc za vožnjo gramoza in za razna okrepčila delavcem na občinskih cestah v znesku 764.50 Din. Resnici na ljubo, Vam pa moramo po|ročati tudi to, da je g. Križnar delni primanjkljaj v znesku od 19.667.36 Dinarjev začasno pokril ob priliki revizije. Za njegovo vestno štiriletno delovanje boj prav gotovo dobil primerno ..pohvalo", katero že težko] pričakuje tako on kot tudi mi. Zadnja novica v Gorenjcu glede prepleskane občinske deske še ni rodila uspeha, kje se ista nahaja, tako da ljudje že več ne vedo kje je pra vzaprav občinski urad. Pa še drugič kaj! Občan. Predstavka narodnih poslancev za „BatoM Povodom kampanje, ki se sistematično vodi proti Bati, je posetila skupina narodnih poslancev 25 po številu fiz praznih političib strank, večinoma kmetovalci ministra trgo-ne in industije g.dr.Milana Vrbaniča ter mu predala predstavko. V predstavki in v osebnem razgovoru so poslanci povdarjali, da se je treba Bati zahvaliti, da je velik del naroda danes obut, ki je sicer prej hodil bos. Bata je znižal cene obutvi za 50 - 70 odstotkov in je njegov glavni konsument predvsem kmetovalec, kateremu je omogočil, da že za Din. 29.- kupi par dobrih gumijastih opankov. Poslanci so povdarjali, da v naši državi še danes milijoni hodijo bosi in nedovoljno obuti, ter so zahtevali od ministra, da tudi s tem računa in ne dovoli nikakšne omejitve „Bati" ali podražitev njegovega blaga z občinskimi trošarinami kot najbolj nepravičnim načinom davka. Kmetje bodite složni I Ne prodajajte živine pod ceno! Cene živini bodo v ponedeljek 9. marcn sledeče: Voli in boljše krave: I. vrsta 5 Din. II. vrsta 4.—4.50 Din. III. vrsta 3—3.50 Din. Teleta: I. vrsta 7.- Din. II. vrsta 6,- Din. III. vrsta 5.-Din. Krave slabše vrste naj vam oceni komisija na trgu. Ob 12. uri se trg zaključi. Kmečka Zveza za Slovenijo. Pristni domači med dobite pri domačemu čebelarju Ivanu Lavrenčič-u, Primskovo 106, nasproti šole. Prva največja urarska in draguljarska trgovina s podružnico na Gorenjskem Predno si kaj nakupi .e, oglejte mojo ve-Hlto zalogo in prepričali se boste, da dobite najceneje, naj-solidneje in po tovarniških cenah lc pri tvrdki I. LEVIČNIK - urar KRANJ - JESENICE Kupujem staro zlato in srebro ! PREDDVOR V Ljudskem domu igra prihodnjo nedeljo po litanijah kino „0 trpljenju Kristusa". Tukajšnji g. kaplan Rott je premeščen v Dol pod Ljubljano, kamor je odšel v soboto. Vodovodne cevi so že položene od Preddvora do Nove vusi. Zudnje deževje je delo zelo oviralo. SENCliR Poročil se je g. Frane 2irC|Vnik, zid. mojster in podpredsednik Jugoslovanske strokovne zveze, odseka Šenčur, z gdčno Frunčiško Bobnar iz Vogelj. Novoporočencema . želimo ubilo sreče v novem življenju. TR2IC Nrizkronost bivših JNS-arjcv. Gospod Ambroži«' i/ I .j ubnega se zadnje čase ja ko živo zanima /a naše obrtništvo. Združenje Čevljarskih mojstrov v Tržiču je imelo v januarja svoj občni zbor, na katerem se je pojavil Imenovani gospod. Preteklo nedeljo t. marca pa je imelo Združen je rokodelskih obrti ulični zbor v prostorih g. Rueha, Pa tudi na tem zborovanju je nastopil g. Ambrnžič kot zaščitnik prcobduvčenih obrtnikov, rudno se nam zidi, kje neki je tičal zadnjih par let JNS režima, ker ni poiečal naših zborovanj in nafti ni poroča! 0 tako visokih obdavčbah, kakor ravno sedaj? Prav dobro vemo, kje tiči zajec. Saj je g. Ambrozij Izraziti i>rist;iš bivše JNS in kol tak naj gre raje lovil drugam! Te vrste ljudje so imeli pač dovolj prilike in časa po. Laziti svojo stanovsko dolžnost napram IVO* jim sovrstnikom. Prav živo nam je v spominu, kako so nas vsa leta obdavčevali Bali obrtniki in trgovci. Biti je murulo vse tiho, »ker je bilo vse v reda", ampak lnnes pa se tako prikazuje, da so obrlavčbe Rde zadnje čase ta- ko hude. Krivice so bile v nebo vpijoče, za-kar lahko navedemo številke. Zakaj vas takrat ni bilcj v Tržič na naše občne zbore, g. Ambrožič, saj ste bili tiste čase najmanj tako vplivna oseba, kakor danes!? Odgovorite! ŠKOFJA LOKA Revizija občine je dala že toliko govorje. nja, da se že grozi z sodnim postopkom, kdor bi kaj napačnega govoril in razširjal. Vendar pa smo radovedni kakšno je pravzaprav poročilo revizorjev. Zakaj se niti na seji občinskega odbora ki je sklenil izmed 14 navzočih odbornikov z 10 glasovi pritožbo, dočim so bili 4 proti, ni poročilo prebralo? Ali so ga le nekateri prebrali in preštudirali in drugim kar povedali ali pa ukazali glasovanje? Ker se že toliko govori, da je bilo 7 odbornikov občinskih dobaviteljev, izmed teh so nekateri v vrednosti več tisočakov vršili dobave, dalje da nekateri niti občinskih taks niso plačevali, za nekoga pa se govori, dai za gotovo blago nič plačal ni. Tudi o raznih poslovnih uradnih nerednostih krožijo vesti. Objavljamo s tem javno prošnjo, da naj se tozadevno pojasni, ker ne maramo delati nikomur nikake krivice in bi prosili, da naj se pošlje v ta časopis pojasnilo: „Kaj j|e res in kaj ni res." Če se pošlje „pojasni!a" naj pa potem javnost po svoje govori in tolmači. Toda ker pritožba nima odložilne moči je banska uprava imenovala začasno občinsko upravo in sicer: g. Ziherl Matevž, posestnik in gostilničar kot predsednik in član, g. Lovro Planina, trgovec kot namestnik predsednika in član, g. Ogrin Anton, grad. podjetnik, kot član, g. Ramovš Ivan, tovarn, delavec kot član, g. Matevž Hafner posestnik in mesar kot član in dr. Homan Albert kot član. Detektiv Megla, igra v treh dejanjih, j:e pre-tečeno nedeljo vse obiskovalce odra Društvenega doma popolnoma zadovoljila. Igra je prav sedanjemu času primerna. Igralci so tako dobro nastopili, tako živo predstavili dejanje igre, da so se vsi gledalci kar oživeli v take razmere in tudi dali duška. Ker je pa zanimanje še vedno veliko in da se ustreže splošni želja, se igra v nedeljo popoldne ob 4 uri ponovi. Na deški osnovni šoli je nastavljena učiteljica gdč. Paplerjeva, katero v našem mestu vsi iskreno pozdravljamo in ji želimo obilo Božjega blagoslova in takih uspehov pri vzgoji, kot jih je imela dosedaj. povsod. ..šola in dom" na državni meščanski šoli je imela v nedeljo dopoldne svoj sestanek na katerem je prav poučno in poljudno predaval naš poznani zdravnik g. dr. Brecelj o vzgoji mladostnikov. Ker se je sestanek precej zavlekel so bila poročila g. ravnatelja in od-borovega blagajnika g. Demšarja skrajšana. Navzoč je bil celoten zbor učiteljstva me. ščanske in osnovne šole, prosvetni referent. Zastopstvo Vincencijeve konference, Kola jug. sester, Rdečega križa in precej meščanov. Sestanek je vodil g. predsednik Planina, ki se je ob zaključku vsem zahvalil za zanimanje in jim priporočil še številnejšo udeležbo na prihodnjem sestanku. Skioptična predavanja ki jih vrši v četrtkih Kat. prosvetno društvo so se zelo priljubila. Prejšnji četrtek je imel predavanje o „Poti okrog Afrike" g. dr. Knific. Dvorana je bila polno zasedena. Izlet na Sušak in Trsat v Veliki noči s popolnoma novim avtobusom je vzbudil posebno zanimanje. Gorenjcem priporočamo, da se po-služijo ugodnosti nedeljske polovične vožnje po železnici do Škofje Loke. Avtobus odpelje šele po prihodu gorenjskega vlaka. Da nc boste zamudili sedeža v novem avtobusu (ima 35 sedežev) zato se čimpreje prijavite v trgovini Planina in plačajte voznino ki je za osebo tja in nazaj Din 130.—. Pohitite z prijavo. Pretočeno nedeljo je imelo Združenje kro-jučev in krojačic svoj redni občni zbor in je med !drugim tudi sklenilo, da se udeležijo člani v svoji skupini obrtne razstave, Umrla je ga Polenc Ivane v Puštalu. Bila je vneta, dolgoletna članica in ustanovnica tukajšnje Dobrodelnosti in sedaj Vincencijeve konference za mestno župnijo. Vedno se je zanimala za revne in potrebne in s SVOJO] ljubeznivo besedo obrisala marsikateri materi in siroti trpečo solzo. Prav posebno vesela pa je bila na vseli katoliških prireditvah v svoji narodni nofši, nikdar je ni manjkalo kadar in kjer je bilo treba manifestirati za naša načela. Ker je tako zvesto sledila vsemu dobremu in tnko lepo vzgojila svoja sinova, eden je dovršil filozofijo, drugi pa je zaposlen |skal 149- 4-- 8 8 17-25 5-50 4-50 nitrofoskala 166-- 8'- 6 8 14-33 5-50 4-50 KAS 137 — 2 — 8 8 28-50 5-50 4-50 KAS 158-50 3'- 8 8 2616 5-50 4-50 KAS 180 — 4-- 8 8 25- 5-50 4-50 Iz tabele je razvidno, kar je tudi samopo-sebi umevno, da je domači dušik v obliki u-pnenega dušika najcenejši in če se t njim pravilno postopa, pravočasno gnoji in dobro zmeša s zemljo, enakovreden, kot dušik v dru- gih oblikah umetnih gnojil, ki jih moramo za drag denar uvažati. Iz tega sledi, da je iz gospodarskih vidikov pravilno m koristno uporabljati samo domača dušična in mešana gnojila. Gospodarska važnost pridelovanja krompirja Krompir spada danes med najvažnejše poljske pridelke. Pridelovati krompir pomeni, pridelati na polju trikrut več hranljive snovi, kot jih pridelamo v obliki žitaric. S pravilnim gnojenjem in uporabo dobrega semenskega kiompirjin lahko pridelke še za '/s dvignemo. Nitrofoskul-Ruše z 4°/o dušika, 870 fosfome kisline in 8% kalija in 33°/o apna je za gnojenje krompirja izvrstnOj gnojilo. Krompir poznamo v Evropi kot splošno hrano, šele nekaj čez 150 let. Prvič je prišlo par gomoljev krompirja v Evropo, pred 370 leti. Pradomovina krompirja je Južna Amerika (Peru, Ecvvador in Južni Chile ter otok Chi-loe). Z odkritjem Ameriko je bil za Evropo tudi krompir iz.najilen. V Evropo so ga prinesli osvajalci Amerike, 'španski vojaki. Ko so španski vojaki prišli v Južno Ameriko, so dobili prvič za jelo domače narodno jeio, imenovano ..eutapiilea", ki je izgotovljeno iz krom pirjn. Elvropejcem je to jiiž.no-amorikansko narodni)! jelo dobro teknilo ter so vojaki in misijonarji, ki so osvajali Južno Ameriko v letih HJ) 1543 v svojih poročilih omenjali krompir kot glavno hrano tamkajšnjega ljudstva. Leta 1563, so španski vojaki poslali svojemu kralju Filipu II. en zaboj krompirja (imenovanega ..pupas"). Kralju Filipu II se je to jelo dopadlo. Poslal je za poskušajo nekaj gomoljev krompirja papežu v Rim. Svetega očetu je novo jelo zelo navdušilo ter je ta novi ../nI rn v i In i zemeljski sadež" poslal svoje- mu bolnemu kardinalu na Nizozemsko. Tudi kardinal je bil z novim zdravilnim jelom, zelo zadovoljen ter zaprosil še za več gomoljev, da jih pošlje prefektu v Belgijo. Ta prefekt je nekaj gomoljev poslal naprej franooskemu naravoslovcu CaroluS-U Clusius-u. ki ga je razmnožil in gojil v cesarskih vrtovih na Dunaju in v Erankfurtu. Tako je potoval krompir od dostojanstvenika do dostojanstvenika pa zapudni Evropi. Gojili so ga v vrtovih, kot novo zdravilno zelišče. Iz cesarskih in samostanskih vrtov se Je krompir širil med meščanstvo in ljudstvo ter postal sčasoma tudi v zapadni Evropi važna hrana. Danes imamo v Evropi že okrog 3000 raznih vrst krompirja. Iz. Južne Amerike so ponovno naročevali krompir, ki je prispel v Evropo iz. raznih krajev Južne Amerike. Ev-ropejski prirodoslovci in vrtnarji so vzgajali, križali in selekcionirali krompir, tako, da smo dobili danes to ogromno število raznih vrst in sort krompirja. Tudi pri nas v Sloveniji imamo v posameznih krajih rožne domače vrste krompirja, belega, rožnika in rumenega. V trgovini pa se išče ..Oneidovec" in ..Schnee-focke", v gotovih letih tudi ..Rožnik" za jug. Zadnji čas hvalijo od uvoženih sort Romov krompir ki je zelo okusen. Nekateri gojijo: Alma, Parnnsija, Centifolija, Ju bel in dr. krompirjeve sorte. V Sloveniji pridelujemo krompir na pribl. 54.000 do 55.000 ha in znaša srednja letina okrog 30.000 vagonov krompirja. Če računamo ceno po 60 par za kg, dobimo, da STRAN i predstavlja vsakoletna letina krompirju okrog 180 milijbnov dinarjev. Kemična sestavini krompirja jc sledeča: Vode .........67 - 72»/o suhe snovi (v glavnem škrob) 18 — 30°/o surovi protein ......1 — 2o/u surova vlakna ......0.25 — 0.75°/o masti ......... 0.04 — 0.03°/o pepela ........0.9 -1.-%. V krompirju je torej največ vode, pribl. >/i teže gomolja. Škroba vsebuje krompir Vo ~ lU; belančevine pa samo '/io; še manj pa ji" v krompirju masti. Krompir vsebuje pod lupino strupene snovi — alkaloid, imenbvan solanin. Če se krompir olupi oz, skuha se odstotek tega strupa zmanjša tako, da ni več šl. nlljiv za zdravje. Če si ogledamo posebej še kemično sestavino pepela gomoljev in krompirjevke (zeleno ste-blovje in listje) ki znuša okrog 3°/o, vidimo, da se nahaja v krompirjevem pepelu: kalij, natrij, apno, magnezij, železo, fosforna kislina, žveplo, kremična kislina in klor. Iz tega sledi, da moramo gnojiti krompirju vsestransko. V večjih količinah potrebuje krom. pir dušik, kalij, foslorno kislino, apna in magnezij. V manjših količinah pu natrij, železa, žveplo, kremično kislino in klor. Te zadnje najdejo korenine v zadostni meri v zemlji. Prvih pet hranljivih snovi pa moramo dodali v obliki umetnih gnojil in sicer v obliki ni-trofoskala-RuŠe, ki vse te, krompirju potrebne hranljive snovi vsebuje. Na 1 kat. jutro je potrebno raztrositi okrog 300 kg. Gnojilo se naj trosi in plitko zaorje oz. znbrnna pred saditvijo krompirja. Seme naj ne pride v do-tiko z gnojilom, ker bi vsled tega lahko kli-javost krompirja bila slabša. Zato se naj gnojilo ne trosi v isto brazdo, kamor se krompir sadi. temveč, kot je že bilo rečeno, naj se gnojilo raztrosi po celi njivi predno se nate dijo brazde za sedenje krompirja. Gnojilni poskusi z nitrofoskalom dokazujejo povišanje pridelka, boljšo kakovost krompirja, večjo odpornost proti boleznim in škodljivcem ter dobro trajnost v, shrambah. Brez gnojenja z nitrofoskalom pridelavanje krompirji; ni priporočljivo, ker so pridelki kakovostno in po količini slabi. Ing. Teržan. R gy o najprimernejša darila za vsako-v> o gar se dobi v priznano solidni prvi zlatarski delavnici na Gorenjskem uran j Za bližajoče velikonočne praznike sem dobil veliko izbiro novih predmetov, ki so Vam stalno na ogled v trgovini, kakor: ure. zlatnina, namizni okraski, bleikristall, jedilno orodje v srebru in chromu i. t. d. Izvršujem strokovno, pod garancijo popravilo, ur, zlatnine, očal itd. Velika zaloga vse optike! — Zlato in srebro kupujem po konkurenčni ceni. Za Vašo deco o-bleke v veliki izbiri in nizki ceni pri Albinu Jazbec u Moške obleke dobite že za 195 din. Pridite in prepričajte sel Priporoča se A. Jazbec, Kranj SADNO DREVJE Radi opustitve drevesnice | V i ti O prodam raznovrstne jablane od 1 do $ Din i /a ^gj^ ^ je m0£no vino! Dobite ga najlažje v Centralni vinarni v Ljublja-Prankopauska ul. 11 za drevo. Dobi se tudi razno lepotično grmičevje. Ivan Savnik, Kranj. Elektrarna v Kranju Pavel Mayr in drug Prisilna uprava na solastnini dr. Še m rov Kranj, dne 2. marca 1936 P. t. Vljudno Vas obveščam, da sem kol prisilni upravnik vsled razmer primoran za pobiranje odškodnine za porabljeni električni tok nastaviti lastnega inkasanta. Vsled tega Vas prosim, da ne plačate računa za tok nikomur, ki nima od mene •ma. to pooblastila. Z odličnim spoštovanjem Češenj m. p prisilni upravnik mu L i OGLASI | Za vsako besedo v malih oglasih se plača 0 50 D. Najmanjši znesek je 6 D-n Otomane, divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik. v hiši g. F. Ažmana.___ POZOR! Vsa kolarska dela izdeluje iz najboljšega, suhega jesenovega lesa strokovnjaško, trajno in poceni. Dolenc Jože, kolar STRAŽIšCE pri KRANJU, Gasilska ul. 122 poleg Gasilskega doma. Kupim vsako množino samo prvovrstnega jesenovega lesa.___ Važno! Modroce! Otomane, spalne divane itd. izvršuje solidno in po nizki ceni Bc uard Maks, tapetnik, po- _leg Stare pošte, Kranj.___ Kupim knjižico Ljudske hranilnice in posojilnice v Kranju v višini 20.000.— Din. Plačam v gotovini. Pismene ponudbe na npr ivo pod ..Ljudske". Za spomladansko saditev sadnega visokega de-belnutega drevja, jablan: ..Bavmanova re-neta". „Zlati kosmač" ali „Božmarinar", „Damasonski kcpiuač", „Sampanjska reneta" vse te vrste ima na prodaj Tomaž Štular Srakovlje 2 p. Kranj. Proda se posestvo v bližini Kranja pod zelo ugodnimi pogoji, informacije daje lastnik. Šenčur št. 129. Zgubil se je mlad pes z imenom „Tiger". Najditelj naj ga odda proti nagradi v trgovini M. Kanduč, Kranj. Hranilne knjižice mestne hranilnice v Radovljici ugodno prodam, pismene ponudbe na upravo po ..Radovljica". Krojaški pomočnik za boljša dela išče zapo-slenja. Ponudbe 'na upravo( pod ..Dobro delo". Hranilne knjižice kranjske mestne hranilnice kupim. Pismene ponudbe na upravo pod ..Kranjske". (Ljudski dom) r. z. z n. z. —ji.....■mi ni ■■■■ n ii i. awu i !■ ntm........i—■■.....mmu 11 !■■■«■——■» Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razpolago. Nove hranilne vloge se obrestujejo po dogovoru in se izplačujejo vsak čas brez napovedi. Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje. P. n. Gospod Karol Češenj, dirigent Zadružne gospodarske banke d d., podružnica v Kranju je v svojstvu prisilnega upravnika nad premoženjem g. Franc šemrova izdal te dni neko okrožnico o plačevanju električnega toka. Gospod prisilni upravnik dr. Franc Šemrova je s tem prekoračil svoj delokrog in so primerni ukrepi podvzeti. Nadalje se z vsebino okrožnice ne bom bavil, prosim cenjene odjemalce samo, da vzamejo na znanje sledeče: Električni tok proizvaja in prodaja v svojem omrežju samo ELEKTRARNA V KPANJU, PAVEL MAYP IN DRUG in samo tvrdka ima pravico na inkaso, tačas samo po g. 1. Bajželj-u. Kdor komu drugemu izroči denar, se bode smatralo, da tokovin? ni plačana, kar bi imelo za posledico običajni postopek. Kako spremembo na dosedanji obliki inkasa ali v osebi inkasanta more izvesti !samo gori imenovana tvrdka s kolektivnim podpisom j 11 pa pravomočni sodni odlok. KRANJ, dne 4. marca 1936. PAVEL MAYR, javni družabnik tvrdke Elektrarna v Kranju - Pave! Mavr in drug. Za uredništvo in izdajatelja odgovarja Kari Eržen v Kranju. Tiska Tiskarna Tiskovnega društva v Kranju, predstavnik France Uhernik.