Posamezna številka 40 vinarjev,
Siev. 163.
V UnMlanl, v petek, tot m. jniija ran
Leio um
»SLOVENEC« volja po poitl na vas strani Jugoslavija ia v LJubljani: U oalo leto naprtj • • R M'— sa pol lata „ .. „ u četrt lata » . . „ 21'— sa en meso« „ .. „ 7*—
Ka laossmstvo eelolelno K95-—
ca Sobotna Izdaja: sa
la oalo leto.....K
•a laossmstvo. . . . „ 20 —
i-- Inseratii bbdhm
Enostolpna peUtrrsts (M u široka ln 3 mm visoka ali s|s
prostor) sa sokrat ... po K t*tO nradnl rssglssl . jio K 1-80 Prt naročila nad 10 objtv popust.
Ksjmanjil oglas 58/9 mm M*—
Enostolpna petltvnts K 3'— Izhaja vsak dan (zvzomftl po« nedeljek ln dan po pranlnu ob 6. url slntrsj.
HT Crodnlitvo )s v Kopitarjevi ullot it sv. 6/m. Hoioplsl s« ne vračajo; nefrankirana pisma se ss sprejemajo. Urada. telet. štr. 50, nprsvn. itv. 328.
Političen list za slovenski narod.
Oprav« I* r Kopitarjevi nI. 6. — Bsčnn poštne hran. ljabljaaake št. 6S0 sa naročnino ln št 349 ss oglase, svatr. In čoike 24.797, ogr. 28.511, boso.-bero, 7588.
čuti in govori ves svet: Junaki Marne in Verduna, o katerih vsakdo govori z največjim občudovanjem, in ki bodo vedno sloveli v zgodovini kot zgledi herojske ljubezni do domovine, ti junaki so bili na Reki napadeni, opsovani in pobiti od junakov izpred Kobarida in Tilmenta!
Politika italijanske diplomacije, ki je brez značaja in morale, se je razkrinkala na Reki ravno tako kakor se je razgalila na Koroškem, Češkem, Slovaškem, Ogrskem, v Nemčiji in v Parizu. Edino ta klika premagancev izpred Kobarida in Tilmenta govori o Jugoslovanih kot o premagancih, ter se laska Nemcem. Ti junaki se ponašajo, da so s svojo silo zavzeli naše ozemlje na Primorskem. Ravnokar pa so izšli v francoskem prevodu tajni dokumenti avstrijske armade, ki dokazujejo, da bi Ita-l"ani še danes stali na Piavi, če bi ne bilo jugoslovanskega ljudstva, ki je bilo sito vojske in nemškega nasilstva ter hrepenelo po miru, svobodi in Jugoslaviji!
Zato nas na ital. nemoralni politiki ne vznemirja nobena stvar več. Iz ncmoral-norti ne pride več, dokler bo ta Italija obstojala, In to je najboljše poroštvo, da ne more dolgo trajati, ko se bo poslopje laži in hinavstva zrušilo in ko bo mogoče z italijanskim ljudstvom govoriti prijateljsko in odkrito besedo.
Slovenskemu katt. Mr.
Univerze in srednje šole so zaprle vrata. Prvo šolsko leto po vojski je končano. DijaStvo se je zopet počasi grupiralo, da osnuje organizacije za sebe in za ljudstvo, da si poišče v novi državi in povsem novih razmerah trdnih tal. Od dne do dne smo napredovali, povsod iskali, v sebi in izven sebe. Vendar je še marsikaj zasenčenega, nejasnega, mnogo je še neurejene duševnosti, ki išče svojega Mojzesa. Da sc naše vrste zopet zbero iu zedi-nijo v čelo s trdnim in vsestranskim pro- 1 gramom, priredi akad. ferijalno društvo SDZ ob priliki svojega rednega občnega zbora v Ljubljani veliko manifeslacijsko in organizatorično zborovanje v veliki dvorani hotela »Union«. Namen našega zborovanja jo predvsem, da sebi in drugim postavimo program, ga poživimo in vsestransko obdelamo. Referati bodo izerpljivo obdelali našo versko etične, kulturne, so-cijalne in narodno-gospodarske točke v okviru svetovnega kurza. Na en mah smo prišli v novi državi na svetovno - zgodovinsko torišče. Gorje domovini, če ne bo po vseh svojih slojih pripravljena na svoje znanje.
V sekcijah (kulturno socijalna, bogo« slovska, srednješolska, abstinentska in sekcija za dijaško časopisje) bomo natančno in kar najsmotrenejše poskušali urediti delo akademskih in ferijalnih društev.
Zborovanje bo trajalo dva dni in pol. Dne 7. avgusta popoldne se vrši sestanek zastopnikov vseh jugoslov. akademskih, ferijalnih, bogoslovskih in srednješolskih organizacij, kjer se bomo posvetovali o udejstvitvi skupne organizacije. Ena država zahteva eno dušo in enotno delo.
Drugi dan dopoldne veliko manifesta-cijsko zborovanje dijaštva in naše inteligence z dvema referatoma. Popoldne istega dne se zborovanje nadaljuje, istotako dopoldne tretjega dne. Referirajo naši starešine, akademiki in bogoslovci. Popoldne (9. avgusta) občni zbor SDZ in ,TDZ v veliki dvorani »Ljudskega doma«. Na predvečer (7. avgusta) pozdravni večer, 8. avg. zvečer komerz s sodelovanjem ljublj. prosvetnih in pevskih društev v Unionu. Četrti dan izleti v poljubne smeri v manjših skupinah.
Razdeljeno bodo zborovale sekcije med odmori. Pred ljubljanskim zborovanjem se vrši skupni slov.-hrv. socijalni tečaj na Homcu, kamor pride tudi hrv. kat. senio-rat. Dne 11., 12. in 13. avgusta pa sc vrši v Zagrebu pokrajinski sestanek hrv. kat. dijaštva, par dni kasneje enak v Mostaru.
Vabila z natančnim sporedom ao bodo tiskala in razposlala pravočasno, prosimo torej, da se vsi pravočasno Javita na tajništvo pripravljalnega odhoia (tehn. Franjo Jeglič, Ljubljana). Prosfmo vse tovariše akademike, boRoslovce in srednješolce, da njihovo notranjo delo velja ▼ prvem delu počitnic same našemu zboro-iranin. Kar je krivega, naj se izravna, kar je nejasnega, naj so pojasni, da gremo lahko takoj z bistro glavo na delo za našo veliko kulturno misijo. Podružnice SDZ bodo že preje imele svoje občne zbore, tako da bo delo v podrobnostih že končano.
Naj bo to naš praznik, vreden svobodnega jugoslovanskega solnca!
Slovenska dijaška zve^n.

Član naše delegacije pri mirovni konferenci v Parizu, profesor Barac, je izdal br ošuro, v kateri je zbral dokumente avstrijskih vojaških oblasti, nanašajoče sc na revolucionarno gibanje med avstrijskim vojaštvom jugoslovansko narodnosti. Brošura, katere naslov je: .»Les Croales et les Slovenes ont otč les amis de 1' Entente pendant la guerre« ima namen, ovreči trditve, da smo bili Slovenci in Hrvati dc
Slooensko usenCIlIšče.
Poverjenik dr. Verstovšek je prejel iz 8elgrada dne 17. t. m. nastopno brzojavko:
Sa osobitom radošču izvestavam Vas, <i& je zakon o universitetu u Ljubljani de-finitivno primljen u narodnom predstavništvu. Uveren sam, da če i ovo najmladje naše sveučilišče u zajednici sa zagrebač-kim i beogradskim snažno uticati na kulturni napredak našega naroda i stoga Vam najtoplije čestitam otvaranje univerziteta i želim svaki uspeh.
Ministar prosvete Davidovič.
Na brzojavko se je zahvalil poverjenik ministru Davidoviču:
Z nepopisnim veseljem in udano hvaležnostjo je sprejel ves slovenski narod Va&e obvestilo, da je zakon o vseučilišču v Ljubljani sprejet. Slovenski narod je s tem dosegel svoje najvišje šolstvo, po katerem je stremil skoro 100 let. Slovenski narod se zaveda, da se ima za dosego svojega najvišjega cilja na polju šolstva poleg naklonjenosti Njegovega kraljevega Veličanstva v prvi vrsti zahvaliti Vam, ministrskemu svetu in narodnemu predstavništvu. Potrudili se bodemo, da postane ljubljanska univerza vredna posestrima beograjske in zagrebške.
Poverjenik za uk in bogočastje dr. Karel Verstovšek, s. r.
Politika duoreznega mesa.
Ni slučaj, da je mojster Macchiaveli izšel iz italijanskega naroda, in ni slučaj, da ima med italijanskimi politiki najbolj vroče pristaše. Dobro je pri tem to, da ves svet pozna to dejstvo in se more po tem ravnati. In vse kaže, da se tudi Francozi nočejo od Italijanov dati prepričati o nasprotnem. To francosko razpoloženje zelo jasno osvetljuje članek v »Radicalu«, ki pravi:
»V svojem zborničnem govoru se je gospod Niiti odločno trudil, da duhove spelje na pot realnosti. Opozarjal je tudi na to, da gotova agitacija gre čez mero ter otežuje delovanje vlade. Izjavil je, da je navdušen pristaš francosko - italijanskega sporazuma. Toda, ko je o Reki govoril, je cela zbornica pozdravljala Reko kot italijansko mesto na Adriji. Ta dogodek je tudi njemu pokazal duševno stanje , kakor-šno je ustvarila propaganda, in ki še vedno vzpodbuda duhove k izgredom, kakoršni so se zgodili na Reki...
LISTEK.
Sp©mBrai m Srgsillcsile
g. Jankota Dežman-a za časa laške zasedbo v svetovni vojski leta 1919.
(Dalje.)
Še danes si ne morem tolmačiti tega čudnega pojava pri belem dnevu. O tem mojem dobrem, ljubeznjivem bratu ni bilo in ni nobene vesti, odkar je v avgustu 1914 s 17. pešpolkom odšel v Galicijo. In kar se mi zdi čudno, je to, da sem vselej, ne da bi kaj vedel zanj, naletel nanj v Ljubljani, tako tisti dan, ko je ob mobilizaciji prišel v Ljubljano, kakor tudi oni za kojega ni vedel ne on, ne jaz, ko je odšel v Galicijo. In danes, ko se ga tukaj spominjam, sem po čudnih okoliščinah ravno na onem domu, kamor se je bil priženil — k ugledni hiši, in gledam v obličje njegovim ljubkim otrokom.
Po tem spominu torej dne 26. avgusta 1914 — ah, kako bi bil vesel, če bi bil ta spomin le moja čudna prevara, in bi se brat še kdaj vrnil — sem potem tisto noč imel tako nenadne sanje, čudne in grozne, da sem naposled kriknil in sc zbudil. Sanjalo pa se mi je, da ob kratkem povem, to, da sem hote! domov, da sem bil že blizu doma, da bi bil rad zbežal, a me je več, sicer bolj šibkih po postavi in tudi boli čudno, a »nako obleče-
Mi na Francoskem nismo dolžili nikogar in smo želeli, da se nam enako vrača. Ugotoviti pa moramo ravno nasprotno. Šovinistično italijansko časopisje izjavlja, da je kriva Francija. Francoski vojaki na Reki izvršujejo — kakor vojaki ostalih zaveznikov — mednaroden mandat. Zakaj morajo ravno oni prenašati jezo manifestan-tov? Kdo je vse to povzročil? Naši vojaki so bili žrtve. Resnica je, da nas je množica naših italijanskih bratov, napolnjena z nepravično strastjo, ki obenem razkrila svoje nepotrebne germanofilske simpatije, na grd način napadla. Vedno nam očitajo, da ravnamo z Italijo kot bi bila odvisna in manj vredna država. Dokažejo tega ne; pa to ni niti potrebno. Latinci so občutljivi, njihovo samoljubje je živo. Mi poznamo sedanjo moč Italije in poznamo njeno moč v bodočnosti.
Zdi se nam, da je ta po zgodovini prestari narod, obenem premlad, preaktiven, prepodjeten in preveč napolnjen samega sebe. Toda kaj to briga one, ki ribarijo v temni in kalni vodi Adrije! In kar se Reke tiče, smo že večkrat rekli, kaj menimo o politiki prejšnje italijanske vlade. Orlando je lepe besede govoril na naslov Jugoslovanov, medtem ko Sonnino ni odklanjal misli o oboroženem spopadu z istimi Jugoslovani. V kljub opominom admirala Thaon di Revela ni opustil prenagljenih korakov in nasilnih sredstev. Reški dogodki razkrivajo to politiko. Da se duhovi pomire, so zavezniki sklenili, da v tem mestu začno preiskavo po pravilih lige narodov«.
Francoski lirt končuje svoj članek z željo, da bi preiskava dognala resnico. Mednarodna preiskovalna komisija za nas ni nič novega. Italijani povzročajo vedno nove dogodke, in sredi med ustvarnrjem svetovne zgodovine prihajajo na dan afere, s katerimi naj se bavijo zastopniki celcga sveta. Vse je podobno gluma.Tki opereti, na kateri ni nič pristnega, od joka do smeha in svatbe — vse poivorjeno. Taki so bili znani ljubljanski dogodki, tako »osvajanje« Primorja, za las ie podoben temu »junaški pohod na Koroško« in prav tako insccnirani so dogodki na Reki. Celi svet se že z gnusom obrača od take politike, ki je alfa in ornega politične modrosti sedanje klike v Italiji. Ta narod je prestar ali premlad in preotročji za kaj drugega!
Ko se sedaj mudi na Reki prciskov-Jna komisija, vidimo zopet enako opereto. Italijanska propaganda je zakrila mesto v italijanske zastave in laške plakate, -italijanska cenzura ne beli hrvatskih listov — vse to je poza glumača, ki igra igro in skuša rešiti svojo vlogo, ki je že obsojena. Brezupna je ta vloga italijanskih političnih glu-mačev. Treba je opozoriti le na to, kar
nih, mladih moških nepoznanih mi obrazov, imelo v svoji sredi kakor v kleščah, dokler ni naposled počil za hrbtom strel in sem jaz, nevedoč sem li zadet ali ne, kriknil in se zdajci tudi zbudil. Sanjalo se mi je to tako živo in plastično, da se mi še danes vidijo tisti sanjski ljudje prav taki in tako oblečeni, kakor so bili tisti laški vojaki, ki so me letos, torej skoraj čez 5 let, dne 16. februarja zvečer zgrabili in aretirali. Večerilo se je tudi v sanjah. —
In ker se je letos v ječi baš takrat, ko sem jaz s tovarišem zapuščal svojo celico in ji takorekoč obrnil hrbet, govorilo, da bo eden izmed tistih treh vohunov, ki so potem ložirali v tej celici, ustreljen v hrbet, sem zato v razlaganju mojih sanj bil mnenja, da se tako izpolnuje tudi nih konec.
Pa dajmo torej slovo tudi mi oni celici sv. Petra zgoraj v I. nadstropju, kamor sva tudi midva z g. kolegom »avanzirala«.
Kapelica sv. Petra v ječi »Tiger«! Kako očitno ti kažeš, da si sedaj pod komando laških masonov. Sedaj si tudi ti ječa v ječi s svojimi golimi stenami in s tisto, sicer neobhodno potrebno, a na tem kraju najmanj umestno, tam v kotu stoječo — kiblo. Edino, kar je ostalo še Ou tvojega okrasja, ker sc ni dalo odnesti, in kar blagodejno vpliva na zaprto, žalostno srce, posebno, čc se čuti nedolžno ali vsaj ne z veliko krivdo na sebi, je
slika na stropu, ki predočuje sv. Petra v ječi. Prikovan z verigo k stebru, klečeč z dolgo, sivosrebrno brado in mirnimi, nad-zemskimi očmi v angela, ki mu tiho, brez besede, v iztegnjeni roki poklanja ključ. Zadaj za stebrom, s hrbtom oprt nanj, pa sedi stražar nepremično, držeč silno dolgo sulico, ki mu v poševni smeri štrli od nog daleč čez rame.
V to sliko sem večkrat oprl oči in pri tem so mi hodili po mislih tisti stari Ne-ronovi časi, ki so današnjim tako podobni, zakaj kakor so takrat mogočni Rimljani strašno morili kristjane in planili najprej po duhovnih: tako delajo sedaj njihovi slabotni potomci Italijani z Jugoslovani v zasedenem ozemlju. Razlika pri tem je le ta, da so oni morili, ti pa zapirajo in se potem še delajo, kakor da so dobri in najboljši ljudje.
»Ti že ti,« častitljivi starček in sveti apostol!« sem si mislil, »ti sd se že smel nekako nadejati kake čudežne rešitve, ali jaz, ki sem grešen človek ...! niti misliti si ne upam...!« Vendar pa me je baš ta slika navdala z nekim zanosom, tako da sera se precej udomačil v svojem novem bivališču. Žc prvi dan so peli »mont, škis in pagat«, da je bilo veselje; zvečer pa je, ker smo ležali na tleh kakor mumije, kdo tu in tam tudi kak »kozole« prevrnil. Kaj še več! Če je človek v ječi, si mora, ako si le more, poskrbeti, da ne umrje od dolgega časa: moliti se tudi ved-
no ne da. Zalo so zabave, če le niso grešne, tudi dovoljene in naj so tudi nekoliko bclj osoljene. Da pa vendar ne bi kdo naju z gospodom Lebnom sodil prehudo, priznam, da midva nisva prevrnila nobenega kozolca, pa ga tudi ne postavila, saj je bili drugih 10 dovolj. In Če bi se kdo utegnil pohujševati nad tem, češ, »v kapelici jesti in piti in potem pa še ,špilati' in celo navsezadnje še kozolce prevračati, moj Bog, to je pregrozno, pa še zaklel je znabiti kdo,« ga moram opomniti, da kapelica, žal, ni bila več to, kar je kdaj bila in bi morala biti, ampak bila je in je sedaj, kakor že povedano, ječa v ječi. Tu smo jedli, tu smo pili, tu igrali, tu ležali jetniški gentlemani, kajti sem so de-vali »kapoti« le takozvane ljudi boljše vrste ali elito.
Ne bom našteval imen teh, ki so z menoj vred tukaj kot v preiskovalnem zaporu čakali svojega sodnjega dneva, jih tudi nc vem več vseh; le to naj še omenim, da so mnogi dobivali jedi iz mesta, ter da smo imeli med seboj tudi svojega kuharja in oštirja. Prvi nam je zjutraj kuhal kavo, drugi postregel s pijačo, tako da mi teh pet dni, kar sem jih preživel pri sv. Petru, res ni poleg denaria nedostajalo nič drugega, kakor lc še — zlate svobode.
Pa tudi ta je kmalu prišla in jaz sem bil rešen iz ječe, prost in svoboden,
zadnjega najboljša opora stare Avstrije. Iz brošure posnemamo nekatere dokumente:
Delovanje stranke dr. Korošca.
C. kr, domobransko ministrstvo. Prls. No. 13.155. Vrhovnemu armadnemu poveljstvu. Dunaj, 2. maja 1918. Včeraj sem v ministrskem svetu ministrskega predsednika kakor tudi ministra Žolgerja opozoril na posledico brezmernega izzivanja, ki izvirajo s stranke Korošca in vpliva demoralizujoče na slovenske čete. Brez ozira na druge ukrepe 1. odredil sera premestitev nadomestnega bataljona 2. gorskega strelskega polka iz Ljubljane, ozirajoč se pri tem na poročilo Op. No. 105.416 od 24. aprila 1918. 2. Uvedel sem preiskavo o dogodkih pri 26. strelskem polku v Mariboru. Op. No. 106 004. P. Czapp FML.
Upor nadomestnega bataljona 2. gorskega strelskega polka.
Vojaško poveljstvo v Gradcu. Brigad-n! general Otto Herzmansky Edler v\ San. C. kr. domobranskemu ministrstvu na Dunaju. Gradec, 5 maja 1918. Na telefoniono povelje od 2. 5. 1918 Pras. No. 12.984-11. 1. Vojaški štacijski in mestni poveljnik smatrata značaj upornega gibanja med vojaki nadomestnega bataljona za zelo resen. Ona domnevata, da veliko Število vojakov stoji pod vplivom idej Koroščeve stranke. Do tega zaključka sta prišla, ker vesta, da je mnogo vojakov — celo one stotniie, ki so odšle v aprilu — nosilo kokarde in trakove narodnih barv, ker se je slučaj vele-izdaje ravno pred kratkim pripetil in ker se končno nekateri bataljoni, ki so imeli nalogo, da napravijo red 24. aprila, niso obnašali dovolj energično.
Po teh poiočilih sta pri radomestnsm fcataljonu gorsk. str. p. dve glavni krivdi: a] Pod'buja jc vojakov k npciu s strt ni
Sristašev Korcščevt stranke. Po poročilu astnikov pri bataljonu je to gibanje orne-juno na majhno število vojakov in ni ne-*arno; naspiotno pa je po mrenju civ:,nih in vojašk a funkc!*» narjeT ki nt pripadijo bataljonu ;Šuster?:č, Skubl. Theisj itd. Op.
) velik del vojakov naklonjen delovarju Korošca. In to je ponusivka vreano.
b) Dejstvo, o katerem sera našel soglasna mnenja ne samo ob priliki mojega poizvedovanja v Ljubljani, ampak tudi nedavno v Idriji (15. delavska stotnija), da prihaja to gibanje s strani slovenske duhovščine, ki dobiva navodila in oporo od svojega škofa; kmetje se dajo le težko pridobiti in proti svoji volji; med tem ko so meščani pod vodstvom nekaterih intelektualcev in pa mladina za gibanje bolj in bolj navdušeni. Herzmansky, brigadir.
Izgredi in jugoslovanska propaganda pri nadomestnem bataljonu 2. gorsk, str. p.
Vrhovno armadno poveljstvo. Op. No, 106.116, šef generalnega štaba. No. 11, 5. maja 1918. Informacijski urad vojaškega poveljstva v Gradcu nam pošilja pod No. 992 Res. od 27. aprila 1918: 24. aprila so se vršile v Ljubljani manifestacije, v teku katerih so bile pobite šipe in izropane izložbe trgovca Hamanna. Da se jih je potlačilo, je bila potrebna državna policija, vojaštvo in žandarmerija. Nekaj dni pred temi nemiri sta dva častnika 2. gorskega str. polka klicala na ulici v slovenskem jeziku: Živio anarhija, živio Jugoslavija, dol Avstrija, dol cesar Karel I Znano je tudi, da spodaj označeni vojaki polka nosijo brez , razloga in proti prepovedi jugoslovanske barve na svojih čepicah, kar je dovoljeno samo pri odhodu na fronto. Nadalje je preteklo noč v neki gostilni neki podčasnik tega polka strgal srebrno hrabrostno svetinjo in Karlov križec s svojih prs, vrgel na tla, pohodil rekoč: Živio Jugoslavija! — (Predloženo evidenčnemu uradu generalnega štaba 29. aprila 1918 z Evid. Nr. 12.060.) Poveljstvo polka mora natanko paziti na disciplino podrejenih mu vojakov.
Iz zasebnega bmssiIJs.
Ni dolgo tega, ko je pravila oseba iz zasedenega ozemlja: »Tu živimo vsak dan težje, a upanje, da se obrne za nas na bolje, nas še drži pokonci ... Iz Italije se dnevno vračajo ljudje, stara gospa V. in dve hčerki. Gospa z vso fineso preklinja rešitelje«. Moralo se jim je v materi Italiji, po kateri &o hrepeneli in jo klicali na pomoč, imenitno goditi I Ostale hčerke so uradnice v Florenci in tudi manj navdušene Italijanke kot nekdaj. Istotako se godi goriškim in tržaškim trgovcem. O che mi-seria! Trgovine bogato založene, a kupcev nič. Goriški Italijani so postali prijazni s hribovci, ker so oni edini, ki jim kaj dobička prineso, V Gorici jc vedno godba, vsako drugo nedeljo kakšen demonstrativni ali manifestacijski sprevod — udeležuje se ga sama mularija s karabinjerji — »E Gorizia per sempre italiana.«
Danes, ko sc probuja po vsej Italiji mogočno mezdno gibanje prolelarccv, so razmere drugačne, in goriški trgovci so morali oddati ključe svojih trgovin socialističnim voditeljem.
Izvoz blaga iz zasedenega ozemlja, LDU. Trst, dne 15. julija. Uradni list »Osservatore« objavlja odlok civilnega komisarja za Trst in okolico, ki pravi: Da se preprečijo morebitna in se že zgodivša nesporazumi jen ja glede izvoza in namem-be blaga, za katero jc zakonito dovoljen izvoz v inozemstvo v zameno, se obveščajo vsi interesiranci, da jc omenjeni izvoz trenutno ustavljen. Tozadevna, od gubernij-ske oblasti izdana dovoljenja, ostanejo vedno veljavna.
, Tržaški mestni svet. LDU. Trst. 16. julija. O včerajšnji tretji seji mestnega sveta poroča »Edinost«: Župan jc otvoril sejo in je izrazil svoje veselje na tem, da so se mestni delegatje udeležili te tretje seje v številu (46), ki omogoča veljavno glasovanje. — Seja je sklenila: 50 milijonov za timavski vodovod, razen tega povečanje vodovoda v Žavljah in provizo-rična zgradba vodnjaka v Št. Ivanu pri De-vinu za oskrbo mesta z vodo v prihodnjem poletju, 2 milijona za popravo pločnika, 43 milijonov za kanalizacijo i, dr. Drugi
Ercdlogi, kakor občinsko posojilo, zgradba iše za starcc in mladino, tramvajska proga med obema prostima lukama in odku-pitev tramvaja, so odloženi na prihodnjo sejo, ki sc bo vršila nocoj.
LDU. Belgrad, 17. julija. Pri včerajšnji seji narodnega predstavništva je stavi! poslanec Šuljaga Salinagič predsedniku zbornice vprašanje, zakaj ni dal na dnevni red njegovo interpelacijo na ministra za agrarno reformo.
Predsednik apelira na poslance, naj bodo kar najkrajši pri utemeljevanju svojih vprašanj in interpelacij.
Dr. Šimrak vprašuje ministra za šu-marstvo in rudarstvo glede pravic malih posestnikov na pašo in les za kurjavo v državnih gozdih.
Minister Marinkovič odgovarja, da ie takoj, ko je to vprašanje prejel, posla] vsem gozdnim upravam okrožnice, da mu pošljejo poročila. Dosedaj še nima odgovora.
Poslanec Banič stavi ministrskemu predsedniku vprašanje glede pristranosti dopisnih uradov. Poudarjal je, da bodo imeli dopisni uradi šele tedaj pomen in korist, ako ne bodo delali za posamezne politične stranke, nego se bodo ravnali po načelih morale in poštenosti. Citira nekatera napačna poročila in indiskrecijc sarajevskega in splitskega dopisnega urada.
Po nekaterih drugih interpelacijah preide zbornica na dnevni red.
Čita se poročilo o zakonskem predlogu vseučilišča v Ljubljani, Poročevalec Sušnik čita člen za členom, ki se sprejmejo. Vsi navzoči poslanci, 153 po številu, so glasovali za predlog.
Druga točka dnevnega reda jc bilo
?oročilo odseka o zakonu glede porote, oročcvalec Kostič je predlagal nekatere izpremembe. IC debati sc je oglasilo več govornikov. Končno je povzel besedo poročevalec, ki je predložil načrt, da sc sprejme.
Predsednik zaključi sejo in odredi drugo na danes ob 16. uri.
nfliroisni posnet.
LDU Pariz, 16. julija. (DunKU. - Brez-žinčo.) V torek jc Venizclos poročal vrhovnemu svetu aliirancev o položaju v Mali Aziji in zahteval, da sc določi meja med Italijani in Grki v Mali Aziji, da bi s tem bilo Grkom omogočeno zmanjšati svoje vojaške moči in ogniti se nadaljnjim sporom. Grki imajo v Mali Aziji pet divizij s središčem v Smirni in jim ni mogoče jih nadalje vzdrževati iz finančnih razlogov. Vrhovni svet jc Venizelosova izvajanja sprejel ugodno in svetoval Italijanom ter Grkom, naj predlagata dcmavkacijsko črto med obema armadama, ki pa naj cn bo trajna in za bodočnost obvezna.
LDU I»yon, 17. julija. (DunKU. - Brezžično.) V avstrijsko mirovno pogodbo je sprejeta določba, da Italija lahko zahteva od Nemške Avstrije, da v petih letih sezida železniške zveze preko Rcschcna in Predela. Ti železnici da bo plačala Italija in da postaneta last italijanske vlade.
LDU Euenos Aircs, 16. jul. (DunKU). Agence Havas poroča: Argentinska vlada so je brezpogojno izrekla za zvezo narodov.
LDU Satnt Germnin, 16. jul. (DunKU). Kakor poroča »Temps«, se. je vrhovni svet danes popoldne pečal z nekaterimi vprašanji nemško-avstrijske mirovne pogodbe. Razpravljali so tudi o meji med Grki in Italijani v Mali Aziji in končno proučevali poroči'a, ki jih je predložila komisija za izvedbo mirovne pogodbe glede srbskega ozemlja, glede Poljske, Gdanskega in Nje-mena. Davi se je sestala tudi komisija, ki ji jc poverjeno proučavanje avstrijske koncesije v Tiontsinu.
T.mi Versailles, 10. julija. (DunKU). Bolgarska mirovna delegacija uride semkaj 25. julija.
&azna prarnlilia.
Napetost med Italijo in Francijo.
LDU Pariz, 16. julija. (DKU Brezžično.) Svet petorice jc danes sklenil, da ali-iranc države kot take zaradi javljenega umora sto francoskih vojakov na Reki ne bodo nastopile. Sklenili so, da jc to izključna zadeva Italije in Francije. Mnenja so, da, četudi so diplomatski stiki med tema dvema državama zaradi nesrečnega dogodka zelo napeti, se dve alUrani državi, ki sta v svetovni vojski skupno nastopali proti sovražniku, sedaj ne bosta bojevali. Italija bo poslala Franciji noto, v kateri obžaluje dogodek in obljublja, da bo krivce strogo kaznovala, in s tem bo dogodek poravnan.
Vesti o umoru Clemeneeauja.
LDU Berlin, 17. julija. (DunKU). »B. Z. am Mittag« poroča iz Ženeve, da se je danes dopoldne širila nekontrolirana vest, cla jc bil Clemenceau umorjen.
Grol Karoly na fcsffu v Amerike.
LDU Dunaj, 17. julija. (ČTU). Kakor poroča »Noues Wienor Journal«, se nahaja ogrski grof Mihael Karolvi na potu v Italijo, da se izseli v Ameriko. Pri sebi ima znesek blizu 10 milijonov kron, razen tega mu je v Ameriki na razpolago velik znesek, ki je bil pred leti namenjen za propagando proti politiki gx-ofa Tisze. List pravi: Tako je končala slava Mihaela Ka-roljrija na begu iz domovine, ki ga jc svoj-čas hvalila in slavila kakor vladarja.
Pritisk na bndlmneštansko vlado.
LDU Trst, 16. julija. »r.orriere della Sera« poroča iz Curih a od 15. t. m.: Glasom vesti iz Bukarešte, je dobil general Franchet d' Esperay od mirovne konference popolno svobodo, da postopa proti ogrski komunistični republiki. Francoski general bo povabil budimpeštansko vlado, da odstopi in ji dovolil za to kratek rok. Če se budimpeštanska vlada ne. bo odzvala temu vabilu, bo počela vojaška akcija za okupacijo Budimpešte.
Umik Nemcev s Poljske,
LDU Praga, 16. julija. (ČTU) Poljska brzojavna agentura poroča iz Lodza: Tukajšnje oblasti so dobile uradno poročilo iz Grodna, da so danes nemške čete zapustile okraj Avguatov. Vladni komisar in vojaške oblasti se pripravljajo, da prevzamejo upravo ozemlja, Id so ga Nemci zapustili.
Odpust državnih uradnikov v Nemški Avstriji.
LDU Dunaj, 13. julija. (ČTU) Juri-stični odbor osrednjega sveta duševnih delavcev namerava v sporazumu z dekanom pravne fakultete izdati oklic na abituri-jente, v katerem opozarja na to, da so pravni poklici v stiski in cla ni izgleda za boljšo bodočnost. Glede posameznih prav. nih poklicev ugotavlja oklic: Sprejem za sodno pripravo je za nedogleden čas izključen. Ker je država prisiljena štediti, jc skoro popolnoma nemogoče obdržati v Nemški Avstriji 180.000 državnih nastav-ljcncev in bo velika večina morala biti odpuščena.
Proti boljševizmu.
LDU Ženeva, 16. julija. (ČTU) Korrcs-poudenza Rundschau« javlja: Takozvana stara mati ruske revolucijo 75letna gospa Brečkovskaja je prišla na Francosko z agitacijskega potovanja, ki ga je napravila po Ameriki v spremstvu znanega vodje socialnih revolucijonarcev, da bi agitirala proti boljševizmu. Ostala bo nekaj tednov v Parizu. Poročevalcu »Petit Parisicna* je rekla starka, ki jc bila 32 lc.t v ječah, da misli napraviti še potovanje po Balkanu, da bi tudi tam širila protiboljševiškc ideje. Prepričana je o bližnjem koncu boljševizma in upa, da bo dosedaj vstala nova demokratska Rusija. Ga. Brečkovskaja nosi s seboj izdelan memorandum za mirovno konfcrenco, na podlagi katerega sc hoče tudi z drugimi protiboljševiškimi skupinami v Rusiji, posebno s kadeti in s Kolča-kom, pogajati. Mnenja je, da more samo pošteno ljudsko glasovanje obvarovati Rusijo pred trajnim razpadom.
Velikanska eksplozija pri Berlinu.
LDU Nauen, 17. julija. (Brezžično.) V Hohcnschonhausnu, severnovzhodno od Berlina, jc eksplodiralo v sredo zjutraj okoli 8. ure veliko skladišče vžigalnikov za mine, razstrelilnih nabojev in smodnikove municije, ki je bila oddana neki zasebni tvrdki, da jih razstavi in napravi neškodljive, Na nepojasnjen način jc nastal požar, ki je povzročil veliko škodo. Na tisoče šip jc v okolici razbilo vsled zračnega pritiska. Sodijo, da jc požar povzročila zločinska roka. Kolikor je dosedaj znano, ni človeških žrtev.
Potopljene nemške ladje.
LDU. Bern, 16. julija. (ČTU.) »Petit Parisien« poroča iz Londona: Dela za dvig-njenje ladij, potopljenih pri Scapaflowu, sc neprestano nadaljujejo. Lahki križarki »Drcsdcn« in »Niirnberg«, kakor tudi več rušilcev že zopet plava. Nekctcre ootop'
ljene nemške bojne ladje pa so se na morskem dnu prevrnile in sc jih za sedaj še ne bo moglo dvignili,
Bolezen nemške cesarske dvojice.
LDU Ecrlin, 16. julija. (ČTU) »8 Uhr Abendblatt« poroča iz Bazla: Angleški listi poročajo: Nemška cesarica leži vsled iste bolezni, ki jo jc imela že sredi lanske« ga leta. Cesarico Avguste Viktorijo je lansko leto zadela kap. Cesar jc samo nervozen, strt in telesno utrujen. Zdravniki smatrajo, da stanje cesarske dvojice ni brez nevarnosti.
' kotim zueie.
Dnq 21. julija t. I. prirede komunisti nekak manifestacijski štrajk in hočejo, da bi se ga udeležili vsi delavci vseh dežela v Evropi. Jugoslovanska Strokovna Zveza sc ga ne udeleži, kakor tudi ne njene sku-picc in plsčilmcc.
V nedeljo, čine 3. avgusta bodo blagoslovili hrvaški krščansko socialni delavci v Zagrebu svojo zastavo. Želeli je, da bi se naše delavstvo udeležilo v kolikor mogoče velikem številu iego nlavlja, saj so se tudi naši hrvaški somišljeniki in somišljenice udeležili v velikem številu naše 251etnice na Šmarni gori. Ako ec oglasi dovolj veliko število udclcštiikov iz Slovenije, bomo dobili znižano vožnjo. Kdor gre torej na slavnost c'nc 3. cvgusta v Zagreb, naj to nemudoma javi svoji skupini, ta pa gotovo ccntrali J. S. Z. v Ljubljani in sicer zadnji čas do 23. julija. Ljubljanski »deležniki nai sc priglasijo naravnost v pisarni J. S. Z. v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani, Na prijave po 23. t. m. ss nc bo moglo ozirati. Želeti jc prav obilne, udeležbe. Podrobnosti ^poročimo pezneje.
J. S. Z. priredi v nedeljo 20. t. m, ob 3. uri popoldne delavski shod svojih somišljenikov na Vrhniki,
Lepo število novih članov je pristopilo zopet v D. M. v Polju in v Črni na Koroškem, kjer je dobil po posredovanju J. S. Z. nek delavcc zopet svoje delo.
Politična novice.
-)- Naše trgovske zveze s Švico. —
»Journal de Geneve« piše 7. t. m.: Čuli smo že, v deželi sami, od marsikaterega poklicanega mesta, da žele Jugoslovani, danes osvobojeni in združeni s svojimi brati v bivši Srbiji, poglobiti svoje gospodarske stike s Švico. Danes imamo o tem nove dokaze po člankih, katere sta objavila v zadnjem času slovenska dnevnika * Slovenski Narod«, gin silo Jugoslovanske demokratske stranke in »Slovenec«, glasilo Vseslovenske ljudske stranke, katere načelnik jc minister Korošec, — V prvem jc najprejc dne 19. maja 1919 temeljit članek g. dr. Frana Windischcrja, tajnika trgovske in obrtniške zbornice za Slovenijo v Ljubljani, naslovljen »Švica in nove naloge naše trgovine«. Članek se deli v dva dela: 1. Gospodarske razmere v Švici in naša gospodarska osamosvojitev«, 2. »Oficielna jugoslovanska trgovska reprezentanca v Švici.« Nekaj pozneje, v obeh listih, nov članek, naslovljen: »O potrebi jugoslovanske trgovske reprezentance v Švici« in reprodukcija, v slovenskem jeziku, članica »Noirc commerce exterieur«, ki jc bil objavljen v naši »Semaine econo-mique« dne 19. maja po g. Gustave Me-gcvard. — Končno sta oba lista prinesla 12. junija nov jako zanimiv članek izpod peresa g. dr. Windischerja. V tem članku je preveden naš članek z clne 2. junija 1919: »Notic representation diplomatique a Belgrade.« Podajamo kratek izvleček zanimivih izvajanj v slovenskih listih. Izvajanja so prežeta žcl;3, da r-c ustanove kup-čijske zveze z narodom, ki nima nikakih nevarnih političnih stremljenj v tej deželi: »Evo vam Švice, ki je trgovsko in indu-strialno visoko razvita, zelo zmožna, na drugi strani pa rabi nujno agrarne produkte, ki bodo pri nas za eksport na razpolago obilno. Švicarski gospodarski krogi sc. živo zanimajo-za nas in so preverjeni, da so za Švico in Jugoslavijo dani sedaj naravni predpogoji za živahen gospodarski promet. Ponovno smo žc opozorili na po-Irebo našega lesnega gospodarskega zbližanja s Švico in smo priporočali neodložno ustanovitev oficialnc trgovske jugoslovanske reprezentance za Švico.«
-f Italijanski civilni gubernatorp V zasedenem ozemlju. Listi poročajo iz Rima: Zagotavlja sc, da jc imenovanje civilnega gubernalorja v Julijski Benečiji in v Tridentu zelo blizu. Ta določba bi bila v skladu z žc službeno napovedanim ministrskim odlokom o postopni pripravi za aneksijo od Italije zasedenih krajev onstran slarc meje in o sledeči ureditvi k normalnemu civilnemu življenju. — Govori sc, da bo Bonicelli nadomestil tridentske-ga gubernalorja generala Pecorija Giraldija v Tridentu, Ruir.i, sedanji podtajnik za industrijo, pa julijskega beneškega gubernalorja generala Petittiia de Roseto.
Minister Klofač — češkim Orlom.
Češki minister za narodno obrambo je izdal armadno povelje, v katerem naznanja, da je nevarnost za Slovaško minula. Zasluga za to gre vojakom in prostovoljcem iz vseh vrst telovadnih društev, med katerimi navaja Orle, Sokole, delavska društva in Janovškove družine.
-f Internacijonaliziranje južne zelez-nlce. LDU Milan, 14. julija. »Sole« poroča, da je železniška komisija mirovne konference odklonila predlog na pomed-naroditev južne železnice. Misli se, da sklene komisija, da naj ostane južna železnica zasebno podjetje in se obratna ravnateljstva v Ljubljani in Trstu podrede nadzorstvu glavnega ravnateljstva na Dunaju. Po sklepu mru z Avstrijo se snide na Dunaju mednarodna komisija, ki uredi finančna in juridična vprašanja.
Dnevne novice.
—	Slovenska dijaška zveza naznanja »rojim članom, da »Koledarček slov. kat. nar, dijaštva« za letošnje leto ne bo izšel. Rokopis, ki bi odgovarjal našim novim razmeram, je bil dogotovljen, gradivo tudi zbrano in urejeno. Na žalost nam »Katol. tisk. društvo« ni moglo dati garancije za Izdajo, ik bi bila draga. Naravno, da zveza radi svojih slabih denarnih razmer ni mo-gla riskiratl te hogromnih stroškov. Istotako ne bo izšla običajna »Potovalna listina«, ker so organizacije poslale premalo gradiva. Oglasile so se samo nekatere organizacije. Odbor pa se je pobrigal pri ministrstvu saobračaja v Beogradu da dobe naši člani četrtinsko vožnjo po progah drž. železnic v področju države Srbov, Hrvatov in Slovencev. Rešitev in pogoje bomo objavili. Želimo vsem tovarišem, da izrabijo kar najbolje počitnice v potovalne ovrhe. Spoznavanje lastne domovine je prvi pogoj uspešnega dela za domovino! Odbor.
—	Draginjske doklade za državne
Uradnike. Min. Kramer je sporočil predsed-mštvu deželne vlade, da je svojčas v listih objavljena naredba o novih draginjskih dokladah državnim uslužbencem podpisana. V teku prihodnjih dni prejme deželna vlada avtentično besedilo naredbe, nakar se prične z nakazovanjem.
—	Sestanek abiturijentov ljubljanske gimnazije iz leta 1894. se vrši v sredo dne 6. avgusta, oziroma že na predvečer v to-*ek 5. avgusta t 1. na Bledu pri »Petranu«. Dobrodošli tudi abiturijenti moškega učiteljišča tistega leta, s katerimi smo imeli takrait skupno abiturijentsko veselico v Ljubljani pri »Frlincu«. Za postrežbo in prenočišče je preskrbljeno.
—	Kočevje. V Marijinem domu ©tvorijo usmiljenke s šolskim letom 1919/20 dovensko dekliško meščansko šolo in pri-pravljalnico za 1. razred meščanske šole.
—	Ustavljen železniški promet. Južna železnica je ustavila danes ponoči radi pomanjkanja premoga ves osebni in tovorni promet na progi Zidanmost-Sisak. Izvzeti to ekspresni vlak Zemun-Paris in vojaški transportni vlaki.
—	Domžale. Šolska mladina v Domžalah je priredila dne 29. junija v dvorani društvenega doma predstavo, ki se je sijajno obnesla. Čisti dobiček je znašal 650 K, kateri znesek se porabi za nabavo prepo-trebnega harmonija. Šolsko vodstvo se zahvaljuje vsem obiskovalcem, zlasti onim, ki so s predplačili pripomogli k lepemu gmotnemu uspehu. Za vojne pohabljence je nabrala šolska mladina 380 K, kateri znesek se je poslal poverjeništvu za soc. skrbstvo v Ljubljani. — Gerenstvo iz Domžal poroča, da so gospodične Belčič, Czer-mak, Slokar in Smuk prodajale cvetlice za vojne invalide in skupile znesek 480 K,
—	Vihar s točo v Ambrusn. Preteklo soboto je sredi popoldne nenadoma prihrumela nad župnijo Ambrus grozna nevihta s točo. Vihar je lomil najdebelejša drevesa, toča je pa grozno pobila polje. Ječmen je bil še skoro ves na polju; ne trna m ostalo na slami. Sedaj kose ječmen, pšenico, oves. Polje je prav lepo kazalo, sedaj je po nekaterih delih župnije vse uničeno. Bog vedi, kako se bo obupano ljudstvo preživelo, ako ne bo podpore v zrnu. Ljudje pričakujejo za trdno, da se jih ne bo pustilo brez podpore.
—	Sinčaves. V nedeljo 20. t. m. sa /vrši na Klopinskem jezeru pri Sinčavesi v prid koroškim invalidom velika ljudska slavnost, pri kateri sodeluje vojaška godba tp razni pevski zbori. Na sporedu so: godba, petje, srečolov, šaljiva pošta, veslanje za dobitke, plezanje na mlaj in ples. — Vstopnina 1 K za osebo; preplačila se z ozirom na dobrodelni namen hvaležno sprejemajo. Začetek ob 14. uri. V slučaju neugodnega vremena sc vrši slavnost prihodnjo nedeljo.
—	Na poštnem pečatu v Vidmu šc vedno blesti nemški napis Videm in Steier-mark. Po osem in pol mesecih je vendar že čas, da poštna uprava poskrbi slovenski pečat. Kako je rekel Koseski: »Kdor zaničuje se sam , . .«
—	Koncert. Kvartet članov slovenske ooerc v Liubliani priredi v soboto dne 19.
julija točno ob 20. uri koncert v Narodnem domu v Celju (v veliki dvorani). Kot solist sodeluje operni pevec g. Leopold Kovač.
—	Drugi izkaz daril za »Domagoj«.
Gospodarska zveza, Ljubljana 1000 K, dr. Franc Jež, Belgrad 100 K, Brener, Preska 15 K.
—	V Škofjiloki so nabrala skupna Narodna društva na cvetlični dan za invalide K 4565.
—	Zveza vojnih invalidov priredi v nedeljo dne 20. julija 1919 ob 1. uri popoldne v Gomilskem invalidni shod. Dne 27. julija bo shod v Brežicah in v Šmarju pri Jelšah, Prostor in čas bo objavljen na lepakih. Govornike razpošlje centrala. Odbor.
—	Šmarje pri Ljubljani. Izginil je brez sledu 14. t, m, 2 leti star otrok, deček. Po izjavi otrok je šlo dete za šolarji do bližnjega gozda, kjer so ga otroci pustili in zbežali. Otroka so takoj pogrešili in ga začeli iskati. Preiskali so vse gozdove, polja in vode, a vse brez uspeha. Mogoče jc, da je kak tujec odpeljal nesrečno dete. Matere, ne puščajte otrok samih in dajte jim zanesljive varuhe!
—	Vojaškotaksnim obvezancem. Za predpis vojaške takse velja za leto 1919 to-le: Rojstni letniki 1892 — 1896, za katere se leta 1915 — 1918 vsled vojnih razmer niso vršili redni nabori, marveč lc čr-novojna pregledovanja, so z zadnjim pregledovanjem leta 1917, odnosno 1918, zadostili svoji naborni dolžnosti in so s 1. januarjem 1919 stopili iz naborne v vojaško-taksno dolžnost. Vojaškim oproščencem, ki so med vojno služili aktivno vsaj šest mesecev, se za leto 1919 predpiše polovico vojaške takse, onim pa, ki so služili manj kot 6 mesecev, se predpiše cela zakonita taksa. Popolnoma so oproščeni plačila vojaške takse vsi, ki so med vojno dejansko služili in pa državni, deželni in občinski nameščenci in nameščenci javnih dobrodelnih zavodov (okrajnih bolniških blaga-jen, zavarovalnih zavodov, bolnišnic itd.), ki so bili med vojno iz službenih ozirov oproščeni voiaške službe. V ostalem veljajo določila taksnega zakona. V lastnem interesu naj se vsi ti vojaškolaksni obvezan-ci rojstnih letnikov 1892 — 1896 zanesljivo zglase do 1. avgusta t 1. pri mestnem magistratu, ker bi se jim sicer naložila denarna kazen od 50 — 1000 K, v slučaju neizterljivosti se kazen izpremeni v zaporno kazen. Vse podrobnejše je razvidno iz tozadevnega lepaka, ki je nabit na občinski deski.
—	Za lovce. Lov na Jerebikovcu, kat. občina Sp. Gorje in Višelnica, v skupni izmeri 414.48 ha, se odda za dobo petih let v najem. Ponudbe je vposlati do 31. julija ti. gozdarskemu oddelku deželne vlade v Ljubljani.
—	Gospodarska komisija za stvarno demobilizacijo v Ljubljani bo prodala električno železnico v Bohinju, ki obsega progo 15 km, 10 električnih lokomotiv 500 V napetosti, 4 transformacijske postaje in ca. 30 garnitur vozičkov. Ponudbe je vložiti do 10. avgusta zgorajšnji komisiji, kjer se dobe tudi natančni tehnični podatki.
UubSianske novice«
lj Koncert ruske pesmi in plaslifne igre se vrši v torek, dne 22. julija v Ljubljani v Unionski dvorani, zvečer ob 8. uri. Sodelovale bodo ruske umetnice gospa Marija Valujeva, operna pevka petrogradske opere, gospa Dionizija Potapenko, hči slavnega ruskega pisatelja, igralka bivšega im-peratorskega baleta v Petrogradu in gospodična Valja Durnovo, ruska pianistinja iz Petrograda in gospod Moskvin, plesalec. — Spored priobčimo prihodnjič.
lj Srbske predstave v Narodnem (opernem) gledališču v nedeljo 20. in ponedeljek 21. t. m. »Klub Bcogradskih Ma-turanata«, ki prispe na obisk v Ljubljano dne 19. t. m. zvečer, priredi v nedeljo in ponedeljek v Narodnem gledališču koncertna in gledališka večera. Igrajo 4 enodejanko. V koncertnem delu sodelujejo v ponedeljek: gospodična Jelica Sadarieva s komponistom gospodom Josipom Pavčič, kvartet gosp. profesorja Kozine in del mešanega zbora »-Glasbene Maticc«, Vstopnice v predprodaji se dobivajo pri sprejemnem odboru na I. drž. gimnaziji, II. nadstropje (fizikalni kabinet) od 9, do 11. in od 15. do 17. ure.
lj Poziv dijakom! V soboto, dne 19. julija ob 20. uri dospejo v Ljubljano srbski dijaki, ki ostanejo pri nas do 24. t. m. Na kolodvoru se bo vršil sprejem, katerega naj se udeleže dijaki v največjem številu. Ravnotako vabimo tovariše, naj sc udeleže skupnega zborovanja, ki se vrši v pondeljek 21. t. m. ob 10. uri v Narodnem domu. — Dijaški odbor za sprejem »Kluba Bcogradskih Maturanata.
lj Poziv srednješolskim profesorjem. Odbor poživlja vse tovariše, da se udeleže sprejema >kluba Boogradskih Maturan;ita< in skupnega zborovanja. Prihod v Ljubljano je določen na 19. julija ob 20. uri na južnem kolodvoru. Skupno zborovanje so vrši 21. julija ob 10. url v Narodnem domu. — Odbor društva slovenskih profesorjev.
lj Šentjakobsko prosvetno društvo naznanja svojim izletnikom na Žalostno goro sledeče: Iz Ljubljane odidemo v nedeljo, 20. julija ob 7. uri 10 minut zjutraj z vlakom do postaje Preserje. Na Žalostni gori bo ob pol 10. uri cerkveno opravilo, pri katerem poje društveni pevski zbor. — Skupno kosilo preskrbi izletnikom, ki se v ta namen priglase, društveni odbor. Vračali sc bomo lahko z vlakom, ki odhaja iz postaje Preserje, ob 5 uri 10 minut popoldne ali pa peš. Čolna zaradi kalne narastlc Ljubljanice ne bomo rabili. Vožnja z vlakom stane 2 K 80 vin. tja in toliko nazaj. Na veselo svidenje!
lj Skupina Jugoslovanske Strokovne Zveze v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani bo imela v nedeljo dopoldne ob 9. uri sv, mašo na Rožniku. Prijatelji in prijateljice, pridite na prijazni Rožnik!
lj Kaj delajo naši oslepeli vojaki? Ščetke in košare! Ščetke prodajajo oslepeli vojaki pri tvrdki Jos. Peteline, Sv, Petra nasip št, 3 (za vodo). Tam se dobivajo konjske ščetke, ščetke za obleko, za čevlje, omela, metle in ščetke za umivanje rok. Ščetke so lepo in trpežno izdelane, matc-rijal izboren. Vse samo pristna žima brez primesi, trave itd. Cene so dnevne. Kdor potrebuje omenjenega blaga, naj se obrne na zgoraj navedeno tvrdko. — S tem podpira tudi vojne slepce ščetkarje, katerim pripada čisti dobiček. Tvrdka Jos. Peteline je brezplačno odstopila nekaj prostora v svoji prodajalni oslepelemu vojaku, ki tam prodaja tudi košare. — Gospodu Pe-telincu in njegovi soprogi naj bo izrečena najsrčnejša zahvala za trud in nesebičnost, s katero podpirata veliko socialno vprašanje, ki se tiče dela invalidov. Kdor si hoče ogledati vojake slepce pri delu, naj se ogla. si ob sobotah popoldne v Belgijski vo,aš-nici, XIV. objekt, oddelek za slepe. Ob tej priliki si lahko ogleda vse naprave zavoda.
lj Podporočnik Mirko Djura, 1. četa, 3. bat., 28 puka, naj ss nemudoma javi na komandi mesta.
lj >Zveza 8kon»stov< vabi vse člane na sestanek, ki se vrši v nedeljo, dne 20. julija 1919, točno ob pol 10. uri dopoldne v gostilni g. Valentina Mraka, Rimska cesta. Tovariši, stvar je nujna radi doposlanega pisma dunajske centrale; treba jo odloga vseh gg. tovarišev. Nihče ne sme manjkati! Gre se za koristi vsega društva in vsakega posameznika. — Tovariši - odborniki ob 9. uri istotam. Pridito gotovo vsi!
lj Društvo zasebnih uradnikov in uradnic v Ljubljani poziva vse one člane, ki so naročili olje, da pošljejo steklenice za ono količino, katero so naročili, v ponedeljek dne 21. julija v skladišče Gospodarske Zveze na Dunajski cesti. Na vsaki steklenici mora biti listek s polnim imenom člana. Steklenice se bodo sprejemale izključno samo določeni čas. — Člani se tudi obveščajo, da dobe v društveni pisarni podplate. Vsak član dobi en par. Cena jc za moške 10 K in za ženske 8 K. Razdelitev se vrši vsak dsn od 9. do 10. ure dopoldne ter od 12. do pol 2. popoldne. Vsak član mora prinesti s seboj izkaznico in plačilni listek o zadnji članarini. Člani so na-prošeni, da se tega roka točno drže. Razdelitev se zaključi s 1. avgustom.
lj Zadruga krojač?v, krojačic itd. naznanja, da jc preskrbela za svoje člane, kakor tudi za roodistinjs večjo množino lesenega oglja. 3 tem sc člani obveščajo, da sc naj zglase od 21. t. m. v zadružni pisarni. Gosposka ulica 5, kjer dobe nakazila. Delilo sc bo pri g. Požlepu, Komcn-skega ulica 21. Cena oglju: kilogram 60 v. Vreče s seboj prinesti!
lj Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 6. do 12. julija 1919. — Število: novorojencev 13, mrtvorojcnca 2, umrlih 21; od umrlih jc domačinov 11, tujcev 10. Unirli so za jetiko 7 (vmes 3 tujci), za različnimi boleznimi 12, za pljučnico 2. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli in sicer: za grižo 3 domačini in za vratico 3 domačini.
ITALIJANSKI SCCUALISTI ST OŽNI PROTI KRIVIČNEMU MIRU.
LDU Pariz, 17. julija. »Temps« od ponedeljka priobčuje naslednje poročlo svojega rimskega dopisnika: V soboto zvečer jc bil objavljen manifest Zveze italijanskih socijalistov, ki pozivlje k splošnj stavki dne 21. julija. Ta skupina, sestoječa iz socijalistov, ki pripadajo reformistični struji in neodvisnjakom in katerih večina je svojčas soglašala z napovedjo vo,'nc, šteje med svoje člane može, kakor gg. Bissola-tija, Arco itd. Znano jc, da jc bila med vojno neprestano v onoziciji napram ofici-jclnim socijalistom, namreč struji, ki jo zastopajo gg. Turati, Modigliani, Trevcs in drugi. Kakor pa vidimo sedaj, se italijanska socijalistična zveza glede protesta proti versailleskcmu mini in glede vpri-zoritve splošne stavke dne 21. julija popolnoma strinia z oficiiclnimi socijnlisii, Omenjeni oklic pozivlje vse delavce in sploh vse sodruge, ki priznavajo vodstvo zveze, naj strogo izpolnijo svojo dolžnost glede strankarske disciplino in nafl sc z
zavednim navdušenjem udeleže splošne stavke dne 21. julija.
Italijanska socialistična zveza izjavlja, da sc pridružuje protestu mednarodnega proletariata proti versaillski mirovni pogodbi, ki nikakor ne ustanavlja miru med narodi, marveč predstavlja skrajni napor kapitalistične in militaristične oligarhije, ki hoče utrditi svojo moč, sejati še nadalje neslogo med delavci posameznih držav, kršiti šc nadalje pravico in gojiti kal novih sporov ter bodočih vojen. Manifest pripominja, da versailleski mir izziva še prav posebne italijanske socialiste, ker prezira in ogroža upravičene narodne težnje, ki temelje na pravici do samoodločbe (vprašanje Reke). Oklic pozivlje nadalje vse ljudi, ki verujejo v socializem, naj se pridružijo klicu po reviziji mirovne pogodbe, in zahteva pravičen mir, ki bo zagotovil bratstvo med narodi. Vera v uresničenje tega bratstva je napotila mnogo preverjenih socialistov, da so premagali svojo mr-žnjp in svoj gnus do barbarstva vojne in smatrali za svojo dolžnost, da sc bojujejo. H koncu govori manifest o potrebi nekaterih notranjih reform, kakor o čim najhitrejši dcmobilizaciji, o amnestiji ter o raznih gospodarskih in finančnih odredbah.
MIROVNA POGOBA ZA BOLGARIJO.
LDU Lyon, 17. julija. (Brezžično.) Komisija za teritorijalne probleme je zaslišala včeraj grškega ministrskega predsednic ka Venizelosa glede mej Bolgarije. Veni-zelos jc izjavil med drugim, da se nc sme tudi v bodočnosti imeti nikakega zaupanja v Bolgarijo. Nadalje se je odločno protivil načrtu, da bi se odstopila Bolgariji Tra-cija v celoti ali vsaj deloma. To pokrajino je zahteval za Grško. Kakor poroča »Ma-tin« bo mirovna pogodba z Bolgarijo težko dogctovljena do 25, julija, ker predstavlja množico zelo zapletenih problemov in je sprožila toliko novih vprašanj, da bo treba zaslišati še srbske, grške in rumunske izvedence, preden bo mogoče ukreniti kaj definitivno veljavnega. Včeraj popoldne je bil Venizelos poklican k vrhovnemu svetu zaveznikov. Komisija za odgovornost se jc pečala z vprašanjem, kake določbe glede vojnih odgovornosti naj se stavijo v mirovno pogodbo z Bolgarijo. Zlasti jc pretresal,,, vprašanje, da-li naj za bolgarske generale, Častnike, vojake in uradnike, ki so zakrivili grozovitos ti, oziroma so se sploh pregrešili proti mednarodnemu pravu v po-krajinah, zasedenih po Bolgarih, sodijo so. dišča interesiranih držav ali pa posebno mednarodno sodišče. »Petit Parisien« pravi, da je več verjetnosti za mednarodno sodišče.
AMERIŠKI KOMISAR ZA ARMENIJO.
LDU Lyon, 17. julija. (Brezžično).
Ameriški polkovnik Harpelle ,'e bil imenovan za vrhovnega komisarja v Armeniji ter je v nedeljo dne 13. t. ;v. c:'notoval na svoje novo mesto.
LATINSKO VPRAŠANJE NA V2.HODU,
LDU Lyon, 17, julija. (Brezžično.) »Fi-garo« priobčuje pod naslovom: »Latinski živelj na Balkanu« članek izpod peresa bukarešlanskega vseučiliščnega profesorja .iorgo, kjer pravi pisec, da obstoji na balkanskem polotoku tudi latinsko vprašanje, katerega zapaclne romanske državo ne smejo omalovaževati, zlasti ne v času, ko podpirajo težnjo helenizma tako v Evropi sami, kakor tudi v Mali Aziji. To vprašanje se tiče med drugim tudi Rumunov, ki stanujejo po mestih in trgih Macedo-nije, kjer so naseljeni po trditvi pisca 2e preko 2000 let.
$B It. Z.
* Preska. Ljubljansko katoliško društvo rokodelskih pomočnikov vbi h gledališki predstavi, ki jo priredi v nedeljo 20. julija ob 3. uri popoldne v Društvenem domu v Preski. Spored: 1, Dr. B. Ipavic: Domovini. Moški* zbor s tenorsolo (Avg. Jeločnik) in bariionsolo (Iv. Erman). 2. Dr. B. Ipavec: Ilirija oživljena. Moški zbor. 3. J. Aljaž: Naša zvezda. Moški zbor ? iiari-tonsolo (Iv, Erman). 4. A. Haidrih: Jadransko morje. Moški zber. 5. Govor: Ljubezen do domovine. 7. Cigan čarovnik. Veseloigra v dveh dejanjih s peljem. Smsal dr. Janez Ev. Krek. Vstopnina: Sedeži I. vrste 4 K, II. vrste 3 K, Ul. vrste 2 K, stojišča 1 K. V predprodaji sc dobivajo vstopnice pri gosp. Tereziji Jereb. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor.
——— . '<( .c _
mm^mamim
Ljubljansko okrožje Orlov priredi v nedeljo, 20. t. m. v Mostah na vrtu gostilne g. Gražma Alojzija javno telovadbo. Nastopijo člani, članice, gojenkc in naraščaj. Po telovadbi prosta zabava.
Zbirališče Orlov, Orlic in naraščaja za nedeljsko javno telovadbo v Mostah jc
pred cerkvijo sv, Petra točno ob 3, uri popoldne.
Prireditev celjskega orlovskega okrožja, dne 27. julija bo manifestacija katoliške mladine iz cele Savinske doline, manifestacija štajerskih fantov. Odseki se v velikem številu oglašajo, skoraj vsi predvojni orlovski odseki na Štajerskem pridejo na to prireditev. Mariborsko okrožje se udeleži korporativno, Teharje pošlje 12 telovadcev, Dobrna 8 telovadcev z zastavo, Št. Jurij ob južni železnici 8 telovadcev, Rajhenburg 6 telovadcev itd. Izobraževalna društva pridejo z zastavami in s pevskimi zbori. Vsa štajerska mladeniška oz. izobraževalna društva, ki hočejo sodelovati pri tej manifestaciji štajerske mladine, in ki se še niso prijavila, naj to storijo gotovo do 20. t. m. Naznanijo naj tudi število članov, ki reflektirajo na skupni obed. Štajerski odseki oz. društva naj pošiljajo prijave na »Odsek Orel« Celje, Hotel Beli vol.
Na taboru Orlov v Celju 27. t. m.
bode med drugmi govoril tudi g. dr. Ver-»tovšek.
Kamnik. Na tabor Orlov v Celju gre tz našega mesta okoli 40 oseb, Orlov in članov društva »Kamnik« z zastavo. — Kakor po vsej Sloveniji se tudi pri nas snujejo Orlice.
Orlovskim odsekom in društvom v vednost. Postajam od Litije do Celja ne mere železnica znižati vožnje, ker je prekratka razdalja. V poštev pridejo le oddaljene postaje. Tudi na državni železnici oi znižana voznina! Toliko v pojasnilo na razna vprašanja. Društva in odseki naj od vsakega priglašenega člana poberejo po 1 krono za režijske stroške, katere ima Vaditeljski zbor za aranžma tabora.
LoSko orlovsko okrožje je imelo preteklo nedeljo občni zbor v Društvenem domu v Škofji Loki. Udeležba je bila prav lep«.. Orlovska misel je po vojni ostala živa zlasti med kmečkimi fanti, katerih je bilo pri zborovanju navzočih še največ. Okrožni odseki selški, škofjeloški in staro-(oški, ki so se po vojni poživili, so podali
poročila o delovanju, ostali o stanju odseka. Izobraževalna društva iz okolice so zborovanje pozdravila po zastopnikih ali pismeno. Razveselili smo se vesti, da so se jeli orlovsko organizirati tudi fantje v poljanski dolini. — Zborovanje je vodil dosedanji okrožni predsednik br. Mat. Tavčar iz Selc, ki je bil na novo izvoljen v predsedstvo. Odbor se je konstituiral sledeče: Selca: M. Tavčar, J. Habjan, Fr. Šparovec; Škofja Loka: F. Terčclj, Jožef Megušar, J. Kožuh, A. Ramovš, J, Pušar, J. Pegan, Fr. Grohar, L. Krek; Stara Loka: J. Frančič, G. Langerholc, A. Mlinar; Železniki: J. Oblak. —Določilo sc je, da bo na Mali Šmaren t. j. 8. septembra javna telovadba v Selcih, na kar se že sedaj opozarjajo okoliška okrožja in odseki, —Po zborovanju je nastopil škofjeloški naraščaj s prostimi vajami in iste izvajal naravnost precizno pod skrbnim in spretnim vodstvom br. L .Kreka. Podrobnejše poročilo objavi glasilo.
S*
g Jugoslavenski privredni kompas. Do
ujedinjenja jugoslovanskih krajev v jedno jedinstveno državo, smo bili ne samo politično, marveč tudi gospodarsko vezani na sedanjo Nemško Avstrijo in Mažarsko, ter so se morali naši gospodarski in privredni krogi za svoje informacije posluževati samo virov in pripomočkov nemških in ma-žarskih kompasov, ki, v kolikor so bili sicer točni, niso obsegali vsega onega materijala, ki je za točno spoznavanje naših gospodarskih prilik potreben. Ko smo se rešili sedaj avstrijskega in mažarskega jarma, sc je pokazala občutna potreba, da postavimo naše gospodarstvo na soliden in samostalen temelj, da je osvobodimo od vplivov naših sosedov. Istočasno moramo stremeti za tem, da izvedemo čim krep-kejšo organizacijo vseh naših gospodarskih in privrednih gran, da združimo interesente iz vseh krajev naše države, da jim damo možnost spoznati medsebojno sebe, svoje potrebe in možnosti kritja istih potom medsebojnih zvez. Končno moramo
stremeti za tem, da informiramo o svojih gospodarskih in privrednih prilikah tuji svet, kjer se že sedaj mnogo bavijo z načrti, kako bi trgovali z nami, in kako bi plasirali svoje kapitalijc v naših krajih. Za to je potrebno novo delo, katero je nemudoma sestaviti in našim državljanom, kakor tudi tujemu svetu dati na razpolago. Da se oapomore resnični potrebi po takem delu, je zbral znani zagrebški novinar in gospodarski pisatelj Vladimir Pavlakovič, dolgoletni urednik takratnega Hrvatskega Lloyda in potem ustanovitelj in izdajatelj Hrvatskega, sedaj Jugoslavenskega Ekonomista, v vsakem delu države sodelavce, ki so se izjavili pripravljene to delo izvršiti. Dočim bo Pavlakovič obdelal in sestavil podatke za hrvatske dežele države in bo za Srbijo uredil gradivo Ilija Jefre-movič, urednik dosedanjega od tvrdke Sv. R. Kristič & Co, izdavanega šematizma trgovine, obrti Ln industrije za kraljevino Srbijo, katero delo bo sedaj s skupnim kompasom združeno, je prevzel ureditev gradiva za Slovenijo dr. Ivan Černe, lastnik Gospodarske pisarne v Ljubljani. Delo bo nosilo enotni naslov »Jugoslavenski privredni kompas« in bo izšlo v 5 velikih (600 strani obsegajočih) zvezkih, katerih prvi bo obsegal vso trgovino, naslednji pa industrijo, obrt, kmetijstvo in finance. V vsakem delu bode posebni oddelek za Slovenijo, kakor bodo hrvatske in srbske dežele države imele svoje lastne oddelke. Vsak tvrdka bode vpisana po lastnih podatkih, naprvo slovensko, oz. hrvatsko, potem srbsko, francosko in nemško. S tem bode mogoče, da bodemo seznanili ves tuji svet z našim gospodarstvom in našo pri-vredo, tako, da bodemo mogli vpostaviti vezi z vsem kulturnim svetom; nasprotno se bodo posamezni deli naše države vsled tega enotnega in skupnega dela spoznali med seboj in svojo ujedinjeno domovino, ker bode kompas prinesel tudi točne podatke o gospodarskih prilikah vsakega dela naše države, kakor tudi o našem razmerju do drugih držav. Tako bode že prvi zvezek priobčil tudi vse že do takrat sklenjene trgovske pogodbe s tujimi državami,
naše izvozne in uvozne pogoje, carinske tarife in sploh vse podatke, ki so mero-dajni za naše trgovske kroge. Delo bode velikega pomena za celo aržavo, kakor tudi za veliko večino državljanov, saj bode nekaka vpeljava nas kot samostojno državo v mednarodno trgovino in svetovno gospodarstvo. Centralna vlada v Belgradu podpira toplo to delo in tudi posamezne pokrajinske vlade resno uvažujejo velik pomen tega dela. — Več bodo prinesli o tem oglasi v listu.
2
a Prodaja soli. Na vsak odrezek št. 4 sladkorne izkaznice za junij se dobi pol kilograma soli. Kilogram stane 2 K. Na ostali (glavni) del sladkorne izkaznice se bodo dobile vžigalice. Prodaja vžigalic se pravočasno objavi v listih,
a Prodaja špeha. Od 19, julija dalje se bode v Mtihleisnovem skladišču na Dunajski cesti oddajal špeh. Na vsako sladkorno izkaznico se dobi pol kilograma špeha. Kilogram stane 18 K. Določi se sledeči red: Za I. okraj dne 19. julija od 8.—11, dop., za II. okraj dne 19. julija od 2.—5. pop,, za III. okraj dne 21. julija od 8.—11, dop., za IV. okraj dne 21. julija od 2.—5, pop., za V. okraj dne 22. julija od 8.—11, dop., za VI. okraj dne 22. julija od 2.—5. pop., za VIL okraj dne 23. julija od 8.—11. dop., za VIII, okraj dne 23, julija od 2.—5. pop., za IX. okraj dne 24. julija od 8.—11, dop., za X. okraj dne 24. julija od 2.—5. pop.
a Drva so aprovizaciji popolnoma pošla) občina jih nima niti za lastne potrebe, naj se torej stranke zaradi drv ne zglašajo več pri mestnem magistratu.
»Vnovčevalnica za živino in mast« v
Ljubljani je objavila svoječasno v vseh časopisih, da bo prodajala olje španske provenijence po 24 K za kg brutto za netto. Ta objava pa je pomotna. Glasili se mora v tem smislu, da bo veljalo olje v Ljubljani približnih 24 K za kilogram nelto. Plačati pa bo treba še posebej kupitiho za sod.
se pro-daste.
3 £°viai registrirani Diagaioi
Ljubljana, Cankarjevo (FranCevo nabrežje 6.
niPft v bližini Ljubljane, najraje na OIjU Črti Ljubljana-Douižale, primerno za manjšo trgovino, želi prevzeti mlad zakonski par. Naslov: Jožefa Sušnik, Vinska trgovina Steplc, Spod. Šiška.
i opravo zoeeosoiio.
Proda se malo
rabljena moderna r-------
Naslov: Matko Skerjanec, Šmarca, Kamnik.
Prodam eflQ «0 SeSfllKO metrov cevij. Izve se naslov pri upravništvu tega lista pod št. 4210.
Danita no pisalna miza z nastavkom riUllD Ju lepo izdelana, ženska zlata ura zapestnica, 1 stenska ura okrogla, čagtn. sablja z jermeni, dve pištoli, več delov za kino aparate, 1 par moških močnih čevljev. Pojasnila daje anončna ekspedicija Al. Matelič Ljubiiana, Kongresni trg 3.	_
Mo-avsirijski denar S^t
nja Lajovic, Čopova cesta 19/111.
Sprejme se rlnl/lo z dežele, močne poza takoj, UBRIC stave za vsa hišna dela, katera bi imela veselje do otrok. Plača po dogovoru. Osvald Dobeic v Ljubljani, Martinova cesta 15.
Izurjena kiitiapipa se išče za takoj za nUilUlilU Zagreb. - Mesečna plača K 120-— ter hrana in stanovanje. Predstaviti se je, Resljeva cesta st. 15 pri a°*P<>i K- Dolenc.
Poslelie po 60 lU^a^S
vsakovrstno drugo hiSno opravo priporočata Brata Sever, zaloga pohištva in tapetniška delavnica, Ljubljana, Marije Terezije cesta, Kolizej.	4500

Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš nad vse ljubljeni oče, brat, stari oče ozir. tast. gospod
Valentin Mmm
tovarnliki mojster kranjske lndastr. družbe na Javorniku
danes dne 16. julija v 67. letu starosti mirno v Gospodu za-spal.
Pogreb bode v četrtek dne 17. Julija ob polu 2. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv Križu.
Nepozabnega priporočamo v molitev in blag spomin.
Javornik, dne 16. julija 1919.
Žalujoče rodbine:
Banmann. Johann, Grabnar.
Priletno dekle nncnndinfa Pri penzi-išče službe IJUJjlUuliijK joniraaem župniku ali drugem bolebnem gospodu. Ponudbe na upravo lista pod šifro Gospodinja 4174.
niMftri VOTinlfi vrtni stoli ln žične polji! UJfll VUiSllfl!, steljne vloge (mreže) so dospele. Brata Seoer,Ljubl;ana, Marije Terezije cesta 13.
za razpošiljanje suhega sadja a't drugih deželnih pridelkov se proda.
Poizvo se v Miihleisnovem skladišču na Dunajski cesti v Ljubljani.
Išče se priden in zanesljiv
bolniški strežaj
za javno bolnico v Ptuju; vstop takoj. Dopisi na javno bolnico v Ptuju.
Uzszke ss tako!
D osjem
ali
na račufl
v Ljubljani, njeni okolici ali v kakem
prometnem kraju na Kranjskem. Cenjene ponudbo se prosi pod »Uo stiiničar« <206 na upravo tega lista.
S
kupuje v vsaki množini po najvišji dnevni
ceni in prosi ponudbe z navedbo mno-
Leopold Knez, trgovec
Krško ob Savi.
in vaa. golazan mora poginiti, ako porabljat«! moja najbolje preizkušona in splo&no hvaliona sredstva, not proti poljskim mišim K s, bo pod ,,&ne in mUl b 5.—; za a6urke K 4.—; tinktura IU atenloe K 9—; uničevalec moljev K 3,— pratek proti mr&eaom 3 — in (I —K; mazilo proti u&em pri ijudoh IC 3 —; mazilo aauil pri živini K. a —; prašek za u61 v obleki in ps rila K 3.—; tinktura proti mrčesu na aaOJu in zelenjudl (unloev rastlini K.v-.Prnsek proti mravljam S —. — 1'oiilja po povzetju Zavod za oksport
M. Mer, Zagreli 39., Miška ulica 3.
Trgovoem pri veotam objemu popuat.
GARJE
srbečico, hraste liSaje uniči pri človeku io živini mazilo zoper srbečico. Brez duba io ne maže perilo. 1 lonček za eno osebo po pošti 7 K poštnine prosto. — Prodaja in razpošilja lekarna Trnk6czv v Linbl|ani, zraven rotovia.	1631
Fino lafisno oiie
na uoravo „Slovenca pod »Fransbe«.
r

je zopet začela izdelovati Tovarna lesnih izdelkov in upognjenega pohištva
iksrse isl.
Duplica — Kamnik	/ 1
Kompletne opreme za hoteie, go-j stilne, kavarne, zavode, dvorane i. dr. Založniki in trgovci dobe j	poseben popust.
V	2179
J
Poslovilo.
Ker mi ni mogoče osebno se posloviti od Vas, prijatelji in znanci v trnovski župniji, zato se poslavljam tem potom z iskreno hvaležnostjo za obilne dokaze prijateljstva in naklonjenosti, katero ste mi podali tekom mojega 25 letnega službovanja v Vaši farni cerkvi. Pred vsem pa velja moja udana zahvala veleč. g. župniku v p Ivan Vrhovniku, ki je imel do mene ustužbeuca vedno blago in plemeuito srce. — Svojo srčno znhvalo izrekam vsem trnovskim faranom. posebno pevskemu društvu za nepričakovano poslovilno podoknico. Ohranite me v blagem spominu, kakor tudi jaz Vas. Bog Vas živi! Z Bogom!
Ljubljana, 17. julija 1919:
Jernej Biziak-
Odveinik	\
: dr. Man (Korun	j
; v Ljubljani, Knafl/eva ulica 4	jj
S uradu je od 15. julija 1919 do	!■
i	25. avgusta 1919	»
■ od 8. do 14. are (2. ure pop.)	j
Resna ženitbena ponudba.
Izobražen uradnik (Srb) 37 let star, dobro vzqo en, z denarjem vbankah in gotovini — 100.000 kron, ima 2 otroka, za katera bo sam skrbel, če bi bodoča žena ne hotela, se želi seaianiti v svrho ženitve z vdovo v starosti od 28—37 ltta, zdravo, brez otrok in resno. Imeti mora približno odgovarjajoče premoženje. Prosi se pošiljati samo resne ponudbe na upiavo tega dnevnika pod S fro »Kornjit« s fotografijo in pogoji do 31. jul. Tajnost zajamčena.
Razpošllfam lepa
feukowa drva
žagana, cepljena in meterska, franko na dom. Cene nizke, dobava točna. Srebotniak, Kolodv. nllca SI
Naprodaj sta
Eden jc dober tekač, elegantne rasti; star je 8 let, visok 155. Drugi je gall-cijskl plemenjak, čisti »Hudzul«; star
je 5 let, visok 138 cm. Oba sta pohlevna, izborno uvožena ter sposobna za vsako vožnjo in za leta. Podrobnosti ia naslov se poizvedo Poljanska cesta štev. V3, 1. nadstr, d.
Prodaja se pri »Balkanu y j •
u
dokler traja zaloga črno voščeno V	«10
za crev
v škatljah srednje velikosti. Ducat stane K 1850. Oddaja se najmanj po 12 ducatov.
nudi večjo množino asoM sm® C3 j^k naložene franko vagon Skof-vagonov lepih me- §LM !$'	jaloka po 14 kron 50 vin.
terskih	^^B W mm za 100 kg.
Oddaja le na vagone. Vprašanja event. naročila se prosi na naslov:
»Drava,« Maribor.
| .........................................................................
............................................................................i............................................................
oddajo
3125 lastnih delnic h K 400'- nominale za teno K 560'-
prištevši 5% obresti od nominala za čas od 1. dec. 1918 do dneva vplačila. Delnice, ki se bodo glasile na prinosca, bodo participirale na čistem dobičku podjetja za 1.1919.
Priglaševanje se prične 20. iuSija 1.1. ter konča 15. avgusta 1.1.
Priglase sprejemajo:
Jadranska banka, Ljubljanska kreditna banka in Zadružna mm v Ljubljani.
I ....................nir.mninniminmiiMijKminm^^^^	.................................................