GLAS LETO XXIV. ŠT. 49 (1159) / TRST, GORICA ČETRTEK, 19. DECEMBRA 2019 NOVI CENA 1,20 EVRA NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Uvodnik P. Ivan Bresciani d. j. Luč, ki nas vznemiri o so modri zagledali zvezdo, so se razveselili, piše Matej v drugem poglavju svojega evangelija. Modri z Vzhoda so prišli, da bi se priklonili detetu Jezusu, a prav tedaj se je Herod vznemiril in ves Jeruzalem z njim. Matej še posebej izpostavi ti dve nasprotni si drži: nekateri se tega rojstva veselijo, drugi pa so vznemirjeni. Kako nas lahko vznemiri majhno nebogljeno dete? Kar nas resnično vznemiri, je pravzaprav Božja ljubezen, če je ne sprejmemo in ne pustimo, da bi bili po njej odrešeni. Božja ljubezen nas vedno vznemirja, ko mislimo, da lahko same sebe rešimo, ko zaupamo le sebi in svojim potrebam in ne gremo ven iz sebe k Drugemu in drugemu (beri bližnjemu). Vznemirja nas, ko se krčevito držimo svojih načrtov, stolčkov, gotovosti in “varnega” življenja. Prava radost se razodeva v preprostem in malem. Modri z Vzhoda, resnični iskalci luči, so se razveselili, ko so zagledali dete Jezusa. To malo dete je razodevalo odrešenika. Za nas je to prava skrivnost, za te tri Modre pa je to bilo razodetje tiste notranje luči, ki so jo v sebi nosili, ko so sledili zunanji svetlobi zvezde. Origen, eden od prvih cerkvenih očetov, pravi, da je človek imago mundi, kar pomeni svet v malem, in da se v njem prav tako nahajajo zvezde, sonce, luna... skratka celo vesolje. In res, v nas je luč, ki smo jo prejeli s krstom, ko je duhovnik rekel: “Prejmite Kristusovo luč”. Stari človek pa še vedno išče luč zunaj sebe. Skušnjava ga vedno prepriča, da je prava luč v materialnosti, ideologijah, konceptih, celo v kodeksih... in v kratkem, bežnem uživanju tega sveta. Herod in pismouki so ostali v Jeruzalemu s knjigami v rokah, misleč, da je dovolj poznati prerokbe. Ni dovolj poznati, kaj piše v Svetem pismu, potrebno je slediti luči. Resnično živi, le kdor zapusti svoje varno zavetje in odgovori na Božji klic, ki je v tem, da daruje svoje življenje za druge. Advent je čas, ko se pripravljamo na Božič, praznik Božjega učlovečenja, Boga z nami. Vendar vprašati se moramo, ali praznujemo le zaradi zunanjega blišča ali pa se v prvi vrsti s hvaležnostjo veselimo Božje luči, ki razodeva slehernega človeka, odrešenega kot Božjega otroka. Za nas danes je advent lahko pravzaprav tudi izraz pričakovanja drugega Jezusovega prihoda, ki pa ga ne smemo razumeti le kot neke ponovne vrnitve po daljši odsotnosti. Jezus nas namreč ni nikoli zapustil, nikamor ni odšel. Njegov drugi prihod pomeni, da se nam bo razodel na globlji način in da ga bomo prepoznali prav tam, kjer smo mislili, da ga ni. Nekateri se bodo tega drugega prihoda razveselili, drugi pa vznemirili, ker ne bodo prepoznali odrešenja. V Matejevem evangeliju, ki smo ga pred kratkim brali, piše namreč, da sta dva skupaj delala na polju, eden je bil sprejet, drugi pa puščen. Tisti, ki je bil puščen, je bil tako zatopljen v delo, da ni prepoznal Božjega prihoda kot odrešujočega. Oni drugi pa, ki je bil sprejet, je dvignil pogled gor in se srečal z Božjim pogledom kot iz obličja v obličje. Sprejet je bil, ker je sebe prepoznal v Bogu. Adventni čas nas vabi, da se ne pustimo prevzeti od logike tega sveta, ampak da obrnemo pogled k tistemu, ki prihaja. Prihaja zato, da se nam razodene v najmanjši vsakdanjosti našega življenja. K Neznani slikar, Sv. Družina, Lecce - Škofjeloški muzej, foto F. P. KCLB-ZCPZ / Koncertna sezona Slovenski Božič na goriškem odru ulturni center Lojze Bratuž v sodelovanju z Združenjem cerkvenih pevskih zborov Go- rica že nekaj let podarja v programu koncer- tne sezone v predbožičnem času glasbeni večer, ki vabi poslušalce h globljemu razmišljanju o skriv- nosti božične noči. Vsakič ti koncerti vzbujajo ve- liko zanimanje in navdušenje pri občinstvu, tudi zato ker te nepozabne pevske in glasbene trenutke stkejo pevci in pevke naših zborov, ki svojo ljubezen do petja in glasbenega poustvarjanja radi prelivajo tudi v take širokopotezne dogodke. Kar pa kakovo- stnega vzklije v ljubiteljskih krogih, posreduje pu- bliki posebno pristen žar in tankočutno po- doživljanje daljnih betlehemskih dni, ki ju včasih zaman iščemo pri delih v sicer brezhibni izvedbi poklicnih izvajalcev. Letos so prireditelji, tudi po brskanju v ljubljanski Narodni in univerzitetni knjižnici, segli po kantati Matije Tomca (1899-1986), Slovenski Božič za soli- ste, zbor in orkester. Delo je Matija Tomc napisal po narodnih napevih. Ti pa tako preprosto in do- mače ter privlačno opevajo svetopisemsko zgodbo o dogajanju v božičnem času. Kot že v prejšnjih le- tih so organizatorji glasbeni del zaupali dirigentu Hilariju Lavrenčiču, ki ima veliko izkušenj s takimi glasbeno-gledališkimi uprizoritvami. / str. 2 IK K www.noviglas.eu Naj vam božična noč s prihodom Božjega Deteta prinese miru in tihe notranje sreče. Blagoslovljene božične praznike in uspešno leto 2020 vam želimo vsi iz uredništva in uprave Novega glasa. Prva številka v novem letu bo izšla v četrtek, 9. januarja. Uredništvo bo zaprto do vključno 1. januarja 2020. Vesel in blagoslovljen Božič! Svet okrog nas19. decembra 20192 Povejmo na glas Zvezda miru naj nam sveti am je Tomčevo delo uredil in ga dopolnil, mladi skladatelj Patrick Quaggiato, ki vselej preseneča s svojimi všečnimi, spevnimi uglasbitvami, je poskrbel za priredbo in orkestracijo. V živo bo kantato spremljalo S 26 članov OrkestraArsAtelier, ki združujeslovenske in italijanske glasbenike. Približno 80 pevcev in pevk, pa še 25 otrok iz zborov MePZ Hrast iz Doberdoba (zborovodja Hilarij Lavrenčič), MlMePZ Emil Komel (zborovodja a bi bili vse bolj de- ležni miru v sebi, miru v svojih dušah, ki edini lahko odgovori na vsa vprašanja in reši vse težave znotraj in zunaj nas. Da bi v svoje dobro prepoz- nali, kako bremena sveta v mnogočem izvirajo prav iz nas, se pravi iz milijonov in milijonov ljudi, in bi jih zato lahko zmanjšali in celo od- pravili. In ta bremena niso majhna in zdi se, da jih ne bomo mogli odstraniti - do- volj se je spomniti ranjene narave, ki se na prizadejane bolečine odziva z uničeval- nimi sunki. Pa tudi druge sti- ske nas pestijo, zato ni prese- netljivo, da naše počutje ni vedno ugodno in pogosto- ma spodkopava našo umirje- nost ter nas potiska v doživljanje brezizhodnosti, da ne vidimo več svetlega obzorja pred sabo. Svetlega obzorja, ki bi nas opogum- ljalo in navdajalo s trdnim upanjem in načrti, polnimi navdušenja in prepričanja o lepšem jutri. Ugotovljeno je bilo, da se je v tem času v vse nas močno vtisnila negoto- vost, negotovost pred pri- hodnostjo, negotovost zara- di verige problemov, ki nas želijo prerasti. Negotovost pred občutkom nemoči, ki nam prišepetava, da ne zmo- remo več kot toliko in da naj že priznamo svojo majhnost ob razrasli tesnobi. In ta ne- gotovost vzbuja nemir, ne- nehno delujoč, zdaj pritaje- no drseč, drugič udarjajoč, in več je tega nemira, manj spodbudno je naše počutje, manj pronicljiv je naš po- gled, manj je odgovorov na nerešena vprašanja, manj je možnosti, da bi se nad nami nebo razjasnilo. Nemir nam namreč predlaga rešitve, ki nas ne osrečujejo in tudi ne morejo osrečiti, vztrajno nam vsiljuje misel, da je v teh sedanjih razmerah naj- bolje, če ne že sploh najbolj smotrno, se brez zadržkov boriti za svojo korist in se še odločneje spopadati z drugi- mi, da ne bodo posegali po našem prostoru pod son- cem. Tako nas hoče nemir potopiti v zaostrovanje od- nosov na vseh ravneh, od najbolj osebne pa do tiste med narodi, državami, civi- lizacijami, in nenehno roje- va vse več drvenja, vse več sa- mega sebe, da bi vsakega po- sebej povlekel v vrtinec svo- jih zahrbtnih zavajanj. Zato se velja enkrat za vselej z vso, ampak res vso odločnostjo obrniti v smer miru in ga do- seči za vsako ceno, v smer miru, ki je blagor vseh bla- grov in za katerega je vredno storiti vse, nepreklicno prav vse. Mir je tisti, ki nam daje pravo presojo, mir nam pre- dlaga, kar je v bistvu on sam, in to je le dobro in samo do- bro: da se odmaknemo od vsake sile kot moči, da nje- govo blago sozvočje prenese- mo v odnose z bližnjim in sploh z vsemi ljudmi, da skušamo druge zares sprejeti in jih vzljubiti, da se odrečemo vsakršni samovol- ji, da druge pomirjamo in opozarjamo vsakogar, ki bi videl v trdem urejanju našega skupnega življenja rešitev, kako je v velikanski zablodi. Ker vse, kar je do- bro, izhaja iz miru in nič ni dobrega, kar iz miru ne izha- ja, saj le mir vodi v razume- vanje sočloveka, v spošto- vanje, v prijateljstvo z njim, le mir je nebeški dar, ki nam odpira pot v srečno sobivan- je, v srečno prihodnost z vse- mi, druge srečne prihodno- sti ni in je nikoli ne bo. Janez Povše D SLOVENSKA PROSVETA in ZALOŽBA MLADIKA Vsem svojim članicam, sodelavcem in prijateljem voščita srečen Božič in zdravja polno novo leto 2020 ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE želi članom, društvom, pevskim zborom, organizacijam in vsem, ki njeno delo podpirajo in spremljajo, duhovno bogat praznik Gospodovega rojstva in Božji blagoslov v novem letu 2020 ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV želi vsem svojim članom, sodelavcem in prijateljem blagoslovljene božične praznike in uspešno novo leto 2020 Združenje ARS, ki Vas bo tudi v prihodnje osrečilo z odličnimi razstavami naših umetnikov, Vam vošči vesele božične praznike, miru in dobrega v novem letu! David Bandelj), Fantovska skupina Devin Nabrežina (zborovodja Mirko Ferlan), DVS Bodeča Neža (zborovodkinja Mateja Černic), OPZ Veseljaki (zborovodkinja Lucija Lavrenčič), MlPZ Emil Komel (zborovodkinja Mateja Černic) bo prepevalo znane Tomčeve melodije, ki se bodo oglašale tudi iz grl solistov. Te pomembne vloge so zaupali Nadi Tavčar (Marija), Nikolaju Pintarju (Jožef), Martini Kocina (krčmarica), Manuelu Pintarju (krčmar), Andreju Rustji (prvi pastir) in Dariu Bertinazziju (drugi pastir). Že omenjena Fantovska skupina Devin Nabrežina bo odpela vlogo pastirjev. Korepetitorsko delo opravlja Beatrice Zonta. Da bo celota dramaturško čim bolj homogena, skrbi režiser Franko Žerjal, ki je do zdaj naštel kar nekaj režij raznolikih dramskih del. Pri tej novi uprizoritveni dogodivščini ga spremlja mlada asistentka Sanja Vogrič. Še dve mladi moči sta pristopili k uresničitvi tega glasbeno-gledališkega dogodka: Carlotta Nanut, ki je izbrala primerne kostume, in Ivan Persoglia, ki si je z režiserjem zamislil scensko podobo z videoprojekcijami, usklajenimi z vsebinskim dogajanjem. Gotovo se nam obeta veliko umetniškega užitka ob domačem podoživljanju noči, v kateri se je rodilo Božje Dete. Premiera kantate bo v nedeljo, 22. decembra 2019, ob 19. uri na velikem odru Kulturnega centra Lojze Bratuž, ponovitev prav tam v ponedeljek, 23. decembra 2019, ob 20.30. Ponedeljkova uprizoritev Slovenskega Božiča spada tudi v abonmajski program Slovenskega stalnega gledališča za Gorico. V zadnjih letih je namreč glasbena ponudba KCLB v prazničnih decembrskih dneh postala stalnica v goriški gledališki sezoni. Svet slovenskih organizacij Božična voščilnica z nagrajeno risbico vet slovenskih organizacij je za letošnjo božično in novo- letno voščilnico izbral pose- ben motiv. V sodelovanju z revijo Pastirček in z veroučitelji, ki poučujejo na slovenskih šolah, je bil v novembru izveden likovni natečaj za učence slovenskih osnovnih šol o temi Svete Družine. Najlepša risba je tako po- stala motiv božične in novoletne voščilnice, ki jo SSO v teh dneh pošilja najvišjim predstavnikom Republike Italije, Republike Slo- venije ter Evropskega parlamenta, pa tudi raznim mednarodnim manjšinskim organizacijam in drugim predstavnikom deželne in krajevne javne uprave, civilne družbe in katoliške Cerkve. Pri Svetu slovenskih organizacij so namreč prepričani, da spadajo voščila v kotekst ohranjanja stal- nih odnosov z institucijami, so- rodnimi organizacijami, članica- mi in prijatelji. Z letošnjo božično voščilnico SSO želi, da bi v sode- lovanjem z revijo Pastirček na po- S seben način predstavil slovenskonarodno skupnost ter njen odnosdo krščanstva in še posebej do družine, ki sta tesno povezana. Odziv učencev in učenk, ki obi- skujejo verouk, je presegel pričakovanja, saj so prejeli kar 367 risb iz 11 šol iz Goriške in Tržaške. SSO se zahvaljuje uredniku revije Pastirček Marijanu Markežiču ter vsem veroučiteljem in učiteljem, ki so učence in učenke spodbudili k sodelovanju ter jim pri tem tudi pomagali. Izbira najlepše slike je bila zelo zahtevna in tudi nehvaležna na- loga, ker so se otroci potrudili, da bi bil njihov likovni izdelek čim lepši. Na koncu je bila izbrana ri- sba učenke Ade Fonda, ki obiskuje Celodnevno osnovno šolo Fran Venturini v Borštu. Adi Fonda SSO iz srca čestita in se ji zahval- juje za trud. Svet slovenskih orga- nizacij in revija Pastirček bosta v prihodnjih dneh poskrbela, da se najlepše slike primerno nagradi- jo. S 1. strani Tomčev Slovenski Božič bo zazvenel na goriškem odru Kristjani in družba19. decembra 20194 Jezus obraz Očetovega usmiljenja Sodobna teologija in duhovnost sta usmerjeni v odkrivanje Jezusove usmiljene ljubezni. Že učlovečenje moremo razumeti kot sklanjanje Božjega usmiljenja v svet. Jezus je razumel svo- je poslanstvo kot odkrivanje Božjega usmiljenja v svetu. V shodnici v Nazaretu je rekel s prero- kom Izaijem, da je maziljen za poslanstvo usmiljenja med ljudstvom. (Lk 4, 18-19). O tem je spregovoril Janezovim poslancem, ko so ga prišli vprašat, ali je on res Mesija. (Mt 11, 4- 6) Že prvi blagor nekako povzema ta Jezusova programska izhodišča: 'Blagor ubogim v du- hu'. (Mt 5, 3; Lk 6, 20) Ubogi so vsi, ki so od- prti za sprejem Božjega usmiljenja. Jezus ni govoril le o Očeto- vem usmiljenju do člo- veštva, ampak ga je tudi sam živel. Zavzemal se je za uboge, ranjene, zavržene, obsedene. O sebi je rekel, da je krotak in iz srca po- nižen. (Mt 11, 29) Bil je sočuten do bolečin in trpljenja med ljudstvom. Ljudje so prihajali k njemu in ga prosili: 'usmili se me'! (Mt 9, 27; Mr 10, 47) Še na križu je odpu- stil skesanemu grešniku in molil za tiste, ki so ga pribili na križ. Tako se je v njem Božje usmiljenje konkretno dotaknilo vsakega člove- ka. Kasper poudarja, da je njegovo usmiljenje dokončno in za vse. Wilckens pravi, da je pri tem Bog dokončno umaknil svojo jezo nad člo- veštvom in dal prostor ljubezni ter usmiljenju. Bog je popoln v ljubezni in ga moramo v tem posnemati, pravi evangelist Matej. (Mt 5,48) Luka pa govori o Božjem usmiljenju (Lk 6, 36), ki je prava popolnost Boga. Jezus je naklonje- nost do ubogih in grešnikov še posebej izposta- vil v priliki o farizeju in cestninarju, kjer se je farizej hvalil pred Bogom in zaničeval cestni- narja, ta pa je iskreno prosil: 'Bodi milostljiv meni grešniku'. (Lk 18, 9-14) Najbolj izdelana podoba Jezusovega usmiljenja je v priliki o usmiljenem Samarijanu. (Lk 10, 25-37) S to priliko je pokazal, da je bližnji vsak, ki potrebu- je pomoči in usmiljenja. V priliki o usmilje- nem očetu je usmeril pozornost k višji pra- vičnosti, kot so jo poznali farizeji in pismouki. (Lk 15) Oče ni le sprejel izgubljenega sina in mu omogočil varnosti, ampak mu je tudi po- daril izgubljeno dostojanstvo. S tega vidika je dar usmiljenja usmerjen k spreobrnjenju, da se človek reši slabega, ampak se odpre dobremu. Kljub temu je Jezus moral stopiti na pot križa. Nihče mu ni pomagal in se zavzel zanj, vse je tako potekalo. Toda prerok je jasno napovedal, da bomo ozdraveli po njegovih ranah. V njego- vi smrti se je razkrila globina Božje usmiljene ljubezni. Ta ljubezen, ki je močnejša od smrti in hudobije, se dotika vsega, kar boli, in tudi ti- stega, kar je nasprotno. Usmiljenje je sklanjan- je h grešniku in njegovi ra- ni. Tako se je Jezus sklonil s križa in objel Bernarda iz Clervauxa in ga objel. Na križu sta končno zmagali Božje usmiljenje in življenje. Po Jezusovem usmiljenju smo bili rešeni iz smrti. (2 Kor 5, 18) In znova rojeni za upanje. (1 Pt 1, 3) Jezusov mesijanski program ima v svojem središču usmiljenje. Križani Jezus je usmiljenje in rešitev za vse življenjske okoliščine. Liturgija more slaviti njegovo velikonočno zmago in na veke opevati Gospodovo usmiljenje. Cerkev je prepoznala v usmiljenju svojo pred- nostno izbiro in pot. Papež Janez XXIII. je videl v Božjem usmiljenju najlepše ime za nagovor Boga. Janez Pavel II. je ob zgodovinskih oko- liščinah poglobil to temo in jo izrazil v okrožnici O Božjem usmiljenju (1980). Pri tem je našel močno spodbudo pri poljski mistikinji Faustini Kowalski (+1938). Papež Benedikt XVI. je poudaril, da je Božje usmiljenje meja, preko katere ne more stopiti zlo. Jezus Kristus je Božje usmiljenje v osebi. Papež Frančišek je postavil Božje usmiljenje v središče pastoralne prakse in razmišljanja v Cerkvi. Od napovedi izrednega svetega leta Božjega usmiljenja in bule Obličje usmiljenja (2015) tudi po njegovi zaslugi postaja bolj vidno znamenje Božjega usmiljenja za svet. ZAKAJ PRAV JEZUS? (96) PRIMOŽ KREČIČ Srečanje s Pierluigijem Di Piazzo v Podturnu Odgovornost človeka do Zemlje četrtek, 5. decembra, je bilo v dvorani In- contro v Podturnu srečanje v italijanskem jeziku o temi Antropocen, odgovor- nost človeka in zemlja. Glav- ni govornik je bil Pierluigi Di Piazza, koordinatorja pa sta bila Marco Bal- zano in Daniele Tibaldi, člana mladinske De- mokratske stranke. Duhov- nik Di Piazza je znan po svojem prizadevanju za mir in po tem, da je v Zuglianu pri Vidmu usta- novil sprejem- no in kulturno središče Ernesto Balducci. To je združenje, ki nudi streho pri- seljencem in političnim be- guncem in večkrat vabi tudi znane pre- davatelje, politike, kulturni- ke, kot so Luigi Ciotti, Anselm Gruen, Massimo Cacciari, in druge. Po uvodu, ki ga je pri- pravil Franco Perazza, tajnik Demokratske stranke, je Di Piazza povedal, da ni prišel učit, ampak le delit z drugimi to, kar vsak čuti, vidi, sliši. Po- vedal je, da stoji vedno ob strani ljudem, predvsem rev- nejšim, ki si ne morejo poma- gati sami. Nihče bi se ne smel otepati pomoči bližnjemu. Kdor ne čuti tega, pomeni, da je strahopeten, neodgovoren. Tudi ko se govori o one- snaževanju planeta, bi morali biti vsi soodgovorni. Povedal je, da je zaskrbljen in z zani- manjem spremlja to, kar se dogaja v Madridu na svetov- V nem srečanju o podnebju. Podrugi strani je žalosten, ker vi-di, da so odsotni prav tisti, ki so neposredno odgovorni za onesnaženje, to so npr. velike multinacionalne družbe za nafto, plin, premog. Prišel je čas, ko se mora svet odločiti med upanjem ali predajo. Ali se želimo zapisati v zgodovi- no kot narod nojev, ki skriva- jo glavo v pesek, medtem ko zemlja “gori”? Samo na Gren- landiji se je v zadnjih letih stopilo približno 160 milijard ton ledu. Od začetka dvajse- tega stoletja se je gladina mor- ja dvignila. Do konca tega sto- letja lahko pričakujemo, da bo še za nekaj metrov višja, če ne bomo kaj ukrepali. Med- narodni urad za podnebne spremembe (IPCC) je preučil, ali je povečanje globalnega segrevanja našega planeta še vedno mogoče omejiti na manj kot 1,5°C in kakšne po- sledice bi bile, če nam to ne bi uspelo. Rezultati so skrb vzbujajoči. Poročila kažejo, da je prejšnje segrevanje ene stopinje že povzročilo resne posledice svetovnemu pod- nebju. Marco Balzano, ki je pred kratkim končal univerzo in se poklicno ukvarja z eko- logijo, je povedal, da bodo podnebne spremembe močno vplivale na ekosistem Zemlje. Velikemu delu da- našnjih še živečih živali grozi izumrtje, ko podnebne spre- membe dosežejo nenadzoro- vane ravni. Koralni grebeni že izumirajo. Segrevanje, manj kisika v vodi in zakisanje oceanov škodijo življenju v vodi. Celo povprečno svetov- no zvišanje temperature za 2°C pomeni popolno uničenje ko- ralnih grebe- nov. Podneb- ne spremem- be bodo tudi vzrok selitve ljudi. Poseb- no iz Afrike se bo okrepil val beguncev proti Evropi. Prebivalstvo, ki ima malo migracijskih izkušenj in se ne seli, bo iz- postavljeno ekstrem- nejšim do- godkom. Klimatske spre- membe posredno prispevajo k množičnim bojem in pri- našajo nesreče, kot so revščina in gospodarske krize. Di Piazza je še poudaril, da se politika in gospodarstvo ne moreta odločiti sama za zdra- vo življenje, če ju kultura ne prisili k temu; ta lahko spre- meni nastalo stanje, le če se bodo spremenili tudi odnosi med ljudmi. Zemljo ne more- mo rešiti s staro miselnostjo, ki je vzrok te katastrofe. Rešitev lahko pride le iz neke- ga novega, zdravega mišljen- ja. Politika lahko veliko pri- pomore k temu, vendar pri- tisk mora priti od “zunaj”, od ljudi, ki so se res odločili za to. Karlo Nanut Misel za 4. adventno nedeljo Družina kot Sveta dežela a 4. adventno nedeljo spremljamo pri aposto- lu in evangelistu Mateju čas pred Jezusovim rojstvom po Jožefu. Zdi se pomembno se ne- koliko ozreti na samo besedilo in njegovo tradicionalno razla- go, da ne bi imeli kakšnih čud- nih “sodobnih” razlag, tokrat pa bomo tudi na kratko povedali zadeve glede na katoliški moral- ni nauk. Poznati moramo naj- prej tedanje judovske navade, po katerih je nevesta vselej žive- la pri svojih, dokler ni bila slo- vesno, “z vsem pompom”, spre- jeta na ženinov dom, ženin pa je lahko svobodno hodil k njej. Zato se ob Marijini nosečnosti ni čudil prav nihče, razen Jožefa. Pri njem pa je izjemnega pomena podatek, da je bil “pra- vičen”, saj to pomeni, da je na- tančno izpolnjeval Postavo (jud. Torah), torej Mojzesove zakone. Zatorej ne bi mogel vzeti za ženo Marije v njenem položaju, ker je pač vedel, da on ni detetov oče, ker pa po drugi strani niti najmanj ni dvomil o njeni zve- stobi, spet ni mogel Marije jav- no odsloviti, ker bi bila sicer ka- menjana, dete pa bi umrlo z njo, temveč jo je sklenil skrivaj od- sloviti, da bi jo obvaroval takšne smrti. Cerkveni očetje to razla- gajo, da se Jožef ni imel za vred- nega biti mož tako čudoviti ne- vesti, ker se je zavedal, da ni mo- gla zanositi drugače, kakor le po Božjem posegu, ker pa je zaupal v Boga, je bil prepričan, da bi že Bog poskrbel, da se Mariji in de- N tetu ne bi nič zgodilo. To pa jebilo za Boga, ki je vse zakone po-stavil v naravo, premalo. Evan- gelij nam namreč sporoča nekaj izjemno pomembnih reči, ki jih dandanes že povsem preziramo. Sporoča nam namreč, da je tre- ba skleniti zakon v čistosti, da bi obdržali vse potrebne milosti, že tako je namreč to težak boj. To pomeni, da je treba biti do tedaj zdržni in lepo živeti vsak na svo- jem domu, ne pa vse to, kar imamo danes splošno razširje- no, da fantje in dekleta najprej začnejo živeti skupaj, potem pa se morda poročijo, a navadno niti ne več. Že res, da otroci lah- ko pridejo vseeno, vendar pa to ni človeški način, temveč žival- ski. Tu se ne upošteva dvojnih pravic – Božjih in otrokovih. Pravično do Boga je, da fant in dekle skleneta zakonsko zvezo pred njim, če je vsaj eden od nji- ju krščen, tudi zaradi tega, da je njuna zveza prava in resnična družina, ker sicer to seveda ni, pa tudi zato, da je zveza moža in žene še duhovno rodovitna, ne le biološko. Kaj pa otrokove pra- vice? Tudi to nam sporoča evan- gelij, da ima otrok pravico do te- ga, da se rodi v pravi družini, da ima lepo zakonitega očeta in mater. Bog je hotel, da ima tudi Božji otrok svojega zemeljskega očeta, ne samo nebeškega. Tako šele imamo polnost zakona. Ta- ko imamo torej najprej izpolnje- ne vse združitvene vidike zako- na med moškim in žensko, ko se torej moški in ženska, ki sta pred Bogom in v njem združena, v zakonskem dejanju (kar je spolnost v okviru zako- na) ljubita, ker je sicer vse le ero- tizem. Takšna spolnost je zares človeška, sicer je pač, kot smo dejali, podobna živalski in ni proti naravi samo zato, ker se biološko pravilno združita moško in žensko bitje, pa nič več od tega. Imamo tudi pravni vidik zakona, ko mož dobi pra- vico do telesa žene, žena pa do telesa moža – da se ne združita, kadar eden od njiju to želi (se- veda najbolje, če oba), morajo biti resnično težki razlogi, ki jih je dokončno določil papež Pij XII. v govoru katoliškim babi- cam. Toliko o tem, kako kato- liška Cerkev ovira – vidimo, da v okviru svetega zakona zakon- ske odnose močno spodbuja. Vse skupaj pa je seveda usmer- jeno v prvi cilj zakona, ki je ro- ditev in vzgoja otrok, kjer se po- novno da razumeti, kako je ro- ditev podrejena vzgoji, o čemer smo že imeli priložnost sprego- voriti. Če oče in mati nista naj- prej cerkveno poročena, potem prave vzgoje niti ne more biti. Potem pa je seveda zelo odvi- sno, kako svojo vero prakticira- ta. Tokratni evangelij daje zgled tega, kako mora svojo vero živeti oče. Kot rečeno, pa nam sporoča še, kako pomembna je vloga očeta pri vzgoji otroka. Prav zato je bilo pri Judih bolj pomem- bno legalno očetovstvo, ne pa samo biološko. Da je torej imeti družino in biti starši neprestan boj, popolnoma drži. To pa je svetal boj, ki nudi veliko za- doščenje in veliko nagrado, če ga bijemo z Božjo pomočjo. Ka- ko lepo bi bilo, če bi lahko vsi vzkliknili kot sv. Mala Terezija, da smo se rodili v Sveti deželi. Andrej Vončina Ranjene smreke Solze na drevesih, spremenjene v bisere. Smrečice srebrne ranil je vihar, oplazil žled, uničil led. Snežinke ne bodo nanje naletavale. Smrečice srebrne na trgih se ponujajo. Ranjene, brez vejic, brez vrhov drugačne so. Eno kupi, vzemi si domov, polepšal ji boš božični čas. Advent Adventno jutro vstaja iz sivih rjuh. Ščebetajoče grmičevje odzvanja od tihega pričakovanja. So mirna zavetja šop ptičjega petja v toplini decembra? Pred mano grmade živil. Vadim potrpljenje na blagajni, ko se zlagajo grmade živil. Končno! Bliskovito opravim s svojo peščico živil. »Šest evrov, enajst. Imate drobiž?« -------- Majda Artač Sturman Kristjani in družba 19. decembra 2019 5 Adventni koncert in blagoslov orgel Tudi Rupenci imajo novo “kraljico glasbil” RUPA a praznik sv. Lucije, druge farne zavetni- ce v Rupi, sta župnija in PD Rupa-Peč v sodelovan- ju z Zvezo slovenske katoliške prosvete in Združenje cerkve- nih pevskih zborov Gorica 13. decembra zvečer v vaški cerkvi sv. Marka evangelista organizirala res lep in domi- seln koncert adventnih pe- smi, ki ga je kronal odličen dogodek, blagoslov novih or- gel. V uvodnem pozdravu je g. Mirko Butkovič povedal, da je instrument izdelal Maxi- milian Offner okrog leta 1980 v Kissingu v Nemčiji. To so prave, mehanske orgle, je de- jal g. Mirko, “izdelane po starih načelih in so torej zelo dolgo- trajne”. Prejšnji instrument je bil elektrofon, ki je samo posne- mal zvoke pravih orgel. Nove orgle na koru so sicer majhne, vendar s svojima dvema regi- stroma so dovolj za spremljavo ljudskega in zborovskega petja v cerkvici. G. Mirko je nato spre- govoril na splošno o orglah, o njihovem izvoru in pomenu skozi zgodovino: o predhodni- ku ("hydraulos") iz 3. st. pred N Kristusom, o tem, da prvotna la- tinska Cerkev ni uporabljala in- strumentov, o mladem duhov- niku Giorgiu iz Benetk, ki je v 8. stol. izumil “pneumatikos”, nov instrument, ki bi bil re- snično navdihnjen od Boga. Or- gle so počasi začeli uporabljati pri sveti liturgiji najprej za pod- vajanje glasov gregorijanskega polifoničnega zbora, nato so or- gle zamenjale tudi glasove v pri- meru odsotnosti zbora. “Rodile so se in rastle kot cerkveni in- strument, namenjen božji slavi in zveličanju kristjanov”. Orgle so torej postale “zakramental, orodje, ki nam pomaga peti, moliti in dvigniti srca k Bogu”. Že 1200 let torej spremljajo za- hodno krščanstvo in so postale eden izmed simbolov evropske civilizacije. T. i. “kraljica instru- mentov” je glasbilo, ki najbolje predstavlja Evropo, njeno kul- turo in vrednote. “S svojo zgo- dovino ter s svojimi neskončni- mi razlikami nam govorijo o ve- liki kreativnosti evropskega člo- veka”, “simbolizirajo harmoni- jo stvarstva, ki hvali Gospoda. S svojo velikostjo ali sladkostjo dosegajo naša srca in nam po- magajo v premišljevanju o skrivnostih življenja. S svojimi skoraj neskončnimi zvoki, z ra- zliko od drugih glasbil, nas spo- minjajo na večne stvari”. Sam blagoslov orgel je opravil župnik, msgr. Renato Podber- sič, ki je orisal duhovni pomen orgel. Med drugim je podčrtal, da smo v cerkvi vsi poklicani, da prepevamo in prevevamo Božjo slavo, da bi bilo naše življenje hvalnica dobremu Bo- gu. O orglah je povedal, da so med instrumenti v cerkvi na prvem mestu. To “odlično in komplicirano glasbilo” je dra- goceno in drago, zaradi česar lahko vsi prispevamo. Sestavlja- jo jih številne piščali, ki skupaj zvenijo usklajeno: “V cerkvi ni samohodcev, individualistov. Smo posamezniki v skupnosti”. Na orgle igra cel človek, “s tele- som, srcem in dušo”: celo občestvo je poklicano, da daje svoj delež. “Ena piščal niso orgle, en vernik še ni Cer- kev”. Orgle so čudovit instru- ment, ker spremljajo, podpi- rajo petje, ne preglasujejo, za- to služijo: “Služiti pomeni kraljevati, je rekel Jezus”. Do- ber orgelski koncert je lahko “odlična molitev”. Na nove orgle je na petko- vem koncertu g. Butkovič zaigral najprej skladbo Nova Cyclopeias Harmonica ba- ročnega skladatelja Georga Muffata, kasneje tri stavke iz Diabellijeve zbirke Differente pieces in na koncu še tri stav- ke iz Guilainovega Magnifi- cata-Suite du premier Ton. Orgle res niso velike in mo- gočne, mojster organist pa je znal iz njih izvabiti briljantne zvoke različnih barv, tako da so očarani poslušalci lahko zaznali veličino žlahtnega instrumenta in liturgičnih skladb. Posebno mesto je imela Ženska vokalna skupina Rupa-Peč, ki se pod vodstvom Zulejke Devetak ved- no bolj izkazuje kot ubran in so- liden sestav; dekleta so najprej zapela - sv. Luciji v čast - Ki- movčevo Farna zavetnica, nato Vso zemljo tema krije istega av- torja in Vodopivčevo Ni cvetja na tratah zelenih. Mezzosopra- nistka Mirjam Pahor je ob or- gelski spremljavi zapela znano Panis angelicus Cesarja Fran- cka, mlada altistka Petra Feri pa ob kitarski spremljavi Martine Gereon Veni, veni Emmanuel, ki na čudovit način v adven- tnem duhu vabi k veselju v pričakovanju na Boga-z-nami, ki se rojeva za nas. Po koncertu se je domačinka Betty Maraž s cvetjem zahvalila vsem nastopajočim, vse nav- zoče v mrzlem zimskem večeru pa gostoljubno povabila v društvene prostore na topel čaj. DD Bogato božično dogajanje v Idrski dolini V Idrski dolini bo letos za praznike veliko dogodkov, ki so namenjeni tako domačinom kot obiskovalcem iz zamejstva, Slovenije in Furlanije. V Seucu (Cladrecis) ter v Tiejah (San Pietro di Chiazzacco) bodo na ogled ročno izdelane jaslice. Kdor si jih želi ogledati, se lahko pripelje v našo prelepo Idrsko dolino, obe vasi sta na poti na Staro Goro. Vsako nedeljo od 22. decembra do 5. januarja, in sicer od 16.00 do 18.00, če smo slučajno doma, pa tudi ob drugih urnikih, lahko pokliče za Teje na št. 0039 3249579827, za Seuce pa na št. 0039 3923852350. Obe cerkvici sta zanimivi za ogled, tista v Seucu ima še lesen oltar, cerkvica v Tejah pa slovi po čudovitih freskah, ki spominjajo na tiste v Hrastovljah. Za obe je značilna škofjeloška sakralna arhitektura. V Seucu in Tejah bosta tudi praznični maši. V Seucu v nedeljo, 22. decembra, ob 18.30; pri maši bodo pela Liška dekleta, ki bodo imela na koncu tudi krajši nastop. V Tejah se bomo pri bogoslužju zbrali 26. decembra ob 18.30, na orgle bo igrala Beatrice Bertossi, po maši bomo lahko prisluhnili njenemu dovršenemu umetniškemu izvajanju. Obakrat bodo prisotni lahko skupaj nazdravili in si voščili. Božična maša za zgornjo Idrsko dolino bo 24. decembra v Čubcih, in sicer ob 22. uri. / S. P. Razstava jaslic v Nabrežini Tudi letos bodo v Nabrežini na ogled jaslice kot vsako leto doslej. Kot po tradiciji jih ji tudi tokrat v cerkvi sv. Roka pripravlja Sergio Gerli. Ogled razstave bo možen ob sobotah, nedeljah in praznikih v popoldanskih urah. 18. razstava jaslic na Sveti Gori Odprtje že 18. razstave jaslic na Sv. Gori bo v nedeljo, 22. decembra, ob 14.30 v baziliki Kraljice Svetogorske. Priložnostne nagovore bodo imeli p. Bogdan Knavs, gvardijan in rektor bazilike, Jana Herega, predsednica KS Solkan, in Lovrenc Peršolja, predsednik Združenja KS Pevma-Štmaver-Oslavje. Pel bo Mladinski pevski zbor iz župnije Šempas pod vodstvom Ane Zalar. Ogled razstave bo možen ob nedeljah in praznikih med 9. in 19. uro; ob sobotah in med tednom (od 27. 12. do 4. 1.) med 10. in 18. uro; 23. in 24. 12. ter od 6. 1. do 10. 1. med 14. in 18. uro. Toplo vabljeni! Jaslice tudi v Vipavskem Križu Postavljanje jaslic je v Vipavski dolini močno zakoreninjena družinska navada, a lepe jaslice ne krasijo le domov. Skrbno zasnovane in lično izdelane jaslice postavijo v vseh cerkvah, pogosto pa jih najdemo tudi na povsem nepričakovanih krajih, kot so, denimo, skalne vdolbine ob priljubljenih pohodniških poteh. Razstavo jaslic v Vipavskem Križu, tako v vasi kot v vaških dvoranah in seveda obeh cerkvah, so odprli minulo nedeljo, 15. decembra. Razstava jaslic je odprta vsak dan med 14.00 in 20.00 do 5. 1. 2020. Kratke Božična poslanica slovenskih škofov “Mir Gospodov naj bo vedno z vami!” odri Salomon v Knjigi modrosti piše: “Ko je spoko- jen molk ovijal vse stvari in je noč v svojem teku bila na pol poti, je tvoja vsemogočna beseda z nebes, s kraljevega prestola, kot srdit bojevnik priletela v sredo pogubi izročene dežele” (Mdr 18,14- 15). Naziv “vse- mogočna bese- da” se sicer na- naša najprej na angela po- končevalca (2 Mz 12,23; Heb 11,28), ki je udaril egiptov- ske prvorojence in dosegel, da je faraon osvobo- dil in odpustil Izraelove sino- ve. Potem pa se naziv “vsemo- gočna beseda” lepo nanaša tu- di na Besedo, “ki je meso po- stala”, na učlovečenje Božje- ga Sina, ki ga vsako leto sla- vimo za Božič. Naj bo torej tudi prihod učlo- večene Božje Besede v našo deželo in med nas tako M uspešen, kot piše o Božji be-sedi prerok Izaija: “Kakor pri-de dež in sneg izpod neba in se ne vrača tja, ne da bi na- pojil zemljo, jo naredil rodo- vitno in brstečo, dal sejalcu seme in uživalcu kruh, tako je z mojo besedo, ki prihaja iz mojih ust: ne vrne se k me- ni brez uspeha, ne da bi sto- rila, kar sem hotel, in izpol- nila, za kar sem jo poslal” (Iz 55,10-11). Naj torej Novoro- jeni bojevnik prevetri in pre- zrači našega duha, naj razve- dri in na široko odpre naša srca. V imenu Slovenske škofovske konference iskreno voščim vsem vernim blagoslovljeno in milosti polno Gospodovo rojstvo. Prisrčno pozdravljam vse oslabele in bolne, vse so- delavce in prostovoljce Slo- venske karitas, vse zamejce in izseljence, vse urejene družine in vsa razdrta družinska ognjišča, vse iskalce in vse iz družbe odrinje- ne osamljence. Iskreno voščim tudi vsem bra- tom pravoslav- nim in evange- ličanom; poz- dravljam vse, ki imamo očaka Abrahama za skupnega očeta: naše sta- rejše brate jude in mlajše brate muslimane. Naj nas navdihuje skupna pi- sana Božja beseda in naj nas blagoslavlja naša učlovečena Božja Beseda! Mir Gospodov naj bo vedno z vami! Msgr. dr. Jurij Bizjak Koprski škof Tržaški škof msgr. Crepaldi Odprite svoja srca upanju! og je prišel na zemljo, da bi nas rešil, in to je storil z Jezusom, z ra- hlim in ranljivim otrokom, ki je prišel na svet v največji revščini, v mrzlem in neprijetnem hlevu. To je božično sporočilo ljubezni: Bog je prišel, da bi z milostjo, mi- rom, upanjem in to- lažbo napolnil naše življenje, ki je večkrat ranje- no in brez smernic, je v božičnem sporočilu tržaškim vernikom zapisal nadškof msgr. Giam- paolo Crepaldi. Ko se sprehajamo po Velikem trgu, med božični- mi drevesi in veliko zvezdo repatico, ki spominja na čudežno in sveto rojstvo Jezusa, se nam srce, ki je občasno utrujeno tesnobe in samote, po- novno napolni z upanjem; upanje za naše otroke in mlade, ki so vsak dan pod udarom in vplivom družbe, ki jih postavlja pred težke preizkušnje. Upanje za naše bolnike, ki so potrebni zdravljenja in ljubezni. Upanje za tiste, ki so brez dela in v veliki življenjski stiski. Upanje za naše mesto Trst, da bi gojilo prijateljstvo, bratstvo in razvoj v de- javni solidarnosti. In ne nazadnje upanje za našo Cerkev, da bi bil evangelij vedno bistvo njenega nauka in poslanstva ter upanje za tiste, ki odprejo svoja srca Bogu. Vesel Božič vsem! / MČ B Goriški nadškof msgr. Redaelli Naučimo se vsaj “jecljati evangelij” oriški nadškof msgr. Carlo Re- daelli se v svo- jem božičnem voščilu najprej sprašuje, katere so bile prve Jezusove be- sede, morda ema' (ma- ma) in abba' (tata). Tudi On, “Božja beseda”, je kot otročiček začel go- voriti z zlogi, brbljati kot vsi otroci. Z leti se je naučil besed svojih lju- di, tudi on je postavljal staršem “zakaje”, preden je kot judovski mladenič spoznal Postavo v Jožefovem naročju in v sinagogi. “Tisti, ki je Beseda, se je ute- lesil v človeških besedah”, Beseda “se je zmanjšala”. Italijanska Cerkev v tem trenutku odkriva pomem- bnost Božje Besede, kako je utelešena v naši družbi v tem trenutku. Klicani smo, da Besedo “osvajamo” in dopuščamo, da nas preobraža. To je “dolgo delo, ki traja celo življenje, a rodi sad”. Tudi sami pred evangelijem imamo včasih občutek, da samo jeclja- mo. Življenje samo, tudi kristjanovo, je pogosto eno samo brbljanje; prav tako jecljamo, ko molimo ab- ba'. Samo Sv. Duh lahko v nas uresničuje čudež ute- lešenja Besede v nas. “Nismo Beseda, imamo pa vse življenje, da Beseda postanemo. Ne sami, a pod vod- stvom Duha. In z Marijino pomočjo”. Ob tem Božiču pred jaslicami prosimo, da bi se tudi sami naučili “jecljati evangelij”, da bi vedno bolj postal Beseda naših besed in dejanj. / DD G Goriška19. decembra 20196 David Bandelj “Moji najboljši mentorji so vedno bili moji pevci in pevke” POGOVOR udi David Bandelj je eden izmed dirigentov mlajše generacije, ki v zadnjih le- tih korenito preobražajo našo zborovsko stvarnost. Pogovori s tako poliedrično osebnostjo - ni namreč le glasbenik, temveč tudi profesor, literarni zgodovinar, pesnik, oče štirih otrok in še kaj - so vedno izjemno zanimivi! Kateri so tvoji prvi “glasbeni” spomini? Kdaj in kako si stopil v svet glasbe? Uh, to je pa že dolgo od tega … Kot pri večini teh otroških zadev, so odgovorni starši. Čeprav se pri nas doma glasbe ni veliko po- slušalo, kaj šele izvajalo, se spo- minjam, da smo rasli ob mleku, kruhu in radiu Trst A … No, brez heca … Nekega dne sem pač po odločitvi hišnega sveta začel s študijem klavirja. In tako nadal- jeval, bolj ali manj uspešno, saj nisem bil preveč navdušen pia- nist, da bi bil tudi marljiv, pa je bilo sploh preveč. Bolj kot reden program mi je bilo všeč razisko- vati zvočne možnosti instrumen- ta, igrati tiste skladbe, ki so me nagovarjale, teh pa je praviloma na izobraževalni glasbeni poti na začetku manj … Pa v veliko ra- dost me je spravljalo skupno mu- ziciranje, komorna glasba. To je bil dragocen moment rasti, o ka- terem mislim, da je za slehernega glasbenika izjemno pomemben. Že takrat sem v sebi slutil, da me veseli timsko glasbeno delo bolj kot solistična pot. V svojem gla- sbenem študiju sem nekaj let ob klavirju študiral tudi violo, ker sem želel spoznati svet godal. O violistih kroži veliko vicev. Takrat sem spoznal, zakaj … Katere glasbene študije si opra- vil? Uradnih pravzprav nobenih, kaj- ti nimam dokončane nobene izobrazbe. Klavir me v resnici kot solistični instrument ni nikoli pretirano zanimal, je pa popolno orodje za partiturno branje in študij. V ključnem trenutku izbi- re po maturi sem kolebal med Akademijo za glasbo in študijem književnosti, vendar je prevladal slednji. Takrat se je notranje ni- hanje, ki mu je vsak človek podvržen, še posebno, če deluje na različnih področjih, gibalo v smeri besede. Obljubil sem si, da bom študij glasbe nadaljeval po univerzi, vendar sem po diplomi takoj vpisal še doktorat in službe- na pot me je najprej zanesla za nekaj časa v pedagoške vode, na- to v univerzitetne, slednjič pa sem se vrnil v šolske in pravega časa in motivacije za doštudiran- je nisem nikdar imel, tudi ker sem si med tem ustvaril družino. Ko sem se pred vsem tem pri svo- jih šestnajstih letih usmeril v zborovstvo, sem iskal druge poti do znanja prek mojstrskih tečajev, opravil sem jih kar nekaj z odličnimi dirigenti, kakor so Hilarij Lavrenčič, Walter Lo Ni- gro, Stojan Kuret, Ambrož Čopi, Werner Pfaff, Marcus Detterbeck, Alessandro Kirschner, predvsem pa sem iskal kvalitetne možnosti konkretnega dela v zboru, kajti najboljše metode se naučiš, ko jo sam preizkusiš. Že od otroških let sem prepeval najprej v otroškem zboru SCGV Emil Komel, nato v mladinskem zboru srednje šole Ivana Trinka, takrat je pel pod vodstvom Stanka Jericija, ki je na T področju mladinskega petjaopravil pionirsko delo in me prvinavdušil za ta tip glasbe. Življen- jski premik se je pa zgodil ob štu- diju harmonije s Hilarijem La- vrenčičem. Ko sem spoznal zako- nitosti gibanja akordov, sem ugo- tovil, da je to področje, v katerem bi se rad premikal, saj je bilo sila podobno zborovskemu delu, za kate- rega sem se takrat začel za- nimati. Hilarij me je takrat tudi povabil v MePZ Hrast, ki je kmalu postal prepoz- navno zborovsko telo, ker je dirigent prinašal novosti na področju vokalne teh- nike ter repertoarja. Imel je prefinjen uvid in upam si reči, da je vplival na celo generacijo zborovodij, ki smo rojeni tam med kon- cem 70. in začetkom 80. let prejšnjega stoletja. Nje- mu se moram zahvaliti, ker je bil prvi, ki je prisluh- nil mojemu zanimanju za zborovsko poustvarjanje. Kateri pedagogi (glasbe- ni in ne) so te še najbolj zaznamovali na tej poti? Na mladega človeka v obdobju formacije ima vsak pedagog lah- ko neverjeten vpliv. Sam sem bil deležen znanja in pristopov ra- zličnih pedagogov na različnih področjih, od šolskega, kjer me je v licejskih letih poučevalo ve- liko dobrih profesorjev, Karlo Černic je v meni zapustil ogro- men kritični čut do zgodovine, še zdaj imam lep spomin nanj; pa vse do univerzitetnega, gla- sbenega in zborovskega. Največ žara pa sem dobil od svojih vodi- teljev pri skavtih, ki so močno zaznamovali moje življenjske iz- bire. Tu bi med vsemi omenil Matjaža Terčiča, Iva Cotiča, Mau- ra Lebana, drugih pedagogov je bilo tudi veliko; pravzaprav vsak, ki je interakcijo z mano sprožil na pozitiven ali tudi na negati- ven način, mi je nekaj pustil. Če gledam na področje zborovske glasbe, o katerem se pogovorjava, štejem Hilarija Lavrenčiča za svo- jega prvega mentorja, ki je tudi spoznal mojo strast in željo, da bi se preizkusil kot zborovodja, in vodil moje prve korake v to smer. Veliko sem odnesel s srečanj s Stankom Jericijem kot skladatel- jem, ključen človek za mojo for- macijo pa je bil in je še danes Sto- jan Kuret. Z njim sem spoznal najgloblje skrivnosti zborovske glasbe in še danes me spremljajo tako njegovi dragoceni nasveti kot način dela, ki me ga je naučil. Pravzaprav ostaja moj zborovski “guru” in pogovori z njim so ved- no moment rasti. Ob tem mo- ram omeniti vizionarstvo Silvana Kerševana, ki je za goriški prostor videl zelo daleč, ne morem pa mimo kolegov, s katerimi sem delil formativne izkušnje, ker so navdihovali moje delo, od drznosti Mateje Černic, ten- kočutnosti Mirka Ferlana, ener- gije Petre Grassi, moči Nede San- cin in pedagoškega žara Barbare Kovačič do poliedričnosti Patric- ka Quaggiata in metodičnosti Damijane Čevdek ter globine Aleksandra Sluge. Z vsemi temi zborovodji, pa še s tistimi, s kate- rimi smo skupaj “greli” glasbene klopi in nekako predstavljajo našo generacijo (tu imam v mi- slih Daria Bertinazzija in Zulejko Devetak), sodelujemo še danes. Najboljši mentorji pa so vedno bili moji pevci in pevke. Ob njih sem stalno prisljen, da ne miru- jem, da se stalno učim in rastem skupaj z njimi ter poskušam iz va- je v vajo in iz koncerta v koncert biti boljši in učinkovitejši. Na katere naše, krajevne skla- datelje si (bil) najbolj nave- zan? Znano je, da ti je od nek- daj drag prof. Stanko Jericijo … Na Stanka Jericija me veže dej- stvo, da sem že ob maturi razisko- val njegovo delo. Zdelo se mi je fascinantno, kako je ta človek, ki je bil duhovnik, svoje glasbeno poslanstvo opravljal izjemno ti- ho, istočasno pa so njegove stva- ritve drzne in morda še vedno premalo cenjene, ob tem, da so tudi za povprečne zbore precej zahtevne. Pred leti, ko sva s prof. Ivanom Florjancem v okviru pro- jekta, ki ga je zasnovalo ZCPZ, ra- ziskovala in javnosti predstavila Jericijeva zbrana dela, se mi je to- liko bolj izjasnila slika, da je to skladatelj, ki ima še kaj povedati, če bo dobil vredne posrednike. Zadnje čase precej spoznavam li- ričnost Pavleta Merkuja, pa tudi izjemne skladateljske ideje Ubal- da Vrabca. Tudi naš vrhunski Emil Komel bi bil vreden globlje raziskave tehtnejših partitur, čeprav je tu zgovorna njegova za- vestna odločitev, da bo pisal gla- sbo, ki bo liturgično in tudi dru- gače uporabna. Ko se je njegova kompozicijska žilica sprostila, pa je ustvaril čudovite skladbe, ki še čakajo na pogumne izvajalce. Po glasbenem jeziku mi je sicer zelo blizu Andrej Makor, ki ga rad iz- vajam; zelo tehtne skladbe ima Tadeja Vulc, oba sta pevcem tudi zelo pri srcu. Patrick Quaggiato pa z vsako novo skladbo presene- ti z originalnimi zamislimi, kar ga dela definicijsko izmuzljivega, ampak prav zato zanimivega. Med italijanskimi skladatelji iz naše dežele pa se mi zdi zelo glo- bok Roberto Brisotto, pravi neod- kriti biser pa je goriški skladatelj Marco Colella, organist goriške stolne cerkve. Pri izbiri glasbe iščem globljo sporočilnost skladb, poleg seveda afinitete v stilnem pristopu. Vsi ustvarjalci, ki sem jih omenil, zelo dobro poznajo zbor in njegove zakoni- tosti in so zato njihove skladbe zborom pevne, kljub temu da so včasih zahtevne. V katerih zborih in skupinah si doslej pel? V veliko skupinah sem prepeval, ker mi je petje preprosto všeč, po prej omenjenih otroškem in mla- dinskem zboru sem začel peti pri prof. Jericiju, v zboru Bratuž, eno sezono sem bil tudi član zbora Mirko Filej, nato pa sem precej časa prepeval v MePZ Hrast, ki je bil takrat izjemno prikladen za mlade, ki smo iskali kvalitetnejši način petja. Ko smo kasneje osnovali Pevsko skupino Musi- cum, sem vztrajal vseh dvanajst let njenega obstoja, nato pa bil tri sezone član Vokalne akademije Ljubljana, kar je bila najbolj for- mativna pevska izkušnja doslej. Tu sem imel možnost sodelovati z izjemnimi pevci iz celotnega slovenskega prostora, seči po re- pertoarjih, ki bi jih drugače ne pel, ponovno ovrednotiti moško zborovsko petje in delati pod vodstvom Stojana Kureta. Včasih v šali povem, da sem se več naučil v treh letih pri VAL-u, kot če bi hodil na glasbeno akademi- jo … Obenem sem večkrat prepe- val v projektnih zborih pod vod- stvom različnih dirigentov, ki so mi omogočili tudi spoznavanje večjih vokalno-instrumentalnih partitur. Edinstvena izkušnja je bila Pevska skupina Musicum, ka- tere umetniški vodja si bil ti. To je bil izraz generacijske želje pevcev, ki smo iskali možnost prepevanja različnega, manj običajnega programa. Tako smo segli po renesančnih skladbah, veliko smo izvajali sodobne av- torje, med drugim posneli tudi dve plošči, počasi se spogledovali tudi s pop vokalno glasbo. Bolj kot umetniški vodja sem bil sku- paj z Bogdanom Podveršičem ideator tega projekta. Nekaj časa smo vadili pod mentorstvom Matjaža Ščeka in dobili svojo nišo v zborovski konstelaciji Go- riške, ki je že zgodovinsko boga- ta. Zgodba pa se je končala, po- tem ko je bilo treba - kot pri vseh malih skupinah - veliko delati na individualnem vokalu. Ko pa smo vsi dobili svoje družine, je to postalo težje in smo zaprli to poglavje, ki je prispevalo nekaj svežine h glasbeni podobi Gori- ce. Kako si “postal” dirigent? Iz želje ali potrebe? Iz velike želje, notranjega vzgiba, že v času študija se mi je zdela fi- gura zborovskega dirigenta iz- jemno fascinantna. Po- leg glasbe moraš obvla- dati elemente literature, poetike, liturgije, zgodo- vine, vodenja skupine, psihologije in pedagogi- ke. Pa še kaj bi se našlo … Skratka gre za figuro, ki mora imeti izjemno ka- rizmo, odlikovati se mo- ra po človečnosti, razu- mevanju, potrpežljivosti. In izjemni širini, tako glasbeni kot kulturni. Da to soobstaja v eni sami osebi, je izziv, ki mu še danes skušam biti kos, ker uteleša moje želje po širokem zajemanju v ba- zenu kulture. Zborovstvo je umetnost, ki to širino zagotavlja, je dinamična, živa in v stalnem razvo- ju. Kateri je bil prvi zbor, ki si ga vodil? MePZ Štandrež, na katerega me vežejo čudoviti spomini. V deve- tih letih smo opravili lep razvoj in izvedli lepe podvige. Prve lju- bezni ne pozabiš, pravijo … Katere pevske zbore si vodil v preteklosti? Tri leta sem vodil Goriški stolni zbor, ki ima eminentno zgodovi- no, z njim smo oblikovali nadškofove liturgije; nato sem za tri sezone vodil Čezmejni goriški mešani mladinski zbor Primož Trubar, pet sezon pa sem bil zbo- rovodja MePZ Lojze Bratuž. To je zbor, ki ima fantastično organi- zacijo, srčne ljudi in vesel sem, da ga je prevzela Mira Fabjan, ki mu lahko omogoča še dodaten razvoj. Katere pa vodiš v tem trenut- ku? Trenutno moj glasbeni čas zase- data MeMlPZ Emil Komel, s ka- terim smo stopili v sedmo sezo- no, in letos tudi OPZ Emil Ko- mel, začasno, dokler se ne vrne dirigentka Damijana Čevdek, ki si je vzela sobotno leto. Z oboji imam možnost slediti pevski ra- sti otrok in mladostnikov, kar je to, po čemer sem verjetno hrepe- nel vse od trenutka, ko sem razu- mel, da je zborovstvo tisti del gla- sbe, v katerem se počutim naj- bolj doma. Z mladimi pevci MeMlPZ lahko poustvarjam gla- sbo na vrhunski ravni in ti pevci so odraz Goriške v najširšem po- menu besede. Pri tem pa se držim reka, na katerega me je svojčas opozoril šolski kolega Ni- ko Kojanec: pot do odličnosti ni- ma cilja. Po bleščečem uspehu v Arezzu kakšne načrte imaš z MeMlPZ Emil Komel? Letos bomo posvetili sezono osvežitvi repertoarja, obenem bi radi obiskali tudi kako “močnejše” tekmovanje, to bo- mo sproti določali. Dolgoročno je želja ustvariti tehten koncertni program, ki bi omogočal zboru kvalitetno rast. V kolikor bodo pevci in pevke pripravljeni žrtvo- vati svoj čas in energijo, se obe- tajo zelo lepe možnosti. Zbor se je na svetovni sceni izkazal kot obetavno glasbeno telo in pri- hodnost je v njihovih rokah. Ta zasedba je namreč izjemna kom- binacija čustvene inteligence in široke izobrazbe pevcev, ki je kul- turna, humanistična in glasbena. S tem so ustvarili najboljše pogo- je za lastno pevsko prihodnost. Njihova meja je nebo in dejstvo, da smem delati z njimi, mi je v veliko čast. Kaj lahko poveš na splošno o t. i. zborovski piramidi Emil Komel? Ideja zborovske piramide je izje- men uvid, ki se je začel verjetno v mislih Silvana Kerševana in Da- mijane Čevdek pred približno dvajsetimi leti. Kot pri vsaki dal- jnoročni investiciji, so njeni re- zultati vidni šele zdaj. Zborovska glasba je namreč popolnoma spremenila smer: če je bilo nekoč prepevanje v zboru stvar social- nega druženja, se mladi danes v glasbo podajajo z večjimi ambi- cijami. Presegli so generacijske razlike in iščejo večje izzive. Zato je ideja zborovske piramide zma- govita. Treba bi bilo vpeljevati tak tip zborovskega razvoja v vsa- ko glasbeno institucijo, začenši s šolo. Dejstvo, da je Slovenija ena izmed svetovnih velesil na zbo- rovskem področju, gre pripisati tudi temu, da ima vsaka šola možnost imeti svoj pevski zbor. Kultura zborovskega petja poma- ga namreč mladim, da se naučijo poslušanja, estetike, timskega de- la, žrtvovanja in kulture medse- bojnih odnosov v skupnosti. Večkrat pravim, da za petje v zbo- ru ni potreben samo glas. In ko to spoznaš, takrat nehaš ali pa ne nehaš nikoli več. Če mladim nudiš možnost kvali- tetnega zborovskega poustvar- janja, jim omogočaš, da napolni- jo svojo notranjost. Z njo bodo napolnili tudi notranjost tistih, ki jih poslušajo. In to je tisto nei- zrekljivo občutje, ki nastane na odru, ko je vezna nit med izva- jalci, dirigentom in poslušalci otipljiva. Solze sreče, ki si jih s pevci delimo po močnejših iz- kušnjah, mi govorijo, da to zanje ni le preprost hobi ali “le” ena iz- med dejavnosti, temveč eminen- ten način izražanja, ki jim poma- ga rasti in polni dušo. Dostojev- skij se ni motil, ko je rekel, da bo lepota odrešila svet. Sam v to glo- boko verjamem, ker mislim, da je zborovska glasba najprimer- nejši vektor te misli. In lepo mi je, ko vidim in zaslutim pri kole- gih po svetu podobna občutja. Zbor je vzgoja k lepoti. In z vzgo- jo je treba začeti v rosnih letih. Ko se bodo tega dejstva zavedale tudi akademije in konservatoriji, bo tudi formacija zborovodij po- tekala v tej smeri. Ko sem na ne- kem predavanju za zborovodje šolskih zborov izzivalno vprašal, koliko zborovodij je na akademiji imelo možnost delati z otroškimi ali mladinskimi zbori, se seveda nobena roka ni dvignila. To je si- stemska napaka, ki jo bo treba odpraviti. Več formiranih diri- gentov se bo namreč v svoji pri- hodnosti ukvarjalo z otroki in mladino kot z odraslimi ali celo koncertnimi zbori. / str. 10 Danijel Devetak MeMlPZ Emil Komel je “izjemna kombinacija čustvene inteligence in široke izobrazbe pevcev, ki je kulturna, humanistična in glasbena (...) Njihova meja je nebo in dejstvo, da smem delati z njimi, mi je v veliko čast.” Kultura zborovskega petja pomaga mladim, da se naučijo poslušanja, estetike, timskega dela, žrtvovanja in kulture medsebojnih odnosov v skupnosti. Goriška 19. decembra 2019 7 Betty Maraž in Valentina Milocco “Izložbe so okno v trgovino, hkrati pa tudi del podobe Katoliške knjigarne” POGOVOR a Travnik smo navezani. To je poseben kraj v Go- rici, ki ima za Slovence velik simbolni in zgodovinski pomen. Ta je vezan tudi na stav- bo, ki stoji na Travniku št. 25, v kateri ima sedež naše uredništvo in kjer vsak dan poteka tudi živahna trgo- vinska dejavnost. V pri- tličju namreč deluje Kato- liška knjigarna, v njej pa sta zaposleni čudoviti proda- jalki Betty Maraž in Valen- tina Milocco. Posvetili sta nam nekaj svo- jega dragocenega časa in pristali na krajši pogovor, spregovorili sta o svojem delu med božičnim časom in načrtih za leto 2020. Kako ste se v Katoliški knjigarni pripravili na bližajoče se božične praznike? B. M. Letos sva prve dni ok- tobra obiskali sejem v Nea- plju, kjer sva nabavili veli- ko čudovitih, ročno izdelanih predmetov na božično tematiko. V glavnem sva kupili jaslice, na- božne predmete in vse, kar je v zvezi z Božičem. Tudi veliko okra- skov, pastircev, lesenih in kera- mičnih kipcev Svete Družine. Med drugim imamo letos v trgo- vini na razpolago pojoče šatulje z nabožnimi in posvetnimi mo- tivi, albume za fotografije, okvir- je, priložnostna darila, različne vrste okraskov za vhodna vrata, okna in za na mizo. V. M. Pastirce sva naročili že me- seca maja, tako da so nam jih do- bavitelji pravočasno dostavili že oktobra. Pripravili in prodali sva tudi veliko adventnih venčkov. Vsakdo lahko opazi vaše božične izložbe. Mislita, da z njimi privabljate priložnostne kupce? V. M. Izložbe so na neki način okno v našo trgovino, hkrati pa tudi del podobe Katoliške knji- garne. Naše stranke so že konec novembra prihajale mimo in spraševale, kdaj bodo pripravlje- ne božične izložbe. B. M. Veliko ljudi prihaja do nas tudi samo z namenom, da si ogleda izložbe: na pločniku se ustavijo, zrejo v naša okna in občudujejo. Naše notranje izložbe so zelo velike, zato sva jih pripravljali dobrih 14 dni, saj sva se morali obenem posvečati strankam in rednemu delu v N knjigarni. Že samo za opremljan-je in okrasitev ene “glavne”izložbe sva zamudili štiri ure! Po čem največkrat sprašujejo odjemalci okoli Božiča? Kaj kupujejo stranke Katoliške knjigarne v tem času? B. M. V glavnem kupujejo vse predmete za postavljanje jaslic, torej pastirce, hlevčke in hišice. Letos prodajamo veliko manjših, miniaturnih umetnih božičnih drevesc, lani smo prodajali večje. V. M. Na zalogi imamo različne papirje za ozadja, hribovje, mah. Skratka vse, kar je potrebno za postavitev lepih jaslic. Morda izbirajo tudi med knjižno ponudbo? Gotovo imate tudi veliko otroških knjig z božičnimi vsebinami… B. M. Na voljo imamo veliko otroških knjig z božičnimi vsebi- nami. Že pred sv. Miklavžem smo jih prodali veliko. Tudi knjižna zbirka Goriške Mohorjeve družbe in stenski koledar sta šla zelo dobro v prodajo. V. M. Starši in nonoti kupujejo knjižice za manjše otroke, ki obi- skujejo vrtec in prva dva razreda osnovne šole. To so kratke zgod- be, knjižice o Božiču in pobar- vanke. Odrasli radi kupujejo tudi Pratiko 2020 Mohorjeve Celovec in Družinsko pratiko 2020 Cel- jske Mohorjeve družbe. Imate kakšne novosti v le- tošnji ponudbi? V. M. Letošnja glavna novost je vse to, kar sva nabavili na sejmu v Neaplju. Vzpostavili sva stike z enajstimi podjetji in obrtniki, z novimi sodelovanji sva zelo za- dovoljni. B. M. Ponosno lahko poveva, da imamo v Katoliški knjigarni tudi letos na razpolago predmete za vse žepe - od najdražjih do zelo poceni predmetov. Kaj ste največ prodali do zdaj? Morda kak kupec sega tudi po dražjih predmetih? B. M. Več kupcev je pri nas kupi- lo dragocene jaslice in druge na- božne predmete iz Val Gardene. To so čudovite, ročno barvane le- sene jaslice. Omeniti morava, da sva zelo zadovoljni tudi z velikim uspehom, ki ga je imela priredi- tev Io leggo perche’- Berem, ker… , ki jo organizirajo šole in knji- garne z namenom, da bi najm- lajše približale knjigi - v enem sa- mem tednu sva prodali več kot 300 knjig. V. M. Upamo, da bo naslednje leto prireditev še bolj uspešna in da bo sodelovanje z učitelji in drugimi predstavniki šol še boljše. Kar se tiče prodaj, moram omeniti, da smo v času pred sv. Miklavžem lepo sodelovali z raz- nimi kulturnimi društvi in šola- mi, ki so pri nas nabavili darilca, knjige in šolske potrebščine za otroke, poleg teh pa smo župni- jam nabavile tudi velike, 45 cen- timerov visoke kipe za cerkvene jaslice. So jaslice še zmeraj aktualne? Kaj pa umetne jelke? V. M. Prebivalstvo se na splošno stara, tudi med našimi strankami je več starejših oseb in nekatere med njimi živijo same. Verjetno je tudi to razlog, da smo letos prodale kar nekaj manjših umet- nih božičnih drevesc in manjših jaslic: vsi imamo še vedno radi jaslice, čeprav manjše, take, s ka- terimi ni veliko dela za spravljan- je in postavljanje. V vsakem do- mu lahko majhen “božični kotiček” ustvari prijetno, praznično vzdušje. Kako se pripravljate na leto 2020? V. M. Januarja nas že čaka veliko delo - letna inventu- ra, to se pravi popisovanje vsega blaga, ki ga imamo na zalogi, poleg tega pa že načrtujemo tudi novo, pomladansko sezono. Ko- nec januarja se bova ude- ležili sejma v Milanu, v začetku februarja pa tistega v Bologni. Tudi v Vicenzi je konec aprila pomemben se- jem, žal pa ga ne bova obi- skali, ker morava tedaj v trgovini že imeti na razpo- lago vse predmete in darila za Veliko noč in še posebno za obdobje prvih svetih obhajil. K sreči lahko veliko pred- metov naročiva tudi na spletnih trgovinah naših dobaviteljev, ki nas pravočasno obveščajo o vseh novostih in nam posredujejo no- ve kataloge s pomladnimi kolek- cijami. B. M. Za delovanje knjigarne je zelo pomembna prodaja ra- zličnih priložnostnih daril, albu- mov, kipcev, okvirjev za fotogra- fije, zato se trudiva, da nabaviva lepe, unikatne predmete, ki jih stranke drugje ne najdejo. Delo se je v zadnjih letih zelo povečalo tudi z vedno večjo ponudbo “bombonier”, saj stranke lahko pri nas nabavijo material, s kate- rim si jih same sestavijo ali pa jim jih mi ponudimo že izdelane. V. M. Pripravljamo se že na na- slednje šolsko leto, saj nam do- bavitelji že prinašajo nove kata- loge z zvezki, platnicami in dru- gimi šolskimi potrebščinami - do februarja moramo te predmete naročiti, da jih bomo imeli sep- tembra na razpolago. Kaj bi voščili svojim kupcem za Božič in novo leto? V. M. Najbolj pomembno je zdravje - brez tega človek ne mo- re ničesar, niti priti do naše knji- garne! B. M. Vsem svojim strankam voščimo blagoslovljene božične praznike in veliko lepega v no- vem letu 2020! Katja Ferletič Obvestila Učenci SCGV Emil Komel in društva Arsatelier bodo v petek, 20. decembra, ob 17.30 v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu izoblikovali dobrodelni koncert Dobrota je ljubezen, namenjen dekanijski Karitas. Kdor bi želel sodelovati pri nabirki, lahko prinese v Štandrež mleko z dolgoročno zapadlostjo, moko, konzerve, tuno in piškote (ne testenin in riža) ali pa na SCGV Komel, na Drevored 20. septembra 85 v Gorici do petka, 20. decembra, od 9. do 13. in od 15. do 19. uri. SPDG obvešča, da bodo 23. decembra (od 18. do 20. ure) ter 7. (od 18. do 20. ure) in 9. januarja (od 16. do 18. ure), na sedežu društva, Verdijev Korzo 51/int., vpisovali na tečaje alpskega smučanja. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja v soboto, 28. decembra, tradicionalno silvestrovanje z družabnim srečanjem v restavraciji Belvedere v Tricesimu (Videm). Vpisujejo do 19. decembra po tel. 0481- 884156, 328-6360744 (Andrej F.), 346-1206031 (Sonja K.), 0481- 882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja Š.). Prvi avtobus bo odpeljal ob 16.30 iz Gorice s trga Medaglie d'oro/Goriščka z običajnimi postanki pri vagi blizu pevmskega mosta, v Podgori pri telovadnici, v Štandrežu pri lekarni in na Pilošču. Drugi avtobus bo odpeljal ob 16.30 iz Doberdoba, s postanki na Poljanah, v Sovodnjah pri cerkvi in pri “Zlatki”, do Pilošča, od koder bosta oba nadaljevala pot v Tricesimo. Skupnost družin Sončnica vabi na DAN DRUŽINE, ki bo v nedeljo, 29. decembra 2019, v Štandrežu v organizacije SD Sončnica, dekanije Štandrež in Mladinskega doma. Ob10. uri bo sv. maša v cerkvi sv. Andreja ap. z blagoslovom družin; ob 11. uri v župnijski dvorani pričevanje Melite in Gregorja Čušina: Še vedno sva... (za otroke bodo poskrbeli animatorji); ob 13. uri kosilo (vsaka družina naj prinese kaj za na skupno mizo). V akciji Otroci otrokom tokrat prireditelji vabijo družine, naj prinesejo različno hrano z dolgim rokom trajanja, predvsem olje, sladkor, mleko in riž. Nabrano bodo podarili manj srečnim od nas. Javni razpis – 16. Priznanje Kazimir Humar: Zveza slovenske katoliške posvete, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica podeljujejo priznanje društvom in organizacijam ali posameznikom na osnovi utemeljitve predlagateljev in po presoji organizacij, ki priznanje podeljujejo. Predloge za priznanje zbira Zveza slovenske katoliške prosvete na podlagi javnega razpisa. Priznanje se praviloma podeli za ustvarjalne dosežke, za pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju. Priznanje lahko prejmejo tisti, ki delujejo v goriškem prostoru. Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra 2019 na naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete – 34170 Gorica-Gorizia, Drevored 20. septembra 85, s pripisom na ovojnici: “Predlog za priznanje”. “Male oglase” najdete na našem portalu www. noviglas. eu. Čestitke V soboto, 14. decembra 2019, je lep okrogel življenjski jubilej v krogu svojih ljubljenih domačih in znancev praznovala Zvonka Koršič. Da bi bila zdrava, zadovoljna in pogumna kot doslej in da bi uživala še veliko sončnih dni v Gradeški laguni, ji iz srca voščijo prijateljice in nekdanje kolegice telovadke v Močnikovem domu v Gorici s svojo vaditeljico Majo Leban. Draga Karin in Elija, ob začetku vajine skupne življenjske poti vama iz srca želimo polno sreče, zdravja in razumevanja. Naj vama bo življenjska pot obsijana z ljubeznijo in smehom. Člani SKPD F. B. Sedej Sožalje Prosvetno društvo Štandrež izreka globoko sožalje Ivanu ob tragični smrti drage mame Jožice Brisko. Pokojnico bomo ohranili v lepem in hvaležnem spominu, saj je bila več let vzorna pevka pri štandreškem mladinskem in odraslem zboru. Sodelovala je tudi pri dramski skupini. (od 20. 12. 2019 do 26. 12. 2019) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 20. decembra (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 21. decembra (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, terskem, rezijanskem in ziljskem narečju. Nedelja, 22. decembra, ponovitev oddaje Okno v Benečijo. Ponedeljek, 23. decembra (v studiu Ilaria Bergnach, Miha Kovic in Jakob Leopoli): Mihec in Jakec show. Torek, 24. decembra (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 25. decembra (v studiu Danilo Čotar): Izbor božičnih pesmi. Četrtek, 26. decembra (v studiu Andrej Bavcon): Četrtkov večer z glasbo - Zanimivosti, obvestila in humor. Sv. Miklavž je obiskal tudi vrtec Ringaraja Otroci so zbrali darila za potrebne vrstnike islim, da je otrokom najbolj priljubljen svetnik prav sv. Mi- klavž. Le malo ljudi pa ve, ka- tera zgodovinska osebnost se skriva za tem dobrotnikom. To je Nikolaj Myra, nekdanji škof iz današnjega Demreja v Turčiji, ki se je domnevno rodil med letoma 270 in 286 in je že od 6. stoletja ovit v legendo. Po izročilu naj bi pobožni mož razdelil svoje bogastvo med na- jrevnejše in še danes velja za svetnika in zavetnika mornar- jev, trgovcev, lekarnarjev, me- sarjev in krojačev. Celo romarji M in popotniki častijo sv. Nikola-ja kot svojega zavetnika. V le-gendi o svetem Nikolaju je še en zgodovinski lik, opat Niko- laj Sionski, škof v Pinori. Obe figuri sta se združili v izmišlje- no osebo. Legenda o svetem Nikolaju pravi, da se je neki re- vež zaradi pomanjkanja denar- ja odločil prodati svoje tri hčere. Ko je škof Nicholas to slišal, je ponoči vrgel skozi ok- no zlato v čevelj vsaki od teh deklet. Zato je danes v navadi, da obesimo čevlje ali nogavice pred kamin na predvečer praz- nika sv. Miklavža, to je 5. de- cembra. Legenda se ponavlja vsako leto, a otroci ne najdejo v čevljih zlata, ampak čokola- do, piškote, igrače ali druga da- rila. Tudi letos je sv. Miklavž obiskal razne vrtce na Goriškem in jih obdaril. Otroci so mu zapeli nekaj pesmic, izrazili želje, tudi zaplesali. V vrtcu Ringaraja v ulici Brolo so mu celo podarili risbice ter rabljena otroška zim- ska oblačila in igrače, ki so jih pridno prinašali v vrtec, tako da bi sv. Miklavž lahko obdaril tudi socialno ogrožene otroke. Zbiralna akcija je potekala za Humanitarno društvo KID iz Nove Gorice. Karlo Nanut Foto Kat Pevma / Srečanje ob božični pesmi V petek, 20. decembra, bo ob 19.30 v cerkvi v Pevmi srečanje ob božični pesmi, na katerem bodo nastopili krožek Citre za dušo in srce pri UNI3 Nova Gorica, zbor otroškega vrtca Pikapolonica iz Pevme, učenci OŠ J. Abram iz Pevme, cerkveni MePZ Pevma-Jazbine. Božično misel bo povedal g. Marijan Markežič; program bo povezovala Barbara Uršič. Štmaver / Betlehemska luč Solkanci bodo letos izročili betlehemsko lučko sosedom iz Pevme, Štmavra in z Oslavja ter vsem, ki si jo želijo, v soboto, 21. decembra, ob 17. uri na nekdanjem mejnem prehodu na solkanski strani (v ozadju kmetije Grad Štmaver). Kulturni program bodo oblikovali skavti ter Joško in Vili s harmoniko in kitaro. Sledilo bo družabno srečanje. Kratke Goriška19. decembre 20198 Gorica / Miklavževanje v Domu Franc Močnik Angelčki so tudi tokrat premagali hudičke! v. Miklavž je ob svojem godovnem dnevu imel polno dela. Obhodil je nešteto naših domov in kar nekaj dvoran, kjer so ga otroci lepo sprejeli z gledališkim pri- zorčkom ali petjem ter se ve- selili njegovih darov. Tako je obiskal tudi otroke, ki zahajajo v cerkev sv. Ivana v Gorici, kjer ima sedež Slovensko pastoral- no središče. Po praznični ne- deljski sv. maši, 8. decembra 2019, so se verniki preselili v bližnji Močnikov dom in ga do kraja napolnili. Tja so jih zvabili zelo mladi člani gleda- liške skupine O'Klapice, ki je kot podmladek O'Klape vzkli- la l. 2016 pod okriljem Skup- nosti družin Sončnica, da bi se udeležili njihovega mi- klavževanja. Tokratno je bilo že deseto po vrsti, kakor je S pred igrico v nagovoru poja-snila Katerina Ferletič, od vse-ga začetka duša in zagnana go- nilna sila te edine slovenske gledališke skupine v goriškem mestu. Ob tem lepem jubileju, pomembnem mejniku v uspešnem gledališkem delo- vanju, je v strnjenih besedah obudila gledališko pot O'Kla- pe, ki se je začela l. 2010, ko je skupina birmancev (letnik 1998), ki si je sama nadela ime O'Klapa, pripravila prvo mi- klavževanje. Na njem so prika- zali igrico Pokaži, kaj znaš. Na- to so si sledile druge kratke enodejanke, nekatere so večkrat ponovili, kot npr. Božič očka Martina ali Trije dobri možje in Ljubezen. Velik uspeh je l. 2011 doživela lut- kovna predstava Štirje fantje muzikantje, na besedilo Miro- slava Košute; ponovili so jo 27- krat! Leta 2016 pa so res prese- gli same sebe z izvedbo družinskega muzikla Obuti maček, Andreja Rozmana Ro- ze. Muzikal je doživel 22 po- novitev in prejel kar nekaj priznanj in nagrad. V režijske vode se je z njim drzno podala Sanja Vogrič, ki je sicer ob sebi imela pomoč Franka Žerjala. Žerjal je kot režiser spremljal že prve gledališke korake O'- Klape. Gledališkim navdušen- cem sta vselej pomagala žup- nik g. Marijan Markežič, tudi pri izdelavi in prevozu kulis, in tehnik luči in zvoka Niko Klanjšček. V letošnji sezoni O'Klapa pripravlja spet gleda- liško presenečenje: nov muzi- kal Lak za sanje. Ferletičeva je v nagovoru poudarila tudi to, da se mladi o'klapovci zelo ra- di zbirajo ob sobotah in nedel- jah v domu Franc Močnik in da so med njimi nastale trdne prijateljske vezi. Gledališka de- javnost jim omogoča razvijan- je talentov in zanimanj. Prav za letošnje deseto mi- klavževanje je član O'Klapice Matej Corsi napisal besedilo za igrico, ki nosi naslov Mi- klavžev trening. Matej je po- moč pri pisanju našel pri sestri Maji in prijatelju Amadeju Bandlju. Igrico so v vlogah hu- dičkov, Miklavževih an- gelčkov-spremljevalcev, ange- lov varuhov ter nadangela pa še otrok, ki pišejo sv. Miklavžu, pod režijskim vodstvom požrtvovalnih deklet Sanje Vo- grič, Katje Terčič, Kee Vogrič in Noemi Iacono, uprizorili sam avtor Matej Corsi, Amadej Bandelj, Nikolaj Iacono, Ga- briele Fusto, Ana Čavdek, Ma- nuel Leonzini, Benedetta Sa- badin, Natalia Sabadin, Matej Onesti, Maja Corsi, Lucija Ban- delj, Marta Čavdek, Giorgia Bonetti. Igrica ima močno in odlično razumljivo poučno poanto. Otroke, ki pišejo pi- semca Miklavžu z željo po knjigi, kotalkah, telovadnih copatah..., zavedejo hudički, ki jih prepričajo, da so boljši od zaželenega, tablet, DVD, IPhone x... Ko otroci prejmejo ta “peklenska” darila, se ne po- govarjajo več, samo buljijo v ekrane, se prerekajo..., dokler se po spodbudi angelov ne za- vejo, da so prijatelji mnogo boljši kot tiste potrošniške va- be... Nastopajoče, ki so jasno in glasno brez obotavljanja ali negotovosti podajali besedilo, je s prisrčnim ploskanjem na- gradila vsa dvorana. Zelo jih je pohvalil tudi sv. Miklavž, ki je še sam opozoril na to, da poleg vseh teh igric imajo zdaj otroci tudi telefončke nenehno v ro- kah. Svetoval jim je, naj jih večkrat odložijo in naj se raje gredo igrat z vrstniki. Starše pa je poučil, naj dajo dober zgled, saj so tudi oni prevečkrat od- visni od telefončkov... Belo- bradi dobrotnik je razdelil da- rila najprej vsem zaslužnim igralcem in drugim izobliko- valcem drobne, a pomenljive uprizoritve. Nato so prišli na vrsto vsi prisotni otroci, raz- deljeni na starostne skupine. Sv. Miklavž je k sebi poklical tudi vse, ki se v duhovniji sv. Ivana ukvarjajo in trudijo z otroki in mladimi, Ano, Ani, Katerino, Eriko in Nika, ter tu- di nje obdaril, potem ko so mu zapeli pesem o adventnih svečah. Tudi otroci so mu kaj zapeli, zmolili, večji so mu gladko povedali vse Božje za- povedi... Iva Koršič Ko se družina z drugimi družinami poveže izstopi iz doma svojega osame skrbí prijateljev vzame si na rame s tem reši se lastnega življenja teže Tako bogato vsi so obdarjeni ker vsak se drugemu odpira da vse hitreje misel nase odmira od katere zakleti smo in oslepljeni Vi pa nasvet nebeški ste sprejeli naj gremo z ljubeznijo si vsem naproti vse bolj zavzeti na tej svetli poti ker le na njej smo v duši srečni in veseli Zato predragocena vaša je naveza kot vzgled naj dolgo še deluje za isti smisel mnoge navdihuje in prek sorodnih src se dlje in dlje razteza Janez Povše Skupnost družin Sončnica - 20 let Kultura 19. decembra 2019 9 Pogovor / Devan Jagodic, ravnatelj SLORI-ja Trudimo se, da prenašamo spoznanja raziskovalnega dela v prakso a prehodu iz starega v novo leto navadno opravljamo obračune in si postavljamo nove cilje, ki jih nameravamo v prihodnjem letu uresničiti. To velja za ljudi, družine, organizacije in podjet- ja. Tokrat smo se pogovorili z ravnateljem Slovenskega razi- skovalnega inštituta, Devanom Jagodicem, ki z mnogimi razi- skavami vsakodnevno spremlja življenjski utrip naše narodne skupnosti. Slovenski raziskovalni inšti- tut deluje že 45 let. Ali so se njegove naloge in dejavnosti v času spreminjale? Osnovno poslanstvo SLORI-ja je vedno bilo pridobivanje znanja za analizo stanja in raz- voj slovenske narodne skupno- sti v Italiji v povezavi s širšim družbenim prostorom. Z razli- ko od univerzitetnih okolij SLORI ne podpira izključno ba- zičnih raziskav, ampak tudi ra- ziskave bolj aplikativnega značaja, ki ponujajo določene praktične rešitve. Raziskovalno delo, večkrat kombiniramo z drugimi dejavnostmi, prven- stveno na področju izo- braževanja, priprave učnega gradiva in jezikovnih storitev. Zadnja leta izvajamo čedalje več projektov ciljnega značaja, ki nam omogočajo, da smo se precej približali naši referenčni skupnosti, ki nas je v preteklosti včasih dojemala iz daljave. V preteklosti je SLORI delo- val tudi v Gorici, Beneški Slo- veniji in Kanalski dolini, da- nes pa le v Trstu. Ali ni to znak manjše neposredne po- vezave z navedenimi ob- močji? Naše raziskave imajo danes v večji meri kot v preteklosti deželno razsežnost. V vseh obravnavanih resorjih skušamo vedno upoštevati potrebe vseh treh pokrajin, v katerih živimo Slovenci. Takratni upravni od- bor SLORI-ja se je odločil stra- teško. Prednost je dal ohranitvi deželne razsežnosti raziskav in razvoju mlajšega strokovnega kadra z istočasno odpravo stroškov za najemnine treh se- dežev, vsak od katerih je imel svoj tajniški oddelek. Verjetno ni samoumevno, da neka narodna manjšina ima svoj raziskovalni inštitut. Ali z njim razpolagajo tudi dru- ge manjšine? Večina manjšin nima razisko- valnega inštituta, bolj razvite skupnosti pa ga imajo. Mislim, da gre za potencial, ki bi ga mo- rala naša narodna skupnost še bolje izkoristiti. Kako? Naša skupnost bi morala s po- močjo stroke in znanosti do- ločiti temelje, ki naj predstavlja- jo osnovo za načrtovanje raz- vojne vizije skupnosti. Zadnje čase skuša SLORI okrepiti stike s številnimi, ne nazadnje s po- litičnimi odločevalci, z name- nom, da bi v širšo zavest pro- drlo prepričanje, da mora stro- ka postati nosilni steber pri prevzemanju strateških odločitev. Žal se o strategijah v naši skupnosti večkrat ne pogo- varjamo. Posamezniki morda že imajo svojo razvojno vizijo, vendar kot inštitut precej po- grešamo celovit program za raz- voj skupnosti. Predvsem pri- N manjkuje pristop strateškeganačrtovanja. Večkrat se mi zdi,da improviziramo. Nedvomno se manjšinsko vodstvo veliko trudi pri iskanju ustreznih rešitev na številna odprta vprašanja, včasih pa ni nujno, da smo vsi specialisti za vse. Do- bro bi bilo, da bi vodstvo manjšine razpolagalo s širšo skupino nekakšnih “mini- strov”, ki bi bili podkovani na določenih strokovnih po- dročjih. Tu bi morda omenil, da deželni zaščitni zakon predvi- deva, da se kot skupnost lahko s svojimi referenti udeležujemo zasedanj raznih deželnih resor- skih komisij. Kar je meni zna- no, tega ne počenjamo. Mislim, da zaradi tega, ker nimamo ne- ke ustrezne organizacije, ki bi poskrbela za mrežo strokovnja- kov, ki bi lahko zastopali in za- govarjali interese manjšine v določenih telesih. Zdi se mi ve- lika škoda, da se ne poslužuje- mo te pravice, ki jo imamo. V Furlaniji Julijski krajini de- luje več raziskovalnih inšti- tutov. Kakšno mesto zaseda med njimi SLORI? Če izvzamemo obe univerzi, je naš inštitut precej primerljiv z ostalimi raziskovalnimi organi- zacijami zasebnega značaja. Ta- ko po velikosti kot po obsegu dela in po sredstvih, ki jih pre- jemamo. Glede na to, da z ne- katerimi od teh tudi tesno so- delujemo, si drznem reči, da smo dobro integrirani v deželni prostor. Večkrat beremo, da procesi globalizacije šibijo razne manjšinske skupnosti. Ali to velja vedno in povsod? Ni nujno. Rekel bi, da globali- zacija vodi v homogenizacijo načinov življenja in ima to značilnost, da zmanjšuje družbene in kulturno-jezikov- ne razdalje med različnimi skupnostmi, ki si delijo do- ločen prostor. To ugotavljamo tudi v našem kontekstu, kjer se nekdanje ostre ločnice med skupnostima polagoma rahlja- jo. V primerjavi s preteklostjo so danes medetnični stiki bi- stveno bolj intenzivni, kar vodi v širjenje mešanih, hibridnih ali večplastnih identitet. Te so sicer obstajale tudi v preteklo- sti, vendar danes postajajo vse bolj pomemben del našega družbenega tkiva. Dovolj je, da pogledamo populacijo šol s slo- venskim učnim jezikom, v ka- terih je razvidna čedalje večja jezikovna in nacionalna hete- rogenost. Naša skupnost se spreminja. Bistveno bolj fluid- na je in vsebuje različne oblike istovetenja. Kaj ugotavljate v raziskavah glede stikov med Slovenci v zamejstvu in matični državi? Ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo smo pričakovali, da bo prišlo do okrepitve teh odno- sov, do česar pa žal ni prišlo. Po pravici povedano, opažamo ne- ko postopno oddaljevanje. V osrednji Sloveniji je poudarjan- je zamejskega prostora vse manj prisotno. Po drugi strani pri ra- ziskovalnem spremljanju na- rodnostne istovetnosti mlajših generacij v našem kontekstu opažamo, da te zelo rade izpo- stavljajo svojo zamejsko pripad- nost. Kljub dejstvu, da meje ni več in da je potencialno veliko več manevrskega prostora za določeno kulturno izmenjavo. Res pa je, da veliko mladih iz zamejstva obiskuje slovenske univerze… Velja. Naša zadnja raziskava kaže, da se dobra polovica ma- turantov šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji odloči za vpis na univerzo v Sloveniji; največ jih študira v Ljubljani, precej pa tudi v Kopru in Izoli. Zanimivo je, da se za študij v Sloveniji odločajo v znatno večji meri dekleta. Na pojav nedvomno vpliva izbira študij- ske smeri, morda pa je to odvi- sno tudi od njihove večje samo- zavesti in želje po preizkušanju lastnih zmožnosti. Ali se da na osnovi obsto- ječih podatkov in poznavan- ja dinamik obmejnega pro- stora napovedati smer razvo- ja le-tega oz. slovenske skup- nosti, ki v njem živi? Na začetku leta sem se udeležil okrogle mize, na kateri so raz- pravljali o tem, kakšna bo naša skupnost čez 25 let. Upoštevati je treba več stvari, glede neka- terih nisem velik optimist. Če se omejim na demografijo, do- ločeni kazalci prikazujejo, da smo kot skupnost s številčnega vidika čedalje šibkejši. Upošte- vati je treba tudi pojave asimi- lacije, bega možganov, skrom- nega vključevanja mladih v slo- vensko organizirano skupnost itd. Vse to daje misliti, da bi bi- lo treba naš prihodnji razvoj smiselno načrtovati, česar pa ne delamo. Pustimo namreč, da se določeni procesi in težnje razvijejo spontano, samodejno in mimo nas. Strokovna litera- tura pa pravi, da so manjšine, katerim uspeva dolgoročno se ohraniti in razvijati, tiste, ki so znale svoj razvoj načrtovati, ga prijeti v roke, si postaviti do- ločene cilje, opredeliti načine, kako te doseči, oceniti učinko- vitost ukrepov, ki so si jih do- mislile, in na tej poti razvijati svojo politiko. Tega je žal pri nas malo. So sicer nekateri občasni tudi zelo učinkoviti in uspešni poizkusi. SLORI skuša te pristope uvajati v različnih projektih in okoljih, v katerih sodeluje. Opažamo pa, da ni ta pristop razširjen. Veliko se trudite, da bi z evropskim projektom EDU- KA seznanili šolsko popula- cijo z zgodovinskim razvo- jem in sodobnim položajem slovenske narodne skupnosti v Italiji. Kakšen je odziv itali- janske mladine? Pozitiven. Med našimi preda- vanji in razpravo naletimo tudi na precejšnje zanimanje ude- ležencev. Res pa je, da je med temi predhodno poznavanje naše skupnosti in večkulturne- ga značaja našega prostora zelo slabo. Večkrat med šolskim poukom teh tem sploh ne obravnavajo, tako da se z njimi skoraj prvič soočijo med samim predavanjem, ki ga mi ponuja- mo. Mislim, da je to področje temeljnega pomena in da bi bi- lo treba vanj vložiti veliko ener- gije, saj bi boljše poznavanje omenjenih tem lahko pomem- bno vplivalo na razvoj teh po- sameznikov. Če danes naletimo na vse možne površne in površinske razprave o teh te- mah na spletnih socialnih om- režjih, mislim, da je tudi zaradi tega, ker nekateri mladi skrom- no poznajo zgodovino našega prostora in različne skupnosti, ki v njem sobivajo. Manjšina bi morala biti eden nosilnih de- javnikov pri širjenju poznavan- ja in pozitivnega dojemanja je- zikovne in etnične raznolikosti v tem prostoru. Ali delo, ki ga opravlja SLO- RI, v zadovoljivi meri upošte- vamo znotraj naše narodne skupnosti? Situacija se izboljšuje. Če pomi- slim na naše vsakodnevne so- govornike, je odvisno od posa- meznika do posameznika. Kar ugotavljam, je morda dejstvo, da se vse manj ljudi ukvarja s splošnim položajem in proble- mi naše skupnosti. Čedalje več je pa naših sogovornikov, ki se ukvarjajo z nekim določenim sektorjem. To so v glavnem na- ročniki naših raziskav. Kdo vam pravzaprav te na- roča? Včasih sta to krovni organizaci- ji, predvsem pa druge organiza- cije primarnega pomena. Predvsem tiste, ki bi želele pre- veriti učinkovitost svojega de- lovanja, kar pomeni, da nas sprašujejo za ankete med na- ročniki, obiskovalci, uporabni- ki itd. Zelo smo ponosni na to, da nam zadnja leta Dežela FJK, v prvi vrsti odborništvo, ki je pristojno za manjšinske skup- nosti, naroča raziskave ali pa strokovno pomoč pri organiza- ciji občasnih deželnih konfe- renc o zaščiti slovenske manjšine. Zelo pomembno je za nas tudi pred nedavnim vzpostavljeno sodelovanje z no- vim deželnim Centralnim ura- dom za slovenski jezik. Sploh pa je naša raziskovalna dejav- nost zelo pozorna do sprem- ljanja stanja, razvojnih teženj in izzivov slovenskega šolstva v Italiji. SLORI se nasploh veliko ukvarja z izobraževanjem in jezikovnimi vprašanji… Tako je. Aprila letos je pri nas začela delovati Delov- na skupina za slovenski je- zik. Povpraševanje po teh storitvah strmo narašča, tako da se že ukvarjmo z izzivi novih kadrovskih potreb. Marsikdo se v našem okolju zelo zanima za slovenski jezik. Potreb je na tem področju precej. Vzpostavili smo širši pro- gram dela, ki predvideva različne dejavnosti. Poseb- no strokovno podporo pa nudimo tistim organizaci- jam, ki želijo izdelati neko svojo jezikovno politiko. Ponujamo celo vrsto stori- tev: jezikovno podporo slovenskim medijem, brezplačno lektoriranje krajših besedil, izo- braževalne programe za uslužbence v javni upravi, učitelje slovenščine na slo- venskih šolah, novinarje, radijske in televizijske urednike itd.. Manj pozornosti namenjate pa gospodarskim vprašan- jem… Res je, a to velja za preteklost. Pred časom smo v upravnem odboru odločili, da bomo raz- vili neko širšo raziskavo na go- spodarskem področju, saj tega kar precej let nismo preučevali. V sodelovanju s Skladom Libe- ro in Zora Polojaz smo razvili raziskovalni projekt o stanju in perspektivah slovenskega go- spodarstva v Italiji. Pred krat- kim smo na Opčinah predsta- vili anketo, ki je preverila stanje slovenskih podjetij na Tržaškem in Goriškem. Pri delu sta nam bila v pomoč Sloven- sko deželno gospodarsko združenje in Kmečka zveza. Kaj izhaja iz te ankete? Predvsem velika raznolikost podjetij, ki so si med sabo zelo različna (glede na področje, ob- seg delovanja, število zaposle- nih, kadrovsko politiko, izo- brazbo) in tudi določena ma- jhnost. Ta je dejansko značilna za celoten prostor Furlanije Ju- lijske krajine. Po drugi strani je marsikatero anketirano podjet- je močno zasidrano v sloven- skem družbenem okolju, kar se da na primer sklepati od zapo- slovanja osebja z znanjem slo- venskega jezika ter široke pod- pore slovenskim organizacijam in društvom. Kako ocenjujete odnose med furlansko in slovensko na- rodno skupnostjo? Mislim, da so precej šibki, ker ne ugotavljam nekih večjih po- vezovanj, sodelovanj in skup- nih nastopov, kar je pravzaprav velika škoda. Ker sta si skupno- sti med sabo precej različni, je včasih verjetno težko najti skupne točke. Ugotavljam tudi, da je zaznavanje konkurence med skupnostima včasih večja od iskanja skupnih interesov. V zvezi s tem lahko povem po- zitivno izkušnjo našega inštitu- ta, ki že vrsto let zgledno sode- luje s Furlanskim filološkim društvom. To sodelovanje je po eni strani načelnega, po drugi pa zelo pragmatičnega značaja. Povsod tam, kjer skupaj nasto- pamo, smo močnejši in prodor- nejši, kot če bi sami nastopali. Naša narodna skupnost je dolgo časa o sebi pravila, da je most med slovenskim, ju- goslovanskim in italijanskim svetom. Kaj pa danes? Če želimo Slovenci v Italiji pri- dobiti vlogo protagonistov v obmejnem prostoru, moramo nujno ciljati na obuditev naše posredniško-posvetovalne vlo- ge med dvema različnima kon- tekstoma, ki smo jo podedovali še iz časa Jugoslavije. Morali bi ovrednotiti svojo vlogo mostu med slovanskim in romanskim svetom, ki nam nekako narav- no pripada, saj smo tisti, ki naj- bolje poznamo in obvladamo oba konteksta. Zdi se mi, da se pa s tem premalo ukvarjamo. Žal ugotavljam, da se oba kon- teksta že zelo dobro premikata tudi brez in torej mimo naše skupnosti. V primerjavi s preteklostjo naša narodna skupnost da- nes precej manj izpostavlja vprašanja ozemlja. SLORI je pred več leti izdal pomenlji- vo raziskavo urbanista Igorja Jogana z naslovom Territorio e etnia. Ali lahko manjšina, kot je naša, ne daje poudarka ozemlju? Mislim, da manjšina mora iz- postavljati vprašanja ozemlja. Določeni interesni krogi, deni- mo Kmečka zveza, močno doživljajo vse z ozemljem pove- zane problematike, ki so po- membne in aktualne. Mi na- sploh najlažje delamo, če nam kdo določeno raziskavo naroči. Za nas je na primer optimalno, ko zbiramo podatke po na- ročilu dežele ali kake druge jav- ne oz. zasebne ustanove. SLORI se navadno odloča za klasične oblike predstavitev raziskovalnih rezultatov, ki predvidevajo organizacijo posvetov ali predavanj. Ali ne menite, da bi bilo koristno, če bi raziskovalci inštituta v večji meri po medijih sez- nanjali našo javnost s stro- kovnimi mnenji? Večkrat samokritično ugota- vljam, da se premalo vključuje- mo v kulturno in medijsko raz- pravo o aktualnih vprašanjih Slovencev v Italiji, ker nam včasih za to dejansko zmanjku- je časa. Če upoštevamo dejstvo, da je tovrstna strokovna razpra- va v tem zgodovinskem trenut- ku precej šibka, bi jo pravzaprav morali spodbujati tako novinar- ji kot raziskovalci. Res je, da se odločamo za klasične predsta- vitvene oblike, skušamo si pa tudi delno pomagati z novimi tehnologijami. Novice redno pošiljamo tako medijem kot po- sameznikom, poročila o razi- skavah in drugih projektih pa so po večini prosto dostopna na naši spletni strani. Trudimo se torej, da prenašamo rezultate in spoznanja raziskovalnega dela v prakso. Bi se torej želeli pogosteje po- javljati v medijih? Seveda. Ne moremo sicer biti specialisti za čisto vsako vprašanje, vendar imamo v svo- jem delokrogu širši spekter zu- nanjih sodelavcev, ki nas lahko zastopajo v določenih tribunah in forumih. Matej Caharija Kultura19. decembra 201910 S 6. strani / Pogovor: David Bandelj “Moji najboljši mentorji ...” Po poklicu si profesor. Kaj ti po- meni imeti “v rokah” mlade, njihovo rast? Je tvoj pristop do njih v šolskih učilnicah ali v so- bi za pevske vaje podoben? Gotovo je pri delu v zboru nekoli- ko drugače. V šoli se dijaki po pe- tih letih poslovijo in gredo svojo pot, v tem času jim moraš dati pri- merna orodja, da bodo nato v svo- jih življenjskih izbirah dosledni in kompetentni. Pri zboru delaš v glavnem z istimi pevci, ki rastejo s tabo, in pozorno lahko slediš nji- hovemu pevskemu in človeškemu razvoju. Moj pristop je pa enak, kar se tiče odnosa do njih. Zame so vsi ljudje, ki so vredni moje po- zornosti in pristnosti. Sem to, kar sem, v svojih prednostih in slabo- stih. Taki so lahko tudi oni. In v tem lahko zgradimo nekaj velike- ga skupaj. Zaupanje je bistven po- goj. In še občutek, da so sprejeti v tem, kar so, in da prav v tem, kar so, lahko dosežejo svoje cilje in iz- polnjujejo svoja hrepenenja. Kakšne so po tvojem bistvene razlike med mladinskim in odraslim zborom? Za dirigenta jih ni. Vedno mora biti bolj trmast od lastnih pevcev. Drugače pa so ogromne razlike ne le med mladinskim in odraslim zborom, ampak celo med tem, če je zbor moški, mešani ali ženski, pravzprav je razlika že v psiholo- giji posameznega glasu, najsibo sopran, alt, tenor ali bas. To niso le barve in razponi, ampak so to dejanske psihofizične entitete, kar je za dirigenta poseben sociološki in psihološki izziv. Morda največji … Opažam, da je zborovsko petje v občem razmišljanju ljudi še zelo spolno zaznamovana vloga, kjer je ženski delež neverjetno v pred- nosti. V tem ni nič slabega, pro- blem je, da je zelo malo fantkov, ki pristopajo v otroške zbore, kar pa gotovo ni v redu. Za fante pred- stavlja poseben izziv, ker so bolj nagnjeni k dinamičnosti kot de- kleta, naša tradicionalna - tudi šol- ska - vzgoja pa ima rada “pridne, mirne in ubogljive” otroke. Sam sem mnenja, da je čar vzgoje prav v upoštevanju edinstvenosti vsa- kega človeka, tudi ko je otrok. So otroci, ki imajo zelo razvito samo- spoštovanje in iščejo izzive, ko jih postavljajo vzgojiteljem, naš pri- stop do njih pa jim mora biti možnost rasti. Pri fantih vidim npr. večjo ambicioznost, ki je včasih brezglava, pri dekletih večjo marljivost in previdnost. La- ni smo v okviru piramide eksperi- mentirali deško-fantovski zbor, ki je zelo uporabna zadeva, kajti predvsem mlajši fantje so naen- krat spoznali, kaj jih bo čakalo, ko bodo zrasli, ko so za sabo zaslišali basovske in tenorske frekvence in harmonije. To jim je odprlo nov svet in posebnost zborovskega zvoka fantov od 8. do 20. leta je morda eden od izzivov prihodno- sti, tudi zaradi kritičnega obdobja mutacije, ki pa ni nikakršen bav- bav, ampak le poseben trenutek v življenju fanta, ki mu gre dati po- sebno pozornost. To moč fantov- skega petja smo zgodovinsko že nekoliko pozabili. Daleč od tega, da bi želel renesanso, neko novo ovrednotenje pa bi bilo lepa spod- buda. Skratka: več fantov v zbore! Med drugim si tudi organist. Vsako nedeljo pri sv. Ivanu pre- senečaš tudi s svojimi “impro- vizacijami” … K orglam sem sedel kot čist sa- mouk, ker so me od nekdaj prite- govale kot instrument neštetih možnosti. Praktično združujejo ves orkester barv in efektov. Kot li- turgični instrument pa lahko oplemenitijo obred in pomagajo dvigniti človekovo notranjost do višin, po katerih hrepeni. Glasba je najčistejša oblika umetnosti, ki v svoji eterični obliki dviga člove- ka do neslutenih duhovnih raz- sežnosti. Ob poslušanju Bacha je natančno videti, kdaj je v svojih partiturah pustil, da skoznje spre- govori Bog. Orgelska improvizaci- ja je tisti moment, ko je glasbenik lahko s svojo umetnostjo povezo- valni člen med tem, kar se dogaja na oltarju, in občutji vernikov v klopeh. Dogaja se v več momen- tih, pred mašo, ko skušaš ob glasbi zbrati in pripraviti ljudi k dogajan- ju, med mašo, v trenutkih, ko je to potrebno, da omogočiš lažje so- delovanje, ob spoštovanju tudi li- turgične tišine, in po maši, ko lah- ko glasbeno zajameš sporočilnost liturgije. Ob tem je seveda sproščena moja fantazija in je im- proviziranje čudovit moment, po- sebno po maši, ko nisi vezan na časovno limito, ko svoje misli pre- liješ v glasbo, ki nikdar ne bo več ista, saj je trenutek enkraten, ne- ponovljiv, edinstven in se ne po- vrne nikoli več. Kot naše življen- je. Kaj pa David Bandelj kot skla- datelj? Ne rečem, da ni bilo poskusov v tej smeri. Redke, zelo redke stvari so tudi uspele in smo jih izvedli, ampak to je tako neznatno, da niti ni omembe vredno. Da bi se imel za skladatelja, pa... Pravzprav … no, ja, enkrat na leto pa res. Ta- krat, ko skladam drva za zimo... DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (92) Škof Anton Mahnič in Gabriele D'Annunzio (12) V ustavi D’Annunzijeve države (napisal jo je socialistični poslanec in legionar Alceste de Ambris) najdemo veliko norm, ki se bolj ali manj neposredno sklicujejo na revolucionar- ni sindikalizem, kar je povzročilo določeno zanimanje celo s strani najbolj znanega itali- janskega komunista (albanskega rodu) Anto- nia Gramscija, ki je ostro kritiziral predsed- nika italijanske vlade Giolittija in branil D’Annunzijeve legionarje, ko jih je decembra 1920 - pod prisilo mednarodne skupnosti in zaradi bojazni jugoslovanske vojaške inter- vencije - napadla redna italijanska vojska. Čeprav na začetku Gramsci ni podpiral reške- ga vojaškega pohoda, je potem branil legio- narje, češ da sploh ni šlo za tolpo banditov. Gre tukaj dodati, da je D’Annunzio načrtoval prevzem oblasti v Italiji z državnim udarom, kar je zelo fasciniralo revolucionarje vseh barv - seveda tudi, ali morda predvsem, le- vičarje (medtem ko so se nekateri desničarji, menda celo Mussolini, bali D’Annunzijeve konkurence). Reški avtonomist Riccardo Zanella - tudi on nekdanji legionar - je po propadu D’Annun- zijeve države prevzel oblast v mestu, s po- močjo socialistov. Trajalo je do 3. marca 1922, ko so nacionalisti prevzeli oblast z na- siljem in s pomočjo fašistov, ki jih vodil Fran- cesco Giunta, kasnejši tajnik fašistične stran- ke, podtajnik pri predsedstvu vlade in posla- nec, “Conte di Fiume”, ki ga Slovenci dobro poznamo, saj je leta 1920 vodil fašistične tol- pe, ki so požgale tržaški Narodni dom. Že leta 1923 je redna italijanska vojska, pod pretvezo, da želi jamčiti javni red, prevzela oblast na Reki. Leto kasneje je Italija anektirala mesto, ki ga je potem šele leta 1945 osvobodila Ju- goslovanska armada (več sreče je imel Mah- ničev otok Krk, ki je že po Rapalski pogodbi pripadal Kraljevini Srbov, Hrvatov in Sloven- cev, čeprav tudi Krk je po letu 1941 poznal ponovno, prav tako neusmiljeno in brutalno italijansko okupacijo, nato pa še nemško). Da se je nekaj hudega pripravljalo na relaciji le- vica-desnica in da so bile prej omenjene be- sede škofa Mahniča o “socialno-politični re- voluciji” še kako preroške, priča tudi po- ročanje časopisa Slovenec z dne 25. aprila 1920, torej v trenutku, ko je potekala D’An- nunzijeva pustolovščina na Reki: “Slovenski komunisti imajo tesne zveze s slovenskimi komunisti v zasedenem ozemlju in s komu- nisti v Italiji. Vemo, da so se mudili razni vod- je zadnje mesece v Trstu in Milanu. Sklenili so, da vpostavijo v Italiji z revolucijo sovjet- sko republiko, v Jugoslaviji se izvrši preobrat, po katerem bi priklopili celo Slovenijo sov- jetski republiki Italiji. Vse okoliščine sedan- jega štrajka in razni pojavi v posameznih kra- jih dokazujejo zločinske namene vodilnih ko- munističnih krogov, katere so naperili proti mladi Jugoslaviji kot plačani agenti najhujših naših državnih sovražnikov Nemcev, Mažarov in Lahov”. Ozračje je bilo še posebej naelektreno zaradi volilne kampanje za ko- roški plebiscit, ki je določal mejo med Kral- jevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Repu- bliko Avstrijo. Italijani so povsem odkrito na- vijali za nemško-avstrijsko stran (“Iz raznih občin prihajajo poročila, da italijanski častni- ki kot nadzorniki kažejo simpatije za Nem- ce”, je poročal Slovenec 10. oktobra 1920), sam general Rudolf Maister pa ni užival po- sebnih simpatij med ponemčenimi Slovenci in med “internacionalno” usmerjenimi do- mačini. Čeprav moramo dopuščati možnost, da v teh člankih gre vsaj delno za ostro poli- tično konfrontacijo med nasprotnima poli- tičnima taboroma - z vsem posledičnim pre- tiravanjem - ne smemo niti pozabiti, da so se podobne grozovite in navidezno “atipične” povezave pojavile tudi tik pred začetkom dru- ge svetovne vojne, in to na zelo konkreten način, s paktom Ribbentrop-Molotov in s skupnim nacistično-sovjetskim napadom na Poljsko in na Baltske države, nedolžne in ju- naške žrtve dveh sodelujočih totalitarizmov. Spomiska plošča in portret škofa Mahniča v notranjosti cerkve sv. Danijela v Štanjelu. Na plošči najdemo zelo pomenljiv napis: “Kjer je resnica, tam je končna zmaga, tako gotovo, kot je Bog v nebesih”. 3. marca 1922 so nacionalisti prevzeli oblast z nasiljem in s pomočjo fašistov, ki jih je vodil Francesco Giunta, kasnejši tajnik fašistične stranke, podtajnik pri predsedstvu vlade in poslanec, ki ga Slovenci dobro poznamo, saj je leta 1920 vodil fašistične tolpe, ki so požgale tržaški Narodni dom. Na sliki: Francesco Giunta v ospredju s klobukom v rokah, skrajno levo s klobukom na glavi Benito Mussolini (vir slike: Istituto Luce). Sin Francesca Giunte, Alessandro, se je kasneje poročil z vnukinjo Benita Mussolinija. Francesco Giunta (skrajno levo). Z mornarniškim klobukom: levo Benito Mussolini, desno italijanski izumitelj in elektroinženir Guglielmo Marconi, znan tudi kot podpornik fašizma in prijatelj D’Annunzija (vir slike: Istituto Luce). Socialistični poslanec in legionar Alceste de Ambris, pisec ustave D’Annunzijeve države. V tej ustavi najdemo veliko norm, ki se bolj ali manj neposredno sklicujejo na revolucionarni sindikalizem, kar je povzročilo določeno zanimanje celo s strani najbolj znanega italijanskega komunista, Antonia Gramscija. Znani italijanski komunist Antonio Gramsci je ostro kritiziral predsednika italijanske vlade Giolittija in branil D’Annunzijeve legionarje, ko jih je decembra 1920 - pod prisilo mednarodne skupnosti in zaradi bojazni jugoslovanske vojaške intervencije - napadla redna italijanska vojska. Čeprav na začetku Gramsci ni podpiral reškega vojaškega pohoda, je potem branil legionarje, češ da sploh ni šlo za tolpo banditov. Dimitri Tabaj Koledar Goriške Mohorjeve družbe za leto 2020 Zajetna publikacija z zelo zanivimi zapisi a policah imate nov Koledar 2020, publikaci- jo, ki jo Goriška Mohorje- va družba že 95 let izdaja in prinaša v hiše sloven- skih bralcev. Letošnjo iz- dajo, katere urednica je Erika Jazbar, so v minulih tednih predstavili v Gori- ci, Trstu in Ljubljani. Kot so na predstavitvah pou- darili uredniki, obsega le- tošnji Koledarkar 350 stra- ni. V njem je več kot 60 člankov, ki jih je napisalo približno 60 avtorjev brez prejema honorarja, kar še enkrat potrjuje, kako ta publikacija že od vsega začetka sloni na prostovol- jnem delu. Letošnji zbornik gradi na tradiciji, ki se vije skozi eno stoletje, z avtorji, vsebinami in pristopi, ki so vedno zaznamovali Koledar, in mu dodaja ne- kaj tematik in poudarkov, ki so za nekatere ver- jetno manj znani in v širšem slovenskem prosto- ru tudi manj priljubljeni, kot npr. problematike družbenega gospodarstva, nadgradnja nekaterih definicij naše polpretekle zgodovine, politične analize ipd. Preidimo na vsebine. Letos se zbornik spominja na pomemben dogodek, ki se je globoko zarezal v naš širši slovenski prostor, in sicer na koroški plebiscit. Za strokovni članek je poskrbel sloven- ski zgodovinar dr. Stane Granda, ki je v svojem zapisu zaobjel obe obletnici, tako 100-letnico Ko- roškega plebiscita kot Rapalske pogodbe. Nasled- nje leto pa bomo obeležili še eno zelo pomem- bno 100-letnico za našo narodno skupnost, in sicer požig Narodnega doma, o kateri je prispeval zelo zanimiv zapis Ivo Jevnikar. Vsebinski sklopi v Koledarju so vsekakor ostali nespremenjeni. Tako imamo prispevke o cerkve- nih in verskih vprašanjih, za katere sta letos po- skrbela vikar za slovenske vernike v goriški nadško- fiji Karel Bolčina s pri- spevkom Izzivi goriške Cerkve in vikar za Sloven- ce v Trstu Tone Bedenčič z zapisom Slovenski ver- niki na Tržaškem. V tem sklopu imamo še zapis o težkem življenju, ki ga ima Papež Frančišek, ki je od vsega začetka žrtev hudih nasprotovanj in kritik, ter prispevek o Cer- kvi in mladih in kako sto- piti do ljudi. Sledi sklop o politiki in manjšinski te- matiki, kjer je govor o vedno perečih temah, kot so naša politika, evropska politika, dvojezične table na Videmskem, Slovenci na avstrijskem Štajerskem, višja srednja šola in nova matura. V ta sklop je urednica zavestno vključila tudi našo zborovsko dejavnost, ker je to vsebina, ki nima samo kulturne in prosvetne vrednosti, ampak je vedno imela za našo narod- no skupnost širši družbeni pomen. Zanimivi so zelo aktualni zapisi o neskončni zgodbi družbenega gospodarstva in njegova sumljiva prepletanja v sedanjosti ter o okoljski tematiki, ko se avtorja sprašujeta, kdaj bomo končali vojno z naravo, in opazujeta podnebne spremembe in rekordne temperature prav na Go- riškem. Tudi letos so zgodovinske teme zelo dobro zasto- pane, imamo zapise o žalostni zgodbi povojnih grobišč na Primorskem, TIGR-u, Čedajskem ka- pitlju, Kobaridu in “češkem Prešernu” (Karel Hy- nek Macha). Letos je prisoten kar zajeten sklop o naši kulturni dediščini in sklop o naših osebnostih in dogod- kih. / str. 20 MČ N BODI ČLOVEK!, LETNIK 9, ŠT. 3 PRILOGA TEDNIKA NOVI GLAS LETNIK XXIII., ŠT. 49 (1159) / TRST, GORICA ČETRTEK, 19. DECEMBRA 2019 Stražar pravi: “Prišlo bo jutro, četudi je noč!” (Iz 21,12) BODI ČLOVEK! Na breg valov japonskega življenja nov zlati glas nocoj bo zadonel: iz večno novih viž, ki jih ne jenja veselje, da se Bog je razodel! Iz nič je ljubi Bog cel svet ustvaril, celo meglenosvilno pot v Nebo. In Svojega nam Sina je podaril: izbral je Zanj človeško Mamico! Ne bomo spet začeli Ga ljubiti, Ki ljubi nas, saj ves Ljubezen je! Morda le v ovčjo kožo smo oviti - ne moti Ga, če nas drhti srce. Pojdimo k Detecu na hlevski slami: vesel nas bo, čeprav kot Dete spi... Mar ni prav vsak še dete v svoji mami? Pojdimo še k Njegovi Mamici! Vladimir Kos NOCOJ.Pomen Božiča za človeštvo Zakaj je učlovečenje Boga tako pomembno časih, ko spremljamo namesto adventnega časa le še neko obdobje zabave v decembru, ki ga navadno imenujejo “veseli december”, je dobro premišljevati o vsebini božičnega praznika. Pomaga nam ameriški katoliški raziskovalec in pisec, ki je sicer kratek čas tudi učil na katoliški univerzi, a le dokler ni nastopil zoper splav, to pa je precej znani dr. E. Michael Jones. “Pomen Božiča je najprej v tem, da Bog ni zapustil človeštva”. Pravi nam, naj beremo Homerja, da bi razumeli zadeve: “Homer govori ne samo o tem, da se ti ljudje vseskozi bojujejo, temveč tudi o tem, da samo o tem govorijo. Zato je 'logos', razum in govor, postala zelo pomembna tematika za Grke. Oni so iznajditelji filozofije in iznajditelji praktično prvega razumevanja Boga kot Logosa, kot “Uma”, kot Stvarnika vesoljstva. To naredijo na način, ki na tej točki še ni bil preveč jasen. Ko sta dva od največjih mislecev, Platon in Aristotel, predlagala tovrstno miselnost, so se Grki le-tej uprli in jo zavrgli, kar nam sporoča že usmrtitev Sokrata. Na tej točki vidimo, zakaj je bil potreben človeštvu odrešenik. Zaradi tega, ker ljudje vedno stvari zamočijo. Si lahko zamislimo, da so umorili Sokrata, enega od največjih V mislecev? In vendar so to storili.Ena od največjih civilizacij, ki jeproizvedla tri od največjih mislecev, je umorila možakarja. Zato človeštvo potrebuje odrešenika, ker tu vidimo tragedijo človeške zgodovine. Tako se kakih tristo let kasneje zgodi nekaj, o čemer Grki niso niti vedeli, v Betlehemu se rodi majhno dete. Nihče tega ni vedel, pa vendarle se je prav od tam razvila cvetoča civilizacija, ki je Evropa s svojimi kolonijami, kar so tudi ZDA, ta civilizacija pa traja že več kot dva tisoč let, kljub vsem trudom in naporom, da bi jo ljudje uničili, kar je trud, da bi uničili sami sebe”. Poganske korenine? Dandanes mnogi govorijo o po- ganskih vplivih na krščanstvo, sploh v povezavi z Božičem. Jo- nes pravi, da je gotovo največji poganski vpliv prevzetje grške in latinske kulture: “Krščanstvo je prevzelo grščino in latinščino, ne govori recimo “krščansko”, temveč grško in latinsko. To, da je krščanstvo prevzelo grščino, je imelo globok vpliv na človeško zgodovino. Govorimo namreč o 'Logosu', o razumu, Bog je Lo- gos. To je tretji stavek Janezovega Prologa, da je namreč Logos Bog... Jezus Kristus je učlovečeni Logos. Nihče, niti Arijci niti Grki si tega niso mogli predstavljati niti v svojih najbolj divjih san- jah. Judje so sicer res pričakovali Mesija, vendar pa druga ljudstva te zadeve nikakor niso mogli ra- zumeti. Ko je sv. Pavel, recimo, šel v Grčijo in je govoril na Areo- pagu, so si morali misliti, da je nor. Zato so mu dejali, da bodo z njim govorili kdaj drugič. Čudno se jim je namreč zdelo, da je Bog umrl, ko pa Bog ne more umreti. Razumem, kaj so hoteli reči, kajti Bog zares ne more umreti. Zato Grki tam Pavla niso hoteli po- slušati, ker je to bila tako nova miselnost, ki je zasenčila vse ostalo, kar je bilo prej. Sveti Janez je zato, ko je enkrat govoril grško (kar pomeni, da je vstopil v to miselnost, to kulturo, op. A. V.), sklenil, da napiše evangelij zares v grščini, a na način, da vse po- pelje na višjo raven, to se je zgo- dilo z Božičem”. Vidimo torej, zakaj ljudje poslušamo vsak Božič ta uvod v Janezov evangelij – v njem je namreč ves naš smi- sel. Sprememba paradigme Upokojena italijanska kirurginja, ki je zdaj postala precej znana pi- sateljica fantazijskega žanra, Sil- vana De Mari, nam lepo poja- snjuje, kako se je s krščanstvom spremenila človeška logika. Pra- vi, da se je spremenila človeška etika zato, ker se je spremenila najprej človeška epika. Če se vrnemo k prej omenjenemu Ho- merju, zares vidimo, kako se je spremenila paradigma, kakor se temu pravi. V Iliadi je žena z de- tetom zavržena – dete je vrženo čez obzidje, ženo pa si močnejši pač vzame kot sužnjo, vendar ne v smislu, da bi mu kuhala in ri- bala pod, temveč praktično kot seks-lutko, če tako rečemo. Ne moremo torej resnično govoriti ne o spoštovanju ženske niti o spoštovanju človeškega deteta. V krščanstvu pa osrednje mesto prevzame prav žena z detetom in spoštovanje do le-te. Spet nam torej apostol Janez spregovori, to- krat najdemo zapis v knjigi Razo- detja, o tem, kako sile zla pravza- prav delujejo proti temelju prave človeške civilizacije, če kot temelj le-te vzamemo ženo z detetom. Na tem temelju se zgradi krščan- ska civilizacija, potem pa pride do upora prav temu temelju naše civilizacije. Človeštvo namreč ponovno zavrača spoštovanje do žene z njenim zarodom. Ure- sničujejo se, znova in znova, be- sede iz prve Mojzesove knjige, o sovraštvu do žene in njenega za- roda. Če človeštvo ne sprejema učlovečene Božje logike, ki je Kri- stus, potem služi tistemu, ki za- vrača ženo z njenim zarodom, ne zavedajoč se, da si tako žaga samo sebi vejo, na kateri stoji. Kulturne vojne Prej omenjeni dr. Jones je tako sčasoma prišel do precej logične- ga spoznanja, da smo spet v času, ko je človeštvo obsedeno z voj- skovanjem, le da se danes večina človeštva vojnih časov, v katerih smo, sploh ne zaveda. Svojo revi- jo Fidelity je zato sčasoma spre- menil v revijo Culture Wars, vi- dimo, da si je besedo izposodil na našem prostoru, saj je bil “kulturni boj” precej znana zade- va v 19. stoletju, nato pa je vse preraslo, s pogubnimi posledica- mi, na vse tisto, kar se je zgodilo v 20. stoletju, kar pa se rado po- zabi tudi na “drugi strani”. Skrat- ka, človeštvo bije zdaj drugačne boje, ki so kulturne narave, ved- no pa gre prav za spopad med Bogom in njegovo logiko ter nje- govim sovražnikom, ki je tudi so- vražnik človeštva, in njegovo mi- selnostjo. V svojem Prologu nam zato sv. Janez na kratko pove ti- sto, kar najdemo praktično skozi ves Evangelij (kar pomeni celot- na Nova zaveza), ko smo pova- bljeni k temu, da se spreobrne- mo in prevzamemo povsem dru- go miselnost. Ko Janez pravi, da se je ta večni Um učlovečil, nam sporoča, da je to nekaj, kar je za človeštvo mogoče in za kar se splača potruditi. V istem besedi- lu pa nam tudi sporoča, da je to težak boj, ker sile teme te iste lo- gike ne sprejemajo in delajo vse, da bi se ji odpovedalo tudi človeštvo. Tako bi se namreč odpovedalo sami svoji istovet- nosti oz. identiteti. Andrej Vončina Bodi človek!19. decembra 201912 dventni in božični čas vabita, da se srečamo s seboj in se pri- bližamo Kristusu, ki se bliža, v betlehemskem hlevu. Iz najdaljše teme prihaja želja po resnični svetlobi, ki ne bo zašla. Zato nam Cerkev predlaga pot adventnega pričakovanja. Toda v da- našnji družbi je to pričakovanje zelo za- megljeno in oteženo. Potrošniška civi- lizacija je iz adventa in Božiča odpravila tistega, ki ga pričakujemo in je prišel. Namesto tega pa so lučke, prireditve in sejmi. Potopljeni v minljivo in praznino V ospredju decembrskega zanimanja ljudi so minljive dobrine in površin- skost. Za mnoge je Bog mrtev ali nepo- memben. Njegovo mesto so zavzeli de- nar, dobiček in užitek. Življenje se odvija v hitrici, ki ne izpolni notran- jih hrepenenj in pušča za sabo praz- nino. Iščejo darila za svoje najdražje in se zabavajo. Le redki stopijo v svet duhovnosti in resnično pričakovanje Odrešenika. Tudi kristjani padamo v to pozunanjeno kulturo veselega de- cembra in premalo naredimo, da bi se v njem srečali z Jezusom, ki priha- ja. Praznik ima smisel, če nas vodi h koreninam človeškosti in nas pove- zuje z ljudmi. Zato je čas adventa pri- ložnost za letno osebno inventuro, molitev in medsebojne odnose, zla- sti za ustvarjanje stikov z ubogimi. V adventu nam prihaja naproti Ma- rija, ki je z odgovorom polnim vere sprejela povabilo za Božje materin- stvo. Še posebno v molitvi smo zazrti v njeno ljubeče pričakovanje rojstva Jezusa, ki ga je nosila pod svojim srcem. Marija nas želi tudi danes pri- vesti k Jezusu, ki se je rodil za nas, da bi nas osvobodil in odrešil. Povablje- ni smo, da v tem času obudimo pri- stno krščansko pričakovanje in se že vnaprej veselimo tega, kar bo prišlo in je že navzoče v Jezusovem daru. On nas osvobaja od različnih ujetosti in strahov in nam prinaša moč za pri- stno življenje. Zato naj bi se v tem času umaknili stran od površinskega življenja, od privlačnosti puhlih re- klam in svetlobe ter se stvarno srečali z Gospodom, ki prihaja. Adventno in božično srečanje ima svoje mesto zla- sti v družini. V njenem zavetju in to- plini moremo odpreti svoje notranje bogastvo in se veseliti daru življenja, da je med nami Gospod in nas preveva njegov Duh. Potrošniška praznina in nasilje hočeta izropati prav družino, vlečeta otroke in odrasle, da nastopajo na prireditvah in zapravljajo svoj mir ter družinsko toplino. Težko je pričakovati Začudeni moremo ugotoviti, da v da- našnji družbi težko najdemo pristno pričakovanje. Okrog nas je kultura ta- kojšnje zadovoljitve vsake želje in po- trebe. Če ni izpolnjeno takoj, na gumb, so ljudje že živčni in vzamejo v roke te- lefon ali si prižgejo cigareto, da bi se po- mirili. Pri mnogih je pričakovanje teža, ki je ne znajo prenesti. Zakaj sploh čakati, ko ni nič od tega, samo muka in izgubljeni čas? Bojijo se, da bi čakanje razkrilo njihove boleče spomine in ra- ne. Nočejo se srečati s svojim osebnim jedrom in z Bogom, ki prebiva v njih. Namesto tega bežijo v druge svetove in se obkladajo z dejavnostmi. Jezijo se, če kdo zamuja ali pozabi. Tudi hrana mora biti takoj pripravljena, na kar se spretno odziva zlasti ameriška fast food ponud- ba. Ta način stopa tudi v odnose in raz- mišljanje. Hitenje in pritisk ljudi duhovno otrdita in izpraznita. Ne veselijo se tega, kar se bo zgodilo, ampak jih je strah in bežijo v umetne svetove. Odkrivajo daljne dežele in se pogovarjajo z različnimi ljudmi. Ne srečajo pa se s seboj, z bližnjimi in z Bogom. Še posebno ver- niki smo poklicani, da bi v družbi, ki nič več ne pričakuje in se je utopila v različnih odklopih, obhajali in živeli življenje kot pričakovanje. Življenje je pričakovanje, ker nas more rešiti le lju- bezen. Sami smo lahko le v peklu. V zaupanju tej ljubezni gledamo na cilj in pričakujemo, da ga bomo dosegli. Pričakovanje je vmesni čas, v katerem moremo premisliti, kaj se dogaja, in od- krivati nove možnosti našega ure- sničenja. Naš čas tako ni več obroben in prazen, ampak naseljen in napolnjen s smislom ter veseljem. V pričakovanju že nekako vidimo in čutimo, kaj se bo zgodilo v prihodnosti. Zato je marsika- tero pričakovanje bolj polno in veselo od samega dogodka, ki ga pričakujemo. Biti budni in potrpežljivi Življenje kot pričakovanje je tudi kri- tičen pogled na resnico o nas samih in o naših izbirah. Zavedati se moramo, da nismo mi središče življenja, ampak naš odnos z drugimi in z Bogom. Vsak dar potrebuje tistega, ki mu bo podar- jen, in obenem odprtost ter čakanje, da sprejme darove drugih. Kdor ni buden in ne čaka, ne more sprejeti teh darov. Tako je pričakovanje nasprotje bežečega časa, da najdemo tisto, kar je trdno in vredno. Predvsem pa, da ne absolutizi- ramo tega, kar je minljivo. Pečat večno- sti nastopi, ko sebe in bližnje spreme- nimo v dar in smo odprti za njihove da- rove. Tako s pričakovanjem odkrivamo poslednji cilj in smisel vsega, za kar smo na svetu, kar delamo in kam gre- mo. Delni cilji in zmage v daru ljubezni so že koraki k novim obzorjem in izzi- vom. Zato moramo biti budni. Prevladujoča kultura nas uspava, potopljeni smo v njene izbire in umetne svetove, da ne vidimo ničesar, razen svojih telesnih in čustvenih zadovoljitev. Ljudje bi morali biti omamljeni in ne videti čez obzorje, ki jih vklepa. Predvsem pa, da ne bi vi- deli ljudi ob sebi, njihovega veselja in težav, da se ne bi znali zasekirati in biti sočutni. Duhovno življenje pa vodi k budnosti, ne samo pri vožnji in pri delu ter vzgoji, ampak tudi v pričakovanju Božjih obiskov in darov ljubezni. Bud- nost je nasprotje brezbrižnosti, da smo kritični do tega, kar smo in delamo. Budnost je usmerjenost k bistvenemu in odpravlja nesposobnost kritičnega pogleda. Morda se nam zdi, da je vse v redu, delamo, jemo in se trudimo, toda odmaknjeni smo od bistvenega, ne srečamo se s seboj in z drugimi, puščamo negativno v naših občutjih. Budnost je tudi bistvena za vero, da ne zaspimo v neki moralni varnosti, am- pak, da se odpremo in vedno znova sto- pamo v odnose, se darujemo in od- puščamo. Drugih in Boga ne moremo sprogramirati, ljubezen zahteva svobo- do v njenem podarjanju. Ti stopijo ne- pričakovano v naše življenje in nas na- govorijo. Biti budni in čuječi pomeni biti pripravljeni ljubiti. Budnost in pričakovanje sta povezana s potrpežljivostjo. Ko smo posejali seme v zemljo, moramo čakati, da prehodi svojo pot in se iz njega rodi steblo ter obilen sad. Lončar mora velikokrat ob- delati glino, da pride do želenega izdel- ka. Tudi pri vzgoji in duhovni rasti sta potrebna pričakovanje in potrpežlji- vost. Ničesar ni mogoče izsiliti ali pre- hiteti. Drugim moramo dati možnost, da so nagovorjeni z našim darom in nanj odgovorijo. Oseba je središče pričakovanja S pričakovanjem presečemo bežečo se- danjost in se usmerimo na cilj. Pomem- bno je, da je temeljni cilj pričakovanja tisti, po katerem hrepeni človeška duša. Samo oseba more v polnosti napolniti naše hrepenenje. Po osebah moremo spoznati sebe in hiteti k srečanju z Bo- gom, ki je Oseba. Zato so blagodejna mnoga srečanja, ki poglabljajo in poživljajo to pričakovanje. Veliko stra- hu in negotovosti odpade, če vemo in verujemo, da nas Bog drži v rokah in je cilj našega pričakovanja. Advent je klic proti pozabi Boga. Ta se nam bliža kot otrok, da bi napolnil naše najgloblje hrepenenje, kot je zapisal sveti Av- guštin. Božji Sin je že prišel in prihaja. Vsako pričakovanje in srečanje z njim je nekaj novega, enkratnega. Pri tem ne smemo pozabiti, da je njegov prihod dar in je pogosto drugačen od tega, kar si o njem zamišljamo. Veličina ljubezni je v tem, da zna sprejeti drugačnost dru- gega in presenečenja, ki jih nosi s seboj. Božič je tako veliko presenečenje: avan- tura Boga, ki pride na svet in se rodi kot človeški otrok v betlehemskem hlevu. Zato je Božič tako lep in blizu našim srcem, težak pa za vse, ki bi radi imeli Boga in druge po svojih načrtih in pre- dalčkih. Božič je stvarna podoba življenja kot avanture, na katero smo stopili in na kateri nas pričakuje Oče, ki je cilj vseh potovanj. V njem se po- mirijo vsi nemiri in izpolnijo hrepe- nenja. Predvsem pa nam vera in pričakovanje pomagata pri soočenju z minljivostjo in dejstvom smrti kot nei- zogibnega konca življenja. Advent je povezava pričakovanja in prisotnosti. Poudarek je na tem, kar še ni, pa bo prišlo, da se bomo srečali z njim. Krščansko upanje in druga upanja Pričakovanje je povezano z upanjem. To predstavlja stvarnost, ki jo pričakujemo in si jo želimo, ni pa še gotovo, ali se bo naše pričakovanje izpolnilo. Drža upanja je namreč bistvena za človeka, ki je telesno in duhovno bitje. Živeti po- meni upati, biti usmerjen v prihodnost, tvegati, se darovati. Zavedati se mora- mo, da smo poklicani v to prihodnost tako, da že sedanji čas živimo s pogle- dom v prihodnost. Upanje odpira ved- no nova vrata: če se nam ena zaprejo, dobimo možnost drugih in zopet dru- gih. Nič ni zacementirano, nikoli ni pred nami nepremagljiva stena, vedno se nam podarja možnost izhoda. Obstaja razlika med človeškimi upanji in Božjim upanjem. Če zaupamo le v človeka, ne moremo imeti zares trdne- ga upanja, da se bo to, kar upamo, tudi zgodilo. Človeška pričakovanja in upanja nas odpirajo v prihodnost, ne dajejo pa nam gotovosti tega uresničen- ja. Zato se človeške zgodbe pokažejo tu- di za krhke in tragične. Nimamo v ro- kah svoje usode, ker smo ustvarjeni od Boga in živimo v njegovih rokah. Prevladujoča kultura je zameglila zani- manje za koreniti smisel življenja in tu- di za upanje, ki bi povezalo sedanjost s prihodnostjo. Religiozna razsežnost, ki je usmerjena le v privatno sfero in čustva, ne odpira razmišljanja o zad- njem smislu in vrednosti življenja. Na- mesto celovite stvarnosti, ki vključuje zunanjo stvarnost in presežnost, priha- jajo v ospredje zgolj trenutna sedanjost in omejena moč človeka, njegov ra- zum, užitki in oblast, skratka imeti na- mesto biti. Že Nietzsche je poudaril, da je smrt Boga prinesla izgubo veselja in mladosti. Misel na posmrtno življenje pa se je usmerila v ustvarjanje raja na zemlji, kar pa ne uspe, in tega ne more- jo uresničiti ne takšne ne drugačne ideologije. Zato se večajo razočaranja in strah, ljudje so utesnjeni, nemočni, črnogledi. Toda pravzaprav si ne želijo izhoda in ne kričijo po osvo- boditvi. Ker ni nobene absolutne avtorite- te in ljudje ne vidijo izvira življen- ja, so tudi zelo skeptični in previd- ni pri odnosu do poslednjega smi- sla. Sebe in svet vidijo kot sad nekega slučaja, zdaj živijo in jih ne bo več. Iskanje globljega smisla, ki bi se mu po- koravali, se jim zdi umetno in kot, da ne odgovarja človekovi naravi. Vse je le določen tek, v katerega so potopljeni in v njem iščejo svoje mesto. Prepričani so, da odrešenja ne more biti po dru- gem in od prihodnosti, ampak se more le sedanjost napolniti in osvoboditi. Čas je tako treba odrešiti od prihodno- sti. Tu se soočamo z dejstvom, da je ne- koč prihodnost predstavljala obljubo, danes pa predstavlja grožnjo. Grozljivi nihilizem je vdrl globoko v čustva ter zavest ljudi, briše jim obzorja in jemlje moč njihovemu hrepenenju. Za takim pogledom sta napuh in lenoba, ki ne priznata presežnega smisla in ljubezni, zato se tudi zoži upanje in življenje po- staja tragično. Italijanski filozof Galimberti pravi, da je krščanstvo prineslo v zahodno kul- turo izreden optimizem. Kjer je člo- veška psiha odprta proti prihodnosti, je zdrava. V današnjem času pa so me- sto Boga zamenjali denar, kapital, teh- nika in ljudje nimajo ničesar več, kar bi jim dajalo upanje v prihodnost. Za- to se postavlja vprašanje, ali je v tem svetu, ki sta ga tako nažrli ameriško po- trošništvo in samoodrešenje, še možno sprejeti oznanilo o Božji lju- bezni in odrešenju. Človeško in Božje upanje Dejstvo, da se človeški upi izčrpajo in so negotovi, kliče po tem, da moramo človeško upanje povezati z Božjim upanjem. Samo Bog je končna oseba upanja. Ivančić pravi, da je mogoče reči, da je upanje Bog. V Svetem pismu je upanje povezano z vero. Sveta knjiga govori več o obljubah in pričakovanju kot o izpolnjenju. V upanju moremo izpolniti Božjo voljo in biti deležni sreče. Bog je vedno resničen, tudi ta- krat, ko ljudje zatemnijo svoj pogled in nočejo gledati naprej. Kdor prizna Božjo resničnost, sprejme tudi upanje in z njim pogled v prihodnost. Tako more že vnaprej videti dogodke in po tem pogledu oblikovati svojo sedan- jost. Človeško upanje je povezano z Božjim upanjem, ki nosi v sebi goto- vost, da se bo to, v kar upa, tudi zgodi- lo. V tem upanju budno čakamo in sprejemamo tistega, ki je že prišel (Tit 2,13) in prihaja. Podobno kot Marija moramo to upanje prikazati pred dru- gimi in zanj pričevati. (1 Pt 3,15) Marija je ostala žena upanja tudi v najbolj tem- nih in težkih trenutkih življenja, ne sa- mo v času nosečnosti, ampak tudi na križevem potu in pri Jezusovem umi- ranju. S pogledom upanja na drugačen način prenesemo težave in življenjske udarce. Križ ni le znamenje nemoči in nasilja, ampak tudi znamenje upanja. Na njem se razsvetli še tako temna pot. Tako ima človeško upanje v Božjem upanju gotovost, da se bo resnično ude- janjilo. Upanje je povezano z vero Upanje je v bistvu osrednja beseda sve- topisemskega razodetja, in sicer tako ze- lo, da sta vera in upanje na nekaterih mestih zamenljiva. Pismo Hebrejcem tesno povezuje 'polnost vere' (10,22) in 'nespremenljivo izpoved upanja'. (10,23) Upanje pomeni isto kakor vera tudi v Prvem Petrovem pismu, ko apo- stol spodbuja kristjane, naj bodo vselej pripravljeni dati odgovor glede smisla in bistva svojega upanja. (3,15) Prvi kristjani so bili obdarjeni z zane- sljivim upanjem, njihova prihodnost je bila trdno zasidrana v Kristusovem vsta- jenju. Upanje je dalo drugačnega duha njihovemu življenju. Zato so tudi tako pričevali zanj pred sodišči in hudimi preganjanji. Bogovi tedanjega pogan- stva niso dajali ljudem nobenega upan- ja, zato je bila tedanja kultura, podobno kot naša, zaznamovana z dramatično- stjo in črnogledostjo. / str. 13 Primož Krečič A Le Bog more biti naša trdna prihodnost in varna sedanjost Pričakovanje in upanje v mračnem času Bodi človek! 19. decembra 2019 13 vangelist Luka v prvem po- glavju evangelija zapiše: “V dneh Heroda (…) je živel du- hovnik, ki mu je bilo ime Zaharija” (Prim. Lk 1,5) . V drugem poglavju, ki opisuje Jezusovo rojstvo, zapiše: “Tiste dni je izšel ukaz cesarja Av- gusta, naj se popiše ves svet” (Lk 2,1) . Nato nadaljuje: “Tudi Jožef je šel iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem, ker je bil iz Da- vidove hiše in rodbine, da bi se po- pisal z Marijo, svojo zaročenko, ki je bila noseča” (Lk 2,4-5) . Podob- no Luka razvršča osebe tudi v tret- jem poglavju, ko pravi: “V petnaj- stem letu vladanja cesarja Tiberija, ko je bil Poncij Pilat upravitelj Ju- deje in Herod četrtni oblastnik Ga- lileje (…), se je v puščavi zgodila Božja beseda Janezu, Zaharijevemu sinu” (Prim. Lk 3,1-2). Lukovo razvrščanje oseb je provo- kativno, saj navaja najprej vpliv- neže in mogočnike tistega časa, za- tem pa navidez neznane in nepo- membne osebnosti, zato da stvari obrne na glavo. Mogočneži tega sveta služijo le za okvir dogajanja, ki je neskončno pomembnejše od Oktavijanovih bitk in Herodovih gradbenih podvigov. Luka omenja prvega cesarja rimskega imperija Gaja Avgusta Oktavijana, ki je po- stal cesar l. 29 pr. Kr., potem ko je v državljanski vojni premagal Marka Antonija, ki je skupaj s Kleopatro napravil samomor, Avgust (Vzvišeni) pa je Egipt priključil rimskemu imperiju. Vladal je do svoje smrti l. 14 po Kr., torej v času Jezusove mladosti. Evangelist omenja tudi Avgustovega nasledni- ka Tiberija, v čigar času je bil Jezus križan, judovskega kralja Heroda Velikega, ki je obnovil jeruzalem- ski tempelj, eno izmed največjih čudes tistega časa, ter gradil mnoge palače, utrdbe, pristanišča in druge pomembne objekte. Evangelij omenja še Kvirinija, Poncija Pilata, Herodovega brata Filipa, Lizanija, Hana in Kajfa, torej ljudi, ki so jih zaznali takratni politični barome- tri. Zatem pa Luka omenja takratnemu svetu neznane in nepo- membne osebe: Zaha- rija, Elizabeto in Janeza Krstnika; Jožefa, Marijo in Jezusa. Leto 2019? Kdo so današnji avgu- sti? Odprem časopis. Velika Brita- nija zapušča EU, kar pomeni, da v EU med članicami ni ravno velike ljubezni; v Nigeriji samo letos nad tisoč pobitih kristjanov, preganjan- je kristjanov v Pakistanu - koga to sploh zanima? Nekateri mediji o tem niti ne poročajo. V Nemčiji cerkveni dostojanstveniki menda trdijo, da je homoseksualnost ne- kaj normalnega in v skladu z Božjo voljo, zato je potrebno spremeniti katekizem katoliške Cerkve in črta- ti moralni nauk o sodomskem gre- hu. Boj proti podnebnim spremem- bam? Je novi mesija, ki lahko reši človeštvo v časopisu Time izbrana osebnost leta, Greta Thunberg? Ko- lateralna škoda: panika in histerija zaradi skorajšnjega konca sveta, ekološka žalost in strah pred pri- hodnostjo. Za nekatere je pač usodnejša fobija pred klimatskimi spremembami kot same klimatske spremembe! Še dobro, da se je Je- zus rodil v neki votlini med volom in oslom, ker v Betlehemu za nje- govo rojstvo ni bilo primerne sobe. Bi bil primeren prostor za njegovo rojstvo kakšna izmed naših porod- nišnic? Prihaja do razkritij, kako so v času SFRJ v porodnišnicah novo- rojenčke prodajali, materam pa hladnokrvno rekli, da so po poro- du umrli. Če bi se Jezus rodil v SFRJ, bi bilo veliko dodatnih dvo- mov o njegovi identiteti. “Je to sploh Marijin sin”?, bi se spraševali največji strokovnjaki. Danes je zmešnjava na svetu mor- da še večja kot ob Jezusovem roj- stvu. Pogosto so tisti, ki se raz- glašajo za žrtve, preganjalci in tisti, ki jih javno mnenje razglaša za pokvarjence, žrtve. Tisti, ki poudar- jajo, da se borijo za mir in za pravi- ce preprostih ljudi, imajo v resnici ljudi za neumne in se v medseboj- nih pogovorih hvalijo s svojimi ukanami. Tisti, ki na račun mi- grantov delajo biznis in imajo z njimi svoje načrte, se gotovo ne borijo za njihovo dostojanstvo. To je povsem jasno, toda s pomočjo manipulacij dosegajo, da so množice zaslepljene, da tega ne opazijo. V demokraciji, kot jo razlagajo da- našnji mogočniki, odloča večina. Je to vsa umetnost? Ko je večina za to, da se legalizira marihuana, se to izvede; ko je večina za evtanazijo, se po predpisa- nem postopku sprejme ustrezen zakon in asistenca pri samomoru je zakonita, podob- no velja za abor- tus, za sprejetje ekološkega davka … Fašisti, nacisti in komunisti so se ravnali po takrat veljavnih zako- nih! Kdor šteje prebi- valstvo in vpliva na to, da za do- ločeno odločitev dvigne roke zado- stno število, ima moč. Avgust je štel prebivalstvo zara- di pobiranja dav- kov, podobno je danes. Seveda mo- ra biti vse predsta- vljeno na simpa- tičen način. Okta- vijan se je trudil za t. i. “Pax Roma- na” oziroma “Pax Augustea”, za har- monijo, za blago- stanje. L. 13. pr. Kr. je v Rimu po- stavil Aro pacis - oltar boginji mi- ru. Šteje pa tudi Bog. Veliko natančne- je. Preštete ima tudi vse naše lase na glavi. Tudi sredi vojn, terori- stičnih napadov, masakrov, tudi če pade atomska bomba … Res prese- netljiva, humoristična trditev! Ko se sesipajo največje stavbe na sve- tu, ko je na tisoče nasilno umorje- nih, ima Bog pod kontrolo vsako našo las. Ko o tem premišljujem, mi gre na smeh. Ko štejejo močni, se je potrebno zglasiti na določenih uradih, dati prstne odtise, fotografirati glavo, se priklanjati, skloniti glavo, prevzeti EMŠO in davčno številko. Bog pa šteje zato, da se nihče ne bi izgubil, da bi vse odrešil, da ne bi zapravil svojega dostojanstva. Pra- vi: “Dvignite glave! Niste številke”! Kje je zdaj Avgustovo kraljestvo? Koliko ljudi vsako leto praznuje Av- gustov, Napoleonov, Stalinov, Hi- tlerjev … rojstni dan? Tako ali dru- gače, bolj ali manj zares praznuje- mo zgodovino odrešenja; na prvem mestu niso tisti, ki so šteli, temveč tisti, ki so bili prešteti: Jožef, Marija, Jezus. Za cesarja Av- gusta pravimo, da je umrl l. 14 po Kristusu, torej je Kristus veliko vplivnejša oseba kot Avgust. Res pa je, da nekateri “pred Kristusom” in “po Kristusu” nadomeščajo s “pred našim štetjem” in “po našem štet- ju”. Katerim našim štetjem? Kdo so bili naši pred letom 0 in kdo so naši po letu 0? Kristjani verujemo, da se je Večni rodil v jaslih, da je postal umrljiv, meso, kruh. Ker je Bog nor, ker je tako zaljubljen v človeka, ker nam hoče biti blizu, je iz svetih nebes prišel v temo, v hlev. Prihaja kot nemočen, ranljiv, preganjan. Ga sprejemam takega, kot je, ali iščem drugačnega, po človeških merilih močnega, uglednega in uspešnega boga? Ga bom sprejel ali zavrgel? Zanimivo, da se Bog razodeva tudi meni, nevredne- mu grešniku. Ve- selo novico o Je- zusovem rojstvu so angeli najprej sporočili pastir- jem, v tistem času zaničevani in pre- zirani skupini lju- di. Veljali so za ta- tove, nečistnike, lažnivce, nasil- neže … Ne le da so za take veljali, taki so v resnici tudi bili. Jezus najbolj ljubi zadnje. Okoli sebe ni, kot dikta- torji, zbiral množice otrok, ki se s tem zavaruje- jo, da nanje ne bi bili izvedeni aten- tati. Pomislimo na Mussolinija v Ko- baridu, na Titovo štafeto … Jezus na prvo mesto posta- vi zadnje, take, ki mu ne morejo po- magati, celo umrl je med dvema raz- bojnikoma. Nebeška vojska, ki ni šibka, kot so bi- le šibke Avgustove legije, naci- stične, fašistične in rdeče armade, kot so šibke vojske današnjih sa- modržcev, pa tudi vojska Nata …, ščiti zadnje, tiste, ki so za Boga prvi. Smo na pravi strani? Če smo, se nam ni treba bati, četudi je kdo med nami predsednik države, mi- grant, poveljnik najmočnejše ar- made na zemlji, človek z zločinsko preteklostjo, zasvojen z drogami, nemočen pri vzgoji otrok …! Pojdi- mo v Betlehem in se pogovarjajmo s Prvorojenim, ki nas čaka v glav- nem štabu Vesoljstva. Bogdan Vidmar E Pojdimo v Betlehem! Tudi Bog šteje avel je opozoril Tesaloničane, naj ne bodo žalostni kot ljudje, ki nimajo upanja. (1 Tes 4,13) Tudi današnji kristjani, ki živimo vero v krščanskega Boga ljubezni preko toliko generacij prednikov, komaj še dojamemo, kaj pomeni imeti upanje iz vere, bi morali zopet odkriti, kako vera preoblikuje naše življenje in se po njej osvobajamo od nesvobod. V veri tudi dobimo moč, ki nas podpira tudi v največjih preizkušnjah. Vera je tako podstat za upanje in polno življenje. Predvsem pa, da je svetel naš pogled, da so taka naša razmišljanja, pogovori, dejanja. Vzgoja je upanje, da bodo iz otrok zrasle zdrave osebe in razvile pozitivne odnose. Predvsem pa je pomembno, da svoje upanje in zaupanje postavimo na Gospoda. On je neizčrpni vir življenja in ljubezni, ki premaga vse krhkosti in ovire vsakdanjosti. Zato se ni treba bati, kako bomo živeli tudi tedaj, ko bo težko in bodo preizkušnje. Z Gospodom moremo potovati proti cilju in ga doseči. Upanje je odprtost za ljubezen in skrb, da ne bi nikoli zanemarili svobode. V moči upanja smo usmerjeni v večno življenje in vanj verujemo. Čeprav se mnogim zdi brez pomena govoriti o tej stvarnosti in skrivnosti, je že tu na zemlji očitno dejstvo, da smo večji zgolj od tega življenja v krhkem telesu. Zato nas sredi različnih življenjskih okoliščin priganja upanje, tudi ob padcih, težavah in ob dejstvu smrti. Jezus je povedal učencem, da jih bo po smrti spet videl in da se ga bodo razveselili. (Jn 16,22) Ob takem upanju je slovo od ljudi veliko lažje in bolj celovito. Vendar še vedno ostajata pri nekaterih vernih in nevernih določena praznina in črnina, ki nista pripravljeni povsem sprejeti Jezusovega oznanila o posmrtnem življenju. Krščansko upanje je usmerjeno v življenje z Jezusom v nebesih. Tam ne bo nihče sam, ampak bo v skupnosti in v izpolnjenem življenju. Življenje v Cerkvi je nekakšen predokus te skupnosti v večni blaženosti. Če je bil v določenem obdobju zgodovine močno poudarjen ta pogled v nebesa in prihodnost, se je danes obrnil v vsakdanjost in ljudje ne vidijo nikamor naprej. Prepričani so, da si bodo z razumom, voljo, napredkom, zvezami, kapitalom in užitki pripravili nebesa na zemlji. Tudi sociala želi rešiti vse želje po varnosti, kar zlasti levi politiki spretno izkoriščajo. Zato pa smo pristali v temi in mraku, ki je ni poznal niti mračni srednji vek. V tem smislu je nujno soočenje sodobne misli in načina življenja z vero in njenim upanjem. Pravega razvoja človeštva ni mogoče zajamčiti le s strukturami, pa čeprav so dobre. Človeka ne odrešujeta znanost in um, ampak je odrešen po ljubezni. Kdor jo izkusi in doživi v svojih globinah, ga odpira in mu prinaša smisel. Vendar je ljubezen tudi vedno ogrožena, marsikdaj enostranska in sebična, povezana z nasiljem ali pozabljenjem. Zato potrebuje čustvena ljubezen še brezpogojno ljubezen, ki prinaša gotovost, ki je niti smrt ne more uničiti. V tej brezpogojni ljubezni je človek v Božjih rokah. Sveti Pavel pravi, da živi v veri v Božjega Sina, ki ga je vzljubil in zanj dal samega sebe. (Gal 2,20) Kdor ne pozna Boga in njegove ljubezni, ima lahko veliko upov, a je naposled brez upanja, ki bi nosilo življenje. (Ef 2,12) Le Bog more biti naša trdna prihodnost in varna sedanjost. Kristus je to pokazal s svojo žrtvijo, ki je šla do konca. (Jn 13.1; 19,30) Kogar se dotakne ta ljubezen, začne slutiti, kakšno bi bilo dejansko življenje, in začne z njo sodelovati. Če smo v odnosu z Jezusom, potem 'živimo'. V njem in z njim se odpiramo k drugim in živimo zanje. Jezus pa se zavzema za nas in ne obupa, čeprav ga zapustimo, se mu upiramo in nanj pozabljamo. Njegova ljubezen je močnejša od vseh nemoči in težav. Zato je izvir nezlomljivega upanja. Ob tem temeljnem upanju morejo polno zaživeti tudi druga človeška upanja in more nastati svet, ki bo odprt ter človeku naklonjen. Menihi so imeli pravilo: Moli in delaj! Krščansko upanje povezuje nebo in zemljo, človeka in Boga, nič ni odpravljeno, skrito ali podcenjeno. Bog se nam razodeva v človeškosti, da bi mi mogli razviti svoje duhovne možnosti in darove. Bistvena podpora upanja je molitev. Če nam nihče drug ne prisluhne, nas Bog vedno posluša. V molitvi pogla- bljamo pričakovanje in zaupanje vere v to pomoč, ki pa se marsikdaj razliku- je od tega, kar smo prosili. Ljubezenski dar je drugačen in tako ga moramo sprejeti. Velikokrat je v zgodovini zra- slo upanje v težkih preizkušnjah. Tedaj se je upanje prečistilo in postalo od- prto za Božje odrešenjsko delovanje. Molitev in premišljevanje Božje bese- de sta usmerila pogled na Božje oblju- be in okrepila upanje. Benedikt XVI. je zapisal, da je molitev dejavno upanje, v katerem se borimo za to, da se stvari ne končajo narobe. (Rešeni v upanju, št. 34) Krščansko upanje je tudi upanje za druge, da jim s svojo izkušnjo po- magamo gledati naprej in se veseliti življenja. Posebno se moč upanja pokaže v sti- skah in bolezni. Ta stanja sodijo k naši končnosti in krhkosti ali pa so sad la- stnih napak, lahko tudi nasilja drugih. V boju s trpljenjem mnogi izgubijo ve- ro in zaupanje. Včasih kričijo k Bogu in čutijo, kot da jih ne sliši. Toda Bog ne daje drugega odgovora kot ljubezen in trpljenje njegovega Sina. On z žrtvi- jo odpravlja vsemogočnost nasilja in brezihodnost človeškega trpljenja. V veri v ta dar, ko se je spustil v globine našega greha in trpljenja, raste upanje in pogum, da vztrajamo ter gremo na- prej. Ne, da bežimo od trpljenja, am- pak, da njegovo ostrino spremenimo v dar ljubezni za druge. V preizkušnjah spoznamo prijatelja, Mnoge izkušnje kažejo na preobrazbo trpljenja po upanju, ki izhaja iz vere. (Rešeni v upanju, št. 37) Kristusova odrešenjska smrt je svetilnik upanja za človeštvo, po njegovi žrtvi zmaguje v ljudeh do- bro in ne zlo. Pomembno je, da se to upanje širi tudi v družbo in s sočutjem ter pozornostjo sprejema vse trpeče in uboge. Sotrpljenje ljudi je povezano s sotrpljenjem Boga, ki se je začelo v be- tlehemskem hlevu in končalo na križu. Ob Jezusovi sotrpeči ljubezni se vnemajo darovi sotrpljenja med ljud- mi, ki se podarjajo drugim in vsej skupnosti kažejo smer upanja. Advent in Božič nas odpirata v prihod- nost in rešitev, ki se je začela z Jezu- som Kristusom in odslej premaguje vse vozle človeške nemoči ter brezupa. Kristjani bi morali biti v moči svoje ve- re kronični ljudje upanja, ker je Bog in Bog nikoli ne obupa nad nami. V mra- ku in temi tragičnosti sodobnega življenja je izredno pomembno ozna- nilo upanja, ki ni ideja ali želja, ampak stvarna prihodnost na temelju Božje ljubezni, ki nas prehiteva. Pri tem nam Jezusova Mati Marija sveti s svojo iz- kušnjo, ki je šla skozi mnoge preiz- kušnje in ostala trdna v zaupanju. Če bomo šli po njeni poti, bomo tudi na njen materinski način ljudje upanja in mnogim pomagali prižgati svetlobo v mračnem času. S tem se bodo spreme- nili odnosi in ne bomo ravnodušni. Upanje nam bo dalo svežino in po- gum, da bomo odprli vrata, ki so mor- da že dolgo zaprta. Predvsem pa bomo preprosti in se prepustili daru, ki nam prihaja naproti. P Z 12. strani Pričakovanje in upanje ... Aktualno19. decembra 201914 podpisom sporazuma z Deželo Furlanijo Julijsko krajino sta Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel in Glasbena ma- tica v četrtek, 12. decembra 2019, v popoldanskih urah uradno prevzela prostore v drugem nadstropju Trgovske- ga doma v goriškem mestnem središču, ki naj bi jima bili na razpolago za skupne dejavno- sti in projekte. Ob prisotnosti koordinatorja komisije za Trgovski dom Livia Semoliča, goriškega župana Rodolfa Zi- berne, krovnih organizacij SSO in SKGZ ter seveda gla- sbenih šol je predstavnica deželne uprave Lara Carlot tu- di izročila predsednikoma GM in šole Komel, Mileni Pa- dovan in Blažu Kerševanu, ključe. Zbrani so si najprej ogledali drugo nadstropje, ki je v kar dobrem stanju, saj so bile v ti- stih prostorih (dodeljenih je S bilo šest sob) do pred kratkimpisarne pravosodnega mini-strstva. Po glasbeni točki, ki jo je ponudila mlada kitaristka Neja Volčič, je Semolič dejal, da gre za posebno pomem- ben trenutek za slovensko skupnost v Gorici. Postopek uresničevanja zaščitnega za- kona, kar se tiče Fabianijeve palače, že traja kar 17 let: leta 2002, leto po odobritvi zako- na, so namreč v drugem nad- stropju našli mesto uradi omenjenega ministrstva. Ta- krat so začeli dialog z mini- strstvom in državno domeno, nikdar niso nameravali posla- ti ven nikogar, temveč so vse- lej iskali dialog in sodelovan- je, je poudaril Semolič, ki je tudi prebral zadnje, pomenlji- vo sporočilo direktorja pravo- sodnega ministrstva. Ottavio Casarano mu je 15. novembra 2018 napisal, da je še isti dan oddal ključe Trgovskega do- ma. Izrazil je zadovoljstvo, da Slovenci lahko spet prevza- mejo lastništvo doma, kar naj bo “delna odškodnina, po sto letih, za žalitve, ki jih je pri- zadela zgodovina”. Semolič je med drugim še povedal, da so se v vseh teh letih pogovarjali z različnimi predstavniki Dežele FJK, do- mene, mini- strstva, z direk- torji in funkcio- narji: “Z nekate- rimi smo delali dobro in so nam pomagali, z dru- gimi pa so bile težave in so za- devo zavirali”, zaradi česar je izrazil zahvalo sedanjim sogo- vornikom, ki so pomagali zgladi- ti pot. Ziberna je izrazil upanje, da bi se postopek Del drugega nadstropja Trgovskega doma sta prevzeli glasbeni šoli “Praznik za vso Gorico!” čim prej končal bodisi zato, ker glasbeni šoli rabita druge prostore, pa tudi zato, ker stavba ima velik simbolni po- men. To ni praznik nekoga, temveč prazničen dan za vse mesto, je še dejal župan. “Za- dovoljna ni le slovenska skupnost, zadovoljno je vse me- sto”, je še potrdil. Trgovski dom naj bo vedno bolj kraj, kjer se ljudje srečujejo, saj ima npr. pritličje le- po dvorani- co, ki jo slo- venska manjšina daje na razpolago vsemu mestu. Birokratski časi so žal pogosto dolgi, saj kve- stura npr. čaka na nove pro- store že vsaj šest let. Predsed- nik SCGV Emil Komel Blaž Kerševan je dejal, da je po- stopno vračanje stavbe zelo pomembno za Slovence na Goriškem, na tak način “bo- mo tudi obogatili kulturno dogajanje v Gorici”. Predsed- nica Glasbene matice Milena Padovan pa je dodala, da se posebno veselijo vrnitve v Fa- bianijevo palačo, kjer so prav- zaprav začeli svojo glasbeno pot. V zadoščenje jim je, da bodo z mladimi, glasbo in kulturo obogatili ne le našo skupnost, temveč celo Gori- co. Po slovesnem delu so se vsi navzoči premaknili v pri- tlične prostore, kjer so Lara Carlot, Padovanova in Kerševan podpisali sporazum. To je “pomembna pridobitev za slovensko manjšino”, nam je v mikrofon povedal pred- sednik SCGV Emil Komel Blaž Kerševan. Ob tem je želel poudariti, da glavni sedež šole Komel ostaja seveda na Dre- voredu 20. septembra, kjer bo še naprej potekala redna de- javnost centra z vsemi pred- meti, ki jih tam že poučujejo. Kar se tiče drugih dejavnosti, “imamo malo denarja, veliko pa idej”. V novih prostorih naj bi ponujali kaj novega, je bilo rečeno. In o tem seveda že razmišljajo. Najprej je treba razumeti, kaj se tam lahko sploh dela. “Gotovo je, da bo- mo lahko kulturno obogatili vso Goriško, saj smo posebna ustanova, ki si je s časom pri- borila svoj prostor in ugled. Z delovanjem v središču mesta bomo lahko samo še bolj utrdili svojo prisotnost in težo v mestu”. V Trgovskem domu bo potrebno še marsikaj ure- diti, je poudaril: v prvi vrsti dokumente v zvezi z varno- stjo; prostore bo treba tudi primerno opremiti. Vprašan- je, kdo bo kril te stroške, za zdaj še nima jasnega odgovo- ra. Šola Komel mora, med drugim, v petih letih vrniti deželni upravi 159 tisoč evrov t. i. “izrednega prispevka” … Prostori v Trgovskem domu so po Kerševanovih besedah kar v redu, razen ene sobe, ki je trenutno neuporabna, saj voda pušča in je pokvarila pod. Dan pred podpisom so se na sestanku s predstavniki ustanov, ki so in bodo po no- vem prisotne v Fabianijevi pa- lači, začeli meniti, kako bi za- devo skupno upravljali. Med drugim so sklenili, da bo tre- ba natančno proučiti, kako bi stavbo, ki ima svoja leta in svoj pomen, vzdrževali v času, podobno kot se dogaja v stanovanjski hiši, kjer vsi skupaj skrbijo za skupno la- stnino. Šola, ki nosi ime po Emilu Komelu, uglednem profesorju glasbe v Trgovskem do- mu pred več kot sto leti, torej ne bo doživela po- sebne revolucije; ta se bo kvečjemu zgodila v Trgovskem domu, kjer naj bi prostore bolj smotrno uredili, kot tu- di določajo predpisi, in ki bo drugače zaživel. Kar se tiče delovanja, pa lahko pričakujemo še kakšno presenečenje. DD Žar božičnih praznikov O Vodniku, kuharicah in mandeljnovi torti zteka se leto, ki so ga po razsvetljencu Valentinu Vodniku poimenovali Vodnikovo (ob dvestoletnici njegove in Zoisove smrti leta 1819). Njegovo delovanje v času slovenskega narodnega preroda je zajemalo širok spekter področij od didak- tično prosvetiteljskega do časnikarskega in jezikoslov- no literarnega. Leposlovna dejavnost je bila tedaj še v po- vojih, zato je izid Vodnikove zbirke Pesme za pokušino (1806) predstavljal nekakšno odskočno desko za razvoj slo- venskega posvetnega pe- sništva. V času dolgoletnega poučevanja na višji šoli sem pri pouku poglabljala ra- zlične vidike Vodnikovega dela. Tako sem se vživela v pedagoško vlogo, da sem z dobršno mero optimizma, ki so ga (bili) mladostniki in mladostnice bodisi zaradi osebnih iskanj kot tudi zaradi ožjega in širšega družbenega konteksta potrebni, poudar- jala pomen budnic Dramilo, Vršac, Zadovoljni Kranjec in drugih. Z memoriranjem mladi niso imeli težav. Po po- globljeni analizi motivov, po- mena in sporočilnosti pe- I sniškega besedila (kasneje tu-di Prešernovih Gazel, Jenko-vih Obrazov in latinskih pe- snikov) so bili pripravljeni na vaje iz pomnjenja verzov, ki so si jih izbrali sami. Ko sem jih veliko let kasneje srečeva- la, se je tako zgodilo, da mi je kdo na cesti ponosno kar stresel iz rokava začetne verze Vergilijeve prve Ekloge. Ob tem je ugotavljal, kako kori- stno in prijetno (utile et dul- ce) je osvežiti lepe verze in spomine na višješolska leta. Mnogokrat je med klopmi zazvenel ritem alpske po- skočnice z deklamiranjem Dramila. Živ (ahn) ost pouka se je v naslednjih urah stop- njevala ob obravnavi Vodni- kovih didaktično poučnih priročnikov in slovnic. Ob knjigah Babištvo (1818) in Kuharske bukve (1799) je bi- lo laže spregovoriti o zvrstno- sti slovenskega jezika, pome- nu knjižne slovenščine in znanstvenem, poljudnem, časnikarskem, praktično spo- razumevalnem jeziku. Sledila je domača naloga: Prinesite kako slovensko kuharsko knjigo in izpišite recept pril- jubljene slaščice. Kaj vse so dijakinje in dijaki prinesli v šolo! Marsikdo se je moral pošteno potruditi, da je v narodnostno mešani družini, kjer se je govorilo pretežno italijansko, izbrskal slovensko kuharico. Drugi so v kuharski knjigi našli izvirne ročno zapisane recepte, deni- mo tort, potic in krofov (šol- ska obravnava je marsikdaj sovpadala s pustnim časom). Še najbolj sem se razveselila ene prvih iz- daj legen- darne Slo- venske ku- harice Felici- te Kalinšek, ki jo je do- ma izbrskal dijak in zara- di odkritja pravega knjižnega bisera doživel poh- valo. Iz Kuharskih bukev (faksi- milirane iz- daje Mladin- ske knjige 1999) sem fotokopirala nekaj strani: iz predgovo- ra odstavke o rabi slo- venskih ku- harskih izra- zov in o zdravi ku- hinji (sledil je pogovor na to temo), pa še recept mandeljnove torte. Kot do- datna popestritev je zvenelo vabilo, naj dijaki doma po- skusijo pripraviti torto, in če jim uspe, naj jo prinesejo po- kusit v šolo. Tudi sama sem doma večkrat spekla posodobljeno varian- to, ki se navdihuje pri prire- jenem receptu iz Kuharskih bukev, le da sem jo pripravila s pomočjo električnega ste- palnika in ščepcem pecilnega praška. Njena posebnost je, da med sestavinami ni moke, zato je primerna tudi za aler- gike na gluten. Mandeljnova torta Sestavine: 40 dag zmletih mandeljnov, 20 dag sladkor- ja, 5 jajc, nastrgana lupinica neškropljene limone, žlička pecilnega praška. Stepemo pet beljakov s peti- mi žlicami vode, počasi do- dajamo rumenjake, nazadnje pa zelo rahlo mešanico zmle- tih mandeljnov in sladkorja s ščepcem praška ter limoni- no lupinico. Zmes stresemo v z maslom namazan in mo- ko potresen pekač (26 cm premera) in pečemo pri 180 ľC od 25 do 30 minut. Če torto ponudite po praz- ničnem božičnem obedu na- mesto potice, jo lahko okra- site s sladko smetano. V ori- ginalnem receptu je več jajc, sestavine pa Vodnik navaja v librah (pol libre presejanega sladkorja, eno libro mandel- jnov itd.) V različnih šolskih letih je sledilo kar nekaj uspešnih in kak neuspešen poskus peke. Spomnim se dveh dijakov, ki sta obljubila, da bosta doma spekla torto. Prvič se jima je podvig ponesrečil, drugič – bilo je za osmi marec – pa sta dekletom in profesorici pri- pravila sladko presenečenje. Kasneje sem sicer zvedela, da je torto pravzaprav spekla no- na enega od njiju. Sta se pa delala zelo važna! Odlično mandeljnovo torto je pred kakimi desetimi leti spekla podjetna Mija, ki je nato med odmorom tortine rezine ponujala kolegicam in dijakom klasične vzporedni- ce. Aktualiziran in s stvarno- stjo povezan sladki pouk slo- venščine! Najslajši pa je zame spomin na mandeljnovo tor- to, s katero sem z zakusko ob upokojitvi sklenila svojo pro- fesorsko pot. Za literarne sladokusce Pri Celjski Mohorjevi družbi so leta 2011 izšle Kuharske bukve Valentina Vodnika, ki vsebujejo faksimile s prevo- dom v sodobno slovenščino. Uvodno študijo je napisal Ja- nez Bogataj, doktor etno- loških znanosti in profesor zgodovine umetnosti, ki se posveča raziskovanju sloven- ske kulturne dediščine. V bar- vni prilogi so fotografije Ja- neza Pukšiča nekaterih jedi, ki jih je po receptih iz Vodni- kovih Kuharskih bukev pri- pravil kuharski mojster Slav- ko Adamlje, tako da jih je pri- lagodil današnji kuhinji. Letos je ista založba izdala knjigo etnologa Janeza Boga- taja Leto okusov z V. V. , v ka- teri dvanajst kuharskih moj- stric in mojstrov predstavlja sodobno interpretacijo 48 je- di iz Vodnikovih Kuharskih bukev. Vsem želim mirne in sladke božične praznike ter srečno in zdravo novo leto 2020! Majda Artač Sturman Kultura 19. decembra 2019 15 TKS / Razstava del Deziderija Švare: Marine Slike nagovarjajo gledalca z žarečimi barvami tem času je v Tržaškem knjižnem središču na ogled razstava Deziderija Švare z naslovom Marine. Slikar- ska dela v tehniki akrila na platnu in lesonitu, ki so posvečena mo- tivu, ki ga ricmanjski likovnik že vrsto let razvija, nagovarjajo obi- skovalce z žarečimi barvami. Gre za prikaz minimalističnih inter- pretacij slikarjevega doživljanja obzorja, ki pri- naša v razstavni prostor veselje. Kot je na odprtju pojasnil Švara, ga je obzorje od nek- daj pritegovalo. Prvi spomin na vodoravni stik le- sketajočega mor- ja z nebom, ki ga je s svojega ric- manjskega doma videl v daljavi, se- ga pri njem v zgodnje otroštvo. To spominjanje predstavlja te- melj, na katerem se njegova ustvar- jalnost razvija. O avtorju in raz- stavljenih slikah je na odprtju izčrpno spregovorila likovna kri- tičarka Jasna Merku'. Dela, ki jih umetnik prvič predstavlja, so manjšega formata in pestrih barv. “Pasovi različnih višin si sledijo na obzorju in zaradi simultanih barvnih kontrastov zavibrirajo, kot bi zapele večglasno”. Pogled na slikarska dela prinaša vedrino in omogoča, “da občutimo, da lahko najsvobodneje zaživimo v prostoru, ko dobimo pravi zalet, V izhajajoč iz globin nas samih”.Na odprtju se je Merkujeva zau-stavila tudi pri metafizični raz- sežnosti obzorja (“Antonie de Saint-Exupery je videl v horizon- tu skrivnost, razprostran prostor, ki ga Bog ponuja naši želji po re- snici”) in poudarila pozitivno na- ravnanost Švarovih del. Obzorja so po njenem mnenju tesno po- vezana tudi s sanjskim svetom. Slikar z barvno izbiro izpoveduje gledalcem svoje sanje in obenem prodira v bistvo. V pogovoru, ki se je razvil ob kon- cu odprtja, je Švara dejal, da ga je kot otroka k likovnemu ustvarjan- ju spodbudil pogled na veliko in lepo fresko, ki v ricmanjski cerkvi ponazarja t. i. dobro smrt. Sam pri sebi je takrat odločil, da bo risal. Ker je izhajal iz preproste družine, je bil edino izrazno sredstvo pri hiši košček oglja iz domačega “špargerta”. Z njim je popacal ste- no sobe, zaradi česar je bil kazno- van. Ker ga je v odraslih letih vseskozi spremljalo zanimanje za umet- nost, je dokončal študij likovne umetnosti v Benetkah in Bologni. Ima se za srečno osebo, ker je z vztrajnostjo in prepričanostjo marsikaj dosegel. “Moja največja darova sta dober spomin in rado- vednost. Ta me opogumlja in mi daje energijo”, je ugotavljal. Bar- ve, s katerimi je ustvaril v Trstu prikazane slike, je izbral na osnovi razpoloženja. Sicer pa prav zdaj svoja dela razstavlja tudi na gradu Rajhenburg v občini Krško. Z li- kovnim ustvarjanjem Švara išče osebno zadoščenje in hkrati ko- municira s sočlovekom. Razstava bo v Tržaškem knjižnem središču odprta do 31. decembra. Mch Nadškofija Maribor / Dobrodošla novost Mariborski škofijski arhiv na spletu ariborski nadškofijski arhiv bo, po zgledu mnogih zahodnih ško- fij, kmalu ogromno gradiva pre- dal svetovnemu spletu. Slovenski škofje so določili, naj se digitali- zirane matične knjige mariborske nadškofije vrnejo na internet. Na spletni strani škofovske konferen- ce piše: “Škofje so sklenili, da bo Nadškofija Maribor na spletu ob- javila matične knjige, ki vsebujejo podatke, starejše od sto let”. S tem bodo sledili avstrijskemu zgledu, kjer so škofije ma- tične knjige digitali- zirale in postavile na internet. Mariborska nadškofi- ja je namreč skupaj z graško škofijo med leti 2010 in 2013 di- gitalizirala obsežno gradivo, da bi se tako ohranilo pred poškodbami in zo- bom časa. Graška škofija je nato vse di- gitalizirane matice dala na splet, mari- borska pa je to storila le za nekaj tednov. Poslej pa so di- gitalizirane matice mariborske, celjske in murskosoboške škofije dosegljive samo na računalnikih v čitalnici Nadškofije Maribor. Po odločitvi škofov je vršilec dolžnosti ravnatelja arhiva Ber- nard Geršak na spletnih straneh Nadškofije Maribor pojasnil: “V Nadškofijskem arhivu Maribor smo z veseljem vzeli na znanje sporočilo plenarne seje Slovenske škofovske konference, da so škof- je potrdili objavo starejših ma- tičnih knjig mariborske škofije na spletu (matične knjige, ki vsebu- jejo podatke, starejše od sto let). M Takoj smo pristopili k izvrševanjutega sklepa, vendar pa bo za izpol-nitev potrebno izvesti še nekaj prilagoditev. Predvsem moramo nadgraditi tehnično infrastruktu- ro in posodobiti podatkovno ba- zo zbirke digitaliziranih matičnih knjig. Prav tako še nimamo po- trjenega dogovora z upravljavcem spletnega portala. Časovni načrt izvedbe tako trenutno še ni pri- pravljen, ker to ni odvisno samo od nas. Podrobnejše informacije v zvezi z objavo matičnih knjig bomo objavljali na naši spletni strani”. Neuradno smo izvedeli, da so težava vpisi v starih knjigah, ki so bili narejeni naknadno. Če se je, denimo, nekdo rodil leta 1885, mu je župnik ob poroki leta 1920 dopisal datum poroke. Knjiga je torej dostopna, podatek iz 1920 pa je v Sloveniji premlad za obja- vo. V Avstriji to ni problem, saj so taki vpisi dostopni na internetu. Dostopni so celo indeksi posa- meznih knjig, ki segajo v 21. sto- letje. Na Zahodu to večinoma ni noben problem, saj zakonodaja za 100 let ščiti samo podatke iz rojstnih knjig, poročni vpisi pa so dostopni že po 50 letih, mrliški pa celo takoj. V Sloveniji je zakono- daja verjetno najbolj stroga na svetu, saj so celo mrliške knjige dostopne šele po 100 letih. Ma- tične knjige, ki so na državnih upravnih enotah, pa sploh niso dostopne javnosti ali zgodovinar- jem, razen, če ima kdo pravni in- teres. Projekt za digitalizacijo štajerskih matičnih knjig je bil financiran večinoma z državnim in evrop- skim denarjem. Skupni proračun je znašal 780.000 evrov (Opera- tivni program Slovenija – Avstrija 2007-2013). EU je dala 655, Dežela Štajerska 87, Republika Slovenija 26, Škofija Maribor pa 10 tisoč evrov. V opisu projekta ni pisalo, da bodo matice dostopne na internetu, čeprav je to graška škofija storila takoj: “V okviru tega projekta se ne načrtuje možnost dosto- pa preko inter- neta, lahko pa se to omogoči kdaj v prihod- nosti”. Doslej sloven- ske matične knjige še niso bile dostopne na internetu. Izjema so le civilne matične knjige za Prekmurje in nekaj matičnih knjig za Izolo in Piran, ki pa so objavljene na splet- nih straneh Cerkve LDS, bolj zna- ne pod imenom mormoni. Ma- tične knjige za zamejstvo pa so že v celoti objavljene za avstrijske de- le Koroške in Štajerske. To je dra- goceno tudi s stališča obstoja in promocije slovenske manjšine, saj številni slovenski priimki v obja- vljenih matičnih knjigah dokazu- jejo zgodovinski obstoj slovenstva v krajih, kjer danes slovenske be- sede ni več slišati. Tino Mamić Foto damj@n anašnja potrošniška družba, ki ji ni mar za ti- ste, ki živijo v poman- jkanju, prisega le na denar in nas tudi v tem adventnem času pričakovanja božičnih praznikov sili le k nakupovanju, tudi nepo- trebnega, v siju omamno bleščečih prazničnih luči in dru- gih okraskov, ki se v mestih po- javljajo zmeraj bolj pomaknjeni v žalostne novembrske dni. Ob tem pa nam misel beži daleč od tistih, ki bi morda od nas poleg materialnih dobrin želeli toplo bližino, stisk prijateljske roke, prisrčen objem... Prav v brezbrižno družbo, ki ne loči dobrega od zla, naperi kri- tično ost in na strune srčne do- brote, ki premaga in prežene la- komnost, skopuštvo, zavrtost, pohlepnost, neusmiljenost, zai- gra Božična pesem (A Christmas Carol), ki jo je znani angleški pi- satelj Charles Dickens (1812- 1870), literarna zvezda viktori- janske dobe, napisal le v nekaj dneh in je takoj po izdaji v de- cembru l. 1843 pošla že na božični večer. Baje je z njo Dic- kens spodbudil spet tistega božičnega duha, ki je bil z leti pozabljen: da je sveti božični čas, čas, ko se družine zbližajo, ko človek odpre svoje srce bližnje- mu, ki morda ni tako srečen kot on, in čas, ko naj bi tudi družba D postala bolj človeška, pra-vičnejša, ne pa usmerjena le vdobičkarsko donosnost. Dickensova Božična pesem je bi- la od svojega nastanka prevede- na v mnogo jezikov in povsod je požela veliko uspeha. Zgodbo so prelili v odrsko in filmsko delo, risanke... Večkrat jo spletajo celo v balet Hrestač (tudi v prikazu SNG Opera in balet Ljubljana; vsakič, ko ga uprizarjajo, beleži vse razprodane vstopnice!). Izredno čarobna gledališka pri- redba Božične pesmi, v kateri so res mojstrsko prepletene različne gledališke zvrsti in prepoznavni razni žanri, se je zarisala na odru Slovenskega narodnega gleda- lišča Nova Gorica in doživela si- jajen premierni sprejem v četrtek, 28. novembra 2019, v privlačni sočnosti slovenskega prevoda Ane Duše. Praizvedba muzikala Božična pesem, prave vezenine, nadrobno stkane iz glasbenih, likovnih, scenograf- skih in svetlobnih draguljev, je bila prav v predbožičnem času, ko si še sami želimo zasukati svo- je življenje v drugačno smer, se poglobiti vase in se odpreti sočloveku, postati bolj človeški, manj zagledani in zazrti vase, bolj velikodušni. Prav to je v očarljivi odrski postavitvi, za čarobno skrivnosnost katere so prišli v poštev raznovrstni možni odrski triki in tehnični pri- pomočki, s katerimi je dobro opremljen oder SNG No- va Gorica, iz teksta izvabila in jasno poudarila režiserka Ivana Djilas, že nekaj- krat gostja v SNG Nova Gorica. Naj spomnimo le na njeno bril- jantno režijo bizarne operete Pe- ter Kušter, ki je doživela izjemen uspeh in laskave nagrade. Tokrat je ob sebi kot asistenta imela Marka Bratuša, umetniškega vodjo novogoriškega gledališča. V tej čarobni pravljici je protago- nist nergaški skopuh, pohlep- než, grabežljivec, ljudomrznik, zavrt bogatin Ebenezer Scrooge, ki ne mara Božiča in ga ne praz- nuje nikdar. Svoje uslužbence še na samo božično vigilijo prigan- ja k delu in jim grozi z odpoved- jo. Gre mu le za denar, ki ga z za- dovoljstvom prestavlja iz roke v roko, da lahko posluša njegov va- beči žvenket. S trdo besedo od- klanja tudi vsakoletno prijazno nečakovo povabilo na skupno božično večerjo. Raje ždi sam na svojem kavču v mrzli sobi in se odeva s priljubljeno odejico. A na tokratni božični večer se mu dogodijo neverjetne stvari. Z on- stranstva se mu ob skrivnostnem migotanju medle sobne luči pri- kaže pokojni sodelavec-solastnik njegovega podjetja Jacob Marley. Noge mu oklepajo težke verige, ki jih za kazen mora z veliko mu- ko vleči prav zaradi tega, ker se je celo življenje pehal le za za- služkom in bil velik stiskač. Mar- ley mu napove, da ga bodo obi- skali trije duhovi, preteklosti, se- danjosti in prihodnosti, ki mu bodo prikazali njegovo preteklo, sedanje in prihodnje ravnanje ob božičnem času. Prijateljeva pri- kazen ga opozarja, naj se ne obo- tavlja storiti vse, kar mu bodo duhovi naročili, ker drugače ga v onstranstvu čaka prav takšna kazen kot njega. Scrooge ves drgeta ob tej misli in v smrtnem strahu opazuje, kaj mu kažejo duhovi. Ob zori se ves presrečen, da je še živ, otrese dotedanje mržje do vseh in se spremeni v popolnoma drugačnega človeka, postane dober, spravljiv, da- režljiv dobrotnik svojih uslužbencev, pa še k nečaku se veselo napoti na božično večer- jo. V strah vzbujajoči nočni iz- kušnji je spoznal, da človeka lah- ko osrečita le človeškost in veli- kodušnost. Zahteven opis spreobrnjenja za- vrtega nergača in skopuha je res do potankosti enkratno izrisal Radoš Bolčina. Ne da bi nikdar zabredel v patetične vode, je ustvaril več ganljivih trenutkov, ki sežejo do srca. Imeniten je bil v podobi neizprosnega godrnja- vega bogatina kot tudi človeka, ki se ob prikazni iz onstranstva zaveda svojih zablod in jih skuša takoj popraviti, preden se izteče njegov zemeljski čas. Značajske poteze lika in njegovo duševno stanje je Bolčina zelo učinkovito dograjeval s povednimi gibi in gestikulacijo. Vsi preostali igralci novogoriškega ansambla, Ana Facchini, Peter Harl, Patrizia Ju- rinčič Finžgar (še posebno čarob- na kot Duh preteklosti v moj- strsko izdelanem belem kostu- mu in vsej dodani odrski “mašineriji”), Jure Kopušar, Ma- tija Rupel, Marjuta Slamič, Urška Taufer, Andrej Zalesjak (vsem je dala izrazite poteze izpovedno močna maska Tine Prpar), so po- globljeno in izredno učinkovito izoblikovali več različnih likov in se spet izjemno izkazali v homo- geni skupinski igri, ne da bi ka- korkoli stremeli po izstopajočem solističnem nastopu. Res so čudoviti! Vseskozi krasni in doživeti so tudi njihovo petje (oglašajo se znane slovenske in angleške božične pesmi) in iz- vedba domiselnih, a zelo zahtev- nih koreografskih figur, avtorica katerih je koreografinja Maša Ka- gao Knez. V kostume iz časa na- stanka te magične pravljice je igralce oblekla kostumografinja Jelena Proković. Tudi animacija ogromne lutke igralcem ni dela- la nikakršnih težav, saj jih je v to umetnost zanesljivo uvedla Bar- bara Bulatović. Skladatelj Boštjan Gombač je avtor glasbe z mesto- ma prav skrivnostnim nadihom, ki popolnoma usklajeno diha s predstavo in jo odeva v mehko ali bolj poudarjeno zvočnost, ki sta jo v živo poustvarjala glasbe- nika Blaž Celarec in Joži Šalej. K pravljičnemu vzdušju je prispe- vala tudi osvetlitev odra obliko- valca Jake Varmuža. Dickensova Božična pesem v ra- zličici SNG Nova Gorica je izred- no očarljiva predstava, prepojena s premišljeno izbrano glasbo in napetostjo, ki ne popusti do kon- ca, in se s svojo poudarjeno vse- binsko sporočilnostjo neposred- no močno dotakne človekove za- vesti in duše. Od nje gledalec odhaja obogaten in s trdnim sklepom, da se bo še sam potru- dil postati boljši, kajti nihče ne ve, kaj nas čaka na onem svetu... Iva Koršič SNG Nova Gorica / Premiera: Božična pesem Čarobna pravljica, ki ogreje še tako zakrknjeno srce Patrizia Jurinčič Finžgar, Ana Facchini, Urška Taufer, Peter Harl, Radoš Bolčina; (foto SNG Nova Gorica/Peter Uhan) Tržaška 19. decembra 2019 17 V soboto, 14. decembra, so se na Opčinah pojavili žaljivi pla- kati skrajnodesničarskega gibanja Casa Pound, ki so nesramno prikazali borce za osvoboditev in ustreljene na openskem stre- lišču za teroriste. Naslednji dan se je na openskem strelišču zbrala velika množica, ki je bodoči park miru ob spominjanju na 78-letnico usmrtitve žrtev fašizma zapolnila do zadnjega kotička. Na proslavi v spomin na žrtve je bil prisoten tudi tržaški župan Roberto Dipiazza, ki je prav tako obsodil dejanja skrajnodesničarskega gibanja. Stališče deželnega svetnika in tajnika SSk Igorja Gabrovca “Stranka Slovenska skupnost pričakuje, da bodo pristojne oblasti brez oklevanja kaznovale neofašistično gibanje Casa Pound, ki brez vsakega sramu podpisuje letak, ki žali spomin na zgodovinsko priznane antifašistične borce in obsojence na drugem tržaškem procesu. Mimo vsebine je kaznovanja vred- no tudi dejstvo, da so domači obritoglavci svoje blodnje pole- pili na nedovoljenih prostorih, kar se enači kot čisto mazaško akcijo z agresivno politično vsebino. Novodobni nestrpneži označujejo naše junake in odpornike za teroriste, tako kot jih je leta 1941 obsodilo posebno fašistično sodišče. Se pravi so- dišče, ki ga je neposredno usmerjal sam rimski duce in sta mu bili pravičnost in zakonitost kar se da tuja pojma. Na provo- kacijo, ki gibanje Casa Pound postavlja na isto raven fašističnih krvnikov izpred osem desetletij, odgovorimo z množično ude- ležbo na letošnji proslavi na openskem strelišču”. Nedopustno dejanje! Deželni svetnik SSk Igor Gabrovec “Moja drža v tej zakonodajni dobi je dokaj atipična” POGOVOR Najprej nekaj besed o dežel- nem finančnem zakonu. Lani ste razpravljali komaj po šestih mesecih nove uprave, letos pa je minilo celo leto, kakšna je si- tuacija? Deželni finančni zakon, ki pona- zarja letni deželni proračun, je vreden skoraj štiri milijarde in pol evrov, od katerih gre dobra polo- vica zdravstvu in socialno- skrbstvenim politikam. V tem se situacija ni bistveno spremenila v razmerju s prejšnjimi zakonodaj- nimi dobami. Poleg zdravstva, ki je kljub raznim reformam iz leta v leto dejansko dražje in bolj za- pleteno, ostaja cela vrsta stalnih postavk, na katere zakonodajalec ne more bistveno vplivati. Mislim na vse redne stroške za vzdrževan- je javne uprave in osnovnih stori- tev, ki jih je ta dolžna zagotavljati. Občutek imam, da nova deželna vlada ni bila voljna ali zmožna po- sebej pogumnih odločitev. Bodejo v oči sorazmerno visoke postavke za varnost, recimo za nastavitev video nadzornih aparatur, in načelni ukrepi, ki jih vladna večina razlaga kot podporo družinam. Res gre v finančnem zakonu zabeležiti več kot štiride- setmilijonsko postavko, ki sesta- vlja t. i. družinski paket. Gre za pri- spevke za organizacijo poletnih središč, za nakup letnih avtobu- snih vozovnic, za obiskovanje otroških jasli in za enoletno po- daljšanje prispevka za novoro- jenčke. Vprašanje pa je, ali tovrstni ukrepi zadostujejo oz. ali sploh odgovarjajo na osnovne proble- me zlasti mladih družin. Preveč je poudarka na podpihovanju na- mišljenih groženj, ki naj bi izha- jale iz povečanja kriminala in šte- vila pribežnikov. Sam sem mnen- ja, da sodobno družbo bolj za- skrbljajo gospodarska nestabil- nost, negotovost delovnih mest, skromne razvojne perspektive, ki tudi naše mlade silijo v tujino. Splošen občutek negotovosti po- gojuje tudi odločitev za sklepanje novih zakonskih zvez in spočetje otrok. Oboje namreč predstavlja dolgoročen načrt, ki pa gre v navz- križ z ritmi sedanje 'instant' družbe. Če osredotočimo pozornost na vprašanja slovenske narodne skupnosti, pa nimam večjih ugo- vorov. Tudi nova deželna vlada spoštuje in podpira suverenost manjšine, da oblikuje svoje pre- dloge in izraža prioritete. Fi- nančna dotacija iz državnega zaščitnega zakona je potrjena na nivoju približno desetih milijo- nov evrov, kar je, bodimo si iskre- ni, čedna vsota. Primarnim orga- nizacijam bo namenjena enaka vsota kot lani. Izrednega fi- nančnega prispevka bodo tudi le- tos deležni Kmečka zveza, Sloven- sko deželno gospodarsko združen- je in Sklad Mitja Čuk in nekatere druge stvarnosti, katerim se, med drugim, letos prvič z izrednim pri- spevkom v višini petindvajset ti- soč evro pridružuje tudi Mladinski dom v Gorici. Deset odstotkov manjšinskega proračuna pa gre v rezervni sklad, s katerim bomo razpolagali med letom in bo, tako si nadejam, odgovarjal na nove potrebe, na načrtovanje novih po- bud in, če bo le mogoče, tudi no- vih pristopov. Pri vsem tem ima odločilno vlogo in besedo dežel- na posvetovalna komisija, v kateri izstopa seveda usmeritev, ki jo skupaj določata obe krovni orga- nizaciji SSO in SKGZ kot izraz slo- venske civilne družbe. Finančnemu zakonu, ki ga dežel- ni svet izglasuje decembra, med letom sledi več rebalansov. Glav- nega sprejmemo sredi poletja, na- vadno julija. So pa tudi vmesne korekture, ki jih narekujejo spre- membe ali tudi samo dokončne potrditve državnih dotacij. Gre za priložnosti, ko lahko kot deželni svetniki in tudi kot skupnost izra- zimo nova pričakovanja in zahte- ve. Deželni svet je že v minulih dneh na mojo pobudo sprejel vrsto formalnih obvez: med temi to, da deželna vlada podpre z no- vimi ukrepi naložbe v kmetijsko gospodarstvo in pospešitev omiz- ja za razvoj Krasa, da podpre delo- vanje Koordinacijskega odbora skupne lastnine (ki povezuje juse in srenje) in da okrepi deželni sklad za Slovence, tudi za načrt prevajanja v slovenščino digital- nih šolskih redovalnic. Ta je tvoj tretji mandat, kaj se je spremenilo na deželi v teh le- tih? Res, ta je zame tretja in po vsej ver- jetnosti tudi zadnja zakonodajna doba. Svet se je v tem času zelo spremenil, tudi na deželni ravni in tudi v deželnem svetu. Doživel sem svoj prvi mandat v klopeh opozicije v času Tondove uprave, nato petletje v večini predsednice Debore Serracchiani in danes po- novno v opozicijskih klopeh z vla- dajočo premočjo Salvinijeve Lige in predsednika Massimiliana Fe- drige. Naj mi nobeden od kolegov ne zameri, vendar ne morem ne ugotavljati, da se je nivo politične- ga razreda stalno nižal. Toliko, da smo v tej zakonodajni dobi res do- segli neko povprečje, ki je daleč prenizko. Isto verjetno velja tudi za vsedržavni parlament. Včasih je bilo tako, da so bili za zakono- dajalce izvoljeni taki, ki so v dese- tletjih postopno politično in upravno zrasli v vseh vmesnih ni- vojih, od rajonskih (mestnih) sve- tov, preko občinskih svetov in uprav, pokrajin. Ritem, slog in lo- gika sodobne politike nagrajujejo prej kričaštvo kot pa zavzeto, umirjeno in strokovno pogla- bljanje odprtih vprašanj. Posle- dično so izvoljeni taki, ki so se znašli na pravi listi, v pravem kra- ju, v pravem času, s pravim prija- teljstvom. Z njimi navadno ni ne- ke političnoupravne izkušnje, ni neke stabilne in jasno določene volilne baze. Večkrat ni niti strank in tiste, ki še obstajajo, so daleč od vloge kovačnice političnega razre- da in državljanske soudeležbe, ki ga je strankam pripisovala ustava. Tudi deželni svet vse bolj spomin- ja na združbo kimavcev. Svetniki večine podpirajo sklepe vlade, ne da bi z argumenti podkrepili in utemeljevali svoje zadržanje. Opo- zicija navadno vrešči, da je vsak vladni sklep apriorno zgrešen. Re- zultat vsega je, da v deželni skupščini le izjemoma nastane ti- sto soočenje različnih mnenj, po- gledov, argumentov, ki v sintezi lahko privedejo do široke podpore ali celo soglasja. Spričo povedanega je moja drža v tej zakonodajni dobi dokaj ati- pična. Na osnovi volilno-poli- tičnega sporazuma formalno spa- dam v svetniško skupino Demo- kratske stranke, kjer mi je prav ta- ko formalno priznana vsa avtono- mija odločanja, nastopanja in gla- sovanja. To nemalokrat ustvarja nejevoljo in slabo kri v odnosu do kolegov v isti skupini, ki so z ra- zliko od mene vezani na stranki- no disciplino in tudi širšo, vsedržavno usmeritev. Fizično se- dim zraven dveh kolegov svet- niške skupine furlanskih avtono- mistov Pakta za Avtonomijo, s ka- terima delim pogled na vlogo manjšinskih jezikov in skupnosti v FJK, marsikatero politično po- budo in tudi zadržanje v samem deželnem svetu. Kot tretje pa go- jim, kako bi definiral, zelo prag- matični in vsekakor neideološki odnos do deželne vlade in njene večine. Zlasti z odbornikoma Za- nierjem (kmetijstvo) in Roberti- jem (manjšina in javne uprave) sem v kar se da rednem stiku. Pa tudi s predsednikom Fedrigo ni- mam nobenih težav, pa čeprav sem politično in idejno zelo daleč od njihove stranke. Moje prizade- vanje je vedno in vsekakor usmer- jeno v reševanje konkretnih vprašanj, v iskanje sintez, v ponu- janje stikov in povezav, naj bodo med našimi ljudmi in deželno upravo ali tudi čezmejnega značaja. Moj pristop je torej v tej zakonodajni dobi še posebej insti- tucionalen in kot tak verjetno res bela muha na političnem prizo- rišču. Kaj čaka stranko Slovenska skupnost v letu 2020? Prva strankina pobuda v letu 2020 bo že tradicionalni novoletni sprejem, ki bo tokrat v samem tržaškem mestnem središču v pe- tek, 24. januarja zvečer, v hotelu Savoia Excelsior. Gre za pričako- vano in zato tudi politično po- membno priložnost, ko po praz- nikih in vstopu v novo leto kot slovenska zbirna stranka potegne- mo črto pod opravljenim delom, ocenimo trenutno politično stan- je in še zlasti usmerimo pogled v naslednje obdobje. Sprejema se vsako leto udeležujejo številni strankini člani in somišljeniki, pa tudi ugledni politično-institucio- nalni predstavniki iz Italije in Slo- venije. Takoj zatem stopimo v živo s pri- pravami na strankin redni kon- gres, ki bo volilnega značaja in bo torej tudi dragocena priložnost, da svoja stališča, programe, načrte, vizije in, ne nazadnje, vodstvene organe čim bolj osvežimo. Sam si nadejam, da se na kongres pripra- vimo z vrsto tematskih soočenj, na katerih razvijemo svoj pogled še najprej na vrednote, ki naj nas družijo in opredelijo. V sodobni politiki so namreč prav vrednote potegnile krajši konec, kar ljudje še kako občutijo in verjetno kaz- nujejo tudi z vse bolj mlačnim od- zivom. Začnimo torej pri temeljih, torej pri vrednotah, ki so za naj- starejšo preživelo stranko v tej deželi bistvenega pomena. Strate- gije in volilne povezave pridejo kasneje, saj teh ne more biti, kot tudi konsenza ne, če si prej nismo razjasnili odgovorov na ključna vprašanja. Naj jih naštejem: kdo smo, kam gremo, s katerimi cilji, v čigavi družbi. Jeseni bo na vrsti 3. deželna konferenca o slovenski manjšini, za katero sem od pred- sedstva deželnega sveta prejel pooblastilo, da koordiniram nje- no organizacijo. O tem podrobne- je naslednjič. Leto 2020 bo torej kar se da pestro leto. Upajmo vsaj, da ne bo predčasnih volitev … MČ “Premalo se zavedamo tega, da je Tomaž Šalamun tudi tržaški pesnik”, je na predstavitvi njegove posmrtno izdane pesniške zbirke z naslovom Posmrtni boj, ki je v četrtek, 12. decembra, zvečer potekala v Tržaškem knjižnem središču, dejal njegov kolega in dolgoletni prijatelj Miroslav Košuta. Prisrčno srečanje, ki ga je ob peti obletnici Šalamunove smrti priredil Slovenski klub, je bilo spominskega značaja. Udeležila se ga je tudi pesnikova hčerka Ana Šalamun. Večer, ki ga je povezoval novinar Sandor Tence, je osvetlil, v kolikšni meri je bil pokojnik povezan s Trstom. Šalamunova mama Dagmar Gulič se je rodila pri Sv. Ivanu. Družina je iz bližnjega Kopra, kjer se je po večkratni selitvi zasidrala, po vojni pogosto obiskovala Trst. Šalamun v mnogih pesmih govori o Trstu. Kot študent je v Ljubljani redno obiskoval prireditve v Klubu zamejskih študentov. In ne nazadnje je njegova prva mladostna ljubezen bila iz Barkovelj. Košuta je v študentskih letih in pozneje s Šalamunom prijateljeval v Ljubljani. Z njim je tudi po vrnitvi v Trst ohranil prijateljske stike. Iz pisem, ki sta si jih dopisovala, je razvidna Šalamunova navezanost na naše mesto. V enem izmed teh pravi, da bi rad s Košuto delil Mihca in Jakca. Omeniti velja tudi pesem z naslovom Acquedotto, v kateri se avtor spominja trinadstropne hiše na današnjem Drevoredu 20. septembra, v kateri so živeli njegovi predniki. V Ljubljani so primorski študentje in avtorji tesno sodelovali. “Med sabo smo se podpirali. Takrat nismo pričakovali, da nam bo ta lepi fant, Tomaž, nekega dne zrastel čez glavo”, je dejal tržaški pesnik in dodal, da je bilo sicer kmalu jasno, da je v Šalamunu “nekaj posebnega”. Košuta se je zaustavil tudi pri njegovem zelo inovativnem pisanju in umetniški skupini OHO, ki je delovala v drugi polovici 60. let prejšnjega stoletja. Njeno prenovitveno delo ni bilo nujno protirežimsko usmerjeno, je bilo pa provokativno in novo, je ugotavljal tržaški pesnik. Na srečanju, ki ga je obogatilo pričevanje sorodnice Majde Samsa, je tekla beseda tudi o pesnikovi družini. Tudi nanjo so bili mladi Primorci navezani. Na očeta Branka, ki je bil po poklicu pediater in je zaslužen za obnovo primorskega zdravstva, so se mladi obračali za zdravstvene storitve in nasvete. Oče je redno obiskoval predstave SSG-ja in razprave na Dragi. Mama je bila knjižničarka v Kopru in tudi drugače zelo angažirana ženska. Košuta je s Šalamunom in Kovičem leta 2003 predstavljal slovensko pesništvo na mednarodnem srečanju v Bologni. Ilustratorka Ana Šalamun je v svojem pričevanju izpostavila, da je bila likovna oprema zadnje očetove zbirke, ki je izšla pri založbi Miš, “zelo težko delo”. Šalamun je bil takrat že neozdravljivo bolan in je hčerki, ki ga je vsakodnevno obiskovala, narekoval verze, da jih je lahko zapisovala. / Mch Tržaška predstavitev Šalamunove pesniške zbirke In zdej n's varje svj'ti Rok je naslov koledarja za leto 2020, ki so ga v sredo, 11. decembra, predstavili v prostorih SKD Igo Gruden v Nabrežini. Pri njegovi sestavi so sodelovale vaške organizacije (SKD Igo Gruden, AŠD Sokol, Jus Nabresina Gemeinde, Župnija sv. Roka, Godbeno društvo Nabrežina in Združenje staršev OŠ Virgila Ščeka), ki so minulo poletje z raznimi dobro obiskanimi prireditvami počastile farnega zavetnika. Naslov domačijsko zasnovanega koledarja je vzet iz nabrežinske himne. V njem objavljene fotografije prikazujejo prizore s praznovanja sv. Roka, naravno lepoto vaške okolice, kraško arhitekturo, obalo in vinograd. Posnetki so bili ob tej priložnosti narejeni tudi z zvonika sv. Roka, saj “se pod njim počutimo vsi doma, varni v njegovem zavetju, vsi praznično in prijateljsko razpoloženi”, je na predstavitvi dejala Vera Tuta Ban. Meddruštveno povezovanje omogoča uresničevanje boljših zamisli in doseganje večjih rezultatov, je ugotavljala kulturna delavka. Vsakemu mesecu so uredniki v koledarju dodali tudi ustrezno misel ali verz iz slovenske literarne zakladnice. V koledarju objavljene fotografije so prispevali Damjan Balbi, Damjan Gerl, Lucia Lalovich, Zulejka Paskulin in Igor Zadnik. Koledar je na razpolago v omenjenih društvih in ustanovah. / Mch Varni v objemu svetega Roka Tržaška19. decembra 201918 Večjezična pravljica Timava in njeni zakladi Pravljice niso namenjene le otrokom, ampak tudi odraslim. Da je tako, so spoznali udeleženci predstavitve večjezične pravljice Timava in njeni zakladi, ki je v sredo, 11. decembra, potekala v prostorih SKD Igo Gruden v Nabrežini. Srečanje, ki spada v sklop pobud Citta' che legge, je potekalo v sodelovanju z devinsko-nabrežinsko občino. Lično oblikovana in opremljena knjižica, za katero je izvirno besedilo napisal tržaški avtor Fedele Boffoli in je ilustracije prispevala Jasna Merku', se navdihuje pri legendarnem mitu o Argonavtih. Izročilo pravi, da so se ti v davnini napotili po reki Timavi navzgor. Pravljica pripoveduje o življenju, točneje o rojstvu, rasti, minevanju in prerojenju. Voda ponazarja vitalno silo. Obravnavana reka povezuje tri države: Reka izvira na hrvaški strani gore Snežnik, teče po slovenskem ozemlju do Škocjana, kjer ponikne, daleč stran pa spet pride na površje pri Štivanu, kjer izvira kot Timava. Umetniško-literarno delo, ki je nastalo v italijanščini, je prevedeno v tri jezike: slovenski prevod je prispeval Marko Kravos, hrvaškega Sanja Širec, angleškega pa Adriana Ostuni. Grafično je knjigo opremil Jakob Jugovic. V pravljici nastopajo Jazon, Medeja in drugi junaki. Svečenica nagovorja božanstva reke Timave in prerokuje o univerzalnih in alkimističnih etapah človeške biti: “Eno brez Drugega ne obstaja, ni Sonca brez Meseca, vzpetina se pojavi ob globini, osrčje je možno pod površjem…” Z univerzalnim sporočilom vodi pravljica k premagovanju ovir, ki se pojavljajo v življenju. Modro nagovarja bralca, da “obstoj vsake stvari dobi potrditev v lastnem dvojniku: življenje ob smrti, svetloba ob temini. Dvojno je v resnici Eno”. Ob tej priložnosti sta bili v Nabrežini na ogled tudi razstava ilustracij Jasne Merku' (Timava in njeni zakladi) in fotografski prikaz (Presenza). V tem je Boffoli predstavil lepoto, ki jo je med svojim dolgoletnim obiskovanjem območja izvira Timave lovil v svoj objektiv. / Mch Koncertna mreža Nativitas bogati predpraznični čas Tretji adventni konec tedna je prinesel v zborovske kroge USCI dvojno zadoščenje: koncertna mreža Nativitas je obogatila predpraznični čas s skoraj štiridesetimi glasbenimi dogodki. Na sporedu so bile zborovske revije, obujanje starih tradicij, simfonično-zborovski koncerti, glasbeno-gledališki projekti, pevska srečanja za solidarnost in integracijo, tudi dogodki na prostem za praznično vzdušje na trgih. Tržaška je bila tokrat najbolj pojoča pokrajina. Dogodki so se seveda prepletali tudi v organizaciji slovenskih društev. V petek, 13. decembra, je bila cerkev v Barkovljah prizorišče vsakoletne zborovske revije Bila je luč, bila je pesem. Z domačo žensko vokalno skupino in z mladinsko skupino Glasbene kambrce, ki ju vodi Aleksandra Pertot, je tokrat nastopil gostujoči Komorni zbor Musica Viva iz Tolmina, pod vodstvom Erike Bizjak. V cerkvi sv. Andreja v Trebčah je društvo Krasje priredilo zborovski koncert z naslovom V strunah mladosti, saj sta na njem nastopili obe mladinski skupini dirigenta Mirka Ferlana, Dekliški zbor Igo Gruden (na sliki/foto MČ) ter Fantovska skupina Devin Nabrežina. Pevci zborovskega društva Rilke pa so pod vodstvom Barbare Corbatto zapeli najprej v soboto v domu za ostarele Stuparich v Sesljanu, nato v nedeljo v cerkvi Ribiškega naselja, kjer bo na sporedu 27. izvedba zborovske revije Božične Note. Kraji in ure vseh koncertov Nativitas so objavljeni na spletni strani www. uscifvg. it Kratke Devin / Cerkev Sv. Duha 8. čezmejno srečanje mladinskih zborov lasba povezuje. To doka- zuje tudi Čezmejno srečanje mladinskih zbo- rov v organizaciji Zveze cekrvenih pevskih zborov in Slovenske pro- svete iz Trsta, ki sta koncert orga- nizirali že osmič. V cerkvi Svetega Duha v Devinu je bil 13. decembra koncert, na kate- rem so nastopili Župnijska pevska skupina Sv. Ivan iz Trsta, Dekliška vokalna skupina Segno iz Vipave in Dvojezični otroško-mladinski pevski zbor Melodija iz Bilčovsa. Kot po navadi so se na koncertu zbrali zbori, ki prihajajo iz ra- zličnih slovenskih krajev: Slovenci iz Italije, Slovenci iz Avstrije in Slo- venci iz Slovenije. Prvi so se publiki predstavili do- mačini, in sicer Župnijska pevska skupina Sv. Ivan, pod vodstvom Karmen Koren, na klavir jih je spremljala Alenka Cergol. Mladi pevci so ubrano zapeli Iz prosojne višave, Psalm – Advent, Psalm – Velike reči je gospod storil za nas, G Brat sonce, sestra luna, Pace a te inKje bili ste angelci.Koncert so nadaljevala dekleta De- kliške vokalne skupine Segno iz Vipave, ki jih od letošnjega leta vo- di Meta Praček. Skupina deluje v Vipavi od leta 2014, v njej se zbira- jo v glavnem višješolke in študen- tke, ki jih druži ljubezen do petja. Sodelujejo pri pobudah v župniji Vipava, pa tudi drugod. Njihov re- pertoar obsega ritmično duhovno pa tudi ostale glasbene zvrsti, kar so pokazale tudi na koncertu v De- vinu. Tudi vipavska dekleta je na klavir spremljala Alenka Cergol. Dekleta so se predstavila z nasled- njim programom: Pojdem na rav- no polje, Radovana Gobca, Aj, ze- lena je vsa gora, v priredbi Uroša Kreka, Festival sanctus Johna Lea- vitta, Krila miru Andreja Makorja in črnsko duhovno This is the light. Koncert je sklenil Dvojezični otroško-mladinski pevski zbor Me- lodija iz Bilčovsa (Avstrija). Vodila jih je Rosi Krušic, na kitaro pa jih je spremljala Waltraud Leopold. Ker so dvojezični zbor, so na kon- certu peli pesmi večinoma v slo- venščini in nemščini, zapeli pa so tudi v angleščini in latinščini. Zbor sodeluje pri maši v domači župniji in na kulturnih priredit- vah, predvsem pa jim je pomem- bno druženje otrok in mladih. Na koncertu so zapeli: Naj te pozdra- vim, Blagoslovjen bodi, Gospod, trijezično Tu sem, da te hvalim/ Ich will dich anbeten/ Here I am to worship, Jesus, adoramus te, Aleluja, dvojezično Slava gospod/ Ehre sei gott in Pričeval ljubezen bom. Koncert je povezoval Matej Kos. Fi- nančno so revijo omogočili Javni sklad za kulturne dejavnosti Repu- blike Slovenije, Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in Dežela Furlanija Julijska kraji- na. Urška Petaros Ste zadovoljni z delom v preteklem letu? Leto je bilo pozitivno, obiski in promet so bili sicer podob- ni prejšnjim letom, kar je go- tovo spodbudno. Še bolje bi bilo, če bi številke povečali, upamo, da se bo to zgodilo v naslednjem letu. Zelo spod- budno je, da veliko otrok obi- skuje našo knjigarno in tudi dosti Italijanov, ki se učijo slo- venščino. To je naša gonilna sila, saj nobena knjigarna v Trstu ne prodaja slovenskih slovnic za Italijane, ki bi se ra- di naučili slovenščine. Prodaja teh učbenikov in zanimanje Italijanov za naš jezik se vsako leto večata, kar je zelo pozitiv- no za naše mesto in našo kul- turo, predvsem v teh časih, ko nekateri skušajo ljudi zopet de- liti in ogrožati mir med naro- di. Moram povedati, da nas Italijani stalno obiskujejo, ne le za slovensko slovnico, am- pak tudi za literaturo oz. pre- vode naših avtorjev, predvsem Alojza Rebule, Borisa Pahorja, Srečka Kosovela, Miroslava Košuta itd. Obstaja zato veliko zanimanje za slovensko narod- no skupnost v Italiji in sosed- njo Slovenijo. Prav tako prodajamo dosti otroških knjig, na srečo so še starši in nonoti, ki skrbijo, da imajo otroci v rokah tudi knji- go in ne le elektronske napra- ve. Poleg knjižne oz. knjigar- niške ponudbe imate tudi veliko predavanj in dogod- kov… Tako je, tudi predstavitve, kul- turna jutra in večeri ter razsta- ve pripeljejo različne ljudi v naše središče in nezanemarlji- vo je tudi to, da deluje kot izložba, saj se mimoidoči zave- do, da se pri nas, ki smo v me- stnem središču, vedno kaj do- gaja. V glavnem skušamo or- ganizirati skupaj z založbami in društvi od dva do tri dogod- ke na teden, tako da je kar živahno. Zdaj imamo v gosteh slike našega tržaškega slikarja Deziderija Švare; toplo pripo- ročam njihov ogled. Ta teden pa imamo še zadnja kulturna srečanja. Kako pa je s prodajo v de- cembru, ko se bliža Božič? Letos smo opazili, da so ljudje nabavili darila za sv. Miklavža bolj zgodaj kot ponavadi, in si- cer že na polovici novembra. Za Božič pa se za zdaj ni še tako razživela prodaja daril. Glede ponudbe pa so seveda naši av- torji in naše založbe vedno v ospredju. V četrtek, 19. decem- bra, na letošnjem zadnjem srečanju v TKS, bomo imeli “božični sejem” naših dveh za- ložb, Mladike in ZTT, tako da si bodo lahko obiskovalci ku- pili knjige po ugodnih cenah in na tak način tudi obogatili domačo knjižnico. Kaj bi si želeli izboljšati v le- tu 2020? Kaj bi povedali bralcem v razmislek? Za novo leto si želim, da bi obisk in prodaja vsaj ohranila take številke kot letos, čeprav se vedno trudimo, da bi jih se- veda izboljšali. Kar si posebno želim, je, da pridejo novi ljud- je, ki nas še ne poznajo. Opa- zili smo, da tisti, ki pridejo en- krat, postanejo potem tudi redni obiskovalci knjižnega središča, saj spoznajo našo po- nudbo in so z njo zadovoljni. Želim si pa tudi več sodelovan- ja s slovenskimi vrtci in šola- mi. Ne bi bilo slabo, če bi en- krat na leto prišli na obisk v knjigarno in spoznali naš pro- stor in delovanje. Božično misel bi namenila staršem in jim povedala, naj ne pozabijo na knjige in na branje, ki bogatita naš jezik, kulturo in znanje. Otrokom naj za Božič kupijo primerno, zanimivo in poučno knjigo ra- je kot kakšne elektronske igri- ce, naprave, s katerimi so itak vsak dan v stiku. Matevž Čotar Dobrodelni božični sejem na šoli Žiga Zois Dobrosrčnost je še prisotna si ugotavljamo, da so danes prazniki vedno bolj pod vplivom po- trošništva in da zmanjkujejo dragocene, tradicionalne vrednote, ki bi morale zazna- movati vsak praznik. Tudi šola, ki namenja pouk eko- nomskemu in trajnostnemu razvoju, in šole, ki se po- svečajo humanističnim ve- dam, ne morejo mimo te pro- blematike, je v ponedeljek, 16. decembra, v prostorih za- voda Žiga Zois povedala rav- nateljica dr. Maja Lapornik. V Zato so si na šoli zamislilibolšji božični sejem s prosto-voljnimi prispevki, na katere- ga so dijaki prinesli veliko ročnih izdelkov, prilagojenih in ponovno restavriranih okraskov ter kulinaričnih do- brot. Božični sejem, pri kate- rem sta sodelovala tudi hu- manistični in družbeno-eko- nomski licej A. M. Slomšek in tehnični zavod Jožef Stefan, so si med dnevom ogledali številni obiskovalci, med ka- terimi so bili starši, dijaki in radovedneži. V organizaciji dijakov so potekale tudi šte- vilne delavnice, na katerih so bili udeleženci tudi nagraje- ni. Možno je bilo občudovati tudi nastop in čarovnije iz- kušenega čarodeja. Praznični in obenem dobrodelni dan se je končal nad vsemi pričako- vanji, saj so dijaki zbrali kar 694,76 evra, “kar pomeni, da so naša srca odprta in da, ko Foto MČ Foto MČ spregovorimo o vrednotah, jih naši ljudje in naši dijaki zelo dobro razumejo”, je poudarila ravnateljica. Zbra- no vsoto so namenili dobro- delni ustanovi, in sicer skla- du Mitja Čuk, ki ga je na večeru predstavljal odbornik Zoran Sosič. Tudi Sosič je bil zelo presenečen nad pobudo in nad končnim rezultatom, čestital je vsem, ki so sodelo- vali pri organizaciji, in se to- plo zahvalil za prispevek. MČ Ilde Košuta Knjiga je najbolj primerno božično darilo POGOVOR Tržaška 19. decembra 2019 19 Obvestila Slovensko dobrodelno društvo opozar ja un iverz i te tne študentke in š tudente s lovenske narodnost i i z Furlanije Julijske krajine, da 31. decembra zapade rok za sodelovanje pri 33. natečaju za študijske nagrade “Mihael Flajban” in za nagrado “Irena Srebotnjak” za akademsko leto 2019–20. Vsi podatki se dobijo na spletni strani www. dobrodelno. it, za morebitna pojasnila pa je na voljo e- naslov urad@dobrodelno. it. Darovi V spomin na brata Borisa Slamo daruje sest ra D ina za višarsko cerkev, za sestre pri Sv. Ivanu v Trstu, za Novi glas po 100 evrov. Za rojansko glasilo Med nami darujejo: Marija Ferluga 20, Majda Cibic 20 in Iza Arban 10 evrov. Misijonski krožek Rojan je pre- jel: Za slovenske misijonarje: N. N. 100 evrov. Kako ocenjujete minulo leto na občini? Delovanje na Občini Trst je le- tos potekalo precej mirno. Kot vedno smo seveda zabeležili po- zitivne in negativne plati. Kar vzbuja skrb, je naraščanje popu- lizma v mestu, sovraštva, ki se kaže v pomanjkanju dialoga in sodelovanja. Zmanjkale so tople besede in se izgubljajo tiste dra- gocene vrednote medsebojnega spoštovanja in človeškega do- stojanstva. Upam, da se bo v no- vem letu kaj spremenilo. Žal se to dogaja v vsakdanjem življen- ju in v politiki, kjer seveda vsak razmišlja po svoje, a tudi tu ne smemo pozabiti na zdrave člo- veške odnose in spoštovanje. Le- tos se je dogajalo, da so večkrat padale težke besede in osebne žalitve, ki ne vodijo nikamor. Prisotna je nestrpnost, ki ogroža kulturno rast mesta. Tudi do Slovencev? Moje razmišljanje je bilo bolj globalno, ker je Trst stičišče več kultur in ker opažam, da ni člo- veške strpnosti in odprtosti, ki sta potrebni za to od nekdaj multikulturno mesto. Slovenci smo vsekakor v letih pridobili spoštovanje pri Italijanih, ki nas priznavajo kot aktiven in po- memben del Trsta. Tudi s slo- vensko narodno skupnostjo na- stajajo trenja, a mislim, da so ta bolj politična oz. da so ti kratki stiki bolj v politiki kot v civilni družbi. Kaj bi ocenili kot letošnji po- zitiven dosežek, kaj pa nega- tiven? Mislim, da je pozitiven dosežek predvsem za nas Slovence ta, da se je končno po toliko letih ure- dila dokumentacija za opensko strelišče. Naša narodna skup- nost je dobila upravljanje kraja, ki nam je zelo pri srcu in je za nas zgodovinsko zelo pomem- ben. Zdaj je naloga občine, da začne to območje obnavljati in da tam uredi načrtovani park miru, kot se je obvezala. Kar zelo obžalujem, pa je, da večina v občinskem svetu nima skoraj nobenega posluha za opozicijo, predvsem ko gre za fi- nančno plat občine oz. za pro- račun. Dejansko ni bilo nobene pozornosti do konkretnih pre- dlogov in nasvetov opozicije. Prejšnja leva uprava in še prej desna je imela vedno posluh za opozicijo. Vedno so sprejemali razne popravke, o katerih so menili, da so pozitivni za mesto. Letos pa ni bilo tako, saj nam jih je ta uprava načelno zavračala. Mesto ni last enega ali drugega, vsak lahko prispeva svoj delež. Trst ima pred sabo ESOF 2020 (prestolnica znanosti) in mora še dalje razvijati načrte za staro pristanišče, zato je tako ob- našanje večine nesprejemljivo. Kakšni pa so upi za leto 2020? Upam in pričakujem, da bo Občina Trst nadaljevala plodno sodelovanje z okoliškimi tržaškimi občinami in tudi čez- mejnimi in da se bo primerno spomnila dveh obletnic, ki sta za nas Slovence in za mesto zelo pomembni: to sta 100-letnica požiga Narodnega doma in 90- letnica ustrelitve Bazoviških ju- nakov. Velika želja je, da bi lah- ko Slovenci v občinskem svetu, kot v Gorici, spregovorili v svo- jem jeziku, vsaj kar se tiče svet- niških in aktualnih vprašanj. Si- cer se bo to težko zgodilo v tem mandatu, ker je to delikatna za- deva in je treba spremeniti po- slovnik. To priložnost smo žal zamudili v prejšnji upravi, ko smo bili v večini. MČ SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA želi vsem rojakom, svojim tržaškim in goriškim članom, sodelavcem in dobrotnikom, lepe božične praznike in mnogo dobrega v novem letu 2020 Vesel Božič in srečno novo leto! ul. Vrb 1 - Opčine tel. 040 213957 - faks 040 213595 MoPZ FANTJE IZPOD GRMADE, OPZ LADJICA in DEVINSKI MLADINSKI KROŽEK voščijo vesel Božič in srečno 2020! Vsem Slovenkam in Slovencem vesel Božič, zdravja in zadovoljstva v novem letu 2020 želi IGOR ŠVAB, podpredsednik tržaškega občinskega sveta o je obiskoval domove po kraških vaseh za zbiranje gradiva za prejšnjo knjigo, je odkril, da se na borjačih, vrto- vih in v notranjosti hiš nahaja ve- liko lepih ročno izdelanih kam- nitih predmetov večje in manjše velikosti, ki so skriti očem javno- sti. Zakaj bi jih ne predstavili v publikaciji, opremljeni s fotogra- fijami, si je dejal in se lotil dela. Tako pravi nabrežinski ljubitelj kraške snovne in nesnovne de- diščine Luca Monet, ki je svoje delo Le nostre pietre-Naši kamni predstavil v Nabrežini v kletnih prostorih družine Petelin. “V času, ko Kitajska preplavlja trge s cenenimi predmeti iz kam- nitih materialov z vsega sveta, moramo ovrednotiti to, kar ima za sabo plemenito zgodovino in je naše”, je svoje prepričanje iz- povedal avtor na predstavitvi. Dvojezično delo, ki je razdeljeno v dvajset poglavij, je poljudnega značaja. Namenjeno je ljubitel- jem kraške arhitekture, umet- niških in obrtniško izdelanih kamnitih izdelkov, tako do- mačinom kot tujim gostom, ki radi spoznavajo zanimivosti Kra- K sa. Lahko bi rekli, da gre za s sli-kovnim in drugim gradivom bo-gato opremljeno publikacijo, ki spada v vsako knjižnico, društvo, na turistično kmetijo, v osmico ali kavarno. Povsod tja, kjer se ljudje v devinsko-nabrežinski in drugih kraških občinah zbirajo. Avtor se je namreč pri sestavi dela z ozemeljskega vidika omejil na odkrivanje “skritih kamnov” v vaseh najzahodnejše občine na Tržaškem. V delu spregovori o portalih (kalunah), koritih, mej- nih kamnih, kamnitih strehah, žlebovih in vodnjakih (štirnah). Pozornost namenja tudi zemlje- pisnim in katastrskim mapam, ki veliko pripovedujejo o prostoru, ki sega od morja do državne meje in od izliva Timave do kamnitih stebrov ob cesti med Križem in Nabrežino. Kdor vzame lično knjigo v roke, spozna orodje, ki ga uporabljajo kamnoseki, ra- zlične vrste obdelave kamna, način gradnje podpornih zidov za terase (paštne) pod kraškim ro- bom, območja, na katerih so vid- ni ostanki strelskih jarkov iz časa prve svetovne vojne, stalagmite in stalaktite, ostanke poljskih ap- nenih peči in še marsikaj druge- ga. Posebno poglavje namenja Mo- net v delu vodi, ki je bila na Krasu vselej zelo dragocena, saj je v sušnih mesecih primanjkovala. Med odkrivanjem gradiva v fon- du goriške nadškofije je naletel na dokumente, ki pričajo o nek- danjem obstoju cerkvice sv. An- tona, ki je stala ob makadamski cesti, ki Slivno povezuje s Šempo- lajem. Zanimivost predstavlja tu- di prikaz gradnje “štirn” in kleti. S knjigo, za nastanek katere so za- služni domačini, ki so s svojimi pričevanji avtorju posredovali ve- liko ustnega gradiva, da ga je ta lahko obdelal in objavil, želi Mo- net prispevati k ozaveščanju lju- di, naj stare kamnite izdelke ne odvržejo. “Potrebno jih je ovred- notiti, ker kamni so večni in mo- ramo biti nanje ponosni”, je pou- daril na predstavitvi. Za Kras vidi veliko razvojno pri- ložnost v turizmu, ki pa ne raz- polaga še z ustreznimi storitvami. Medtem ko naši sosedje znajo iz- vrstno tržiti znamenitosti svojih manj lepih geografskih območij, pri nas zamujamo. Knjigo si je mogoče nabaviti v ba- ru Ob drevoredu, ki se nahaja na- sproti bolnišnice v Nabrežini bli- zu železniške postaje in v gostilni Suban pri Trnovci. Mch Nabrežina / Predstavitev knjige o kraških kamnih Kraška dediščina nam mora biti v ponos Foto MČ Na Slovenski matici v Ljubljani O samostojnem slovenskem političnem nastopanju v Italiji lovensko matico v Ljubljani odlikuje posluh za enoten slovenski kulturni prostor. Tako je 13. decembra imela v go- steh predstavitev knjige tržaškega Društva Vergil Šček in goriškega Anton Gregorčič o samostojnem političnem nastopanju Slovencev v Italiji, Boj za narodne pravice in demokracijo ter knjige Županovi iz Lonjerja, Krožka za družbena vprašanja Vergil Šček ter Mladike. Gre za posodobljene bogate iz- sledke dveh zadevnih simpozijev. Objavljeni so spisi Nevenke Tro- ha, Raoula Pupa, Nine Lončar, Pe- tra Černica, Iva Jevnikarja, Vilje- S ma Černa in Erika Dolharja. Olonjerski rodbini Čokov – Župa-novih pa pišejo Gorazd Bajc o di- plomatu in politiku Ivanu Mariji Čoku, pokojna Lida Debeljak o šolniku Andreju Čoku, Tomaž Simčič pa o Ukmarjevem sobratu Andreju Čoku. Objavljena sta še prispevek Vere Čok Vesel z uvod- no besedo k zgodovinsko družbe- nemu prikazu Lonjerja izpod pe- resa inž. Andreja Čoka. Ondina Pečar pa podaja zgodovinsko et- nografski pričevanjski prikaz vasi v bližnji preteklosti in sedanjosti tudi z izvirnimi ljudskimi pesmi- mi in reki. Prisotne je toplo pozdravila tajni- ca te osrednje slovenske kulturne ustanove dr. Ignacija Fridl Jarc. Na predstavitvi so spregovorili Ivo Jevnikar, Peter Černic, Tomaž Simčič in Ondina Pečar. Sledila je živahna razprava tudi o sedanjem položaju slovenske narodne skupnosti ter o izzivih v prihod- nosti. Med najbolj aktivnimi v razpravi je bil časnikar Marijan Zlobec, ki od nekdaj s posluhom spremlja našo narodno skupnost. Udeležence je gostil tudi pod- predsednik Slovenske matice prof. Janez Stergar, prav tako eden uglednih poznavalcev naše resničnosti. Svetnik SSk in podpredsednik občinskega sveta Igor Švab Prisotna je nestrpnost, ki ogroža rast mesta POGOVOR Videmska / Aktualno19. decembra 201920 arod morajo za- deti različne ne- sreče, na njega morajo pritiskati verige hude- ga hlapčevanja, pa iztrebiti se ga ne more, dokler se svojega jezika in svojih navad zvesto drži”. Tako je v Slovenski čbe- li, že sredi 19. stoletja, o potre- bi, da se ohranjajo ljudske na- vade, zapisal koroški duhov- nik Matija Mayer. Giorgio Banchig je, kot predsednik Združenja don Eugenio Blan- chini, pomen teh besed poudaril v uvodni pred- stavitvi zani- mivega pro- jekta Skupni in drugačni običaji Slo- vencev v Itali- ji. Gre za ambi- ciozen načrt, ki si želi po eni strani poudariti in prikazati skupne ele- mente starih šeg in navad med Slovenci v Italiji, po drugi pa izpostaviti tudi dru- gačnosti, ki dodatno bogatijo našo jezikovno in kulturno dediščino. Nositelj in pobud- nik raziskave je Združenje don Eugenio Blanchini, načrt pa je podprla dežela Furlanija Julij- ska krajina z denarnimi sred- stvi za projekte neprimarnih ustanov. Vrednost celotnega projekta je 27.000 evrov, od te- ga je 22.225 evrov deželnih prispevkov. Delo je potekalo na domačih tleh, tako da so vanj neposred- no vključili tako slovenska društva in ustanove kot tudi posameznike. Med sodelu- jočimi partnerji naj omenimo Združenje Don Mario Cernet, Inštitut za slovensko kulturo, Zadrugo Most, skupino Mladi v odkrivanju skupnih poti, KC Lojze Bratuž, Krožek Anton Gregorčič, Kmečko zvezo, “N SKRD Jadro ter Narodno inštudijsko knjižnico iz Trsta. Kprojektu so pristopile občine Srednje, Sovodnje, Špeter, Grmek in Naborjet-Ovčja vas. Sodelovali sta tudi Večstopen- jska šola s slovenskim učnim jezikom v Doberdobu ter Državna večstopenjska šola s slovensko-italijanskim dvoje- zičnim poukom P. Petričič. Delo je potekalo, tako da so ljudje zbirali gradivo v svojem kraju, vsako društvo je po- skrbelo za slike, videe, zapise in dokumentacijo šeg in na- vad na ožjem območju svoje- ga delovanja. Odziv je bil ne- pričakovano dober, tako da zdaj koordinatorji razpolagajo z več kot 4000 slikami, pričevanji in videoposnetki. Namen projekta je bil realiza- cija videa, ki bo namenjen širšemu občinstvu, ne le stro- kovnjakom, in bo vsem inte- resentom na razpolago na spletu. Namen multimedial- nega projekta je namreč pre- buditi splošno zanimanje za našo tradicijo, za številne na- vade in šege, ki so bile ali so še žive med Slovenci, ki živi- mo tostran nekdanje meje. Kot je pudaril Giorgio Ban- chig, že ob samem branju ti- ska, ki izhaja v Benečiji, Mata- jurja in Doma, lahko ugotovi- mo, da je veliko šeg, ki so bile še v navadi sredi prejšnjega stoletja, žal že prešlo v poza- bo. Zapis vsega, kar se od Re- zije in Kanalske doline pa do Tržaškega zaliva še dogaja, bo vsekakor pomagal, da ne bo šla ta dragocena kulturna de- diščina v pozabo, organizator- ji pobude celo upajo, bo video pri mladih vzbudil nova zani- manja za našo tradicijo in kul- turo. Na tiskovni konferenci je vi- deo, ki bo v kratkem na razpo- lago na sple- tu, sledile pa mu bodo raz- ne poglobitve posameznih vsebin, pred- stavil koordi- nator projekta Albert Deve- tak. Gradiva je toliko, še pri- haja in ga še pregledujejo, tako da so si morali koor- dinatorji za- misliti še na- slednjo, do- datno fazo, ki sicer ni bila predvidena. Ker je škoda, da ne bi uporabili vsega zbra- nega materiala, bodo po reali- zaciji videa posamezne doku- mente, posnetke in pričevanja predelali, shranili in dali na razpolago javnosti na spletni strani Združenja don Eugenio Banchig. Pri realizaciji projek- ta so sodelovali Hijacint Jussa, upokojeni profesor zgodovine umetnosti in izvedenec za rea- lizacijo multimedijskih izdel- kov, mladi asistent Daniel Pe- teani, študent Tehnoloških multimedijskih znanosti na univerzi v Vidmu, Ilarii Ber- gnach, ki končuje študij na oddelku za etnologijo in kul- turno antropologijo Filozof- ske fakultete v Ljubljani, pa sta bila zaupana pregled in sinte- za zbranih podatkov. Za logo je poskrbel ilustrator Moreno Tomasetig. Suzi Pertot Ambiciozen načrt Skupni in drugačni običaji Slovencev v Italiji Benečija Ljubljana / V Cankarjevem domu predstavitev knjige Jožeta Možine Okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora četrtek, 11. decembra 2019, je publicist, zgodo- vinar in televizijski vodi- telj več odmevnih oddaj dr. Jože Možina v Cankarjevem domu v Ljubljani predstavil svojo dolgo pričakovano knjigo Slovenski razkol. Za Slovensko tiskovno agencijo je avtor Jože Možina po- vedal, da v knjigi piše o razlogih in povzročiteljih razkola slovenskega naro- da in posledičnega brato- mora med drugo svetov- no vojno. Posebna odlika knjige je tudi uporaba do zdaj neznanih oz. neupo- rabljenih virov. “Bolj kot naslov, ki je po- litičen (o razkolu bolj go- vorijo tisti, ki bi nas radi odvrnili, da se ukvarjamo z osvetljevanjem zločinov in krivic), je vse- bino knjige dr. Jože Možina opredelil s pod- naslovom Okupacija, re- volucija in začetki proti- revolucionarnega upora. S temi tremi izrazi je pravilno opisal medvojno dogajanje med drugo svetovno vojno na Slo- venskem, vse ostalo, od “razko- la”, državljanske vojne do kola- boracije so samo izrazi, s kateri- mi želijo nekateri prikriti bistvo dogajanja. To bistvo pa je bilo, da so med vojno komunisti iz- koristili okupacijske razmere za izvedbo komunistične revoluci- je, za nasilni pohod na oblast, za neke vrste državni udar v po- gojih sovražne okupacije. Obo- rožene vaške straže in domo- branci so bili le krik v sili, (sa- mo) obramba pred nepopisnim nasiljem komunistične paravoj- ske partizanov in Vosa. Vse to je Jože Možina opisal zelo podrob- no ter na osnovi številne litera- ture in virov, tudi takšnih, ki do- slej še niso bili uporabljeni”, je po predstavitvi za spletno Družino napisal Ivo Žajdela. Knjiga bo poslej zelo dragocen pripomoček za boljše razume- vanje zgodovine druge svetovne vojne na slovenskih tleh, je pa razširjena doktorska disertacija Jožeta Možine. V središču obrav- nave je eno najbolj občutljivih poglavij polpretekle zgodovine, V namreč nastanek oboroženeobrambe kot odgovor na revo-lucionarno nasilje. Knjigo dr. Jožeta Možine so v prepolni Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma predstavili publicistka Erika Jazbar, njena recenzenta, zgodovinarja dr. Mitja Ferenc (tudi mentor Možinove doktorske naloge) in dr. Tamara Griesser Pečar ter sam avtor. Prisotni so bili tudi predstavniki Mohorjevih za- ložb, za Goriško Mohorjevo družbo msgr. Renato Podbersič. V knjigi Slovenski razkol, oku- pacija, revolucija in začetki pro- tirevolucionarnega upora dr. Jože Možina išče odgovore na nekaj večjih vprašanj novejše slovenske zgodovine: zakaj je med drugo svetovno vojno prišlo do razkola in do brato- morne vojne, kdo jo je začel in pod kakšnimi pogoji. Kot je dejal za Slovensko tiskov- no agencijo, je v njej tudi vprašanje, kakšna je bila dina- mika med kolaboracijo, revolu- cijo in uporom proti okupator- ju, ter na drugi strani uporom proti partizanom. “Zelo pomembno in ključno za razumevanje nadaljnjega pote- ka vojne v Sloveniji je, kaj je bilo prej”, je dejal Možina. V knjigi je raziskal, kje vse so se upori proti partizanom zgodili naj- prej, pojasni pa je tudi, da je bilo ozadje vsega tega “zelo an- gažirano revolucionarno nasil- je”. Pri pisanju monografije se je dr. Jože Možina opiral na vse raz- položljive vire, tako literaturo kot tudi na arhivske vire. “Za zgodovinarja je nujno, da jih upošteva v kontekstu časa in prostora, kritično pretrese ra- zlične vire in potem naredi ne- kakšno sintezo”, je dejal. Meni, da je to v Slovenskem razkolu zelo dobro uspelo, obenem pa je imel nekaj srečnih oko- liščin. Uspelo mu je namreč pridobiti arhi- ve, ki so bili do zdaj nez- nani. Mednje spada več desetletij zakopan arhiv stražarjev, ki po avtorje- vih besedah vsebuje “prvovrstne dokumen- te in fotografije vseh treh strani, tako protire- volucionarne in revolu- cionarne ter celo itali- janske”. Dodaten vir pa so Možini predstavljala še pričevanja ljudi, tudi iz oddaje Pričevalci na TV Slovenija, katere av- tor je prav on. Vse zgodovinske knjige govorijo o preteklosti, a Možina se je pi- sanja Slovenskega razkola lotil tudi ob zavedanju novih spoz- nanj na področju epigenetske znanosti. Kot je namreč dejal, se travme naših prednikov ne pre- našajo zgolj v nekih vedenjskih vzorcih, ampak se vtisnejo tudi v genski material. “Se pravi, da mi, naša nacija, zdaj podoživlja- mo travme naših prednikov, čeprav jih sami nismo doživeli”, je razložil za STA. Spoznavanje preteklosti na strokoven in ar- gumentiran način je tako po be- sedah avtorja pravzaprav na- ložba v prihodnost, v kateri vidi razbremenitev nacionalne trav- me. Gradivo za knjigo je dr. Jože Možina zbiral dobrih dvajset let, prav o tej temi pa je na ljubljan- ski filozofski fakulteti tudi dok- toriral. O knjigi Slovenski razkol bomo podrobneje poročali po srečan- ju z avtorjem in predstavitvi knjige v Gorici v nizu večerov Pod lipami, ki jih organizira Kulturni center Lojze Bratuž. Predstavitev knjige bo v četrtek, 23. januarja 2020. Benečija / Seja in družabno srečanje ZSKP Glavni cilj delovanja je ohranjati kulturno dediščino esečna seja uprav- nega odbora Zveze slovenske katoliške prosvete je bila decembra v Benečiji. Člani odbora so iz- koristili priložnost, da so se srečali s predstav- niki združenj Blankin in Cer- net, ki spadata pod okrilje ZSKP. Na seji - družab- nem srečanju, ki je bila 10. decem- bra v prostorih znane gostilne v Hlodiču (občina Grmek) in katere se je udeležil tudi predsednik SSO Walter Bandelj, je prisotne najprej pozdravila pred- M sednica ZSKP Franca Pado-van, za društva iz videmskepokrajine pa Giorgio Ban- chig. On je tudi na kratko spregovoril o projektu, ki ga je financirala Dežela FJK s sredstvi, namenjenimi ukre- pom v korist slovenskim kra- jevnim govoricam, ki se upo- rabljajo na Videmskem, in katerega glavni cilj je bil ovrednotiti in ohraniti kra- Z 10. strani Zajetna publikacija ... al je del, namenjen spominskim zapisom, dolg, ker smo letos izgubili veliko pomembnih osebnosti, ki se jih avtorji v Koledarju občuteno spominjajo, to so neutrudni kulturni, politični in verski delavci Lojzka Bratuž, Dino De Antoni, Jože Markuža, Mario Gariup, Luigi Tavano, Tomaž Pavšič, Saša Martelanc, Diomira Fabjan Bajc, Pavel Zlobec, Slavko Klanjšček, Lovro Petricig in Hieronim Žveglič. Koledar se končuje z zapisi o naši prosvetni in kulturni dejavnosti, in sicer o delovanju Zveze slovenske katoliške prosvete, Slovenske prosvete in društev v Trstu, Kulturnega centra Lojze Bratuž, SCGV Emil Komel, Ž ZCPZ Gorica, ter sprispevkom o našemizobraževanju (število vpisov v lanskem šolskem letu, izobraževalne in poklicne izbire) in nazadnje s slovensko bibliografijo v Italiji. Kot vedno bogatijo zbornik tudi letos poezije, ki so jih prispevali Majda Artač Sturman, Vladimir Kos in Bojana Daneu Don. Priznani fotograf Vincenc Gotthardt je po naročilu poslal dragocene slike iz Koroške, ne le romantične, ki jih je to območje polno, ampak živeto pokrajino, to so slovenski sledovi iz preteklosti in sedanjosti, naši ljudje, naše ustanove, naši napisi itd., s katerimi sta zbornik in stenski koledar bogato opremljena. jevno kulturno dediščino. Zvezi se je zahvalil za pomoč in podporo, ki jo namenja društvom v Benečiji. V zvezi s tem je predsednica pouda- rila, da se pri pristojnih ura- dih na Deželi Furlaniji Julij- ski krajini vseskozi zavzema, da bi ZSKP povečali finančna sredstva. Odbornika Roberti- ja, ki je pristojen za manjšin- ska vprašanja, je Franca Pa- dovan povabila, naj pride obiskat slovenski kulturni hram v Gorici, da se seznani z delovanjem naših ustanov. Nadalje je predsednica opisa- la dejavnosti, ki jih bo ZSKP izpeljala v prihodnjem letu in zadevajo predvsem praz- novanje 60-letnice ZSKP. Fe- bruarja bo v KCLB odprtje fotografske razstave o delo- vanju ZSKP in njenih članic, jeseni pa slavnostni koncert. Bližajoči se božični prazniki so bili tudi priložnost za iz- menjavo voščil. Društva so v dar dobila koledar in knjižno zbirko Goriške Mohorjeve družbe. Foto Tatjana Splichal Slovenija 19. decembra 2019 21 Istrabenz in njegovo umiranje na obroke Obdukcija koli Istrabenza, nekoč slovenskega gospodar- skega velikana, se zad- njih nekaj mesecev pripravlja pra- vi pravcati “de profundis”. Bol- je rečeno, gre za umiranje na obroke. Podjetje je bilo pred poskusom prevzema Igorja Bavčarja skupaj s Petrolom naj- pomembnejši slovenski naftni trgovec. Bavčar ga je hotel spre- meniti v velikana na področju turizma, a se je pri tem uštel s poskusom prevzema. Zgodba je zaradi nevzdržnosti prev- zemnega načrta, ki ni imel fi- nančne podlage, propadla. Umiranje pa še traja in traja. Predvsem zaradi premoženja koprskega podjetja, ki je bilo marsikomu všeč. Konec brez konca Začetek konca Istrabenza gre iskati v leto 2009, ko so začele pokati po šivih vse večje prev- zemniške pustolovščine slo- venskih tajkunov. Prvi med njimi je bil Bine Kordež z Merkurjem, takoj nato sta sledila Boško Šrot s Pivovarno Laško in Igor Bavčar z Istrabenzom. Gre za tri menedžer- je, ki so ob začetku svetovne go- spodarske krize prav zaradi svojih prevzemniških apetitov postali najbolj izrazit primer tajkunstva v Sloveniji. Skozi dobro desetletje sta se Pivovarna Laško in Merkur iz krize nekako izvila, predvsem po zaslugi tujih investitorjev. Istra- benz pa je klinično mrtev. Že dalj časa. Konec novembra je bila skli- cana skupščina, na kateri naj bi to stanje tudi uradno potrdili. Naj- večji upnik koprskega podjetja, državna Družba za upravljanje ter- jatev bank (ali po domače DUTB oziroma kar “slaba banka”), je predlagal likvidacijo in ukinitev O podjetja. Predlog pa ni dobil za-dostne podpore delničarjev, imet-nikov 75 odstotkov kapitala. Šlo je za tiste delničarje, ki so imeli svoje poslovne razloge, da se umi- ranje na obroke še nadaljuje. Mor- da bi tukaj omenili predvsem dva dejavnika. Prvi je še edino preostalo pre- moženje v lasti Istrabenza. Gre za 50 odstotni delež v družbi Adria- fin. Da bomo jasnejši, gre za družbo, ki obvladuje podjetje Vi- nakoper. Nekateri delničarji, ki so na skupščini 26. novembra glaso- vali proti likvidaciji Istrabenza, so s to potezo želeli preprečiti, da bi ta delež postal del stečajne mase in bi ga tako čakala negotova pri- hodnost. V ospredju je bilo tukaj podjetje BSL, ki se je že dalj časa zavzemalo za odkup Istrabenzo- vega deleža v Adriafinu. BSL pred tem niti ni bil delničar. Turistični sektor Svoj “ne” k stečaju Istrabenza pa je na skupščini prispeval še en del- ničar. Gre za hrvaško podjetje na področju turizma, družbo “Hoteli Cavtat”. To je drugi posamični delničar družbe Istrabenz (15,88 odstotkov), ki je v koprsko družbo vstopil leta 2015. Delež je odkupil od goriške finančne družbe KB 1909 (več o tem v okvirju). Takrat je bil Istrabenz finančno sicer že na psu, lastništvo pomembnih hotelskih verig na obali v lasti ko- prskega podjetja pa je bilo za Hrvate zelo mikavno. V tem kon- tekstu gre omeniti, da je bil v zad- njem obdobju in vse do nekaj dni pred novembrsko skupščino naj- večji lastnik Istrabenza pomem- bno slovensko podjetje, ki se je iz izvirnega gumarskega sektorja preusmerilo prav tako v turizem. Govorimo o kranjski Savi, ki je imela v lasti dobrih 16 odstotkov koprskega podjetja. Seveda je tudi Sava s potezo vstopa v Istrabenz merila na turistične kapacitete Istrabenza. Kranjska družba je v (takrat še) koprskega velikana vstopila že leta 2012, delnice pa je odkupila od Petrola. Zadeve pa so se obrnile drugače. Tudi Sava je zabredla v finančne težave (poe- nostavljeno povedano, smo tudi v tem primeru gledali projekte brez realne finančne osnove) in je danes v prisilni poravnavi. Čeprav se je deleža v Istrabenzu oklepala do zadnjega, ga je morala tik pred skupščino prodati. Kupec je bila slaba banka, ki je tako z 21 odstot- ki (5 odstotkov je imela že prej v lasti) postala prvi delničar v Istra- benzu le nekaj dni pred novembrsko skupščino. Pred skupščino je likvi- dacijo družbe predlagala prav slaba banka. Ker je prav DUTB največji up- nik Istrabenza, bi ob stečaju bil deležen tudi največjega deleža iz stečajne mase. Savi to ni bilo v interesu, a je del- nice prodala pred skupščino. Postopek pa sta zaustavili že prej omenjeni družbi BSL in Hoteli Cavtat. Dnevnik Finance je pisal, da je za podjetjem “Hoteli Cav- tat” srbski podjetnik Miodrag Kostić, ki je bil med drugim poslovni partner podjetja Sava. Od kranjskega podjetja je namreč odkupil večji delež Gorenjske banke in tako sam postal v tej banki večinski delničar. Podjetje BSL, ki je skupaj s Hrvati trenutno zaustavilo postopek stečaja Istra- benza, pa je svoj delež kupilo prav od Gorenjske banke. Skratka, ne- kaj interpretacij zadnjega doga- janja gre v smer, po kateri naj bi blokado začetka stečaja Istrabenza po Kostiću sprožil krog okoli Save. Ni pa nujno, da so take interpre- tacije pravi odsev dogajanja. Izživljanje nad Istrabenzom Razumeti je namreč treba, da je v tem trenutku koprsko podjetje lu- pina brez vsebine. Sava pa je pre- zadolženo podjetje, ki je podvrženo postopku prisilne po- ravnave. Sama na sebi torej nima realne specifične teže. V ospredje stopa v tem primeru dejavnik države. Lastnik slabe banke je vlada. V analizi zdajšnje- ga stanja mora biti jasno, da je DUTB preostalo premoženje Istra- benza, ki ga je še zanimalo, unovčil že aprila. Govorimo o tu- ristični dejavnosti. Aprila je DUTB unovčil zastavljene delnice v družbi Istrabenz turizem, krovni družbi, ki se je znotraj holdinga Istrabenz ukvarjala s hotelir- stvom. To je bilo tisto premoženje, ki je ustvarjalo denarni tok. Hkrati pa je vlado zanimalo ta del Istra- benza unovčiti čim prej, ker ima vladna strategija prav v turizmu enega od nosilnih stebrov. Med stvaritelji te gospodarske strategije je resorni minister Počivalšek, ki je to vlogo imel tudi v prejšnji, Ce- rarjevi vladi. Pred tem pa je bil… direktor Term Olimia, torej še enega velikega turistično-hotelir- skega kompleksa. Seveda, zadeva je še kompleksnejša, saj znotraj vlade obstaja več frakcij, ki bi se želele polastiti dodane vrednosti denarnega toka, ki ga prinaša ta panoga. Zaskrbljenost okoli tega dogajanja pa je upravičena, saj se v nekoliko drugačni preobleki po- navljajo vzorci, ki so se ob poku krize izkazali za škodljive. Govo- rimo o politično in strankarsko vodenem državnem gospodar- stvu. Država bi ustvarila velik tu- ristično-hotelirski pol, s katerim bi prosto razpolagala. Ta bi lahko v prihodnosti vzbujal številne po- litične apetite. Hotelirsko-turi- stični steber bi tako lahko postal predmet političnega kupčkanja in poligon merjenja politične moči. Obdukcija Istrabenza, kot ga izva- jajo državni organi, je zato repriza že videnega. AČ Stanje družbe Revizijska družba Deloitte je za poslovanje v letu 2018 izdala mnenje s pridržki zaradi tveganja pri izpolnje- vanju zavez iz izpolnjevanja načrta za prestrukturiranje družbe. Istrabenz je imel ob koncu lanskega leta 73 mi- lijonov evrov negativnega kapitala, finančni dolg pa je znašal 117 milijonov evrov. Znani pa so tudi že nerevi- dirani podatki za prvih devet mesecev letošnjega leta. Dejstvo, da je v tem obdobju slaba banka unovčila za- stavljene delnice družbe Istrabenz turizem, je nekoliko spremenilo splošno sliko, ki pa vsekakor ostaja še ved- no globoko v rdečih številkah. Kapital je negativen v višini 64 milijonov evrov. Finančni dolg po novem znaša 73 milijonov evrov. Vez z Gorico Istrabenz ima v zdaj v lasti tudi manjši delež goriške fi- nančne družbe KB 1909. Gre vsekakor za medsebojno pre- pletenost. Goričani so namreč v Istrabenz vstopili leta 2012 in vse do leta 2015 ohranili 16 odstotni delež in bili drugi posamični delničar. Marca 2015 so ga potem proda- li hrvaškemu turističnemu podjetju Hoteli Cavtat. Denis Tavčar, direktorica založnika Mladine, ki je hčerinska družba KB 1909, je bila v tistem obdobju imenovana v nadzorni svet Istrabenza in to funkcijo še opravlja. V Ljubljani namesto adventa in nabožne glasbe, balkanske manire Odnosi med Slovenijo in Hrvaško postajajo dramatični! lišč luči in barv v slo- venskih krajih, poseb- no razkošnih v Ljublja- ni, Mariboru in Kopru, pa hrup s skoraj nebrzdanim ve- seljačenjem v znaku zlo- veščega veselega decembra, ima v Sloveniji zdaj poseben pomen. S temi dogodki in posebnim stanjem naj bi namreč oblastniki vsaj za krajši čas prikrili resnične raz- mere in brezizhodnost pri reševanju perečih vprašanj in zapletov v slovenski družbi in državi. Razmere, odnose in vzdušje je nemara najbolje ocenila Alenka Rebula, psiho- loginja, predavateljica, pisa- teljica ter ljubiteljica kulture miru. V intervjuju, objavlje- nem v novoletni, praznični številki novogoriške revije Navdih, je povedala, “da smo Slovenci zagrenjena družba, potrebna olajšanja, sprave in usmiljenja. Zato bi morali opustiti stare vzorce, zamere in lahkotno stopiti življenju naproti”. V Sloveniji je zdaj prevladu- joča državna in politična te- ma mnenje generalnega pra- vobranilca sodišča Evropske unije, da le-to ni pristojno za obravnavo slovenske tožbe proti Hrvaški, v povezavi s hrvaškim zavračanjem B odločbe arbitražnega sodiščao meji med Slovenijo inHrvaško. Pri nas se bojijo, da bi sodišče EU v nadaljnjem postopku pritrdilo trditvam oziroma navedbam general- nega pravobranilca, s čimer bi pravnoveljavno sedanjo državno mejo med državama postavili v dvom in o njej po- novno začeli razpravljati in odločati, za kar si prizadeva Hrvaška. Predsednik države Borut Pahor, predsednik državnega zbora Dejan Židan, predsednik državnega sveta Alojz Kovšca in premier Marjan Šarec so na hitro pri- pravljenem srečanju sporočili oziroma ponovno opozorili, “da je meja med Slovenijo in Hrvaško določena, tako je odločilo arbitražno sodišče, tega ne more spremeniti nič, niti stališče generalnega pra- vobranilca sodišča EU, ne. Na Hrvaškem pa ostajajo trdno in neomajno pri svojih po- gledih in stališčih, ki jih je njihova predsednica države Kolinda Grabar Kitarovič povzela v trditvi, “da je arbi- traža mrtva”. Odnosi s Hrvaško so na vseh področjih slabi, nobeno iz- med spornih vprašanj ni rešeno, incidenti med sloven- skimi in hrvaškimi plovili v Piranskem zalivu se nadalju- jejo, tako da je sedanje odno- se med državama, menim, moč označiti za dramatične. Kljub temu pa državni pogla- var Borut Pahor zatrjuje, “da Slovenci radi pesimistično presojamo razmere”. Po nje- govem “moramo biti vztraj- ni, ker imamo dejstva in do- kaze na svoji strani. Hrvaška vztrajno išče načine, da ne bi izpolnila tistega, kar je dolžna, to je priznati obsto- ječo mejo med državama. Nobena politična sila, zdajšnja ali nova, ne bo toliko predrzna, da bi začela nova pogajanja o meji s Hrvaško, ker si od njih ne more obetati več, kot pa je Sloveniji dode- lilo arbitražno sodišče”. Na omenjenem vrhu pred- stavnikov slovenske države pa žal niso izrekli niti besede o tem, da so za slabe odnose s Hrvaško, kot tudi za druge težave v mednarodni politiki, krivi tudi slovenski oblastni- ki. Navajam predsednika države Boruta Pahorja, nek- danjega zunanjega ministra Karla Erjavca pa dr. Mira Ce- rarja, sedanjega zunanjega ministra. Obstajajo celo mnenja, da sodišče EU dejan- sko sploh ni pristojno za odločanje o sporih med državami članicami poveza- ve, kar naj bi nekdanji pre- mier dr. Miro Cerar vedel, a je njegova vlada tožbo vseeno vložila. “Dr. Miro Cerar je največji krivec za klofuto, ki jo je Slovenija prejela od ge- neralnega pravobranilca so- dišča EU, zato naj stroške po- stopka, ki jih je generalni pra- vobranilec nameril Sloveniji, dr. Miro Cerar poravna iz svo- jega žepa”, se je odzval pred- sednik SDS, Janez Janša. V prenapolnjeni Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani je dr. Jože Možina, časnikar, zgodovinar, politik in narodni buditelj, predsta- vil svoje novo delo, monogra- fijo z naslovom Slovenski raz- kol. Delo je sad njegovega 20- letnega raziskovalnega dela, ki ga je prikazal, utemeljil in branil tudi v svoji doktorski disertaciji ter pomeni drago- cen prispevek k boljšemu ra- zumevanju zgodovine druge svetovne vojne in obdobja po njej na slovenskih tleh. V sre- dišču njegove poglobljene analize je eno izmed najbolj občutljivih vprašanj sloven- ske polpretekle zgodovine. Pisec je vsebino knjige opre- delil s podnaslovom Okupa- cija, revolucija in začetek pro- tirevolucionarnega upora. Dr. Jože Možina pravi: “Bi- stvo vsega je bilo, da so med vojno komunisti izkoristili okupacijske razmere za izved- bo komunistične revolucije, za nasilni pohod na oblast, za neke vrste državni udar v po- gojih sovražne okupacije. Oborožene vaške straže in domobranci pa so bili krik v sili. To je bila samoobramba, o čemer je objavljenih veliko virov, tudi doslej neznanih arhivov. Delo z naslovom Slo- venski razkol obsega kar 624 strani, je v barvnem tisku, novo uspešnico dr. Jožeta Možine pa so s svojimi mnenji in ocenami predsta- vili časnikarka, publicistka in političarka dr. Erika Jazbar, zgodovinar dr. Mitja Ferenc in zgodovinarka prof. dr. Ta- mara Griesser Pečar. S slovensko polpreteklo zgo- dovino se v svoji novi knjigi z naslovom Usodne prevare partizanov in domobrancev, v skladu s svojim svetovnim nazorom in v življenju prido- bljenimi resnicami, ukvarja tudi 93-letni prof. dr. Zdenko Roter. Gre za zaključno delo v njegovi knjižni trilogiji, v njej pa zatrjuje, “da je odgo- vornost za bratomor na Slo- venskem, torej za medseboj- no ubijanje slovenskih voja- kov, deljena. Polpreteklo zgodovino slo- venskega naroda v svojih de- lih obravnava tudi prof. dr. Matevž Kos, ki deluje pod okriljem Slovenske matice. Po njegovem je zgodovina “temna snov”. Legitimnost upora proti okupatorjem naj bi bila omadeževana zaradi revolucionarnega nasilja med vojno in množičnih po- morov po vojni. Legitimnost odpora zoper revolucionarno nasilje pa je omadeževano za- radi kolaboracije (sodelovan- ja) z okupatorjem. Posreden odziv na trditve in pričevanja o naši polpretekli zgodovini je v tedniku De- mokracija objavil časnikar in politik Miro Petek. Takole razmišlja: “Kakšna je ta slo- venska duša, da si izbiramo trpljenje, da trpimo prosto- voljno, predvsem pa po neumnem in nepotrebnem, saj bi s pametnim razmisle- kom sebi in drugim lahko urejali boljše življenje. Kaj je torej v naravi in duši sloven- skega volilca, da se sam uničuje. Žal je slovensko ljud- stvo uspavano že dobrih 30 let”. Zgražanje, kritike in proteste je v dobršnem delu javnosti povzročilo dejstvo, da je župan Zoran Janković očitno že skoraj povsem balkaniziral Ljubljano. Namesto adven- tnega vzdušja po slovenskem glavnem mestu nastopajo srbski trubači, plešejo srbsko kolo, s stojnic pa se širi vonj čevapčičev. Mestna svetnica Ana Zagožen, iz Slovenske de- mokratske stranke, je zahte- vala, da o spreminjanju Lju- bljane v balkansko oziroma srbsko mesto razpravlja Me- stni svet. Poslanec Žan Mah- nič, tudi iz SDS, pa Ljubljano primerja z Gradcem v Avstriji, “kjer pri stojnicah in lesenih hiškah trobilni kvarteti igrajo adventno in božično glasbo”. Marijan Drobež Aktualno19. decembra 201922 Tradicionalen Praznik miru in prijateljstva v Štandrežu Praznično vzdušje ob petju malih in velikih pevcev ečletna štandreška tra- dicija je predbožično srečanje, ki poteka v vzdušju miru in prijateljstva. Letos je bilo v nedeljo, 15. de- cembra, v domači cerkvi. Bo- gat program so oblikovali otroci štandreškega vrtca Pika Nogavička, učenci osnovne šole Fran Erjavec in Mešani pevski zbor Štandrež. Prazno- vanje organizira združenje sKultura 2001. Predsednik Marjan Breščak je uvodoma pozdravil številne prisotne, se zahvalil nastopajočim in po- vedal nekaj misli o vsebini praznika, ki je danes še po- sebno aktualen, saj je mir ogrožen na več krajih zemel- jske oble in tudi prijateljstvo je vrednota, ki je vedno bolj omejena na manjše skupno- sti zaradi tehnoloških pripo- močkov komuniciranja. Najprej so pred oltar pogum- no prikorakali najmlajši, ki so navdušeno zapeli nekaj božičnih melodij in vsem V voščili vesele božične in no-voletne praznike. Sledile sotri božične pesmi, ki jih je doživeto zapel MePZ Štan- drež pod vodstvom Zulejke Devetak. Prezbiterij cerkve so nato napolnili učenci štan- dreške osnovne šole Fran Er- javec, ki so s pesmijo in z re- citacijami pričarali praznični čas, ko zaplešejo snežinke in se drevesa ogrnejo z belim oblačilom. To je čas božične- ga razpoloženja in lepih no- voletnih voščil in želja. Mir in prijateljstvo sta vrednoti, ki ju je treba stalno gojiti. Tu- di učenci osnovne šole so voščili doživete božične praz- nike in vso srečo v novem le- tu. Lepa prireditev se je končala z najbolj znano božično pesmijo Sveta noč, ki so jo zapeli vsi nastopajoči, tudi iz publike je bilo slišati prijetne glasove. Na harmonij je vse otroke spremljala in vo- dila učiteljica Martina Hlede. Po prireditvi je bilo na trgu pred cerkvijo družabno srečanje, na voljo so bili voščilnice osnovnošolskih otrok, lepo okrašene ikebane in venčki ter druge dobrote. V ponedeljek, 16. decembra, so osnovnošolci, razdeljeni po skupinah, obiskali najsta- rejše vaščane, ki so dopolnili 85 let. Teh je v Štandrežu več kot petdeset. Otroci so sta- rejšim sovaščanom podarili cvetje in božične dobrote, še posebno so bili obdarovanci veseli lepih voščilnic, ki so jih sami izdelali, ter božičnih pesmi, ki so jim jih ob obisku zapeli otroci. V nedeljo, 29. decembra, je napovedana mednarodna do- brodelna baklada, ki se bo s trga pred cerkvijo začela ob 17. uri. Udeleženci se bodo na nekdanjem mejnem pre- hodu srečali s pohodniki iz Vrtojbe. Skupno bodo nato krenili v Jeremitišče, kjer si bodo voščili vse najboljše. DP NATUROPATSKI NASVETI (272)Erika Brajnik Dobrota in notranji mir Čas je za praznike, čas je za Božič, čas je za ob- darovanje, smo na to pripravljeni? Vsak si za božične praznike želi miru, dobrote, prijaznosti; ali smo zmožni dobrote in prijaznosti? Tiste pri- stne, brezkompromisne! Lahko je govoriti, težje je delati. Lahko je govo- riti, kako si želim miru, vendar za mir nič ne storim. Radi bi lepo besedo, a sami jo znamo dajati? Dejanja so težje izvedljiva, sploh tista prava dejanja - ne zaigrana. Veselje lahko zaigra- mo, začudenje in prese- nečenje tudi, težko pa je zanetiti pristno iskri- co veselja in radosti v srcu nekoga, saj za to potrebujemo pristno in čisto srce, brez mask! Svet od nas danes terja masko lepote, veselja, idealne harmonije, do- brote. To je značilnost velike večine delovnih sestankov, prošenj za za- poslovanje itd. Kako doseči pristno harmonijo in veselje? S trdim delom na sebi! Oseba, ki je polna toksin, npr. ki je predebela, nima v sebi harmonije, kajti toksini v telesu zmaličijo encimatske in fiziološke procese orga- nizma, takrat oseba lahko tudi nima bolezenske diagnoze, ima pa veliko težav, kot so ne- spečnost, razdražljivost, vzkipljivost. Kar naen- krat postane jezna, vsaka malenkost ji dvigne pritisk in ji gre na živce. To so toksini, ki norijo, ki nadzorujejo telo, če se obotavljamo pri sema- forju, ko se prižge zelena luč, nekateri kar znori- jo od živčnosti, drugi so nestrpni in prehitevajo tudi v naselju itd. Osebe so lahko črnoglede, vse kritizirajo in pravijo, da delo ni narejeno dobro, da bi bilo lahko boljše, in res si to mislijo, ne znajo pohvaliti, ne znajo ceniti dela drugih, ker nimajo miru v sebi, vse to zaradi toksinov. To so ljudje, ki uživajo, če je kdo bolan, če komu ne gre dobro. To so tisti ljudje, ki se ponoči zbu- dijo in se potijo, vroče jim; zjutraj so izmučeni, potrebujejo tri skodelice kave, da se zbudijo. Taki ljudje so polni tok- sinov, ti toksini jih dela- jo jezne. Dobrota je v tem človeku skrita, saj mu gre preveč stvari na živce, da bi lahko občutil dobroto, da bi lahko v miru razmišljal, molil, telovadil. Taka oseba ni- ma potrpljenja, ker toksini motijo fiziološke procese organizma. V opisanem primeru govo- rimo o jetrnem deficitu. V naslednjih številkah bomo videli druge pri- mere toksemije telesa in emocionalna stanja, ki iz teh izhajajo. Znebimo se toksinov in bo dobrota, ki je v naših srcih, lahko prišla na dan! Iščimo zdravje! www. saeka. si Božič je bil ved- no najbolj pričakovan praz- nik v letu. Tudi danes večinoma najraje preživlja- mo božični dan v objemu družine, način, kako se na ta dan pripravimo, pa je v primerjavi s preteklostjo bistveno različen. V sodobnem času se mudimo po trgovinah in živčno iščemo darila po spletu, nekoč pa je pričakovanje Božiča imelo čisto drugačen čar. V adventnem času je veljalo pravilo, da se verniki niso smeli udeleževati plesov in praznovanj. Hodili so v župnijsko cerkev k adventnim mašam, ki so bile zgodaj zjutraj, že pred zoro, zato so jim rekli “zornice” ali “svitnice”, devet dni pred Božičem pa so se med “devetdnevni- co” duhovno pripravljali na veliki praznik. Pone- kod so pekli tudi božični obredni kruh, “po- prtnik” ali “župnek”, ki je stal na mizi za vse tri božiče - Božič, novo leto in sv. Tri kralje in ga je bi- la deležna tudi živina v hlevu. Večjim otrokom so ma- mice zaupale pisanje voščilnic in razglednic, ki so jih svojim dragim izročili ročno ali poslali po pošti sorodnikom in pri- jateljem, ki so živeli daleč. Že samo nakupovanje razglednic je bilo zelo zabavno, saj so za vsakega so- rodnika izbrali primerno: prijatelju, ki je rad plesal, so kupili razglednico, na kateri je bil mlad parček, ki je kotalkal na ledu; sorodniku, ki je ljubil hribe, so namenili razglednico z zasneženimi gorami. Sprva so bile voščilnice preproste, ilustrirane z ver- skimi, božičnimi ali zimskimi motivi, potem pa so jih na zahtevo potrošnikov začeli tudi bolj okraševa- ti. Že dva tedna pred petindvajsetim decembrom so otroci šli nabirat mah za jaslice. Iskali so najlepšega, najbolj zelenega, niti bilke ni smel imeti, nato so ga lepo očistili zemlje in posušili. V gozdu so nabirali tudi štore, korenine, palčke in “špičke” za izdelo- vanje ograjic na jaslicah in majhne kamenčke za ce- stice. 13. decembra, na god sv. Lucije, so v plitve po- sodice dali kaliti pšenično zrnje, tako da je do Božiča ozelenelo in so ga lahko dali k jaslicam. Jaslice in božično drevesce so nekoč pripravljali na božični večer, na “viljo”, ko se je v hiši zbrala cela družina. Za pripravo jaslic so na leseno desko ali mi- zo pritrdili platnen prt, na njem so z mahom in le- som oblikovali griče in gore, v ozadje so postavili moder papir, na katerega so z lepilom oz. mešanico moke in vode zalepili papirnate zvezdice, majhno očetovo ogledalo za britje pa je postalo jezerce. Ko se je nona poročila, ji je oče, ki je bil mizar, izdelal pohištvo za dom in lep lesen hlevček, ki je še danes udobno zavetje za Sveto Družino v naših jaslicah. Na mahu so mirno stali glineni ali leseni pastirci, ovčkam pa je bilo dovoljeno se redno sprehajati, ta- ko da so lahko vsak dan jedle svežo travico. Veliko- krat so bile figure v jaslicah tudi iz lepenke in papirja - te so otroci sami izrezali in okrasili. Navada krašenja božičnega drevesca se je v naših krajih razširila šele po drugi svetovni vojni: nekaj dni pred Božičem je šel tudi oče v gozd iskat brinje za božično drevesce, nekateri pa so imeli smrečico v vazi, ki so jo lahko več let okraševali za to pri- ložnost. Na veje zimzelenega drevesca so nekoč ve- zali papirnate okraske, orehe, mala jabolka, bonbo- ne, male gomolje repe, zavite v svetlikajoče se pa- pirčke. Na manjše kolobarje so vezali tudi koruzne storže, kasneje steklene barvane krogle in seveda majhne svečke, ki so jih na vejice pritrjevali s po- sebnimi ščipalkami - včasih je bilo treba božično drevesce tudi gasiti. V hiši je dišalo po smoli, na dre- vesce so “za sneg” otroci dali tudi koščke puhastega bombaža - “pavole”, srečneži pa obeske iz čokolade, ki jim jih je prinesel sv. Miklavž. Te je bilo prepove- dano jesti, malčki so jih lahko samo gledali, skušnja- va pa je bila prevelika, tako da so na skritih mestih drevesca obeski postopoma začeli izginjati. Med pri- pravo jaslic so v družinah navadno molili in prepe- vali božične pesmi, none pa so pripovedovale zgod- bo o novorojenem Jezuščku. Nekoč je namreč otro- kom nosil darilca najprej sv. Miklavž, za Božič pa Jezušček - rdečega Božička in Dedka mraza pri nas nihče ni poznal. Jezušček je nosil manda- rine, orehe, lešnike, rožiče, pletene volnene nogavice, kape in šale. Na božični večer je hišni gospodar na ognjišče ali v špargert dal božični “čuok”, ki ga je zmočil z vodo, vinom ali žganjem. Čim več časa je moral “čuok” goreti, v spomin na Sveto Družino pa je go- spodar “s pušpanjem požegnal” vse hišne prostore in štalo. V pričakovanju polnočnice so jedli “štokfiš” s polento; ko so bile jaslice končane in drevesce okrašeno, so igrali tombolo. Malo pred polnočjo so se odpravili k maši; vsi so bili praznično oblečeni in na sebi so morali imeti nekaj novega. Po poti so se srečevali s sosedi in prijatelji in vsi skupaj mirno hodili proti cerkvi. Voščili so si sreče, medsebojnega razumevanja, ljubezni in zdravja, po maši pa so odšli domov, saj so otroci nestrpno pričakovali od- piranje skromnih paketkov. Naslednji dan je vse čakalo dobro božično kosilo - meso, prikuhe, za odrasle “češnje v šnopcu”, za otroke “češnje s cu- kerjem in vodu”. Ponekod so imeli nekoč navado, da je najstarejša ženska v hiši med kosilom imela prazen krožnik, vsak od članov družine pa ji je dal nekaj svoje hrane in ji tako simbolično obljubil po- moč v starosti. Pri nas so za Božič kuhali tudi zouč, ki je trajal več dni in so ga gospodinje lahko ponu- dile gostom, ki so prihajali na obisk. Pekli so sladek božični kruh, “gubance” in piškote, ki so jih večkrat tudi obešali na vejice božičnega drevesca. BOŽIČNA DREVESCA Sestavine: 250 g moke, ščepec soli, 125 g masla, 1 jajce, 200 g sladkorja, 100 g zmletih mandljev, 100 g zmletih lešnikov, 100 g rozin, 100 g mešanega kandiranega sadja, sladkorni okraski. Priprava: Zmehčano maslo dobro vmešamo s sladkorjem, do- damo jajce, moko, mandlje, lešnike. Ko postane te- sto gladko, dodamo še rozine in kandirano sadje, nato ga damo v hladilnik, kjer mora počivati vsaj 30 minut. Testo razvaljamo in z modelčkom izrežemo drevesca, okrasimo jih s sladkornimi okra- ski in z debelejšim zobotrebcem naredimo na vrhu luknjico za trak. Pečemo pri 175-180 stopinjah Cel- zija za približno deset minut. Ohlajene lahko po- tresemo s sladkorjem v prahu. Bog žegnaj in vsem vam srečen Božič! Ka tja F er le tič STARE JEDI V NOVIH LONCIH (65) ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00 naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Dežela Furlanija Julijska krajina po DZ št. 26/2007. Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek za založništvo po zakonu št. 198/2016 in zakonskem odloku 70/2017 (prej zakon št. 250/1990). Novi glas prejema javna sredstva za medije. Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks To številko smo poslali v tisk v torek, 17. decembra 2019, ob 13. uri Aktualno 19. decembra 2019 23 Hitenja je vse preveč Vse in vsega (2) ako sta se kavi počasi pridružila še časopis in nazadnje pametni tele- fon. Mož me sicer grdo gleda, a priznam, da sem tudi sama padla v virtualni svet telefon- skih klepetov. Časi se spreminjajo, življenje tudi. Včasih pomislim, da sem menda stara, ker se tako rada spominjam, kako je bilo v preteklosti. A vendar … ko so za nami dolga leta iz- kušenj, radi primerjamo se- danjost s preteklostjo. V ka- varnah se je vse spremenilo. Najbolj to seveda, da ni nikjer več cigaretnega dima. Tistega, ki se je nekoč vil od miz proti stropu in je dajal času počasnejši utrip, prostoru pa svojevrstno sivorumeno bar- vo. Prepričana sem, da za naše zdravje cigaretni dim ni bil dober. Tisti večeri, prepo- jeni z dimom in polzenjem, čas, ki se je počasi zatikal v porumenele stene, in ljudje, ki so dolgo ugašali ogorek ter srebali zadnje požirke kave, pa so bili odsev dnevov, ki jih ni več. In ki jih močno po- grešam. Zdravju navkljub. Občutek imam, da so cigarete nadomestili telefoni. Da si dal času smisel, si si nekoč prižgal cigareto. Zdaj “prižigamo” vsi telefone in iščemo, kaj je no- vega. Morda, kot pravi prija- teljica Tamara, iščemo samo toplino, bližino. Zdaj se topli- na izraža s smeški in srčki. Vse T skupaj pa je in ostaja le vir-tualno.Skodelica je prazna, plačam in se vrnem v trgovino, da na- kupim še zadnje malenkosti. Spet tonem v hrup, v pona- vljajoče se božične melodije, ki nas vsako leto spremljajo, dva, morda celo tri dolge me- sece. Na hodniku veleblagov- nice je Miklavž, pa še nekaj plišastih prikazni, ki objema- jo otroke in z njimi plešejo. Mame jih pridno “fotkajo” s pametnimi telefoni. Skušam se spomniti, kako je bilo, ko sem bila sama otrok. Menda so tudi tedaj po mestu posto- pali Miklavži in Božički. Men- da so tudi tedaj objemali otro- ke. Pametnih telefonov seve- da ni bilo. Nas pa, najmlajše, je bilo celo nekoliko strah ne- navadnih prikazni. To so bili časi, ko smo še verjeli v sv. Mi- klavža. To so bili časi, ko so se v dimu cigaret tu pa tam še iskrile pravljice in pripovedi. Črni petek se izteka in pretaka v december. Povsod je slutiti ta najlepši mesec v letu. Ves ta blišč, dogajanje, vse to, kar Slovenci z eno besedo imenu- jemo veseli december in je v resnici zakulisje velike de- cembrske potrošnje ne pa praznikov, ki so bili nekdaj in kot so bili nekdaj. Po “črnem petku”, ko smo kupci odhaja- li domov s polno torbo poce- ni artiklov, je zdaj na vrsti še dolgi in pisani december. Ve- seli potrošniški december, v sklopu katerega bomo in smo popolnoma pozabili na Božič. Da se skriva za vsem tem, kar dajamo v torbe in pozneje v prtljažnike in omare, kar pre- cejšen zaslužek, ni dvoma. Kljub za nas privlačno nizkim cenam na črni petek trgovci zaslužijo. In kar je še huje, trgovci zaslužijo tudi ob pro- daji prazničnih “panetto- nov”, katerih cena je tri, štiri evre za tri četrt kilograma. Če pogledamo sestavine, naj bi bili v njih jajca, moka, kvas, suho grozdje in sadje, maslo, sladkor, in verjetno sem še marsikaj pozabila. Prišteti moramo še delo tistih, ki “pa- nettone” proizvajajo, emba- lažo, prevoz, pa zaslužek trgovcev. Logično vprašanje, ki bi si ga morali ob vsem tem postaviti, je, kakšna je kako- vost take poceni hrane in kaj sploh jemo. Pa kdo to dela in koliko je za svoje delo sploh plačan. S štirimi evri se vseh teh stroškov zagotovo ne da kriti, kje je šele dobiček. Ah, dobiček, pomi- slim, ko hrup z vseh strani grabi po meni, ko od vsepovsod slišim znane božične melodije. Ko mi vzdolž prepolne hale pot prekriža predebel Miklavž z brado iz be- le vate. Črni petek in veseli rdeči december se mi iz prepolnih izložb smejeta v od- govor. Pridi in kupi, me vabijo luči in na- pisi. Pojdi, mi veleva srce, ki hrepeni po mirnem večeru s pri- jatelji v vaški gostilni, kjer igrajo harmoni- ke. Zares lepega večera s pesmijo in besedami si zaželim v tem žalostno ve- selem decembru, ki se začen- ja s črnim petkom. V mrzličnem valu nakupovanja in obdarovanja. Da bi samo sebe potolažila, iščem spomine na otroštvo. Črnih petkov in veselih de- cembrov tedaj ni bilo. Mama pa me je kljub vsemu vlačila po trgovinah in v dolgih vrstah sva čakali na popuste. Še zdaj se spomnim, kako je bila vzhičena in nestrpna in kako se je oče potem jezil, ko je domov prihajala s polnimi torbami nepotrebne šare. Na- kupovalna mrzlica sploh ni nekaj novega. Pa naj bo to črni petek, veseli december ali tisti stari Miklavžev ali An- drejev sejem, na katerem smo kupovali in prodajali zijala, ko veleblagovnic še ni bilo in smo še vedeli, kaj pomeni Božič. / konec Suzi Pertot Vsakoletno predpraznično srečanje v Ljubljani OKS sprejel slovenske športnike iz zamejstev lovenski športniki iz za- mejstev se vsako leto v tem predprazničnem času predstavljajo na tiskovni konferenci v Ljubljani, na se- dežu Olimpijskega komiteja Slovenije. Srečanje z novinarji ob koncu leta je bilo tokrat v petek, 13. decembra, v izo- braževalnem središču OKS. De- legacije iz Avstrije, Italije in Madžarske so sprejeli sam predsednik slovenskega olim- pijskega odbora Bogdan Gabro- vec, načelnica komisije za za- mejski šport (Združenje špor- tnih zvez) pri OKS Sonja Poljšak in ambasador fair pla- ya, legenda slovenskega športa Miro Cerar. Bolj skromno dejavnost v Po- rabju je predstavil podpredsed- nik Zveze Slovencev na S Madžarskem Jože Hirnoek.Predsednik Slovenske športnezveze na avstrijskem Koroškem Marijan Velik je kot vizitko de- javnosti tamkajšnje slovenske manjšine prinesel Europeado 2020, nogometno evropsko prvenstvo narodnih manjšin, ki ga organizirajo koroški Slo- venci s srcem dogajanja konec junija v Celovcu. Športno gibanje Slovencev v Italiji pa so letos zastopali pred- sednik ZSŠDI Ivan Peterlin, se- lektor in kapetan nogometne reprezentance, ki bo nastopila na Europeadi – Mario Adamič in Alen Carli, ter tekmovalka in trenerka atletskega odseka Športnega združenja Bor Meta Sterni in Nastja Gherlani. Pred- stavniki iz našega zamejstva so spregovorili tudi o nizu pobud, pod geslom #preporod, ki bo- do pri nas potekale v letu 2020. Ne gre le za športne dogodke, kot je 50-letnica Združenja slo- venskih športnih društev v Ita- liji, pač pa nas čakata 100-let- nica požiga Narodnega doma in 90-letnica ustrelitve Bazo- viških junakov. Septembra pa bo ZSŠDI organiziralo v Trstu 18. Igre prijateljstva, pobudo je predstavil predsednik skupščine Iger prijateljstva Mi- ran Jerman z Zavoda za šport kulturo, mladino in turizem Novo mesto. Prisotnim predstavnikom me- dijev so na srečanju v Ljubljani poleg svojega delovanja in uspehov tvorci športne srenje v treh zamejstvih govorili tudi o razmerah, v katerih delajo, in problematikah, ki jih tarejo. Organizatorji tiskovne konfe- rence iz vrst OKS pa so imeli za goste iz Avstrije, Italije in Madžarske laskave besede na račun njihovega športnega udejstvovanja, pa tudi narodne zavesti. HC OBROBNOSTI Čez 20 let bo vsak tretji prebivalec Nemčije migrantskega porekla, je nedavno poročala Slovenska tiskovna agencija. To novico je za časnik Welt povedal vodja raziskovalnega od- delka za migracije v nemškem raziskovalnem inštitutu trga dela IAB. Že zdaj ima približno četrtina prebivalcev v Nemčiji migrantsko poreklo, nemška država pa bo v prihodnje le še bolj raznolika, napoveduje Herbert Brüc- ker. “Zdaj ima približno četrtina prebivalcev Nemčije migrantsko poreklo. Čez 20 let bo ta delež najmanj 35-odstoten, lahko celo več kot 40-odstoten”, je dejal Brücker. Najbolj se bo ta težnja odražala v večjih me- stih, kjer bo morda tudi do 70 odstotkov pre- bivalcev migrantskega porekla. “Kar zdaj opažamo v velikih mestih, bo postalo nor- malno za celotno državo”, je ocenil nemški ekonomist, ki je tudi prepričan, da bo to po- trebno tudi za zagotavljanje stabilnosti go- spodarstva. V IAB menijo, da bo Nemčija po- trebovala okoli 400.000 priseljencev na leto do leta 2060, če se želi izogniti krčenju go- spodarstva. Vendar pa bo za državo največji izziv predv- sem v privabljanju visokokvalificiranih pri- seljencev. In ker se bazen delavcev iz južno- in vzhodnoevropskih držav počasi prazni, se bo morala Nemčija odpreti tudi za priseljence iz drugih držav, je še menil Brücker. Pri tem je kot pozitiven primer navedel Por- tugalsko. Ta država je privabila več deset tisoč predvsem pomožnih delavcev iz Indije, Ne- pala in Bangladeša, ki lahko upajo tudi na portugalski, s tem pa evropski potni list. Brüc- ker je menil, da to ne bi smelo pomeniti večjega problema za ostalo Evropo. “Vidim predvsem priložnosti”, je za časnik Welt dejal nemški strokovnjak za migracije. Pri nas smo v zadnjih desetih letih tudi priča hitremu spreminjanju družbe, v naši deželi je to še najbolj očitno v Tržiču, kjer deluje lad- jedelnica, ki zaposluje več tisoč delavcev iz Bangladeša ter drugih držav, posredno ima seveda to velik vpliv na sestavo prebivalstva in mesta samega. Trst je bil od nekdaj narod- nostno mešano mesto, zadnje čase poleg šte- vilne srbske narodne skupnosti opažamo vse več drugih narodnosti, ki so v mestu zato, da bi v njem tudi ostali. V Gorici je največ mla- dih mater z otroki arabskega porekla, to je očitno in vidno vsem. Mladi prišleki, ki čaka- jo v vrstah na nekdanjem mejnem prehodu v Rožni Dolini, kjer urejajo dokumente, nam povedo, če jih prijazno vprašamo, da bi radi šli od tod proti severu Evrope, predvsem zato, ker na Goriškem in širše v Italiji ni dela. Pred kratkim mi je mladenič iz Afganistana jasno povedal, da je prišel zato, da bi našel dobro službo, nato bi za njim prišla družina. Zamo- rec, ki sem ga srečeval pred veliko trgovino v Spodnji Furlaniji in mi je dejal, naj ga kličem Joseph, si je uredil dokumente in je pri nas vztrajal kar nekaj časa, živel je v stanovanju, ki ga je njemu in vrstnikom dajal na voljo kra- jevni Karitas, a pred dobrim mesecem je izgi- nil, baje je šel proti Nemčiji, s svojim blagim nasmehom, otožnostjo in željo po stalnem delu. Drugi zamorec, ki je prišel na njegovo mesto pred omenjeno trgovino, kjer prosi vbogajme, ima zelo poškodovan obraz, na prvi pogled ne razumeš, ali je šlo za nesrečo ali vojno rano, nima veliko sreče, najbrž tudi zaradi dejstva, da se ne more lepo smejati. Vsako jutro na poti proti Gorici v Furlanski nižini srečujem zamorca na kolesu, ki se od- pravlja na delo, še zdaj ne vem, kam gre, a vem, da gre na delo, ker nosi kravato in je vedno lepo urejen. Tudi zamorca, ki je leta in leta ob sobotah nevsiljivo zvonil pri nas do- ma in mirno čakal, da smo mu kaj dali, ni več, baje je odšel na Holandsko, nadomestil ga je drugi, ki mu je vidno nerodno, da mora prosjačiti. Tudi v hišo ni hotel zadnjič, ko sem ga povabil, naj poje z mano krožnik komaj skuhanih testenin, povedal mi je le, da ne more še iskati stalne službe, ker nima ureje- nih dokumentov. V drugi trgovini, tudi v Spodnji Furlaniji, sem z veseljem poslušal bi- strega fanta indijskega rodu, kako je mami z blagim obrazom in visokemu očetu v itali- janščini govoril, kaj morajo kupiti, onadva pa sta z indijsko mirnostjo odgovarjala v svo- jem jeziku, fant je pa kar naprej čebljal po ita- lijansko. Mama se mi je nasmehnila, ko sem fanta prepoznal in mu čestital, odličen dijak je namreč, živi v isti furlanski vasi kot jaz, ma- ma in oče skrbita za krave v edinem velikem hlevu v vasi, otroka pa se pridno učita. Pred dnevi me je sosed, ki je iz Maroka, ogo- voril, ko sva zvečer istočasno parkirala vsak svoj avto na cesti; povedal je, da bosta z ženo in otroki šla v Maroko za nekaj časa, zato bom v njegovem stanovanju nekaj časa videval njegovega bratranca z družino. Povprašal sem ga po sinčku, ki mi z balkona vedno veselo kriči in maha, nasmehnil se je in odvrnil, da je poreden, ter izginil na stopnišču sosednje hiše. Če bi sam iskal nekaj skupnega, kar nas druži, mene in te prišleke, bi lahko odkrito zapisal, da predvsem samota. Svoje slovenstvo živim v tem okolju, hodim k maši v kraju, kjer živim. In se seveda sprašujem na tem obrobju, kam gremo, kaj postajamo. Koroška Slovenka Milena Olip, režiserka, učiteljica, igralka in svetovna popotnica, je nedavno bistro odgovorila v koroških Novi- cah na vprašanje o trdoživosti koroških Slo- vencev. Takole je dejala: “V primerjavi s tri- najstimi obglavljenimi in tudi vsemi drugi- mi, ki so zaradi jezika dali življenje in pro- stost, se ne moremo in ne smemo imenovati kot trdožive in pokončne, ker to namreč ni- smo. Če bi omenjeni v svoji narodni zavesti takrat bili šibki, kot smo to mi zdaj, nas kot narodne skupnosti ne bi bilo več. Lahko trdi- te, da so moji pogledi ekstremni in ozkogledi, vendar sem prav v razsežnostih širnega sveta prišla prav do tega spoznanja. Vsak mora spoštovati in negovati svoje korenine, če hoče živeti v pisanem vrtu raznolikosti. Rožnato polje dvojezičnosti na Koroškem z ostro koso reže naša lepa in upravičena želja po miru in sožitju, ki se pa na žalost udejanja v obliki prilagajanja in dopuščanja kompromisov, pri katerih samo dajemo in malokaj dobimo na- zaj”. Vesel sem, da sem prebral te besede mlade izobraženke, kot bom vesel, da mi bo ob Božiču prijazno voščil pri jutranji maši v slo- venščini naš zlati don Pino, ki ne bo pozabil voščiti niti poljskim, moldavskim in romun- skim gospem, ki skrbijo za ostarele in bolne po raztresenih in samotnih hišah v furlanski vasi, kjer živim. JURIJ PALJK 15