GLAS LETO XXIII. ŠT. 10 (1072) / TRST, GORICA ČETRTEK, 15. MARCA 2018 NOVI CENA 1,20 EVRA NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Uvodnik Julijan Čavdek Dva zmagovalca brez večine v parlamentu prememba je bila napovedana in se je uresničila. Po državnih volitvah, ki so bile 4. marca, je Gi- banje 5 zvezd prva stranka v državi (32 %), največ glasov pa je prejela desnosredinska koalicija (37 %). Prvo presenečenje predstavlja uveljavitev Lige, ki je krepko prehitela stranko Forza Italia in skoraj ujela Demokratsko stranko. Drugo presenečenje je padec Demokratske stranke pod 20 % volilni konsenz, kar je odneslo tajnika Mattea Renzija. Apeninski škorenj ima tako dva zmagovalca, ki pa sama nimata možno- sti za oblikovanje večine v rimskem parlamentu. Kot zadnji podatek lahko navedemo še ponoven poraz levih strank, ki slano plačujejo medsebojno kreganje ter šibko uveljavitev skrajnih desničarskih gibanj. Volivci in volivke so v glavnem potrdili volilno ude- ležbo izpred petih let in volili po načelu koristnega glasu. Iz populističnih parol in medsebojnega obtoževanja se politika končno spušča v realno življenje; videli bomo, ali se bodo dane obljube tudi uresničile v evropskem kontekstu. Za to bo potreben dialog, ki ga italijanska politika v tem trenutku premore bolj slabo. Tako na desni kot pri Gibanju 5 zvezd so začeli gledati na Demokratsko stranko, ki edina lahko nudi zadostno število parlamentarcev, toda demokrati so že napovedali, da se umikajo v opozicijo. Za pred- sednika Mattarello se torej obeta zahtevno delo pri iskanju mandatarja za sestavo vlade. Slovenci v FJK smo lahko zelo zadovoljni zaradi iz- volitve Tatjane Rojc v senat. Zdelo se je nemogoče, a uveljavitev Tommasa Cerna v Milanu je ustvarila tisto posrečeno naključje, zaradi katerega smo ohra- nili svoje zastopstvo v italijanski prestolnici. Novoiz- voljeno senatorko čaka zahtevna odgovornost, saj bo po vsej verjetnosti morala svoje poslanstvo opra- vljati v klopeh opozicije. Želimo ji dobro in uspešno delo. Upajmo tudi, da si ne bomo po izvolitvi Rojčeve pre- več oddahnili, češ da je nevarnost mimo. V prejšnjih mesecih se je v zamejstvu okrepilo zavedanje, da po- trebujemo zagotovljeno zastopstvo in pri tem je treba zdaj vztrajati. Goriško okrožje, v katerem naj bi se uresničil čl. 26 o olajšanem zastopstvu, se je izkazalo za pravo katastrofo. Giorgio Brandolin, ki naj bi ga podpirala večina Slovencev, je bil šele tretji. Paolo Vizintin, edini Slovenec, ki je kandidiral v tem eno- mandatnem okrožju, pa je bil daleč za prvimi. To mora vzeti v poštev tudi Slovenija, saj je skrajni čas, da se v odnosu do zahodne sosede odločno zavzame za predstavništvo, ki ne bo odvisno od dobre volje italijanske stranke in še manj od posrečenih na- ključij. Zanimiv podatek je tudi, da je leva sredina na Go- riškem in Tržaškem zmagala le v slovenskih občinah, z izjemo občine Devin-Nabrežina, kjer sta prevladala desnosredinska kandidata. Podatek ni navdušujoč, saj se je treba vprašati, ali je dobro za manjšino, da je politično tako izpostavljena. Sicer pa se je oprede- litev v slovenskih občinah na Goriškem in Tržaškem za levo sredino občutno ošibila na račun Salvinijeve Lige in “Peterozvezdnikov”. V videmskih občinah, ki spadajo v področje izvajanja zaščitnega zakona 38/2001, pa je povsod zmagala desna sredina. Politično delo se je sredi prejšnjega tedna že preu- smerilo v deželne volitve, ki bodo 29. aprila. To bo nova pomembna politična zgodba. Slovenci v FJK bomo z razliko od vsedržavnih volitev lahko računali tudi na stranko Slovenska skupnost, ki bo izkoristila volilno zakonsko določilo za olajšano izvolitev in nastopila z zgodovinskim simbolom lipove vejice. V to novo volilno preizkušnjo stopamo z zavestjo, da si moramo naše predstavništvo v deželnem svetu FJK izvoliti sami, za kar bo potreben vsak slovenski in prijateljski glas od Trbiža do Milj. S Foto Urška Petaros asnikarja, politika, enega naših naj- večjih poznavalcev manjšinskih vprašanj in še posebej Katalonije, Bojana Brezigarja, ni potrebno posebej predstavljati našim bralcem. Po volitvah smo se z njim po- govorili v našem uredništvu. Kako komentiraš izide volitev, izbiro in uspeh Tatjane Rojc? Izbira Tatjane Rojc je bila zelo posrečena. Iz dveh razlogov: prvič, ker je bila to dobra izbira znotraj manjšine, ona namreč ne pripada no- beni stranki, je svobodno razmišljujoča, s poli- tiko se ni ukvarjala, in je torej izbira celotne manjšine. / str. 3 Jurij Paljk Č www.noviglas.eu Prešernova proslava v Finžgarjevem domu na Opčinah Intervju / Kardinal Ernest Simoni “Jezus je sijaj neskončne ljubezni” kardinalom Ernestom Si- monijem sva se srečala v Trstu nekaj ur pred začet- kom Katedre sv. Justa. Lahko bi ga opisal kot zelo preprostega in prijaznega človeka, ki ne mara protokolarnega “baciamano” oz. poljuba prstana. Ko sem mu predstavil naš slovenski tednik, je bil videti nav- dušen in dejal je, da so Slo- venci veliki katoličani ter da so mu pri srcu. Usedla sva se in začela nezadržan pogovor. Eminenca, papež Frančišek nam večkrat govori o “Božjih prese- nečenjih”. Vi ste se večkrat znašli blizu smrti, v zaporu, kjer so vas mučili; zdaj pa ste kardinal in tesno sode- lujete s svetim očetom. Kako ste doživeli spre- membo? Zgodilo se je vse ne- pričakovano in hitro. Za- radi svoje starosti, takrat sem jih imel 87, ne bi ni- koli pričakoval tako po- membne duhovne in in- stitucionalne naloge. Am- pak sveta Marija in Sveti Duh sta si očitno tako želela … Nekaj ti bom razkril: preden sem postal kardinal, sem se srečal s Francom Mondinom, to je bil eden izmed tesnih sodelavcev pokojnega sv. patra Pija iz Pie- trelcine, kateremu je svetnik da- roval osebni plašč. Ko sem se po- govarjal z njim, mi je trikrat po- novil “La Madonna ti ama mol- to” (Marija te neskončno ljubi). Kmalu zatem sem zvedel, da bom postal kardinal. Vi ste odpustili svojim mučiteljem in ste prinesli spo- ročilo in vrednote miru med svoje župljane v Albaniji. Ka- ko bi opisali izkušnjo od- puščanja? Hvala Bogu, lahko ti povem, da, ko sem bil v ječi, so bili ob meni lažni jetniki, od vlade plačani špijoni. Večkrat so me izzivali in mi pripovedovali, da komuni- stični režim želi uničiti vse cer- kve v državi, govorili so proti režimskemu predsedniku in po- dobno; od mene so želeli nekaj slišati. Jaz pa sem jim vedno ra- zlagal, da nam naša vera kaže, da Jezus neskončno ljubi vse ljudi na svetu in nas uči, da naše odpuščanje potrebuje tudi naš sovražnik: svoje sovražnike moramo ljubiti in zanje moramo tudi mo- liti. Eminenca, kaj se je zgodi- lo, ko so Vas aretirali? Povod za to je bila sv. maša, ki sem jo daroval po ukazu papeža Pavla VI. za pokoj- nega umorjenega predsed- nika Združenih držav Amerike Kennedyja leta 1963. Manj kot mesec po- tem so me aretirali po božični polnočni maši. Bi- lo je pretresljivo. Vedno sem prepričano govoril, da bo naš gospod Jezus vsem odpustil. Vas so obsodili na smrt: zgodilo pa se je drugače. To, da me niso obsodili na smrt, sem doživel kot veli- ko presenečenje! Dejansko sem bil kar petkrat zelo blizu smrti. V zaporu so tudi želeli obračunati z mano, a Bog me je rešil; Jezus me je rešil! Jezus je sijaj neskončne ljubezni. / str. 2 Marko Manin S Foto dd Foto damj@n Pogovor / Bojan Brezigar “Brez Slovenca v deželnem svetu, ...” Svet okrog nas15. marca 20182 Povejmo na glas Tatjana Rojc, naša manjšina, Italija S 1. strani Jezus je ... Koliko sta bili pomembni ve- ra in nepopustljivost med obdobjem zatiranja? Vse sta bila zame Jezus in dobra Mati Marija. Vsi smo šibki in potrebni božje milosti. Vse je Božja milost, Jezusova ljubezen. To je pomoč, ki smo jo vsi pre- jemali v tako hudih trenutkih. Zelo pomembna je bila moli- tev; tedaj sem spoznal in okušal ljubezen, ki jo ima Jezus do vseh nas. Je prišlo kdaj do trenutka, ko ste si rekli “dovolj, ne zmo- rem več”? Jezus je rekel: “Nad Vas bodo dvigali roke, preganjali vas bo- do, izročali v shodnice in ječe in zaradi mojega imena vas bo- do vlačili pred kralje in obla- stnike. Jaz bom z vami v vsa- kem trenutku”. Iz teh besed se lahko naučimo, da vsakdo, če le želi, lahko ima Jezusa ob sebi. Meni je bil Jezus v veliko oporo, bil je zdravnik moje duše. Kakšen odnos imate s sedan- jim predsednikom Albanije? Albanski predsednik države Ilir Meta uživa pri meni visoko spoštovanje. Lansko leto me je povabil na državni obisk v Al- banijo, kjer sva se srečala. Na njegovo prošnjo sem z vso lju- beznijo blagoslovil vse prostore predsedniške palače in vse pri- sotne. Ob tej priložnosti je bilo veliko slavje. Lahko rečem, da so vsi predstavniki albanske vlade končno blizu Bogu. Po Vašem mnenju, kakšno je sedanje stanje verskega dia- loga v Albaniji? Albanski narod spada med naj- bolj ukoreninjene v vero in bratstvo. Treba je povedati, da obstaja socialna razlika: neka- teri so izredno bogati, drugi pa skrajno revni. Pomembno je prepričati ljudi, naj pomagajo revnim v stiski. Kristjani in muslimani v Alba- niji živijo v bratstvu. Sožitje, lju- bezen, bratstvo in sprava: to so po mojem mnenju bistveni pojmi, ki nas jih uči Jezus Kri- stus. Vaša Eminenca, prisrčno se Vam zahvaljujem za Vaše za- nimivo in dragoceno življen- jsko pričevanje in Vam želi- mo obilo zdravja in lepih tre- nutkov na poti Vašega po- slanstva. Na povabilo Društva Slovencev v Milanu V Prešernovem duhu rešernov dan, slovenski kul- turni praznik, ima za skup- nosti Slovencev izven meja Republike Slovenije poseben po- men. Z razvijanjem slovenske kul- turne in nasploh intelektualne ustvarjalnosti ne samo utrjujemo našo narodno navezanost in pri- padnost, ampak lahko širimo poz- navanje naših kulturnih posebnosti v večinskem okolju, da jih lahko tudi drugi spoznajo in cenijo. V ta okvir sodi plodna dejavnost Društva Slo- vencev v Milanu, ki je ob letošnjem praznovanju Prešernovega dne pova- bilo v svojo sredino razi- skovalko Slovenskega ra- ziskovalnega inštituta SLORI Norino Bogatec ter goriškega pesnika in literarne- ga zgodovinarja prof. Davida Ban- dlja. Dogodek je potekal v pre- stižni milanski knjigarni Libreria Claudiana. Kot urednica s kolegi- co Zairo Vidau in ena izmed avto- ric objavljenih prispevkov je Bo- gatčeva predstavila zbornik Una comunita' nel cuore dell'Europa, Gli sloveni in Italia dalla caduta del muro di Berlino alle sfide del terzo millennio. Publikacija, ki jo je izdala vsedržavna založba Ca- rocci, je rezultat večletnega pro- jekta Slovenskega raziskovalnega P inštituta SLORI in sad interdisci-plinarne raziskovalne naloge, kisloni na znanstveni in strokovni metodologiji ter bogatem biblio- grafskem gradivu. Po opisu razi- skovalne dejavnosti inštituta SLO- RI je prisotne seznanila s potekom in z vsebinami raziskovalnega de- la ter s položajem in perspektiva- mi Slovencev v Italiji, tako kot izhaja iz opravljenih analiz. Opo- zorila je zlasti na pozitivne spre- membe v medkulturnih odnosih znotraj slovensko-italijanskega “kontaktnega” prostora, a tudi na učinke, ki jih sodobni družbeni pojavi, vezani na globalizacijske procese, intenzivnost migracijskih tokov in povečano mobilnost mlajših generacij, imajo na manjšinske skupnosti. Bandelj je v svojem posegu poudaril specifi- ke goriškega prostora v luči prete- kle zgodovinske vloge Gorice in Goriške s pogledom v sedanjost in izzive prihodnosti, predvsem na podlagi izkušnje, ki jo zdaj doživlja šolstvo. Ob tem je prebral ciklus lastnih pesmi o Gorici, tudi v pre- vodu Jolke Milič. Prisotni so se v svojih posegih dotaknili različnih vprašanj. Pozornost in zanimanje so udeleženci izkazali za pojav mešanih zakonov, za opredelitev številčnosti slovenske manjšine in s tem povezano vprašanje prešte- vanja, za razlike med tržaško in go- riško pokrajino glede šolanja v slo- venskem jeziku in za težave v zvezi z znanjem in rabo slovenščine v formalnih in neformalnih okol- jih. Srečanje je povezovala Tatjana Wolf Bellotto, udeležili pa so se ga tudi častni generalni konzul Re- publike Slovenije v Milanu Gian- vico Camisasca, vodja Gospodar- skega urada Republike Slovenije v Milanu Zorko Pelikan, predstavni- ca občine Milan Bianca Aravec- chia (Ufficio Reti e Cooperazione Culturale - Direzione Cultura) in članica društva Cittadini dal mon- do Betty Gilmore. Spodbudne številke pri nabiranju med narodnimi skupnostmi Minority SafePack: krepko čez 800.000 podpisov! elo blizu smo 1.000.000 podpisov, saj je že več kot 830.000 evropskih državljanov podpisalo v podporo evropski državljanski pobudi Minority Sa- fePack”, je izjavil Loran Vincze, predsednik FUEN, pred kratkim in podčrtal, da se iz dneva v dan večajo možnosti uspeha. Prav ta pa bi omogočil odločen pritisk na EU, da se aktivno zavzame za zaščito narodnih in jezikovnih manjšin v Evropi. Te spodbudne besede je predsednik FUEN-a izrekel na obisku v Bocnu, kjer tamkajšnja nemška in ladinska skupnost pospešeno pobirata podpise za Minority SafePack. Spodbudni podatki pa prihajajo tudi iz drugih držav. Madžarska, Romunija in Slovaška so že dose- gle in presegle predvideni kvo- rum podpisov. Latvija je zelo bli- zu izpolnitve minimalnega števi- la zbranih podpisov. Danska, Slo- venija, Bolgarija, Španija, Poljska in Hrvaška imajo zelo dobre možnosti za uspeh. To so dobre novice, saj je poleg milijona pod- pisov potrebno, da vsaj sedem držav doseže minimalni kvorum, ki je zakonsko določen v pravil- niku za evropsko državljansko pobudo. Spletna stran www. mi- nority-safepack. eu od marca na- “Z prej dnevno objavlja stanje odda-nih podpisov, v katerem jezdruženo stanje zbiranja po sple- tu in po papirnatih obrazcih. 69 javnih osebnosti, ki pripadajo nemški in ladinski narodni skup- nosti ter so aktivne na različnih družbenih področjih na Južnem Tirolskem, je prejšnji teden v Bocnu skupno spodbudilo k pod- pori evropski državljanski pobudi Minority SafePack. Med njimi je bil tudi Luis Durnwalder, ki je obenem tudi predlagatelj pobude skupaj s slovenskim rojakom Va- lentinom Inzkom. Predsednik Avtonomne pokrajine Bocen Ar- no Kompatscher je dejal, da je evropska državljanska pobuda Minority SafePack v skladu z evropsko vizijo in da predstavlja edinstveno priložnost za ovred- notenje jezikovne in kulturne raznolikosti kot aduta neke dežele ali države. Predsednik Kompatscher je še dodal, da je za Južne Tirolce zelo pomembno podpirati zaščito manjšin v Evro- pi, saj si želijo, da bi v prihodno- sti vse narodne skupnosti lahko uživale iste pravice, kot jih uživa- jo na Južnem Tirolskem. Pod- predsednik FUEN-a in predstav- nik ladinske skupnosti Daniel Al- freider je poudaril pomembno vlogo, ki jo narodne in jezikovne manjšine opravljajo v gradnji skupnega evropskega doma, saj prispevajo pomemben vsakod- nevni delež pri brisanju meja. “Lahko smo vsi zmagovalci ali vsi poraženci. Mi se moramo potru- diti, da v teh zadnjih dneh pre- pričamo večinske skupnosti, da podprejo našo pobudo. Avtohto- ne manjšine so bogastvo Evrope in zaradi tega jih je potrebno zaščititi”, je še dejal predsednik Vincze ob koncu srečanja v Boc- nu. V aktivno zbiranje podpisov za Minority SafePack so se od lan- skega aprila vključile tudi narod- ne in jezikovne skupnosti v Italiji. Slovenci v FJK lahko podpišemo na spletu (https: //ec. europa. eu/citizens-initiative/32/pu- blic/#/) ali s podpisom na papir- natih obrazcih, ki so na voljo na sedežih slovenskih organizacij, v Tržaškem knjižnem središču in v goriški Katoliški knjigarni. Ne za- mudimo te enkratne priložnosti in podpišimo pred 3. aprilom! JČ o bi rekli, da sta zmagovalki nedavnih volitev tudi Tatjana Rojc in mi kot slo- venska narodna skupnost, se ne bi mo- tili. Zato lahko to mirno trdimo, saj so bile vo- lilne okoliščine izjemno težke in kljub temu smo uspeli. Uspeh je toliko večji, če pomisli- mo, da je Tatjana Rojc edini senator oziroma senatorka leve sredine v Furlaniji Julijski kra- jini. Upravičeno smo več kot ponosni na takšno našo uveljavitev, za katero se imamo zahvaliti vsaj dvema razlogoma. Prvi je ned- vomno ta, da je znotraj naše skupnosti prevla- dalo skupno politično stališče, po katerem je bilo v sedanjih razmerah nujno izbrati kandi- data, ki naj naših ljudi ne deli, ampak jim da možnost, da se na volišča odpravijo v kar naj- večjem številu in oddajo svoj glas izbrani ose- bi. Brez tega izhodišča do izvolitve v težjih raz- merah, kot so bile poprej, zagotovo ne bi prišlo. In na tem mestu velja spodbuditi vse odločilne dejavnike naše skupnosti, naj se v kateri koli zadevi vedno dokopljejo do enot- nega stališča in presežejo zastarelo, nesodob- no in s tem neplodno notranjo delitev. Mi smo pač manjšinska skupnost in brez trdnejše oziroma soglasne povezanosti ne moremo upati v razvojni napredek v tem razburkanem in še kako prelomnem času. Drugi razlog vo- lilnega uspeha, pravzaprav že kar zmage, pa je Tatjana Rojc s profilom svoje osebnosti. Pri- haja iz sveta kulture, je znano ime v našem in širšem prostoru, predvsem pa ji dajejo moč ti- ste značilnosti kulture na visoki ravni, ki na- govarja vse, in to na poseben način. Resnična kultura namreč povezuje in gradi, resnična kultura se ne ukvarja toliko z bojem proti dru- gačnemu, ampak se predvsem zavzema za do- bro oziroma za tisto, kar ljudi zbližuje, pri čemer izhaja iz resnice, da smo si na dnu vsi podobni in imamo isto usodo. To pa pomeni, da je smiselna pot ena sama, in sicer v razu- mevanju in sporazumevanju, v zbliževanju, ne pa v medsebojnih razdaljah, delitvah in v spopadanju z drugim, z bližnjim. Ne nazadnje bi bilo še kako koristno, da bi imenovano bi- stvo v dosti večji meri preželo politiko, kot se to dogaja zdaj, in jo obeležilo s strpnostjo in pravimi cilji. Kar pa se tiče Italije, volilni re- zultat žal kaže, da se je tudi ta država pomak- nila v območje večje ostrine ter obremenila že tako obremenjeno evropsko sobivanje. In pri tem je zanimivo izpostaviti dvoje neetičnih političnih odločitev, ki sta prispevali k po- slabšanju stanja, kar se dogaja vedno, kadar dobro ljudi ni na prvem mestu. Poražena Ber- lusconi in Renzi sta izsilila volilni zakon, ki naj bi zaustavil Gibanje petih zvezd, kar se ni zgodilo. Nista vložila svojih energij v svoj novi predlog volivcem, ampak v onemogočitev na- sprotnika, namesto graditeljstva torej rušenje. Druga neetičnost pa je bila razcepitev Demo- kratske stranke, rezultat je tudi v tem primeru enak in po pomenljivosti kristalno jasen: raz- diralno dejanje brez misli na skupno dobro vseh državljanov je obsojeno na poraz. Janez Povše K Na speltni strani www. minoritiy-safepack. eu; na sedežih SSO in SKGZ v Trstu, Gorici in Čedadu; na sedežih slovenskih primarnih ustanov; v Kulturnem domu v Trstu; v Kulturnem domu in Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici; v Tržaškem knjižnem središču v Trstu; v Katoliški knjigarni v Gorici; v uradih občine Sovodnje ob Soči. Kje lahko podpišemo za Minority Safepack: redsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj je s pismom, ki ga prilaga- mo tiskovnemu sporočilu, pisal rimski županji Virginii Raggi in ji predlagal, naj obišče tudi spo- menik bazoviškim junakom. Rimska županja je namreč prišla v Trst, kjer spremlja skupino di- jakov; obiskali bodo nekatere kraje spomina, ki so vezani na dogodke med drugo svetovno vojno in po njej. V programu je tudi obisk fojbe v Bazovici. V zvezi s tem je pred- sednik SSO predlagal rimski županji, naj izkoristi priložnost in obišče tudi spomenik bazo- viškim junakom, ki so bili usmrčeni v času fašističnega za- P tiranja slovenskega naroda.Pismo je bilo poslano v vednosttudi Eleni Bianchi, načelnici svet- niške skupine G5Z v deželnem svetu FJK, in Paolu Menisu, načelniku svetniške skupine G5Z v tržaškem občinskem svetu. Spoštovana županja občine Rim, Virginia Raggi in v vednost spoštovani deželni svetnici Eleni Bianchi spoštovanemu občinskemu svet- niku Paolu Menisu Trst, 12. 3. 2018 Iz krajevnih medijev sem izvedel o Vaši prisotnosti v Trstu in o Vašem namenu, da s skupino di- jakov obiščete simbolične kraje, ki nas spominjajo na tra- gične dogodke, ki so pred drugo svetovno vojno, med njo in po njej prizadeli pre- bivalstvo in kraje na Tržaškem, na Krasu in v Istri. Ugotovil sem tudi, da je v programu predviden obisk bazoviške fojbe in zaradi te- ga si dovolim predlagati, da prav tako v Bazovici obiščete tudi spo- menik štirim slovenskim anti- fašistom Ferdu Bidovcu, Franu Marušiču, Zvonimirju Milošu in Alojzu Valenčiču, ki jih je fašistični režim dal ustreliti leta 1930. Prepričan sem namreč, da je za celostno in objektivno poz- navanje novejše zgodovine naših krajev potrebno spoznati tudi ti- sto, kar se je zgodilo v obdobju pred drugo svetovno vojno. Osta- jam na Vašo razpolago za vsako morebitno informacijo in/ali po- jasnilo. S spoštovanjem predsednik SSO Walter Bandelj SSO o obisku rimske županje Raggi v Trstu “Naj obišče tudi spomenik bazoviškim žrtvam” Aktualno 15. marca 2018 3 Bojan Brezigar “Brez Slovenca v deželnem svetu, bi bilo zelo hudo!” S 1. STRANI vojo kampanjo je vodila odlično, obiskala je vse slovenske kroge, prepričan sem, da lahko vsi Slovenci računajo nanjo. Drugi razlog je dejstvo, da se zna premikati v italijanskih krogih, veliko je so- delovala z njimi, vse do Trecca- nijeve enciklopedije. Ima zelo dobro italijanščino in zelo po- membno je, da pozna italijan- sko miselnost. V tem trenutku je primerna izbira, zlasti ob ve- liki politični nejasnosti, ki so jo prinesle volitve. Kako zdaj naprej? Glede na to, da je bila Tatjana Rojc edina možna in izvoljiva kandidatka, je jasno, da bi mo- rali vsi krogi, vključno z obema krovnima organizacijama pod- preti njo. Razumem, da je bilo več Slovencev na drugih listah, a vsi smo vedeli, da je bila Tat- jana Rojc edina možnost za iz- volitev. Tudi njena izvolitev je splet srečnih naključij. Na listi je bil na prvem mestu Tomma- so Cerno, ki je presenetljivo zmagal v Milanu, v edinem okrožju v Lombardiji, kjer ni zmagala desna sredina. Njena izvolitev torej ni bila gotova. V preteklosti smo Slovenci dokaj enotno in čustveno volili za slo- venske kandidate. Sam lahko zdaj povem, saj je minilo mno- go let, da sem volil tako za Spe- tiča kot Budina, pa čeprav sta mi oba metala polena pod no- ge. Na družbenih omrežjih si mirno, a odločno pojasnjeval in podprl svojo odločitev za Tatjano Rojc... Ta volilna kampanja je bila v ce- loti neracionalna. Nič racional- nega ni bilo, tudi rezultati so ta- ki. Če pogledamo na celotno Italijo, vidimo, da je bilo v bi- stvu vse uperjeno proti Renziju, kar ima svoje politične razloge, a dejansko neracionalno. Gen- tilonijeva vlada je opravila pošteno in dobro delo in bi si zaslužila večje priznanje. Tudi Slovenci so se pridružili tej ne- racionalnosti, ki se je začela že z referendumom leta 2016. Ta- krat se je samo majhno število pripadnikov slovenske manjšine opredelilo za referen- dum, pa čeprav je tista predla- gana ustavna reforma vendarle predstavljala neki preustroj ita- lijanske države, to krvavo potre- buje. Tudi takrat smo bili vsi pod pritiskom emocij in cilj kampanje proti referendumu je bil zrušenje Renzijeve vlade. Ce- lo predsednik slovenske kom- ponente demokratske stranke v naši deželi se je tej kampanji pridružil. Ljudi, ki smo se takrat racionalno odločali, je bilo zelo malo. Kako pa ocenjuješ polom na lokalni ravni, saj, recimo, tu- di Illy ni bil izvoljen? Ljudje niso razmišljali o kandi- datih. Šlo je za rušenje neke stranke in neke koalicije. Na ju- gu Italije so hrepeneli po za- služku brez dela, ki ga je oblju- bljalo Gibanje petih zvezd, kar je seveda nerealistično, na seve- ru Italije so ljudje želeli, da se iz Italije izžene 600 tisoč begun- cev in da se uvede enotna davčna stopnja na 16 odstotkov, kar je seveda tudi neizvedljivo. 600 tisoč ljudi ne moreš izgnati, kdo jih sprejme, kam naj grejo, nobene možnosti ni, da ti to S uspe narediti. In tudi enotnadavčna stopnja je glede nadržavni proračun neizvedljiva. Navsezadnje je imel Renzi prav, ko je dejal, da tak ukrep koristi samo milijonarjem in ne re- vežem. Kako da ne vidijo ljudje, da Di Maio ni demokrat? Tudi Grillo gotovo ni demokrat. Mislim, da gre tu za neke sociološke pojave, dejan- sko za odpor proti esta- blišmentu in političnim strankam. Ta odpor je po svoje upravičen. Vso za- devo moramo prenesti na evropsko raven, na evropske institucije, ki so popolnoma v rokah Ljudske stranke in Socia- listične stranke. Dejan- sko sta ti dve stranki, kot pravi moj prijatelj Vicent Partal iz Katalonije, ugra- bili Evropsko unijo in ne zastopata evropskih državljanov, ampak inte- rese velikih korporacij. To se je odražalo na vo- litvah v Nemčiji, Franciji in zdaj v Italiji. Ne sme- mo pozabiti, da so to tri velike evropske države, kjer so etabilirane stran- ke bolj ali manj pogorele. V Nemčiji so sicer sesta- vile vlado, a so oslablje- ne. V Franciji socialistov ni več, zdaj se je to zgo- dilo v Italiji, povsod sta bili poraženi stranki, ki sta desetletja vodili Evropsko unijo. Poražen je bil Berlusconi, poražen je bil Renzi. Gre za odpor proti establišmen- tu. Morda je v Italiji bolj viden ta odpor zaradi ostrih polemik znotraj Demokratske stranke, ki se je razklala, in je levica potem na volitvah dobila štiri odstot- ke, kar je smešno malo. Pri Ber- lusconiju gre za njegovo starost, utrujenost, dejansko je predla- gal Tajanija, enega vidnih pred- stavnikov evropskih institucij, in tako pokazal, da podpira evropski establišment, in ljudje so se temu uprli. Zraven dodaj- mo še socialna omrežja na sve- tovnem spletu, ki so naredila svoje. Se ti ne zdi, da je tudi v naši slovenski skupnosti prišlo do odpora proti našemu, sloven- skemu establišmentu in se je to videlo na volitvah? To se je že izrazito videlo na vo- litvah v devinsko-nabrežinski občini, kjer je bila lista, ki se ni imenovala Slovenska skupnost, ampak je vključevala tudi druge skupine, hudo poražena. Tudi Demokratska stranka je bila v Devinu - Nabrežini hudo po- ražena. Tu moram priznati, da sem zelo, zelo zaskrbljen za deželne volitve, ki so pred vrati. Izražam bojazen, da smo tokrat zares dobili človeka v Rimu, a tvegamo, da ne bomo izvolili nobenega svojega predstavnika v deželni svet. To bi bilo hudo... To bi bilo izredno hudo! Bom razložil, na kaj opiram svojo bo- jazen. Demokratska stranka je imela v Trstu izjemno slabe re- zultate. Na njeni listi v Trstu bo kar nekaj uglednih kandidatov, govori se o Cosoliniju in Russu in zato ne vem, ali bo sloven- skemu kandidatu uspelo zbrati dovolj glasov, da bo prišel v ozek izbor kandidatov, ki bodo prodrli v deželni svet. Kandidat Slovenske skupnosti mora zbra- ti odstotek glasov v vsej deželi, da lahko uveljavi sporazum z Demokratsko stranko, po kate- rem pride v deželni svet. Vprašanje je, koliko se bodo slo- venski volivci zavedali pomena slovenskih predstavnikov v deželnem svetu. Za velike do- sežke minulih let ima zasluge poslanka Tamara Blažina in prav tako jih imata oba sloven- ska deželna svetnika Gabrovec in Ukmar, vključno z deželnim odbornikom Torrentijem. Teža odločanja o ukrepih v korist slo- venski manjšini se je iz Rima prenesla v Trst. O delitvi sred- stev odloča Trst, o reševanju drugih problemov odloča Trst, na Rim so vezane samo nekate- re problematike v zvezi s šol- stvom, z gledališčem, s Primor- skim dnevnikom, a vse drugo je v pristojnosti deželne uprave in je zato še kako pomembno, bi- stveno, da imamo na Deželi svojega predstavnika. Obstaja resna nevarnost, da ga ne bomo imeli! To pomeni, da bi morali Slo- venci, vsi, združiti sile! Pustimo strankam, da odločajo po svoje, a mislim, da bi morali predvsem osveščati pripadnike slovenske manjšine o pomenu in vlogi, ki jo ima prisotnost Slovenca v deželnem svetu. Naj bo jasno, da ne gre za ohranje- vanje nekih pozicij, stolčkov, kot se temu reče, ampak za de- janski servis, ki ga manjšina nujno potrebuje! Sodeloval si pri pripravljanju zakona o medijih. Kako gle- daš danes na stanje? Dal sem samo nekaj predlogov, pretirano bi bilo trditi, sodelo- val sem s poslanko Tamaro Blažino. Problem je v tem, da je na izvajanje dekretov vedno tre- ba čakati. Upam, da se z novo vlado ne bo nič spremenilo. Ne smemo pozabiti, da je Gibanje petih zvezd od vsega začetka na- sprotovalo financiranju medi- jev. Zakon je tako postavljen, da predvideva finančno pomoč res tistim, ki jo potrebujejo, se pravi zadrugam, manjšinskim medi- jem, medijem raznih združenj. Upam, da do sprememb ne bo prišlo. Italijanska birokracija je počasna, poznamo jo, pot od zakona do izvajanja je vselej ze- lo dolga. Vse povedano govori tudi o tem, da bi potrebovali kot manjšina zajamčeno poli- tično zastopstvo, o čemer ne- nehno govorita Slovenska skupnost in predsednik SSO Walter Bandelj, pa tudi Tatja- na Rojc je rekla, da si bo po najboljših močeh prizadeva- la, da bi do tega prišlo. Očitno je, da bo treba ta volilni zakon spremeniti. Ta zakon namreč ne zagotavlja neke trdne večine v Italiji. Ko se bo zakon spreminjal, bo treba pre- veriti možnosti o zajamčenem zastopstvu za našo manjšino. Bojim se, da bo to zahtevno in težko. Nemški manjšini uspeva, ker na velikem ozemlju živi večina nemškega prebivalstva. Tokrat je francoski manjšini v Dolini Aoste v poslanski zbor- nici spodletelo, v senatu so po- trdili svojega predstavnika, v zbornico je šel predstavnik Gi- banja petih zvezd. Gotovosti to- rej ni več. Mi smo naredili velik korak, ko je Darku Bratini uspe- lo zarisati senatno tržaško-go- riško okrožje, ki povezuje pro- stor, v katerem živi največ Slo- vencev. Videli smo, da to ni do- volj, da to ni nobeno jamstvo. Moramo dobiti nove oblike, zdaj je skrajni čas, sicer bo pre- pozno. Če nas ne bo več v deželnem svetu, bo to neka zah- teva, ki bo neuresničljiva. Kar zadeva Rim, bi bilo dobro raz- mišljati tudi o kaki drugi rešitvi v perspektivi za prihodnost. Nemška manjšina na Danskem sama ne more izvoliti svojega predstavnika v parlament, ima pa svoje predstavništvo v dan- skem parlamentu, predstavnik sodeluje v razpravah, ne more glasovati, ampak ima urad v parlamentu. Oni to pozitivno ocenjujejo in pravijo, da je ta rešitev zelo učinkovita. Mi ima- mo velik problem legitimnosti, kdo nas lahko zastopa, saj smo razpršeni med več strank, ima- mo dve krovni organizaciji, ki sicer sodelujeta, a nimata istega pogleda na rešitve, propadla nam je tudi skupna programska konferenca, ki sicer ni imela rešitev za vse, ampak nekaj je bilo. Še vedno ima vsak svoje strice v Ljubljani, povezave so, a eni s koalicijo, drugi z opozi- cijo. V Sloveniji je strankarska psihoza tako močna, da se med seboj ljudje ne pogovarjajo, ne sodelujejo. Med slovensko poli- tiko in italijansko je velika razli- ka, v Italiji se ljudje kljub vsemu med seboj pogovarjajo, v Slove- niji tega žal ni. Še vedno poteka podpisovan- je peticije za narodne manjšine v Evropski uni- ji, t. i. Minority Safe- Pack... Mislim, da je treba nape- ti vse sile, da se ta petici- ja podpiše. Nimam zad- njih podatkov, a mislim, da je to možno. V zad- njem tednu je javno podpisal peticijo pred- sednik madžarske repu- blike, podpisal jo je predsednik Katalonije v izgnanstvu Puigdemont, baskovski parlament je soglasno sprejel sklep, da se peticija podpiše. Dejstvo je, da je imela Evropska unija pred leti pozitiven odnos do na- rodnih manjšin. Govo- rim o Evropski uniji, ko še ni bilo širitve. Ta po- zitivni pristop je imelo takrat trinajst držav od petnajstih. Grčija je ime- la vedno izrazito negati- ven pristop, Grčija ne spoštuje niti razsodb Evropskega sodišča v zvezi z narodnimi manjšinami. Francija je trdila, da so Francozi vsi enaki, da ščitijo vse kulture in jezike, ki so vsi del Francije, Francija pa je ena in nedeljiva, tudi kulturno nedeljiva, po ja- kobinskem principu, ki je pre- vladal v času francoske revolu- cije. EU je takrat podpirala in tu- di financirala manjšine. Marsi- kaj je bilo narejenega. V letih od 1992 do 2003 so vse evropske članice razen Grčije sprejele ne- kaj ukrepov v korist manjšinam. Leta 2001 so spre- jeli resolucijo, v kateri je pisalo, da so vsi jeziki enaki po kultur- ni vrednosti in pripadajo skup- ni evropski dediščini. Takrat je bilo leto jezikov, to pa je tudi edini uradni dokument EU, ki govori o jezikih manjšin. Takrat je bila sprejeta konvencija o te- meljnih pravicah Evropske uni- je, postala je sestavni del Liz- bonske pogodbe. V Lizbonski pogodbi so navedene pravice pripadnikov narodnih manjšin, šlo je sicer za kompromisno rešitev na zasedanju v Neaplju, kjer sta odločilno besedo imela dva, ki ju zelo dobro poznamo, in sicer Dimitrij Rupel in Rober- to Antonione. V Lizbonski po- godbi je tudi določilo o jezikov- ni raznolikosti kot skupni vred- noti Evropske unije. To je posle- dica delovanja manjšinskih ne- vladnih organizacij, tudi tiste, ki sem jo vodil jaz. Takrat je bilo tudi odpravljeno določilo, da se morajo o ukrepih za kulturo strinjati vse države članice EU, zdaj zadostuje kvalificirana večina članic. To je dosegel v konvenciji za evropsko ustavno pogodbo podpredsednik te konvencije, edini iz držav kan- didatk, Lojze Peterle. Potem je prišlo do širitve EU in edini dve novi članici, ki podpirata na- rodne manjšine, sta Slovenija in Madžarska, zato je prav, da se s peticijo prisili EU, da se ponov- no začne ukvarjati z narodnimi manjšinami, saj je to vprašanje po letu 2004 dala na odstavni pas. Kakšna je pravzaprav Evrop- ska unija danes? Povedati moramo, da obstajata dva nivoja, na eni strani so države članice, na drugi evrop- ske institucije. Kar zadeva države članice, lahko empirično povem, nekaj časa sem bil nam- reč zraven, da je delovanje EU vedno temeljilo na dogovoru med štirimi velikimi državami. Ko so se Nemčija, Francija, Ve- lika Britanija in Italija nekaj do- govorile, je to obveljalo. Neka- tere države so se včasih malce odmaknile, a potem je vedno obveljal ta dogovor, kot ne- kakšno Sveto pismo EU je to bi- lo. Danes je Nemčija že šest me- secev brez vlade, v Franciji je establišment, ki je dolga leta vladal, popolnoma propadel, za Macrona se ve, da ima svoje ide- je, a njegova politika še ni jasna, Velika Britanija odhaja iz EU, o Italiji nima smisla, da govorim. Politično jedro Evropske unije dejansko ne obstaja več! Mer- klova že šest mesecev lebdi, ne ukvarja se z EU, ampak z Nemčijo, Macron postavlja na noge svojo državo, Mayjeva računa s tem, kako bo odšla iz EU in pri tem čim manj izgubi- la, Italija pa ima tisoč drugih problemov. Tu so še evropske institucije, ki jih vodijo nekateri ljudje. Ti ljudje v svojih državah ne po- menijo popolnoma nič. Jun- cker je postal predsednik Evrop- ske komisije zato, ker je izgubil volitve v Luksemburgu in danes v Luksemburgu ima celo kazen- ske postopke zaradi davčnih in finančnih zadev. Tusk na Pol- jskem ne pomeni več nič, nje- gova stranka je izgubila volitve, danes je na Poljskem gospod nihče. Tajani je izraz opozicije v Italiji. Trije najbolj pomembni možje v evropskih institucijah nimajo torej niti podpore v la- stnih državah in vsi izhajajo iz Evropske Ljudske stranke, v ka- teri je seveda tudi Angela Mer- kel, ki pa nima sogovornika ne v Veliki Britaniji in ne v Franciji, v Italiji pa samo Berlusconija. V zameno ima Rajoyja v Španiji in Orbana na Madžarskem, se pravi ljudi, ki jih ne moremo šteti med zgledne demokrate. Na kratko še o Kataloniji v tem trenutku, prosim. Tu bi lahko govorila dva dni. Na kratko; danes v Kataloniji vidim tri probleme: eden od proble- mov je kazensko sodni. Postop- ki se počasi rešujejo. Komisar za človekove pravice pri OZN je obtožil Španijo, Svet Evrope ob- tožuje Španijo, sodbe počasi le prihajajo na Evropsko sodišče za človekove pravice. Mislim, da so pretepanja ljudi na ulici, za- piranje ljudi zato, ker so izvajali mandat, ki so ga prejeli na vo- litvah, za to namreč gre, zadeve, ki so nevzdržne in jih evropsko sodišče za človekove pravice ne bo moglo potrditi. Samo vprašanje časa je, da se kazenski aspekti rešijo, seveda na škodo Španije. Drugo vprašanje je pravni postopek, kako priti do samostojne Katalonije, tu bodo postopki še daljši. Katalonija bo imela v kratkem dve vladi, eno v Bruslju, eno doma. V Bruslju bo to predsednik Puigdemont s petimi ministri, ki so šli v iz- gnanstvo, gre za pametno pote- zo, tu ne gre za beg, v tujino so namreč šli, ko so bili svobodni državljani, in so zavrnili zahte- vo, da bi šli na zaslišanje v Ma- drid, ki ga ne priznavajo več. / str. 16 Foto dd Kristjani in družba15. marca 20184 lanskem pastirskem pi- smu smo razmišljali o za- kramentu svetega krsta. Poudarili smo pravico vsakega otroka ali odraslega do krsta ne glede na težavnost ali nepopolnost družinskih razmer, v katerih se na- haja. Krst namreč pomeni vstop v svet vere, najosnovnejši dostop do Božje ljubezni. Človek je vse od greha prastaršev zaz- namovan z odtujeno- stjo Bogu, čemur pra- vimo izvirni greh, krst pa ga vrača v stanje prvotnega prijateljstva z Bogom. Krst pomeni odločilni korak na poti posre- dovanja vere, saj pred- stavlja prvi korak člo- vekovega vstajenja. S Kristusom smo nam- reč pokopani v njego- vo smrt in z njim vsta- nemo; naše življenje je z njim skrito v Bogu (Kol 3,3). Vendar je pot treba nadaljevati ter novokrščencu, zlasti otroku, po- magati, da od obhajanja zakra- menta pride do izpovedovanja osebne vere in življenja po njej. Če pomeni sveti krst začetek poti vere, potem je zakrament svete evharistije njeno bistveno nadal- jevanje. Evharistija hrani, krepi, poglablja in varuje krstno življenje v nas. Krstni odnos s Kristusom je treba oživljati, očiščevati in nego- vati, sicer nas ovinki življenja za- gotovo oddaljijo od njega. Sveti krst ne zadošča za polno življenje vere, kajti tudi novo življenje po- trebuje hrano. Obhajanje svete maše, poslušanje Božje besede z odprtim srcem ter pogost in hva- ležen prejem obhajila nam nam- reč omogočajo, da vedno bolj po- stajamo to, v kar smo bili prerojeni v svetem krstu. V Sloveniji je v osemdesetih letih k prvemu obhajilu pristopilo še več kot 90 odstotkov otrok, ki so prejeli sveti krst (93 %), konec de- V vetdesetih le slabih 80 odstotkov(78 %), danes pa prvo obhajiloprejme le še 68 odstotkov krščenih otrok. Ker se število cerkvenih po- rok manjša oziroma narašča števi- lo zunajzakonskih skupnosti, ki so navadno šibkeje vpete v življenje Cerkve, se bo verjetno ta odstotek v prihodnje še nižal. Škofje želimo poudariti, da brez rednega obhajanja svete maše nuj- no ostajamo izbirni ali oddaljeni kristjani (PIP 42). Mnogi krščeni, ki ne poglobijo poznanja vere in dejansko ne zaživijo svoje krščan- ske istovetnosti, se lahko razvijejo celo v vnete nasprotnike vere. Zato je pomembna zavest, da z rednim obhajanjem evharistije ostajamo Božji domačini; združuje nas z Bo- gom Očetom po Kristusu v Svetem Duhu. Ko se hranimo s Kristusovim Tele- som in Krvjo, postajamo Kristuso- vo skrivnostno telo, ki je živo cer- kveno občestvo. “Potemtakem ni- ste več tujci in priseljenci, temveč /… / domačini pri Bogu” (Ef 2,19). Starši, pomagajte že malim otro- kom, da ostanejo “domačini pri Bogu”, in jih čim pogosteje pripel- jite v domačo cerkev k Jezusu pod podobo kruha. Evharistija se tako izkaže za ščit naše vere, ki ga kristjani danes po- trebujemo prav tako kot nekoč. Va- ruje nas pred stranpotmi in nam daje moč, da živimo v pristnem krščanskem du- hu, kot pričajo mučenci. Leta 304 po Kr., v času Dioklecija- novih pregan- janj, so obtožili in usmrtili 49 etiopskih kri- stjanov, ker so nezakonito obhajali nedeljsko evharistijo, čeprav je cesar leto po- prej s posebnim odlokom prepo- vedal javne shode kristjanov. Tedaj so abesinski mučenci izrekli pre- tresljiv stavek, ki odmeva skozi vse čase: “Brez nedelje ne moremo živeti”. Dragi bratje in sestre, prosimo vas, da storimo vse, kar je v naši moči, da bodo novokrščenci začutili tudi osebno pripad- nost Kristusu v Cerkvi. Kot najbolj običajna pot se nam pri tem kaže prav redno obhajanje zakramenta svete evharistije. Končno škofje vzpodbuja- mo vse odrasle, ki nimate ovir za prejem svetega obha- jila, da z zaupanjem pristo- pite k temu svetemu obedu. Sveto obhajilo namreč od- pušča grehe, ki ne potrebu- jejo zakramentalne spovedi, in tega se slovenski kristjani premalo zavedamo. Prvi sad oltar- ne daritve, pri kateri se posedanja Kristusova daritev na križu, je od- puščanje grehov in poživitev Božjega življenja navzočih. Kristja- ni prvih stoletij so to dobro razu- meli: “Če se vsakokrat, ko se nje- gova kri preliva, preliva za od- puščanje grehov, tedaj jo moram vedno prejemati, da bi vedno od- puščala moje grehe. Jaz, ki stalno grešim, moram stalno imeti zdra- vilo” (sveti Ambrož, Sacr. 4, 28). Obhajilo, kot rad poudarja papež Frančišek, ni nagrada za popolne, temveč zdravilo za grešnike. V re- snici nas Gospod vedno prese- neča, ko nam kaže, kako nas ljubi tudi sredi naših slabosti. “On je namreč spravna daritev za naše grehe, pa ne le za naše, temveč tu- di za ves svet” (1 Jn 2,2). V želji, da bi kot posamezniki in kot občestvo vedno bolj rastli v živem in prisrčnem odnosu z Go- spodom, vas lepo pozdravljamo in nad vas kličemo Božji blagoslov. / dalje Neprepustna meja bi povzročila veliko škodo “Neprepustna meja bi povzročila veliko škodo”, je sporočilo, ki ga je 25 tajnikov evropskih komisij Pravičnost in mir poneslo domov z letnega srečanja, ki je od 9. do 11. februarja 2018 potekalo na Severnem Irskem. Pogovori z mirovniki, Cerkvijo in političnimi voditelji na srečanju so bil i usmerjeni v morebitne posledice brexita na Velikonočni sporazum iz leta 1998. Mrežo Pravičnost in mir, ki deluje na temeljih katoliškega družbenega nauka, sestavlja več kot trideseti nacionalnih komisij. Luksemburški nadškof Jean- Claude Hollerich je predsednik mreže katoliških ustanov, ki se udejstvujejo raziskovanja ter javnih razprav o zadevah, povezanih s socialno pravičnostjo, zagotavljanjem miru in varovanjem okolja. Med sogovorniki so bili med drugim severnoirska profesorica in nekdanja političarka Monica McWilliams, prezbiterijanski duhovnik dr. Ken Newell, zgodovinar dr. Eamon Phoenix, predstojnica samostana Sester adoracije v Belfastu, mati Mary Josephine, Ed Petersen (The Clonard Peace and Reconciliation Mission) in škof Noel Treanor iz škofije Down and Connor. Osrednji govornik na srečanju je bil nekdanji župan Belfasta in član severnoirske skupščine, Alban Maginness. Razloži l je pomembnost Velikonočnega sporazuma iz leta 1998, ki je bil mejnik v mirovnem procesu na Severnem Irskem. Sporazum vsebuje določbe glede statusa Severne Irske v Združenem kraljestvu ter odnosov med Severno Irsko in Republiko Irsko. Navdih zanj je bil proces evropskega vključevanja, zasnovan pa je bil na podlagi dejstva, da sta tako Republika Irska kot Združeno kraljestvo članici Evropske unije. Zaradi brexita se je tako pojavila nevarnost, da sporazum izgubi temelje. Vrnitev neprepustne meje med Irsko in Severno Irsko bi škodila predvsem gospodarstvu in politični stabilnosti na Severnem Irskem. Takšen izid bi bil veliko tveganje za porušenje miru in sprave, kar bi lahko vplivalo na višjo stopnjo nasilja med skupnostmi. Potrebna je torej natančna, jasna in nedvoumna rešitev, s katero bi se izognili možnosti neprepustne meje. Sodelujoči na srečanju predstavnikov komisij Pravičnost in mir so se dogovorili, da bodo to sporočilo prenesli na nacionalno raven in na raven evropskega političnega vodstva. Druge točke na dnevnem redu srečanja komisij Pravičnost in mir so bile sprejetje izjave o kritični situaciji na severu Sirije, odločitev o tesnejšem sodelovanju z Globalnim katoliškim gibanjem za podnebje in močnejši ekumenski odnosi. Zaradi prihajajočih evropskih volitev leta 2019 bo Konferenca Pravičnost in mir Evropa svojo delo posvetila štirim prednostnim področjem: izvozu orožja članic EU, spoštovanju človekovih pravic s strani multinacionalnih podjetij, ustreznim delovnim pogojem in življenjskim pogojem za migrante delavce v EU ter zmanjšanju odpadne hrane na enotnem evropskem trgu. Evropske komisije Pravičnost in mir Člani srečanja tajnikov evropskih komisij Pastirsko pismo slovenskih škofov za postni čas 2018 Po evharistiji postajamo Božji domačini (1) Jezusova družina Jezus se je rodil leta 748 po začetku starega Rima, nekako 5 let pred našim štetjem. Evangelist Marko ne govori o kraju Jezusovega rojstva, Luka in Ma- tej predstavljata Betlehem kot kraj njegovega roj- stva, iz tega kraja je izhajala Davidova rodovina, ki je bila nosilka mnogih obljub, povezanih s pri- hodom Mesija. Jezusova družina je živela v Nazaretu, evangeliji in drugi viri omenjajo njegovo mater Marijo in sorodnike. Pripovedi o otroštvu govorijo o skrbni- ku Jožefu, ki je bil po poklicu tesar, evangeliji po- ročajo, da so Jezusa imenovali sin tesarja. (Mt 13,35; Mr 6,3) Prav tako omenjajo tudi njegove sorodnike, ki jih imenujejo kar brate in sestre. Evangelist Marko govori o težki zavrnitvi, ki se je zgodila med Jezusom in člani njegove družine. Po čudežih, ki jih je delal, in načinu življenja, ki ga je živel, so ga imeli za norega in se oddaljili od njega. (Mr 3,21) Kljub temu se postavlja vprašanje, kako razumeti vlogo Jezusovih bratov in sester. V krščanskem izročilu se je kmalu razjasnilo prepričanje, da je bila Marija devica in je bilo tudi takšno spočetje Jezusa. (Justin, Irenej, Klemen Aleksandrijski, Origen) Zato so bili njegovi bratje in sestre člani širše družine, bratranci in se- strične, kot razlaga cerkveni oče Hieronim. O Jezusovi poroki viri ne povedo nič. Nekateri so- dobni avtorji so ob namigih redkih gnostičnih evangelijev (Filipov evangelij, Marijin evangelij) trdili, da je bil Jezus poročen z Marijo Magdaleno. Novozavezni spisi govorijo o poročenosti Petra in drugih apostolov, (1 Kor 9,5) o Jezusovem zakonu ni niti najmanjše sledi. Taka drža je skladna z Je- zusovimi napovedmi o neporočenosti zaradi ne- beškega kraljestva. (Mt 19,12) Vsekakor so neka- teri člani njegove razširjene družine postopno spremenili mnenje in se pridružili skupini njego- vih učencev v Jeruzalemu. (Apd 1,14) Palestina in zlasti Galileja je bila v Jezusovem času pod vplivom grške kulture in njej lastne sekulari- zacije. Ljudje so govorili aramejsko, zlasti na po- deželju, latinščina je bila za rimsko elito, grščina za gospodarske kroge in transakcije ter za mestne prebivalce. Jezus se je verjetno skupaj z drugimi judovskimi dečki učil tudi nekaj grščine, kar je bilo pomembno za življenje nasploh. Vendar grščine ni uporabljal pri misijonarskem poslan- stvu. V sinagogi v Nazaretu se je naučil tudi nekaj hebrejščine. To so uporabljali občasno pri liturgiji v shodnici, prav mu je prišla v debati s pismouki v Jeruzalemu. V glavnem pa je uporabljal ara- mejščino, z njo se je obračal k apostolom in pre- bivalcem Galileje. Evangeliji potrjujejo, da je znal brati. Hebrejci so namreč gojili posebno spoštovanje in skrb do Sve- tega pisma in njegove- ga jezika, zato so imeli v tedanjem času večjo pismenost kot drugi narodi v Sredozemlju. Učenje je potekalo že doma, potem pa v šoli ali hiši knjige, kjer so se učili brati sveto knji- go. Nekateri učenci so prešli tudi v drugo hišo razlage. Jezusovo poznanje Svetega pi- sma in njegove debate s farizeji in pismouki kažejo na dobro poz- nanje hebrejščine in Svetega pisma. Jezus je obi- skoval šolo pri sinagogi v Nazaretu, verjetno tudi na drugi stopnji, v hiši razlage. Jezus je živel v kmečkem okolju Galileje in obde- loval zemljo svoje družine. To izkušnjo je izrazil v prilikah, ki izhajajo iz kmečkega okolja. Sicer se je ukvarjal s tesarstvom, tako kot Jožef. Evangelist Marko pravi, da je bil obrtnik, tesar, ki se je uk- varjal s tršimi materiali, za kar je potreboval fi- zično moč, tehniko ter znanje. Njegovo mesto na socialni lestvici je bilo nizko, moral je skrbeti za preživetje in neprestano delati. Ker so v tem času obnavljali mesto Seforis v Galileji in so k temu vključili veliko obrtnikov iz okoliških krajev, ob- staja verjetnost, da sta tudi Jožef in Jezus sodelo- vala pri teh obnovitvenih delih. ZAKAJ PRAV JEZUS? (19) PRIMOŽ KREČIČ Cerkveni in družbeni antislovar (44c) R kot REVOLUCIJA 3 o se je rojevala ta četrta re- volucija, ki v resnici še vedno traja, so struktura- listični tokovi želeli doseči ple- mensko vrsto življenja ali tribali- zem, saj naj bi v takšni družbi do- segli višek svobode, pa tudi ko- lektivizem bi vsi sprejemali. To je seveda iluzija, saj kolektivizem nazadnje vselej požre svobodo. V takšnem kolektivizmu, kakršne- ga so si avtorji predsta- vljali, “bi se posamezne osebe s svojo inteligen- co, voljo in občutljivo- stjo, pravzaprav s svoji- mi načini bivanja, ki so značilni in med seboj različni, zlile in se raz- topile v kolektivno osebnost plemena, ki rojeva neko vrsto mišljenja, volje in bi- vanja, ki je skupno za celo množico”. To mo- ra seveda iti “prek izumiranja sta- rih modelov mišljenja..., ki jih postopoma nadomeščajo načini mišljenja, odločanja in čutenja, ki so vse bolj kolektivni”. Kako naj bi se to zgodilo? “V plemenih je povezanost med člani zagoto- K vljena predvsem s skupnimmišljenjem in čutenjem, od ko-der izvirajo skupne navade in enotna volja. V njih individualni razum v bistvu ostane omejen na praktično nič oz. na najprvot- nejše in najbolj osnovne vzgibe, ki jih njegovo stanje atrofije (bre- zobličnosti, op A. V.) dopušča”. De Oliveira omenja delo enega od temeljnih mislecev tistega časa, ki je bil Claude Levi-Strauss, zlasti njegovo delo “Divja misel- nost”, saj pri ljudeh pride in je prišlo ravno do te divje miselno- sti, kjer človek pravzaprav ne raz- mišlja, temveč je osredotočen le na konkretno. Seveda imamo po- tem razne vrače, ki zadevo vzdržujejo, namreč to življenje, ki je po besedah brazilskega mi- sleca pravilno označeno kot “ko- lektivno psihično življenje”, to pa počnejo prek pravih “totem- skih kultov, polnih “sporočil”, ki so sicer zmedena, toda “bogata” s kratkotrajnimi plameni, če ne celo “prebliski”... S pridobivan- jem teh “bogastev” pa naj bi člo- vek nadomestil brezobličnost ra- zuma. Naš mislec tudi pove, da so najprej nare- dili, in sicer v prejšnjih revolucijah, razum za ti- sto najvišjo zadevo, zdaj pa se zadeva razvodeni in postane “suženj, ki je v službi transpsihološkega in parapsihološkega tote- mizma”. Sprašuje se, v kakšni meri lahko kato- liški vernik sploh sprevi- di v tej zmedi, “kjer je magija predstavljena kot oblika spoznanja”, da so to vse skupaj le “lažni prebliski”? On sicer pra- vi, da bi jim odgovorni cerkveni ljudje in dobri teologi morali pri tem pomagati, a vemo, kako je v resnici, pa da so preveč pre- puščeni sami sebi. Nadaljujemo naslednjič. Andrej Vončina Claude Levi-Strauss Goriška15. marca 20186 Praznovanje goriških zavetnikov sv. Hilarija in Tacijana Praznovanje goriških zavetnikov, svetih Hilarija in Tacijana, se je začelo v ponedeljek, 12. marca 2018, ko je msgr. Antonio Stagliano’ s teološke fakultete Južne Italije v Kulturnem domu v Gorici govoril o temi: “Pop-theology: odrasla skupnost posluša mlade”. V četrtek, 15. marca, bo ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž “duhovni koncert”: s Chopinovimi skladbami bo nastopil pianist don Carlo Jose’ Seno, duhovnik iz Lombardije. Preden je bil posvečen v duhovnika, je bil uveljavljen pianist. Po posvečenju mu je kard. Martini svetoval, naj ne zapusti svoje ljubezni do klavirja. Tako je začel z nekako novo vrsto apostolata, z nekakimi koncerti na duhovne in liturgične teme, ki se znajo dotakniti src ljudi, saj je 50-letni pianist s svojim navdušenjem “nalezljiv” in zelo komunikativen, sploh pa privablja vedno veliko poslušalcev, tudi mladih. V petek, 16. marca, bo praznovanje doseglo vrhunec: v goriški stolni cerkvi bo ob 11. uri svečano somaševanje, ki ga bo ob prisotnosti predstavnikov mestnih oblasti vodil nadškof Carlo Redaelli. Sledil bo blagoslov mesta z relikvijami mučencev Hilarija in Tacijana. Ob 18. uri bo v Verdijevem gledališču še isti dan podelitev 18. nagrade, posvečene zavetnikoma: prejel jo bo Cristian Tomasetti, raziskovalec goriškega rodu, rojen leta 1970, profesor na John Hopkins University v Baltimori v ZDA, kjer s svojo ekipo uspešno opravlja pomembno delo pri zgodnji diagnozi nekaterih vrst tumorjev. Posebna priznanja bodo prejeli tudi združenje Anffas, ki v mestu deluje 50 let, UGG, ki slavi 150- letnico ustanovitve, in uršulinke, ki opravljajo pomembno vzgojno nalogo že več kot 100 let. Po podelitvi priznanj bo dr. Tomasetti, ki je tipičen primer “bega možganov”, ker v Italiji ni imel možnosti napredovanja, spregovoril o vzrokih rakastih obolenj in zgodnji diagnozi. Galerija Ars / Odprtje likovne razstave Brda na dlani V soboto, 17. marca 2018, ob 18. uri bo v galeriji ARS (nad Katoliško knjigarno) na Travniku 25 odprtje skupinske likovne razstave pod naslovom Brda na dlani. V sodelovanju z Občino Brda, Zvezo kulturnih društev iz Nove Gorice, Društvom “G. Mazzini” Endas iz Tržiča, TIC Goriška Brda in briških vinarjev Klet Brda, Sosolič in Prinčič se bo predstavilo 23 umetnikov, ki se zbirajo v Društvu likovnih ustvarjalcev DABLO. Razstavljena likovna dela bo predstavil akademski slikar Bojan Bensa. Odprtje bo popestrila plesna skupina iz šole Dance for zour rights iz Gorice. Vljudno vabljeni! Kratke Skupnost družin Sončnica / Gost Izidor Gašperlin “Tudi čustvovanja se moramo naučiti!” a svoje odnose vplivamo z vedenjem, razmišljan- jem, komunikacijo in čustvovanjem. Prvih treh prvin se začnemo učiti že v vrtcu. Kaj pa čustva? Čeprav nekateri mislijo, da je upravljanje s čustvi priroje- no, se moramo, kot večino vsega, naučiti tudi čustvo- vati. Te so besede Izidorja Gašperlina, ki je doma iz Kranja in je prišel prvič pre- davat izven Slovenije, prav v Močnikov dom na pova- bilo Skupnosti družin Sončnica. V življenju je de- lal marsikaj. Začel je kot učitelj, nadaljeval kot pro- gramer, svetovalec in ka- sneje s širjenjem podjetja postal tudi direktor. Če te- mu doda, kot pravi, 30 let zakona in starševstva, si boljše osnove za svoje tera- pevtsko delovanje ne bi mogel želeti. Partnerski in družinski terapevt predava tudi v javnosti, v šolah in podjetjih. Osrednja tema predavanj je izjemen po- men čustev za naše medčloveške odnose. O tej temi je lani izdal tudi uspešno knjigo Čutim, torej sem! , v kateri na iz- viren način preko čustev povezuje osebno rast, duhovnost in psiho- logijo. Gost večera je s pomočjo projekcij obrazložil najprej odnose. Ena bi- N stvenih zadev je, da v odnosih ni-smo povsod enakovredni, to sepravi, da imamo enakopravne in neenakopravne odnose. Med neenakopravne spada odnos s starši, odnos do otrok in tudi do nadrejenih in podrejenih v službi. Enakopravni odnosi pa so odnos do partnerja, do prijateljev, do sodelovcev in do bratov in se- ster. V neenakopravnih odnosih pripada odgovornost enemu (npr. starši), v enakopravnih pa pripada vsakemu polovica. Večji del predavanja je terapevt name- nil odnosu med otroki in starši. Otrok se razvija v treh fazah. Do 4. leta, ko je popolnoma odvisen od staršev, opazuje in srka ob- našanje, od 4. do 12. leta se odpi- ra svet okoli njega in interagira z drugimi izven družine, in od 12. do 18. leta, ko se otrok začne postavljati zase in se usmerja v samostoj- nost. Komaj v teh letih se tudi prvič razvije odgo- vornost. Ko se človek raz- vija, je odnos do samega sebe sestavljen s kar nekaj besedami, ki začnejo s “samo”: samozavedanje, samozaupanje, samoza- vest, samospoštovanje in samopodoba. Kje naj začnemo? Katera tehnika oz. vrlina nam bo najbolj pomagala, da se bomo začeli bolj samozavedati in bomo bolj realno po- gledali samega sebe in druge? Treba je biti odkri- ti, če nismo iskreni do se- be, bomo težko kaj spre- menili. Sledi vztrajnost za izboljšanje samozaupan- ja. Če želimo dvigniti samozavest, bo potreben pogum, ker samoza- vestni smo takrat, ko se lotimo nečesa, česar si prej nismo upali. Samospoštovanje zvišamo, če se sprašujemo, kaj si zares želimo, in črtamo nepotrebne stvari in šele s pristnostjo sprejmemo samega sebe in se pokažemo za tiste, kar smo. Podcenjevati ne smemo niti tega, čemur pravimo obračun s starši ali obračun z zgodovino. Taki smo, ker so nas starši tako vzgoji- li. Najtežja zadeva je oceniti, kaj je bilo slabega in kaj dobrega v tej vzgoji, in skušati zbrisati ali po- praviti to, kar se nam ni zdelo v redu. V nadaljevanju je terapevt opisal odnose v službi in partnerske od- nose. V šefu vidimo figuro staršev in se obnašamo z njim tako kot s starši ali pa iščemo v njem tisto, kar nam oče in mati nista dala. Sodelavci so kot bratje in sestre, do podrejenih pa se obnašamo prav tako, kot so se starši obnašali z nami ali čisto nasprotno (v pri- meru, da se nismo s starši strinja- li). Pri partnerskih odnosih pa je po- membno, da ne skušamo spre- minjati partnerja. Raje moramo razumeti bolje same sebe in po- tem vplivati na svoje odzive. To je odgovor na vse medosebne od- nose. Umetnost je ne spreminjati sebe, ampak v določenih situaci- jah reagirati drugače. V do- ločenih trenutkih se nam prebu- dijo čustva in mi reagiramo skoraj avtomatsko, tako kot smo se naučili. Če to koristi, je prav, dru- gače bomo to reakcijo spremenili in se naučili, koliko je bila kori- stna. Za Izidorja Gašperlina so zave- danje, pristnost in samo staršev- stvo temelji osebne rasti in dve te- meljni tehniki, ki pomagata pri spremembah, sta stik s telesom in opravljanje s čustvi. To je pogled terapevta, v to stoodstotno verja- me in to mu je tudi spremenilo življenje. MČ Raznolike didaktične dejavnosti in obisk umetnika Roberta Faganela Mesec slovenske kulture v vrtcu Ringaraja lovenski narod je med red- kimi, mogoče edini narod, ki svojo kulturo časti s po- sebnim praznikom. V ta namen razna slovenska kulturna društva prirejajo v mesecu fe- bruarju številne kulturne do- godke in proslave. Tudi v vrtcu Ringaraja so vzgojiteljice in otroci želeli primerno proslaviti dan slo- venske kulture. Osmega fe- bruarja so v sodelovanju z je- zikovno asistentko Vlasto Bre- celj Črnič pripravili v vrtcu krajšo kulturno proslavo, na kateri so otroci spoznavali po- men besede kultura. Ugota- vljali so, da je kultura ob- našanje ljudi, ustvarjalnost, pesem, ples, zgodba, slika, film, nasmeh, lepa beseda, S spomin, spoštovanje, tradicija,druženje. Doumeli so, da je kul-tura vedno nekaj lepega in da je slovenska kultura vse to, kar smo Slovenci ustvarili. Vzgojiteljica Vlasta je otrokom predstavila nekaj slovenskih sli- kanic, ilustracij, glasbenih del in slovenski film o ptičkih. Po- slušali in peli so Zdravljico ter deklamirali krajšo poezijo pe- sniku Francetu Prešernu. V spo- min na praznični dan so otroci odnesli domov slovensko zasta- vico, ki so jo sami pobarvali in zalepili. Višek praznovanja slovenske kulture in priložnost, da so otro- ci v živo spoznali slovenskega umetnika, je bilo srečanje z umetnikom Robertom Fagane- lom, ki je uveljavljen goriški sli- kar in je od leta 1962 do danes priredil okoli 30 samostojnih razstav. Otroke je v spremstvu likovne kritičarke Cristine Feresin obi- skal v petek, 2. marca. V sproščenem in prijateljskem vzdušju jim je pripovedoval o la- stnem otroštvu, o veselju za sli- kanje, o mnogih potovanjih, od Dalmacije do Kenije, Ugande, Tanzanije, Indije, Amerike... Otrokom je brezskrbno in z ve- seljem odgovarjal na raznorazna vprašanja in jim z akvareli na- slikal nekaj kraških in morskih pokrajin. Otroci in vzgojiteljice so lahko le občudovali, kako so se na papirju zlivale vodene bar- ve in nastajale umetnine. V zahvalo za lepe besede in na- slikane pokrajine so mu otroci zapeli slovensko narodno Beri beri rožmarin zeleni, himno vrtca Ringaraja in z njim zaple- sali priljubljena plesa Čaj čaj Ku- lej in Čokolada. V dar so mu po- klonili slovenski šopek ročno iz- delanih vrtnic z rožmarinom, pravljico, nastalo v vrtcu, Otro- ci, takšni in drugačni in žlahtno kapljico vina (dar staršev). V popoldanskih urah so otroci v vrtcu posnemali slikarja Faga- nela in se preizkusili v slikanju pokrajin z vodenimi barvami. Nastale umetnine bodo razobe- sili po likovni galeriji vrtca. redzadnja Pravljična urica v letošnjem šolskem letu je bila v kar mrzlem pone- deljkovem popoldnevu, 5. marca 2018. Tokrat se je v vselej prijazno domači mladinski sobi Feiglove knjižnice na goriškem korzu Ver- di zbralo manj otrok kot po navadi. Okrog enajst malčkov je sedlo na pripravljene blazi- ne. Ko so se oglasili srebrni zvoki drobnih zvončkov v rokah Vesne Tomsič, se je ozračje odelo v pravljično tančico, ki čarobno prekrije vse otroke, da so naenkrat še sami del pra- vljičnega dogajanja. V družbi zelo spretne pra- vljičarke Vesne Tomsič, ki ima za seboj tudi kar nekaj uspešnih režijskih izkušenj v raznih lju- biteljskih gledaliških skupinah, so spoz- nali protagonista pravljičnega spleta, zajčka Naceta. Ta mali dolgouhec je bil živahno ustvarjalen. Sam si je naredil papirnato barčico in šel do mestnega parka, da bi barčica zaplavala v tam- kajšnjem ribniku. In res je! A kaj, ko je čez ne- kaj časa začel delovati vodomet in potisnil barčico stran od vodnjakovega roba, da Nace ni mogel več priti do nje. Ves obupan je stekel do oskrbnika parka, medveda. Ko sta se napo- tila proti vodnjaku, čeprav ga je Nace vzpod- bujal, naj gresta čim hitreje, se je medved usta- vljal in poklepetal najprej z gospo kozico, nato s prof. pujsom, z vrtnarjem detlom, pa še Cene in Miško sta švignila mimo njiju z rolerji, mali Jan pa je jokal na toboganu, ker ni mogel z njega. Seveda je medved še njemu pomagal! Ko sta končno vendarle prišla do vodnjaka, je bila Nacetova barčica vsa razmočena, on pa ves žalosten. A Medved ga je takoj potolažil in razveselil. Daroval mu je svojo barčico. Tudi pripovedovalka Vesna je presenetila otroke, saj jim je izročila papirnate barčice, da so jih lepo pobarvali in jih nesli domov, da bi se zazibale na vodi kar v domačem umivalniku. Pokazala jim je, kako nastane iz časopisnih strani prava barčica, ki je najprej lahko tudi “čepica”. Tom- sičeva je pravljico razvijala živahno in se z ra- zličnimi toni glasu iz zajčka spreminjala v medveda. Zraven pa je še zapela Barčica po morju plava... Tudi tokrat je bilo srečanje s pravljico lepa priložnost, da so se otroci ustavili pri vljudnih knjižničarkah in si izposodili iz- brane knjižice, da bi jih doma prelistavali. IK P Izidor Gašperlin (foto dd) KATOLIŠKA KNJIGARNA v sodelovanju z Goriško Mohorjevo družbo vabi na kavo s knjigo Verena Korsič Zorn TONE KRALJ Cerkvene poslikave na Tržaškem, Goriškem in v Kanalski dolini Ob 2. izdaji pomembne monografije o slikarju Tonetu Kralju se bo z avtorico pogovarjal urednik Novega glasa Jurij Paljk Predstavitev bo izjemoma na dan srede, 21. marca 2018, ob 10. uri v prostorih knjigarne na Travniku 25 v Gorici Pod pokroviteljstvom Kavo bo ponudilo podjetje Osma Pravljična urica v Feiglovi knjižnici Zaplula je barčica moja ... Foto IK Goriška 15. marca 2018 7 Na kavi s knjigo / Majda Artač Sturman “Poezije se ne smemo bati, brati jo moramo na glas” četrtek, 8. marca, je bila na dopoldanskem srečanju Na kavi s knjigo v prostorih Katoliške knjigarne na Travniku predstavitev četrte pesniške zbirke Majde Artač Sturman (O) graditi srečo, ki je izšla leta 2017 pri založbi Mla- dika. Delo je po začetnem poz- dravu Damjana Paulina in uvodnih besedah Nadie Roncelli, ured- nice pri založbi Mla- dika, predstavila Majda Cibic. Kavico je kot zmeraj ponu- dilo tržaško podjetje PrimoAroma, pokro- viteljstvo pa je dala Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. Majda Artač Stur- man živi in ustvarja na Opčinah pri Trstu. Diplomirala je iz klasične filologije na tržaški Filozofski fakulteti. Kot dolgo- letna profesorica slo- venščine in la- tinščine na znanstve- nem in klasičnem li- ceju v Trstu je veliko energije vložila v delo z mladi- mi. Objavila je pesniške zbirke Žejni oleander (2002), Svilena- pesem@2004. si (2005), v samo- založbi večjezično Tintinnantia (2014) in roman Mozaik v kovčku (2012). Na področje ese- jistike se uvršča Rapsodija o go- riškem slavčku. Biseri, cvetje in antika v Gregorčičevi poeziji (2006). Po izidu knjige Pravljice za Niko, pravljice za malo in ve- liko (Sklad Mitja Čuk, 2016) pre- bira tudi pravljice in vodi jezi- kovne delavnice po osnovnih šolah. V poeziji Majde Artač Sturman je prostor za različnost: slo- venščina je njen jezik srca, piše pa rada tudi v italijanščini, jezi- ku razuma, španščini, fran- V coščini in ruščini, saj ljubi pojočzvok tujih jezikov. Prihaja sTržaškega, njene korenine pa so na Goriškem, kjer je kot deklica preživljala poletne počitnice, in goriški prostor nosi v srcu (po mami utripa v njej goriška kri). Avtorica je prepričana, da si je za poezijo treba vzeti čas in se je ne smemo bati. Na četrtkovem srečanju je spregovorila o tem, kako so pesmi iz njene najno- vejše pesniške zbirke (O) graditi srečo nastale v različnih življen- jskih obdobjih, nekatere so zelo stare. To je razvidno še posebno v tistih, v katerih opeva morje in Trst: v mladih letih je mesto doživljala utesnjeno, bolno, kot mesto, v katerem se ljudje ne zmorejo sprostiti (“Mesto, pol- no samega sebe. Mesto, bolno samega sebe”. ), v novejših ver- zih pa občuti, da je mesto od- prto in pripravljeno na spre- membe, prevetritve (“Trst – na trenutke odprt”. ). Za pesnico je poezija prostor svobode, kjer se sprosti. Ne sprašuje se, kako na- stane pesem, prizna pa, da so trenutki optimizma in sproščenosti najbolj produktiv- ni (ko jo nekaj vznemirja in muči, se zateče v prozo). Iz tra- dicionalne poezije je s časom prešla v prosti verz, v zadnjih časih piše kratke pesmi v slogu SMS-a, razvila se je kot pesnica in kot ženska, stalno čuti potre- bo, da se prenavlja in eksperi- mentira. Pesnica je prepričana, da je poezija misel, motiv, ideja, ki jo moremo brati na glas, da ob tem začutimo njen ritem, zvok, valovanje kakor v pesmi. Majda Cibic je na srečanju go- vorila o poeziji in ženski občutljivosti prijateljice in nek- danje sošolke. Predstavila je svo- jo interpretacijo pesničinega de- la, ki ga pojmuje v dveh smereh: na eni strani je izraz duše, čuten- ja in mišljenja avtorice, po drugi pa ima namen v bralcu vzbuditi posebne sugestije. Med branjem poezije se moramo zamisliti va- se in občutiti, kako pesmi pred- stavljajo za avtorico “duhovno hrano”, kako vanje vlaga svoje občutke in z besedo upodablja zunanje izzive. Zbirko sestavlja petdeset pesmi, zbranih v pet razdelkov. Pesnica piše v svo- bodnem verzu, uporablja vrsto retoričnih figur, aliteracije in metaforiko. Ko smo mi vpeti v sistem vsakdanjika, je ona mir- na in natančna, pozorna na drobne utrinke, ki v njej vzbu- jajo sugestije. V prvem razdelku, ki nosi naslov (Foto) grafije, opazuje ptice, metulje, pikapo- lonico, listje, ki “pod čevljem šumi, šelesti”, pravi orkester v naravi! Zelo je občutljiva na bar- ve in se z besedami poigrava: “Zelene ceste. Modra polja. Mo- dre misli. Bela jutra”. V razdelku P (r) ozornosti se približa Trstu, opazen je njen spremenjeni od- nos do prostora: opeva tržaško krajino (morje, Kras in burjo), s katero občuti globo- ko vez, in poudarja slovansko zgodovino s spominom na lite- rarno podobo Lepe Vide. V pesmi Pro- zornost šip opaža, da postaja mesto odprto za novosti, prihod ra- zličnih kultur. Valo- vanje tržaškega mor- ja spominja na hude in lepe trenutke v življenju. Lepi trenutki so kot utrinki, ki jih v raz- delku Umetnost vsakdanjika Majda Artač Sturman opeva na skoraj igriv način. Pesnica je zelo pozor- na in občutljiva, umetnost začuti tudi med kuhinjskimi ste- nami, pravi, da se ji med kuhan- jem in spravljanjem porodijo misli, “misli, ki skačejo vame, ki skačejo iz mene na papir” oz. na računalnik. Ob gospodinjskem delu, ob kuhanju palačink in pečenju potice začuti trenutke sreče, ki jih je treba “ograditi” z iskanjem harmonije, tedaj raz- pre krila svoji domišljiji in vsak utrinek si zabeleži - “delo je minljivo, poezija pa ostane”. Za konec nam je avtorica občuteno prebrala še pesem Beležnice iz razdelka Zamenjati beležnice in zvezke. Vse pesmi Majde Artač Sturman so navdane z ženskim čutenjem: lepoto najde v ra- zličnosti, ki je vrednota, ki zbližuje človeštvo. Katja Ferletič Obisk krajev trpljenja Trije dijaki z Goriškega v Auschwitzu noči iz ponedeljka na to- rek, 13. t. m., so se Gregor Devetak, Luka Paljk in Andrej Rustja, dijaki drugega kla- sičnega liceja Primož Trubar iz Gorice, ki jih je vodil profesor dr. David Bandelj, vrnili z obiska krajev trpljenja. Bili so edini slo- venski dijaki z Goriškega, ki so odšli na pot v okviru deželnega “memobusa”. Pred leti smo bili vajeni drugačnih številk, dejstvo je, da pokrajin ni več, prav go- V riška pokrajinska uprava je bilanamreč tista, ki je zastonj organi-zirala spominske obiske koncen- tracijskega taborišča v Auschwit- zu, letos pa so dijakom pot plačali starši, kar je tudi znamenje časov, še bolj pa zaskrblja skromna ude- ležba. Kraji neznosnega trpljenja se živo vtisnejo v spomin, saj je vsak obisk koncentracijskega ta- borišča presunljiv. Prav zato bi bi- lo dobro, da bi več dijakov šlo na te spominske poti! Obvestila Občina Števerjan v sodelovanju s Civilno zaščito, lovskima družinama iz Števerjana in Jazbin, društvoma F. B. Sedej in Briški grič ter osnovno šolo A. Gradnik, organizira EKOLOŠKI DAN v soboto, 17. marca 2017. Udeleženci se bodo zbrali ob 9. uri pred občinsko hišo. Vabljeni! V sklopu srečanj z avtorji v sovodenjski knjižnici bo v torek, 20. marca 2018, ob 18. uri srečanje z umetnostno zgodovinarko Vereno Koršič Zorn, ki bo predstavila svojo knjigo Tone Kralj - Cerkvene poslikave na Tržaškem, Goriškem in v Kanalski dolini / Le pitture murali nelle chiese dell’area triestina, del Goriziano e della Val Canale, katere ponatis je v teh dneh izšel pri Goriški Mohorjevi družbi. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja v sredo, 21. marca, ob 18. uri v Tumovi dvorani na korzu Verdi 51 v Gorici predavanje o zanimivostih Finske. Predavala bo Katjuša Rabzelj. Narodna in študijska knjižnica obvešča, da bo v Trgovskem domu v Gorici, korzo Verdi 52, v sredo, 21. marca 2017, izredni očni zbor, v prvem sklicu ob 17. uri in v drugem sklicu ob 18. uri, redni občni zbor NŠK bo 21. marca, ob 19. uri v prvem sklicu in v drugem ob 19.30. V petek, 23. marca 2018, ob 20. uri bo v šoli v Podgori (v cerkvi v primeru slabega vremena) križev pot dekanije Štandrež ob 100- letnici konca 1. svetovne vojne. Na križevem potu bodo sodelovale vse slovenske župnije, pel bo zbor iz Podgore, sklepno misel bo podal goriški nadškof msgr. Redaelli. SPDG načrtuje od 16. do 22. junija izlet v Piemont. Obiskali bodo Turin in si ogledali najbolj znane spomenike in zanimivosti, med temi tudi Muzej egipčanske kulture. Nadalje bodo obiskali dve alpski dolini na meji s Francijo (dolina Chissone in trdnjava Fenestrelle) ter se povzpeli do izvira Pada. Drugi del izleta bo namenjen spoznavanju in odkrivanju zanimivosti v pokrajini Langhe in ogledu mesta Pavia. Prevoz z avtobusom iz Gorice. Informacije in prijave Vlado (3317059216). PD Rupa - Peč vabi na vsakoletni izlet v Maroko od 23. do 30. avgusta 2018. Info tel. 0481 882285 (Ivo Kovic). “Male oglase” najdete na našem portalu www. noviglas. eu. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 16. 3. 2018 do 22. 3. 2018) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 16. marca (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 17. marca (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, terskem, rezijanskem in ziljskem narečju. Nedelja, 18. marca: ponovitev oddaje Okno v Benečijo. Ponedeljek, 19. marca (v studiu Sanja Vogrič). Torek, 20. marca (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 21. marca (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Labodi, snežno beli lepotci. - Izbor melodij. Četrtek, 22. marca (v studiu Andrej Bavcon): Četrtkov večer z glasbo - Zanimivosti, obvestila in humor. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI ZVEZA PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV V ITALIJI ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST PRIMORSKA POJE 2018 Petek, 16. marca, ob 20.30 Štandrež, cerkev sv. Andreja ap. Nastopajo: MePZ duhovne sekcije A. M. SLOMŠEK, Zagreb MePZ GEORGIOS, Piran MePZ SV. JERNEJ, Opčine MePZ JACOBUS GALLUS, Trst Komorni zbor GRGAR – Nova Gorica Soprireditelj Prosvetno društvo Štandrež * * * Nedelja, 18. marca, ob 17. uri Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž Nastopajo: Učiteljski pevski zbor OŠ PIVKA MePZ ENCIJAN, Pulj ŽePZ KRAS – Opatje selo MoPZ KRAS – Opatje selo Nonet PRIMORSKO – Mačkolje MePZ KOŠANA Ženska vokalna skupina BARKOVLJE in GLASBENA KAMBRCA Soprireditelj MePZ LOJZE BRATUŽ 23.03.2016 - 23.03.2018 JORDAN MUCCI Pred dvema letoma si odšel od nas, a še vedno si ljubeče z nami v naših srcih SVOJCI DRUŠTVO ARS v sodelovanju z društvom DABLO Vljudno vabi na odprtje likovne razstave BRDA NA DLANI Razstavo bo predstavil Bojan Bensa, akademski slikar Odprtje bo popestrila točka plesne šole Dance for your rights iz Gorice Galerija Ars na Travniku, Gorica Sobota, 17. marca 2018, ob 18. uri Nadia Roncelli, Majda Artač Sturma in Majda Cibic (foto dd) Foto JMP Kultura15. marca 20188 oklicni filmski kritiki velikokrat zelo različno predstavijo, pa tu- di ocenijo posamezne filme. Film Marijina zemlja, pod katerega se je podpisal režiser Juan Manuel Cote- la, govori o odvetniku Diablu, ki se predstavlja kot hudičev advo- kat. Ta z vso natančnostjo sprašuje ljudi, ki trdijo, da so ne- kaj verskega doživeli, pa tudi vidce, ki trdijo, da so videli Ma- rijo. V prvem delu filma se najprej poglobi v vprašanje, kdo je Bog z imenom Oče, kdo je Sin z ime- nom Jezus in kakšno vlogo naj bi imela Jezusova mati Marija. V vse te scene pa je vključil Mariji- ne božje poti, kot so Guadalupe, Lurd, Fatima in na koncu Med- jugorje. Med osebami, ki pričujejo o osebni živi veri, so tudi znani nogometaš John Rick Miller, ko- lumbijska igralka Ada Rosa-Perez in pevka Lola Falana. V filmu se prepletajo dokumentarni prizo- ri in domišljija. Kljub temu film spretno govori o človekovi du- hovnosti, ne da bi pri tem zane- maril zabavo. V bistvu se film na zanimiv način sooča s problemom današnje duhovnosti, ko sodoben člo- vek ne išče (niti ne želi!) imeti stika z Bogom, ampak se Bog sam postavlja predenj. Ob vsem tem pa hudičev ad- vokat (glavni igralec) ponudi gledalcu spretna vprašanja, predvsem za tiste, ki skušajo iskati Boga. Veliko gledalcev je film naravnost očaral in ga znova in znova prihajajo gledat, so pa tudi takšni, ki jim film odpre veliko novih vprašanj, kar zo- pet ni slabo. Kritične gledalce pa v fil- mu marsikaj moti. Morda je nekoliko neroden sam ko- nec filma. Ob koncu se zaustavi glav- ni igralec v Medjugorju. O tem kraju da svoj komentar, se pogovarja z vidci in na koncu se pojavi znana medju- gorska monštranca, ki na gledalca na- redi tudi vtis. Neokusno pa je, da se med sponzorji filma omenja med drugimi tudi Medjugorje. Konec filma ni posrečen, ker izpade, kot da je film propaganda za obisk Medjugorja, in tako se zabrišejo vsi ti- sti prelepi sporočilni motivi, ki jih je gledalec videl v prvi polovici filma. Čeprav na koncu je omenjeno, da se cerkveno vodstvo še ni izjasnilo o tem romarskem kraju. Dejstvo je, da dokler Cerkev ne izreče svojega uradnega mnenja o dogodkih v Medjugorju, so lahko tu odprta vsa vprašanja. Obiskovalci ta kraj doživlja- jo različno. Prav zato bi Medjugorje morali zaščititi kot kraj molitve in mi- ru pred pretiranim senzacionaliz- mom in kičem, ki ga srečujemo tam na vsakem koraku. Ljudje prihajajo tja in imajo različne okuse, pa tudi želje. Nekaterim romarjem je ta kraj re- snično potreben in nihče nima pravice, da jim to krati. Zato bi mo- rali to oazo duhovnosti zaščititi pred vsemi mogočimi stranpotmi, kot tudi pred kriminalom. Nekate- re stvari v samem Medjugorju so nedopustne, kot na primer izko- riščanje delovne sile. Veliko ljudi dela cele dneve za minimalno plačo, brez socialnega zavarovanja, so pa tiho, ker vedo, da bodo dru- gače ostali brez dela. Če gledamo na Medjugorje s teološko-pastoral- nega vidika, potem je skrajni čas, da se čim prej prekinejo prazno- verje in razni miti. Romarje kot tu- di turiste, tudi ti prihajajo tja, je treba opozoriti, da ta kraj ni mesto magije ali neka “fabrika” čudežev. Nastopil je čas, da se spregovori: “V Medjugorju ne plešejo nebeška bitja, kip vstalega Zveličarja ne ‘joče v kolenu’ in da fosfore- scenčna Marija ni noben znak iz nebes, ampak navaden sadren (mavčen) kip. Pa še kaj bi se dobi- lo”! Vse to je reklama proti resnosti Medjugorja, saj resne ljudi vse to mo- ti, predvsem pa to zelo moti resne iskalce vere, ki se tja napotijo. Je že ta- ko, da veliko ljudi vidi v Medjugorju okrog sebe marsikaj, v sebi pa na žalost NIČ! Tudi romarji, ki se od tam vračajo, ne bi smeli širiti novic, ki so neutemeljene, kot tudi ne raznih na- povedi, ki niso osnovane. Žal je vsega tega preveč, kar pa ne koristi ne Cerkvi kot tudi ne Medjugorju samemu. Ambrož Kodelja P V Galeriji Cankarjevega doma so odprli razstavo hrvaškega kiparja Ivana Meštrovića, največjega kiparskega fenomena, kot ga je že med študijem na Dunaju poimenoval sloviti Auguste Rodin. Postavitev treh kustosov iz zagrebške Gliptoteke, kjer je bila razstava premierno predstavljena leta 2016, raziskuje telesnost in erotiko v njegovem opusu. Razstava leta v 2016 v Zagrebu je požela velik uspeh in odlične kritike, saj je bila prva, ki je obravnavala pomen golega telesa v Meštrovićevem opusu. Razvoj te tematike v njegovih skulpturah in risbah, ki so nastajale v obdobju od leta 1903 do 1946, so raziskali kustosi Dalibor Prančević, Barbara Vujanović in Zorana Jurić Šabić. Telesnost in erotiko v njegovem opusu so opazovali vsak s svojega vidika, nato pa izbrali dela za razstavo, ki je zdaj v nekoliko različni obliki na ogled v Ljubljani. Prvi je v Meštrovićevem opusu raziskal nelagodnost telesa, problematiko golote, estetiko “grdega” in uveljavitev drugega. Barbara Vujanović je, kot je povedala na novinarski konferenci, na umetnikova dela pogledala z vidika klasičnega dojemanja telesnosti, njegovo interpretacijo antične in renesančne tradicije, ki je sicer prežeta s sodobnimi smernicami evropskega neoklasicizma in drugimi stilskimi težnjami. Zorana Jurić Šabić pa se je posvetila ženskemu aktu, idealu ženskega. “Njegova želja je bila prikazati življenje v vseh svojih resničnostih”, je povedala. Do 20. maja je tako mogoče videti okoli 50 del, kipov in risb iz zbirk kiparjevih naslednikov ter iz fundusov Ateljeja Meštrović, Gliptoteke in grafičnega kabineta Hrvaške akademije znanosti in umetnosti iz Zagreba ter Galerije Meštrović in Galerije umetnin iz Splita. Njegova dela, med njimi znameniti Vodnjak življenja, je v Galerijo CD umestil Filip Beusan, ki je skulpture, njihov volumen in lepoto želel prikazati v različnih svetlobnih dimenzijah. Meštrovićeve skulpture pogosto predstavljajo resnične ljudi, na primer njegovo mater, znance z vasi, prijatelje, celo berača v Rimu, je pojasnil kiparjev sin Mate, ki je bil prav tako med očetovimi “portretiranci”. Očetovo delo je po sinovih besedah zgodba njegovega življenja: “Menil je, da vsaka stvaritev izvira iz erotike”. Kot je povedala vodja razstavnega programa v CD Nina Pirnat Spahić, je Meštrović za slovensko umetnost pomemben kot profesor v Zagrebu, kjer so se šolali mnogi slovenski kiparji in nato po drugi svetovni vojni prevzeli profesuro na novoustanovljeni ljubljanski akademiji. Prijateljeval je tudi z Jožetom Plečnikom, zato jo po njenih besedah veseli, da so lahko njegova dela pripeljali v Ljubljano. “Ko boste videli razstavo, boste spoznali, da je to nedvomno velik dogodek za Cankarjev dom”, je prepričana njegova direktorica Uršula Cetinski. Meštrović (1883-1962) se je rodil v Dalmaciji, študiral pa je na Dunaju, kjer je sodeloval s secesijskim gibanjem. Leta 1906 je razstavil svoj Vodnjak življenja in požel veliko slavo, nato je v 20. in 30. letih nizal odmevne razstave v svetovnih umetniških metropolah ter se redno vračal v domovino, kjer je zasnoval in izdelal vrsto monumentalnih skulptur in spomenikov. Po letu 1947 je živel v ZDA, kjer je tudi umrl. Po drugi svetovni vojni je njegovo delo poniknilo v pozabo, ponovno so ga ovrednotili šele v 80. letih. Hrvaški in tuji umetnostni zgodovinarji se strinjajo, da je izklesal nekaj najlepših ženskih aktov v kiparstvu 20. stoletja, v katerih je izrazil vso svojo bujno sredozemsko čutnost. V CD telesnost in erotika v videnju hrvaškega kiparja Ivana Meštrovića DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (9) Dimitri Tabaj Plemiška rodbina Marenzi (1) Brezovica v Brkinih je tesno pove- zana s tržaško plemiško družino Marenzi, ki je veliko prispevala k razvoju in videzu vasi ter okolice. Tukaj najdemo krasno cerkev sv. Štefana s petosminsko za- ključenim prezbiterijem s prizida- nim kornim obhodom, troladijsko baziliko in trinadstropnim zvoni- kom oglejskega tipa pred zahodno fasado, delo renomirane domače stavbarske delavnice Anžeta Roji- ne, ki je med letoma 1670 in 1678 temeljito prezidal cerkveno ladjo in njeno pročelje (prva cerkev je bila iz 13. stoletja). Oprema je ba- ročna in zelo bogata. Ob cerkve- nem obzidju rastejo večstoletne li- pe, ki so jih vsadili 13. in 15. aprila 1548; žal so eno morali pred ne- davnim obžagati. Zraven cerkve se nahaja lepo urejeno pokopališče, na katerem počivajo tudi nekateri člani omenjene plemiške družine Marenzi. Dva groba nosita iz- ključno slovenske napise (vključno z osebnimi imeni pokopanih), dva sta v latinščini, eden je pa dvoje- zičen (slovensko-latinski). Že samo to dejstvo se ne ujema z lažnim prepričanjem o popolnoma tujem plemstvu na Slovenskem; gre za teorijo, ki jo je dolgo časa širilo ita- lijansko, nemško, srbsko in včasih celo slovensko - ideološko pogoje- no - tolmačenje zgodovine: ple- miči naj bi pri nas obvladali slo- venski jezik kvečjemu le za silo. Slovenski grobovi te zelo znane tržaške plemiške družine - s slo- venskimi napisi in s slovenskimi osebnimi imeni - nedvomno do- kazujejo, da je vsako posploševanje napačno in zavajajoče in da jezika niso le obvladali, zato ker so pač živeli v slovenskem okolju, ampak da so se nekateri izmed njih imeli za Slovence. A to ni vse. O isti zadevi go- vorijo še starejši dokumenti: gre za navadna zasebna pisma, v katerih si dve plemkinji iz družin Marenzi in Coraduzzi dopisujeta v slovenščini o čisto vsakodnevnih zadevah. Ester Maksimilijana Coraduzzi in Marija Izabela Marenzi, mati in hči, sta si dopisovali med leto- ma 1685 in 1700. To se je do- gajalo v samem središču Trsta, kjer je živela Marija Izabela in kjer še danes stoji Marenzijeva palača, ki jo je leta 1650 dal zgraditi tržaški škof baron An- ton Marenzi (leto kasneje je po- svetil bližnjo cerkev Blažene Rožnovenske Marije). Anton Marenzi (1596-1662) je imel dolgo in blestečo kariero: bil je cesarjev vikar v Ogleju, stolni kanonik v Trstu, generalni vikar vojske cesarja Ferdinanda III. v 30- letni vojni, cesarjev po- slanec v Ri- mu, pićenski in kasneje tržaški škof. Ko je cesar Leopold I. obiskal Trst, ga je ravno škof Marenzi pozdravil v imenu me- sta. Omenje- na pisma je raziskoval tržaški zgo- dovinar prof. Pavle Mer- ku', ki je v svoji analizi opozoril tudi na nezane- marljiv poda- tek, da je rav- no baron Anton Marenzi leta 1634 podaril bratovščini Brezmadežne- ga spočetja neke slovenske knjige, tiskane v Ljubljani; Nikolaj Burlo (tudi on član znane tržaške ple- miške družine) se je zahvalil za da- rilo, kar predstavlja dodaten dokaz o precej razširjeni uporabi slo- venščine med tržaškim patri- ciatom. Znano je, da je škof An- ton Marenzi pri bogoslužju upo- rabljal slovenske knjige. Rodbina Marenzi je imela več vej in je naši ožji in širši domovini dala veliko za- služnih mož. Iz- virala je iz Lom- bardije (od tod izvira njihov ple- miški naziv “von Tagliuno und Talgate”, od cesarja Ferdinanda III. so pa leta 1652 dobili naslov “von Marenzfeld und Sche- neckh”). Leta 1489, po hujšem po- razu proti Benetkam, se je glavna veja družine naselila na Ptuju in nato v Trstu, kjer se je zelo uvelja- vila, saj je že leta 1493 Alojzij Ma- renzi vodil delegacijo tržaških ple- mičev, ki so se udeležili poroke ce- sarja Maksimilijana I. Habsburške- ga. / dalje Palača Marenzi, pred njo cerkev Blažene Rožnovenske Marije, ki jo je leta 1651 posvetil škof baron Anton Marenzi. Primer slovenske korespondence iz 17. stoletja med plemkinjama družin Marenzi in Coraduzzi (iz knjige Slovenska plemiška pisma - avtor Pavle Merku') Tržaški škof baron Anton Marenzi (1596- 1662), ki je leta 1650 dal zgraditi t. i. Marenzijevo palačo za tržaškim Velikim trgom. Tukaj je nastal primer slovenske plemiške korespondence.Cerkev sv. Štefana v Brezovici z večstoletnimi lipami Kamniti grb tržaške plemiške družine Marenzi v stolnici sv. Justa v Trstu Nekaj misli ob filmu Marijina zemlja Kultura 15. marca 2018 9 Prva letošnja predstava Komigo / Trk in zbližanje dveh generacij Toplo, prijazno sporočilo je prinesel uvod v letošnji trijezični festival komičnega gledališča Komigo, ki ga petnajsto leto uspešno prireja Kulturni dom v Gorici s sodelovanjem goriške kulturne zadruge Maja in še kar nekaj drugih slovenskih, pa tudi italijanskih ustanov. V goste sta prišla igralca Iztok in Domen Valič, oče in sin, iz gledališču popolnoma predane rodbine Valičev. Njun oče oz. ded je pokojni igralec Aleksander Valič, nositelj Borštnikovega prstana, ki ga je muza Talija osvajala še, ko je doživel nad devetdeset pomladi. Ker se je Aleksander Valič (1919-2015) rodil v Gorici in deloval v Slovenskem narodnem gledališču za Trst in Primorje, ga imamo “za svojega” in smo posebno naklonjeni veliki igralski družini Valičev, v katero je gledališki gen kar skočil in se v njej dodobra usidral. Iztok in najmlajši sin Domen sta goriškim gledalcem z občuteno interpretacijo ponudila duhovito, a tudi ganljivo zgodbo pod naslovom Boksarsko srce. Pred gledalce jo razgrinjata pobalinski petnajstletnik, ki je že na nevarni poti prestopništva, in od življenja že utrujeni starec, v katerem bi bilo težko prepoznati nekdanjega neustrašnega, bojevitega, zmeraj zmagovitega boksarja. Po naključju se njuni poti križata, ko mladi mora zaradi svojih kaznivih dejanj odslužiti kazen v domu za ostarele, kjer preživlja brezlične dni ostareli boksar. Tudi njegovo sobo mora prebeliti in tako se začne med njima razpletati pogovor, ki je naprej zaletav in odrezav, nestrpen, živčen samogovor mladeniča. Zdi se namreč, da je starec popolnoma odsoten in da se njuna tako različna svetova ne bosta nikdar srečala. Pa ni tako. Boksar se razživi, saj nosi v sebi še veliko nekdanje moči, nabral pa si je tudi modrih izkušenj, ki jih želi posredovati mladeniču. Na tihem tudi načrtuje, kako bi ušel iz tiste vsakdanje sivine neprijaznega doma. Prvič mu spodleti, drugič pa mu prav z domislico mladega prijatelja, obleči se v žensko, uspe ubrati pot svobode. Boksarsko srce je odlično napisana komedija, z velikim smislom za gledališke zakonitosti in potrebe, pa tudi z občutljivostjo do duševnega sveta in stisk današnjih mladoletnikov. Njen avtor je v Berlinu živeči Lutz Hübner. V slovenščino je tekst spretno prelil Darko Čuden, tako da se že iz besedišča izrisuje razkorak med generacijama, ki sta na videz nezdružljivi. Mladeničeve zaletava žlobudravost, neučakanost, hrupnost, ihtavost kot strela z jasnega trčijo v negibno ždenje nekdanjega boksarja. Pred njim ni več nič, mladi pa bi rad življenje zajel vse naenkrat z veliko žlico. Boksar, ki ga je Iztok Valič s svojim lepo izoblikovanim, globokim glasom in s premišljenimi kretnjami pronicljivo izrisal, mu trezno in odločno razloži, da je življenje borba, v kateri je treba biti vztrajni, kleni, predvsem pa zvesti samemu sebi. Predstava v režiji Sama M. Strelca v izvrstni, tako življenjsko pristni in prepričljivi igri obeh izvajalcev (kostumi so delo Lea Kulaša, scenografsko podobo je izoblikoval režiser) spravi gledalce večkrat v smeh, a tudi do solz, saj je mestoma prav ganljiva. V njej je zbrana tudi kopica misli v razmislek današnji družbi, ko se zdi, da starostniki nimajo kaj povedati mladim, obsedenim s tehnologijo in hitrim ritmom življenja. Občinstvo, ki je dobro zasedlo dvorano – kot je povedal z velikim zadovoljstvom predsednik Kulturnega doma Igor Komel, je Komigo tudi tokrat zbral nad dvesto abonentov –, je bučno ploskalo igralcema, ki sta se kar nekajkrat vrnila na oder za poklon. Ker organizatorji niza predstav Komigo radi podpirajo domačo ljubiteljsko ustvarjalnost, je pred začetkom predstave Boksarsko srce stopil na oder igralec Robert Cotič, ki je prebral pismo neznanega ljubimca neznani ljubimki, v kateri ji očita, da vara njega in moža s tretjim moškim! Ob zmeraj žgečkljivi tematiki so se gledalci kar zabavali. / IK Kulturni dom Gorica / Komigo PG Kranj / Kmalu začetek 48. Tedna slovenske drame Znana sta že nominiranca za Grumovo nagrado eden slovenske drame je že sko- raj pred vrati. Potekal bo namreč od 27. marca do 8. aprila. Ta osrednji festival uprizoritev slovenskih dramskih besedil vsako leto organizira Prešernovo gledališče Kranj s podporo Ministrstva za kulturo in Mestne občine Kranj. Z njim organizatorji želijo spodbujati uprizarjanje slovenske dra- matike, njeno ustvarjanje in pro- mocijo v tujini. Pri tem sodelujejo s slovenskimi gledališči in tudi s tistimi iz tujine. K spodbujanju nastajanja slovenske dramatike pomembno prispevajo tudi vsa- koletne delavnice dramskega pi- sanja, ki jih vodijo priznani slo- venski in tuji dramatiki. Izbor predstav za letošnji tekmovalni in spremljevalni program je pripra- vila selektorica, mag. Tea Rogelj. Teden slovenske drame se bo začel z delom Nede R. Bric Zrno soli, ki je nastalo v koprodukciji med Narodnim gledališčem Tuzla in organizatorjem festivala, Prešernovim gledališčem Kranj, in v avtoričini režiji. Premiera v Tuzli je bila novembra lani, na Slovenskem pa bo delo prvič zaživelo prav na festivalu. V tek- movalnem programu si bodo na- to sledile predstave Hlapci Ivana Cankarja, SNG Drama Ljubljana, režija in priredba Janez Pipan (sre- da, 28. 3.), Pod snegom Saše Pavček, Mini teater Ljubljana, režija Barbara Zemljić (četrtek, 29. 3.), avtorski projekt: Stenica, po motivih pravljične komedije Stenica Vladimirja Vladimiroviča Majakovskega, kopro- dukcija Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj, režija Jer- nej Lorenci (petek, 30. 3.), Zid, jezero Dušana Jovanovića SNG Drama Ljublja- na, režija Miloš Lolić (sobota, 31. 3.), Človek, ki je gledal svet, avtorji so ustvarjalci predstave, Slovensko mla- dinsko gledališče, režija Žiga Divjak (to- rek, 3. 4.), Ljudožerci Gregorja Strniše, Drama SNG Maribor, režija Ivica Buljan (petek, 6. 4.). Teh šest predstav se bo po- tegovalo za Šeligovo nagrado. Dobitni- ka bo izbrala tričlanska mednarodna žirija, ki jo sestavljajo Nika Arhar, Mojca Jan Zoran in Ljudmil Dimitrov. Tudi letos bo na sporedu spremljevalni program, ki ga sestavljajo predstave: Rok Vilčnik - rokgre: Ljudski demokra- tični cirkus Sakešvili, režiser Luka Mar- tin Škof, SNG Drama Ljubljana; Slavoj Žižek: Trojno življenje Antigone, etično-politična vaja, režiser Matjaž Berger, Anton Podbevšek Teater Novo mesto; Simona Hamer: Razglednice ali Strah je od znotraj votel, od zunaj pa ga nič ni, režiserka Ajda Valcl, SNG Drama Ljubljana; Pia Brezavšček, Barbara Krajnc Avdić, Saška Rakef: Idealna, režiserka Saška Rakef, producent ŠKUC gledališče, koproducent Mesto žensk; Slovenska popevka, gledališki koncert po besedilih Gregorja Strniše, režiser Matjaž Pograjc, Slovensko mladinsko gledališče in CUDV Draga. V dodatnem programu bo na ogled še predstava Nekje drugje (Zala Dobovšek, Nina Šorak, Tin Grabnar, Asja Kahrima- nović Babnik): režiser Tin Grabnar, Lut- kovno gledališče Ljubljana. Ob Tednu slovenske drame bodo pode- lili štiri nagrade: nagrado občinstva, nagrado za naj- boljšega mladega dramatika, Šeligovo nagrado za najboljšo predstavo ter na- grado Slavka Gruma za najboljše dram- sko besedilo. Kot je povedala predsed- nica žirije za Grumovo nagrado dr. Ma- teja Pezdirc Bartol, letošnja dramska be- sedila prinašajo pogled v intimni svet posameznika, ki vstopa v ra- zlična medosebna razmerja, kot so: “kompleksni družinski in par- tnerski odnosi, ki prinašajo raz- nolike podobe materinstva, vloge ženske v družini in družbi, dina- miko odnosov med družinskimi člani iz več generacij, pa tudi soočenja otroškega in odraslega sveta”. Na natečaj za Grumovo nagrado je letos prispelo 35 dramskih be- sedil, osem jih je bilo že na na- tečajih preteklih let, nekaj jih je bilo že uprizorjenih. “Letošnji na- tečaj je presenetljiv, saj prispela besedila določata dve prepoznav- ni značilnosti: vrnitev klasične dramske forme in obrat v intimni svet”, je povedala dr. Mateja Pez- dirc Bartol. Znana sta že letošnja nominiran- ca za Grumovo nagrado: Vinko Möderndorfer za besedili Romeo in Julija sta bila begunca ter Sestre in Rok Vilčnik za delo Večja od vseh. Na natečaj za nagrado najboljšemu mlademu dramatiku je tokrat prispelo štirinajst besedil. Skoraj polovica se jih je navdihovala pri delih svetovne književnosti, zlasti gre za predelave an- tičnih mitov. “Preizkušeni vzorci dram- ske tradicije prinašajo dovolj trdno strukturo, da lahko mladi dramatiki ob njej razvijejo lastne zgodbe, ki so duho- vite, prinašajo svežino in nove perspek- tive znanih zgodb”, meni dr. Mateja Pezdirc Bartol, predsednica žirije za Grumovo nagrado in nagrado za mla- dega dramatika. Člani te žirije so Tomaž Gubenšek, Vilma Štritof, Klavdija Zu- pan in Igor Žunkovič. Iva Koršič T a gledališka umetnost z močjo besede in neposrednostjo odrskega prikaza še zmeraj iskreno, pošteno in koristno dreza v našo vedno bolj kosmato dušo in zavest in da se v njej kot v ogledalu zrcalijo naše trdožive napake in slabosti, je dokazala tudi predstava Realisti v izvedbi mladih članov igralskega ansambla Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, v režiji Tijane Zinajić, drugič gostje v Novi Gorici. 22. in 23. februarja 2018 – s po- novitvijo 24. februarja – je krstno zažive- la na malem odru SNG Nova Gorica, ki je tudi tokrat nudil čudovit bližji stik igralcev z gledalci in zato še bolj učin- kovito in živo približal odrsko dogajan- je. Duhovit in še kako krvavo resničen tekst je z nabritim peresom napisal diplomi- ran filozof in literarni komparativist, scenarist in pisec glasbenih besedil Jure Karas. V njem odslikava današnjo družbo, v kateri se praznina duha ne- zadržno širi, pa njeno obnašanje, mišljenje in zmote. Prikazano je kot raz- cefrana vezenina iz našega razdrobljene- ga življenja, polnega anksioznosti in bolj ali manj upravičene zaskrbljenosti. V ospredju je predvsem slovenska real- nost, na kar so z belo, modro in rdečo barvo jasno namigovali kostumi, pa še gorenjska avba, v domiselni zamisli ko- stumografa Matica Hrovata. Vse se je se- veda povsem usklajevalo z režijskim konceptom, kot tudi skopi scenski ele- menti scenografinje Neže Zinajić. S fi- nimi humornimi odtenki stkano bese- dilo je avtor podnaslovil kabaret za pet igralcev, pijanca in občinstvo 2018. Z režiserko Tijano Zinajić sta ustvarila zelo dinamično, “razvedrilno” kabaretno predstavo, ki zabava občinstvo, a mu hkrati zelo neposredno odstira “trpko” zaveso nad podobo današnje zmedene družbe, v kateri se razblinjajo medčlo- veški odnosi in v kateri denar ni več le sveta vladar, ampak tudi njegovo “meso in kri”. Drobci iz današnjega kaotičnega življenja se zvrstijo v kabaretskem duhu, v katerem je seveda zelo pomembna tu- di glasba, ki jo izrazito kot glasbeni ko- mentar povedanega na klavir čvrsto iz- vaja Anže Vrabec (ali Joži Šalej, skupaj sta bila tudi korepetitorja pevskih de- lov). Predstavljeni izseki iz našega vsak- dana so tako realistični, da se zdijo že nadrealistični! V hitrem tempu se zvrščajo po nekakšnem zelo duhovitem prologu, skoraj igri v igri, na račun da- našnjega trga dela, kjer ni pomem- bna specifična izobrazba za do- ločeno delovno mesto! Tako priso- stvujemo pogovoru dveh parov iz “meščanskega” okolja, ki kar tek- mujeta med seboj v navajanju ek- skluzivnih turističnih krajev, v ka- terih so preživeli bajne počitnice in seveda doživeli razne bolj ali manj re- snične pustolovščine. Ravno tako pre- finjeno humorno so prikazani odtujeni odnosi med ženo in možem, ki se brez internetne povezave, vsak na svojem koncu stanovanja, počutita popolnoma izgubljena, saj si nimata kaj povedati, ra- zen se kregati, pa med materjo in sinom (enkratno je njeno “karikaturno” podo- bo orisal Matija Rupel v sočnem kraškem narečju); sin se je drži kot klop, čeprav bi lahko že šel iz hiše, ona pa rav- na z njim kot z nedoraslim otrokom. Prefinjeno “ošiljen” je “dialog” med so- sedoma, sestavljen iz samih pregovorov in rekov, kar kaže na popolno formal- nost njunih stikov. Smeh vzbujajoč in s “črnim” humorjem obarvan je pri- zorček, vezan na zakonsko življenje, ko žena čaka moža, ki se v poznih nočnih urah priziba domov ves okajen s “službenega sestanka”, pa tisti, ki po- kaže, kako smo groteskni, ko z botoksom želimo pomladiti naše obraze, ki se tako preobličijo v vse enake brezizrazne ma- ske... Poleg omenjenih je bila še cela vrsta drugih kabaretskih trenutkov, ki so nudili igralcem veliko ustvarjalne, hkra- ti pa tudi disciplinirane razigranosti. Igralci Peter Harl, Jure Kopušar, Matija Rupel, Urška Taufer in Žiga Udir, ki so s svojo mladostjo prinesli svež veter v novogo- riško gledališče, so izrazito odigrali vloge, ki so se popol- noma enakovredno zaiskrile na odru v sproščenosti in “poredni” duhovitosti. Da so se še sami zabavali, je izdal smeh, ki se je na sobotni po- novitvi nepovabljen prikra- del na dveh igralskih obra- zih. Smeh se je sicer skozi vso predstavo oglašal iz dvorane, kjer sta med občinstvom se- dela in uživala ob izvajanju nastopajočih tudi igralka Mojca Partljič in režiser Vito Taufer, starši Urške Taufer, katere temperamenten igral- ski izraz se zmeraj bolj ojačuje. Dokler se še smejemo svojim slabostim in zmotam, nismo še izgubljeni in se morda še lahko opri- memo rešilne bilke, da ne bi dokončno potonili v tej sodobni družbeni mlakuži. Iva Koršič D SNG Nova Gorica / Nova predstava: Realisti Nadrealistični odsev našega zmedenega vsakdana Žiga Udir, Urška Taufer, Jure Kopušar in Peter Harl Domen in Iztok Valič Tržaška15. marca 201810 Dokumentarec Samo idealisti. Junaška in tragična zgodba primorskih padalcev Slovenski programski oddelek na deželnem sedežu RAI v Trstu je pripravil nov televizijski dokumentarec. Avtor Ivo Jevnikar in režiserka Marija Brecelj sta z montažerjem Maurom Colonijem dokončala enourno oddajo, ki nosi naslov Samo idealisti. Junaška in tragična zgodba primorskih padalcev. Na sporedu bo v nedeljo, 18. marca 2018, v okviru slovenskih programov na omrežju RAI 3 bis po televizijskem dnevniku, ob 20.50. Ponovitev pa bo v četrtek, 22. marca 2018, ob 20.50. Gre za zgodbo o tistih 27 fantih in mladih možeh, ki so jih Britanci na Bližnjem vzhodu izurili za padalce, radiotelegrafiste, tolmače, gverilce ali diverzante ter jih v letih 1943–44 v soglasju z Jugoslovanskim odborom iz Italije in jugoslovansko vlado v emigraciji, nato pa s partizanskim vodstvom spravili za sovražnikove linije na slovensko oz. jugoslovansko ozemlje, da bi podprli odpor proti okupatorju. Prvo povojno obdobje jih je dočakalo le devet. Šest jih je tako ali drugače izgubilo življenje med vojno, dvanajst pa je bilo žrtev revolucionarnega nasilja oziroma tajne politične policije Ozne: večinoma v mirnem času, nekaj mesecev po vojni, brez sodnih postopkov. Ta zgodba je bila do konca osemdesetih let zamolčana, idealizem in domoljubni nagibi protagonistov, krivične obtožbe o vohunstvu in revolucionarno nasilje, ki so jih doleteli, pa so v naslednjih letih stopili v našo zavest in zgodovinski spomin, o čemer pričajo spominske table, državno odlikovanje, zgodovinske študije in vsakoletna spominska slovesnost v Škrbini na Krasu. Za vse to si je prizadevalo veliko ljudi, začenši s takrat še živimi petimi padalci. Pomembno vlogo je leta 1999 odigral tudi niz 22 dokumentarnih oddaj na Radiu Trst A pod naslovom Z Bazovico v srcu, ki sta ga ravno tako pripravila avtor dokumentarca Ivo Jevnikar in režiserka Marija Brecelj. Junaška in tragična zgodba, ki je tako značilna za primorsko čutenje in doživljanje, bo zdaj pred nami v nazorni in strnjeni obliki, ki jo bogatijo izjave vseh petih omenjenih, zdaj že rajnih padalcev, enajstih svojcev in drugih pričevalcev iz Slovenije, Italije in Argentine, podatki in slike o vseh 27 padalcih, dokumenti, posnetki pomenljivih dogodkov in obravnavanih krajev. Pripovedovalcu je glas posodil Pavle Ravnohrib. Dokumentarec bo na sporedu ravno ob 75-letnici spusta prvih šestih primorskih padalcev. V času, ko so Britanci še pretehtavali, ali naj zapustijo Mihailovića, in torej četnike, ter podprejo Tita, torej partizane, so v noči od 17. na 18. marec 1943 spustili tri padalce k slovenskim četnikom pri Smrečju nad Logatcem, tri pa pri vasi Paljevo nad Kanalom ob Soči, kjer so poiskali stik s partizani. Predpremierni ogled dokumentarca bo v petek, 16. marca 2018, ob 17. uri na sedežu RAI v Trstu, uredništvo slovenskih programov Deželnega sedeža RAI za Furlanijo Julijsko krajino pa ga bo predstavilo tudi v Ljubljani, in sicer v torek, 20. marca 2018, ob 17. uri v Viteški dvorani Muzeja novejše zgodovine Slovenije (Cekinov grad v Tivoliju). Dokumentarec o padalcih Ponedeljkov večer DSI v Peterlinovi dvorani Knjižna novost Milana Gregoriča njiga Evropa, vstani in obstani! je nastala lani, ob desetletnici Schen- gena. Ko je Milan Gregorič, istrski publicist, izročil rokopis Mladiki, je ravno po naključju Avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina razpisala natečaj Schengen v poklon padcu meje. Mladika je kandi- dirala za ta natečaj in bila izbrana, tako so si lahko privoščili visoko na- klado, knjiga pa je brezplačna. V Peterlinovi dvorani je pri- sotne pozdravil Sergij Pahor, nato pa predal besedo evrop- ski poslanki iz Nove Gorice Patriciji Šulin, ki se je pogo- varjala o novi publikaciji z Mi- lanom Gregoričem. Pre- pričana je, da prinaša knjiga velik doprinos k nastanku in razvoju tako EU kot njenih in- stitucij. Sama se ukvarja s pri- rejanjem evropskih večerov, saj večina ljudi ne pozna de- lovanja EU, kljub temu da je Slovenija vstopila vanjo že le- ta 2004. Avtor je najprej prebral svoj predgovor iz knjige. Pisanja se je lotil iz jeze, potem ko je pre- bral vrsto negativnih komentarjev o Evro- pi in njenem skorajšnjem razpadu. Tako je sklenil, da bo preučil svoj arhiv in poi- skal tehtne podatke, tematike in spoznan- ja o obetajoči perspektivi obstoja Evrop- ske unije. Po spremni besedi izpod peresa Tina Ma- mića in predgovoru se avtor najprej osre- dotoči na zgodovino združevanja Evrope, od prvih začetkov pri Rimljanih preko Slovenskega panevropskega gibanja in procesa nastajanja Evropske unije. Njen idejni oče, francoski zunanji minister Ro- bert Schuman, je maja 1950 predstavil de- klaracijo, v kateri je predlagal ustanovitev Evropske skupnosti za premog in jeklo, ki ji je sledil podpis Pariške pogodbe. Zgo- dovinskemu pregledu pomembnih datu- mov sledijo podatki in osnovne značilno- sti ter pravice in druge koristi, ki jih je z vstopom v EU leta 2004 pridobila Slove- nija. Na 126 straneh postreže avtor s ko- pico podatkov in tematik: od političnih in gospodarskih preko kulturnih temel- jev, do staranja Evrope in migracij, Zaho- da in islama skozi čas, propada komuniz- ma in vzpona kulturnega marksizma, Bal- kana, Brexita ter Slovenije v povezavi z EU. Evropska poslanka Patricija Šulin je spre- govorila o evroskepticizmu, saj Bruselj ze- lo skrbno spremlja volitve v posameznih državah članicah, torej tudi v Italiji. Dne 30. marca 2019 naj bi se zgodil izstop Združenega kraljestva iz EU, čeprav so te- mu nasprotovali mladi Britanci, ki bodo izgubili največ, npr. študentske izmenjave Erasmus. Zaradi migracij in Brexita je EU zanemarila svojo širitev na Balkan, kar bi moralo vsem predstavljati interes. Mnogi se sprašujejo, kaj ima Slove- nija od EU. Odgovor se glasi veliko, ogromno, saj Slove- nija vplača v Evropski sklad manj, kot iz njega prejme. Vanj namreč vplača letno 500 milijonov evrov, prejme pa eno milijardo neto. V pri- merjavi s Slovenijo pa vplača Nemčija v evropski proračun 23 milijard neto zaradi svojega cvetočega go- spodarstva. Težava se bo po- kazala po izstopu Združene- ga kraljestva iz EU, saj bo na- stala luknja za 16 milijard evrov. Ni še jasno, kako bo- do to vrzel zapolnili. Ob koncu se je razvila živahna debata z vprašanji za oba gosta. Evropsko poslanko so vprašali, ali je res celoten aparat pre- drag. Za birokracijo – z zaposlenimi vred - porabi EU 6 % iz celotne malhe. Tam je zaposlenih približno osem tisoč ljudi in administracija, 751 je evropskih poslan- cev. Patricija Šulin meni, da za 500 mili- jonov ljudi, kolikor je prebivalcev v EU, to ni veliko. Metka Šinigoj K b koncu lanskega leta je tržaška občinska uprava sporočila, da bo- do v letu 2018 na krožišču na Opčinah med Dunajsko cesto in Narodno in Proseško ulico ponovno “ustoličili” spo- menik tako imenovanega grofa Zinzendor- fa. Prvotno je stal pred optiko Malalan. Za vse tiste, ki niso seznanjeni, gre za spome- nik, ki so ga postavili leta 1781 Karlu Jo- hannu Christianu grofu Zinzendorfškemu in Pottendorfškemu, guvernerju mesta Trst v obdobju, ko je mogočnemu habsburške- mu cesarstvu vladala razsvetljena cesarica in kraljica Marija Terezija. Grof von Zinzen- dorf ima največ zaslug za ureditev promet- ne povezave med Dunajem in Trstom. Karl von Zinzendorf se je rodil 5. januarja 1739 v Dresdnu. Vzgojen je bil v protestan- tskem duhu. Ko mu je umrl oče leta 1758, je pričel študij prava na univerzi v Jenu. Po letu 1760 se je Zinzendorf odločil, da se bo preseli na Dunaj k polbratu; tu so mu bile zaupane pomembne upravne funkcije. Leta 1776 je postal guverner mesta Trst, k rasti katerega je veliko prispeval. Najprej se je leta 1777 odločil za odselitev cesarske gimnazije z Reke v Trst, leta 1779 je razglasil prosto ribolovstvo in leta 1781 je povrnil cesarsko in kraljevo pomorsko šolo z Reke v Trst. Pri nas je znan predvsem zato, ker je leta 1780 odredil gradnjo Dunajske ceste na Opčinah, ki je nadomestila cesti, ki sta prej iz Trsta vodili na Dunaj po Pro- seku in Bazovici. Spomenik, ki so ga leta 2009 namestili v občinsko skladišče, se je februarja letos navsezad- nje vrnil na Opčine. Občinski odbor je za restavriranje spo- menika in njegovo ponovno postavitev odštel 28.000 evrov. Podjetje Giovanni Cramer & Fi- gli je poskrbelo za vsa dela, ki so vezana na obnovo, prevoz in ponovno postavitev spomeni- ka. Kljub temu da je Zinzendor- fov spomenik počival skoraj de- setletje v osamljenem skla- dišču, se domačini in predsed- nik vzhodnokraškega rajonske- ga sveta Marko De Luisa in nje- gov predhodnik Marko Milkovič niso vdali. Tržaški župan Roberto Dipiazza, ki je bil prisoten med deli postavit- ve, je izrazil zadovoljstvo in povedal, da se bodo dela končala ob koncu letošnjega marca. Za zdaj nismo zasledili, ali bo kakšna uradna slovesnost ob ponovni po- stavitvi. Prav je, da spomenik kulturnega in zgodo- vinskega pomena znova ponosno stoji v središču Opčin. Mimoidoče naj spominja na ugledno zgodovino tržaškega mesta. Marko Manin Opčine / Spomenik grofu Zinzendorfu Spomin na bogato tržaško zgodovino Foto damj@n nedeljo, 11. marca 2018, je bi- la v Finžgarjevem domu na Opčinah Prešernova proslava, ki so jo naslovili Večer slovenske pe- smi in besede ali Prešernov poklon damam, kajti proslava je bila marca, ko praznujemo tudi mednarodni dan žena. Poleg tega so si gledalci lahko ogledali gledališko predstavo, ki pri- poveduje o prevzetnosti Urške iz Prešernovega Povodnega moža, go- vornica je bila predstavnica nežnejšega spola in tudi v zborih Ve- sela pomlad pojejo samo dekleta. Moško čast so zato rešili pevci Moške vokalne skupine Stane Malič in Cer- kvenega pevskega zbora Sv. Jernej. Proslavo sta organizirala Društvo Finžgarjev dom in Cerkveni pevski zbor Sv. Jernej. Kot se za Prešernovo proslavo spodo- bi, je naprej zadonela Vrabčeva Zdra- vljica, ki jo je zapela Moška vokalna skupina Stane Malič. Sledila je gledališka predstava Kje si, Uršika zala? , ki jo je premierno upri- zorila srednješolska gledališka skupi- na z Opčin. Skupina sodi v projekt Gledališke zlate mreže, pod okriljem Slovenske prosvete, Radijskega odra in Društva Finžgarjev dom. Igro je napi- sala Vika Šuštar. V njej obravnava na- daljevanje Prešernove poezije o Po- vodnem možu, ko pride Urška na dno Ljubljanice. Mladi igralci so zelo pre- pričljivo odigrali svoje vloge, k temu so prav gotovo pripomogli vsi ele- menti, ki so bili prisotni v predstavi. Režijo je podpisala Manica Maver, nje- ni asistentki sta bili Ksenija Vremec in Irena Merku', za sceno in kostume je poskrbela Magda Samec, ples je pri- pravila Vida Petaros, izvirno glasbo je napisal in posnel Niko Trento, za pro- jekcije, zvok in luči pa je skrbel Erik Geletti. Sledila je priložnostna misel, ki so jo organizatorji letos zaupali mladi štu- dentki Mojci Petaros. Po lastnih iz- kušnjah je v svojem razmišljanju ugo- tavljala, kaj ji pomeni slovenska kul- tura: ker študira medjezikovno posre- dovanje, je slovensko kulturo primer- jala z angleško in nam na tak način orisala, kako pomembna je kultura za slovenski narod. V drugem delu večera so se predstavili še domači pevski zbori: najprej najm- lajše članice Mladinske vokalne sku- pine Vesela pomlad, ki so ubrano za- pele ljudski pesmi Sijaj, sijaj sončece in Pleši, pleši črni kos. Skupino vodi Andreja Štucin Cergol, za klavirsko spremljavo pa je posrkbela Alenka Cergol. Sledil je nastop starejše skupi- ne, Dekliškega pevskega zbora Vesela pomlad, ki se je predstavil s tremi pe- smimi: Kej me bš tku zmjero, Vse tičice lepo pojo in Rezijansko. Tudi stajrešja skupina poje pod taktirko An- dreje Štucin Cergol. Moška vokalna skupina Stane Malič je pod vodstvom Janka Bana zapela Prešernovega Mornarja, na klavir jih je spremljala Alenka Cergol. Večer pa je sklenil organizator večera, Cerkveni pevski zbor Sv. Jernej, ki je prav tako pod vodstvom Janka Bana zapel Sed- ma ura, Pojdem na prejo, Nocoj, pa oh, nocoj, Čiči nana Maričica. Za prvi dve pesmi je dirigent izbral uglasbitvi Brede Šček, kajti letos praznujemo 50- letnico njene smrti. Posebnost letošnje pro- slave je bila tudi ta, da so pevke Dekliškega pevskega zbora organi- zirale bogat srečelov. Poleti se namreč odpra- vljajo na pevski festival Europa Cantat, zato so se odločile, da se bodo same financirale z raznimi pobudami. Za srečelov so jim prijazno priskočili na pomoč trgovci z Opčin in okolice, ki so prispevali predmete iz svojih trgovin. To so bili: Pekarna Čok, pizzeria Pippo, gostilna Veto, piz- zeria Rino, Optika in Sanart Malalan, Draguljarna Malalan, zlatarna Škerla- vaj, Bar Vatta, trafika Giorgio, Arriba Arriba, trgovina Cobez, Foto Loreda- na, trgovina Viviana, trgovina Mia, Conad, bar Canarino, trgovina Rober- ta pelle, trgovina Start sport, Radici Enzo serramenti, Barve Furlan&Milic, pekarna Sosič, trgovina s pohištvom Kralj, Optostudio, knjigarna Ognjišče, lekarna Čermelj in trgovina Brundula. Z denarnim prispevkom so pevke pri projektu podprli tudi: sladoledarna Arnoldo, gostilna Max, salone Maida, bar Tol 1, Frzerski salon Fantasy, cve- tličarni Bucaneve in Ada, bar Tabor, Podobnik, Tecnoutensili, Biosana, Think Pink, profumeria Isabel, Arca- dia, bar Alla tramvia, Alucarso, Agro- sosič. Mnogoštevilna publika je prisostvo- vala zelo bogati in raznoliki prireditvi, ki je bila primerna za vse okuse. Združevala je tudi različne generacije, tako med publiko kot med nastopa- jočimi. Urška Petaros V Prešernova proslava v Finžgarjevem domu na Opčinah Večer slovenske pesmi in besede v poklon ženskam Foto damj@n Foto Urška Petaros Tržaška 15. marca 2018 11 Obvestila Duhovna obnova za birmance bo v nedeljo, 18. marca, ob 16. uri v Marijanišču na Opčinah; vodil jo bo g. Metod Ogorevc. Spokorno bogoslužje s križevim potom bo v nedeljo, 18. marca, ob 16. uri v cerkvi Novega sv. Antona; na razpolago bo več spovednikov. Vabi Področni svet Pastoralnega središča. Kulturna pomlad v Devinu vabi na Aperitiv s filozofom, ki bo v nedeljo, 18. marca, ob 18. uri, na sedežu zborov. Ob 10- le tn ic i sk len i tve Schengenskega sporazuma bo o mejah spregovor i l l Jernej Šček. Darovi Za rojansko glasilo Med nami darujeta I rma in Sav ino Piščanc 20 evrov. sredo, 7. marca, je v Tržaškem knjižnem sre- dišču potekalo srečanje v organizaciji Slovenske kultur- no gospodarske zveze, ki je bilo namenjeno Putinovi Rusiji. Večer je moderiral predsednik SKGZ Rudi Pavšič ob prisotnosti gosta, poznavalca ruske politi- ke. Andrej Stopar (1972), diplo- miran zgodovinar in kompara- tivist, je odgovorni urednik prvega programa Radia Slove- nija in med letoma 2005 in 2013 poročevalec RTV Slovenija iz Rusije. Stoparja so v Trst povabili zato, da bi predstavil posebno izdajo revije Mladina, ki je namenjena ruskemu predsedniku Vladi- mirju Putinu. Pred Putinom je revija Mladina namenila posebno izdajo nemški kanclerki Angeli Merkel in papežu Frančišku. Besedilo za Putinovo izdajo je v celoti prispeval novinar Stopar. Na predstavitvi je beseda tekla o predsedniških volitvah v Ru- siji, o osebi in delovanju Vladi- mirja Putina in o Rusiji na- sploh. Novinar se je o Putinu izrazil, da ima kar mnogo sovražnikov, po drugi strani pa med mnogi- mi uživa spoštovanje in odobra- vanje, kar so do zdaj dokazale V same volitve. Nekateri trdijo, dagre za zelo nevarno osebo, zamnoge pa predstavlja garanta miru v državi. Pavšiča je najprej zanimalo vprašanje o orožju: ali ima Pu- tin res nove tehnologije na tem področju? Stopar pravi, da o tem ne ve nič; gre pa nekako za pompozno obvestilo javnosti, ki ga je mogoče razumeti na več načinov. Po eni strani lahko to prišteje- mo k volilni propagandi, po drugi strani so prebivalci Rusije zelo ponosni na vse to, kar je povezano z oblastjo in uvelja- vitvijo ruske države. Stopar trdi, da ima Rusija ogromno vojaško zmogljivost, kot je to pokazala na Krimu, in kdor ni dojel do- gajanja v Siriji, ne bo razumel napovedi o orožju. Novinar Andrej Stopar se je do- taknil tudi predsednika Združenih držav Donalda Trampa in njegovih najav o no- vi carini na jeklo in aluminij. Stopar je ta možni korak nega- tivno ocenil, kajti, če bi se to razširilo tudi na avtomobile, bo stvarno konec pakta med EU in ZDA. Putin pa bo na vsak način varoval državne in- terese. Glede predsedniških volitev Stopar meni, da bo Putin ostal na čelu ruske države najmanj do leta 2024. Njegova zmaga na predsedniških volitvah 18. mar- ca resnično ni v nevarnosti, saj je praktično brez tekmecev. Po- litiku Alekseju Navalinu, ki velja za trdovratnega Puti- novega nasprotnika, je ru- ska volilna komisija prepo- vedala kandidaturo. Če ne bodo spremenili ustave, le- ta 2024 Putin ne bo smel več kandidirati. Stopar je javno povedal, da velja za proruskega prijatel- ja, podpira tudi zveze med Ljubljano in Moskvo. Po njegovi oceni je proruskost slovenskega zunanjega mi- nistra Erjavca le sad na- ključij. Novinar je omenil tudi san- kcije in diplomatske odnose med Moskvo in Evropsko unijo. Stopar je prepričan, da so ti odnosi odvisni od evropsko - ameriških odno- sov: čim bolj se bodo krhkali odnosi med evropskimi prestol- nicami in Washingtonom, tem več bo manevrskega prostora za dialog z Moskvo. Če bo ta dia- log kakovosten ali povezovalen, pa je odvisno tudi od teže evropskih držav brez ameriške- ga zavezništva. Marko Manin lovenska in italijan- ska fotografija se spajata v Trstu in Ljubljani. Vse do polovice marca je na ogled na tržaškem gra- du skupinska razstava o sodobni tržaški fotografiji TRIESTE Fotografi OGGI v organizaciji Fundacije za zgodovino fotografije Fra- telli Alinari in Občine Trst. Kot znano, je že ne- kaj časa odprt v sugestiv- nem razstavnem prostoru na gradu sv. Justa sodob- no urejen AlinarImage Museum (AIM). Ta ponu- ja stalno zbirko na računalnikih in ekranih, ki predvajajo bogat zgo- dovinski foto arhiv družbe Alinari, eden naj- večjih na svetu, ter občasne razstave. Od de- cembra je na voljo pre- gled tržaških sodobnih fotogra- fov tako v tradicionalnem pro- storu, v katerem so izobešene umetniško tiskane podobe, kot S tudi v multimedijskem, v kate-rem so reproducirane na malih in velikih zaslonih. Kuratorja te- ga preseka, ki združuje še dejav- ne avtorje več rodov (tako ljubi- telje kot profesionalce) na po- dročju umetniške fotografije, sta očak italijanske fotografije, Fur- lan Italo Zannier, in predstavni- ca AIM/Alinari iz Firenc, Ema- nuela Sesti. Od februarja potekajo ob sobot- nih matinejah, od 11. ure dalje, srečanja z razstavljalci, za katere skrbita Annamaria Castellan, predsednica društva Acquamari- na, in Sestijeva. Doslej so nasto- pili Enzo Gomba, Adriano Perini, Fabio Rinaldi, Lorella Klun, Geri Pozzar, Mario Sillani Dierrahian (avtor uradne fotografije razsta- ve), Giulio Bonivento, Donato Riccesi, Marino Sterle, Umberto Vittori, Ennio Demarin, Massi- miliano Mu- ner, Luigi To- lotti. To sobo- to, na zadnjem srečanju, se bo- do predstavili še slovenski fo- tografi Andrej Furlan, Fulvio Grisoni, Robi Ja- komin, Viljam Lavrenčič. Zah- valiti se je treba posluhu kurator- jev in odgovornih pri Občini Trst, da so v izbo- ru prisotna običaj- na, uveljavljena in tudi manj znana imena, kot deni- mo slovenski za- mejski fotografi. Gledalec si lahko ustvari bogato in večplastno podo- bo o raznolikih pogledih, pristo- pih, izkušnjah in tehnikah pri ustvarjanju s tem medijem, od tra- dicionalne do eksperimentalne fotografije, od arhitekturne do krajinske in urbane, od portretne do socialno obarvane in do upo- rabe posebnih fotoaparatov, kot npr. camere obscure pri sloven- skih in še drugih umetnikih. Iz pogovorov pa lahko pridejo na dan zakulisno delo in avtorske motivacije tako različnih in iska- teljskih osebnosti. Priča smo bili soočanju med skoro 90-letnim zgodovinskim članom tržaškega fotokrožka CFT Umbertom Vit- torijem, emocijskim Giu- liom Boniventom (njegove so “barkovljanske” jadrnice pod svetilnikom iz zgiban- ke), pesnikom arhitektur- nih simetrij Donatom Ric- cesijem in fotografom Pic- cola Marinom Sterlejem, ki ga je spodbudil moderator, podpredsednik CFT, Paolo Cartagine, zato ne dvomi- mo, da bo ravno tako živah- no in plodno tudi srečanje 17. marca, ki bo razstavo sklenilo. Edina škoda je, da jim je uspelo tiskati le zgi- banko in ne pravega, čeprav bistvenega kataloga za do- kumentacijo res uspešnega podviga družbe Alinari in tržaškega odborništva za kulturo, ki sta prvič poveza- la svojske, a sorodne tržaške fotografske duše. Informacije in rezervacije: ima- gemuseum. eu, info@imagemu- seum. eu, tel. 040631978. / str. 13 Davorin Devetak Na posnetku Fabia Rinaldija: v sredini kuratorja Italo Zannier in Emanuela Sesti s sodelujočimi slovenskimi fotografi (od leve) Fulviom Grisonijem, Viljamom Lavrenčičem, Andrejem Furlanom in Davorin Devetak. Foto Viljam Lavrenčič ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV iz Trsta vabi na revijo otroških in mladinskih pevskih zborov PESEM MLADIH 2018 Športni center Zarja v Bazovici sobota, 17. marca 2018, ob 15. uri in nedelja, 18. marca 2018, ob 15. uri Na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu (ul. Mazzini 46) bo v petek, 23. marca, ob 18. uri slovesna podelitev študijskih nagrad 31. razpisa “Mihael Flajban”. Gre za štipendije in enkratne nagrade, namenjene univerzitetnim študentkam in študentom slovenske narodnosti iz Furlanije Julijske krajine. Uvedli so jih v spomin na javnega delavca in mecena Mihaela Flajbana. Podeljena bo tudi štipendija “Irena Srebotnjak” za študente likovne ali glasbene umetnosti, ki je nastala v spomin na dolgoletno odbornico Slovenskega dobrodelnega društva, priljubljeno radijsko napovedovalko Ireno Srebotnjak. Letos je dospelo 24 prošenj, ki jih je pregledala posebna komisija. Slovensko dobrodelno društvo obhaja letos 70-letnico, saj je bil pripravljalni sestanek 11. aprila, ustanovni občni zbor pa 14. aprila 1948. Prvi predsednik je bil Slavko Tuta, tajnik Jožko Gerdol, blagajnik pa Ignac Marc. Danes je njegovo delovanje usmerjeno predvsem v pomoč in podporo šolski in študentski mladini. Sredstva, ki jih ima na razpolago, so, žal, omejena, zato pa se za pomoč zahvaljuje darovalcem in pa tistim podpornikom, ki namenjajo društvu 5 tisočink svojega davka na dohodke (davčna številka Slovenskega dobrodelnega društva je 80011090323). Prihodnji teden podelitev 31. Flajbanovih nagrad Sugestiven pogled v načine fotografiranja Sodobna in klasična fotografija v Trstu in Ljubljani Dinamično, izvirno in obenem tradicionalno Prešernovo proslavo so organizirali profesorji in dijaki Državnega izobraževalnega zavoda Jožefa Stefana v Trstu. V petek, 9. marca 2018, dopoldne so se na odru prenovljenega gledališča Basaglia v parku nekdanje umobolnice pri Sv. Ivanu dijaki resnično izkazali. Proslava je potekala ob klasični glasbi in gledališki ustvarjalnosti. Prvi del je bil izrazito tradicionalno obarvan s klasično glasbo in recitacijami, slišale so se melodije F. J. Haydna in izseki iz del Ivana Cankarja. Instrumentalnemu triu, ki so ga sestavljali Florjan Suppani in Maša Kocijančič (violini) ter Jan Kalc (flavta) je sledil brezhiben nastop mladega klavirskega virtuoza Martina Vertovca. Nato je prisotne pozdravil ravnatelj zavoda Stefan, dr. Primož Strani. Ravnatelj je izrazil veliko zadoščenje zaradi dijakov in profesorjev. Izjavil je, da je med sodelujočimi dijaki in profesorji zaznal veliko vnemo in navdušenje nad to proslavo. Sledil je pozdrav Marka Antoniča, predstavnika dijakov, ki je poudaril, da je Prešernova proslava pomemben trenutek za dijake, saj jih poveže s svetom umetnosti: “Zdi se, da je umetnost oddaljena od tehnologije in znanosti, vendar ugotavljam, da so vse človekove dejavnosti prepletane in povezane”, je povedal. Po uradnih pozdravih je zazvenela slovenska državna himna Zdravljica v izvedbi že omenjenega tria in ob klavirski spremljavi. V drugem delu proslave so dijaki ponudili pristno gledališko predstavo z naslovom Vrane. Izvirno besedilo je napisala prof. Vilma Purič, ki je podpisala tudi režijo uprizoritve. Osrednji protagonisti dramske igre so bili Nejc Kravos, Ivan Kralj in Aki Cavarra. Na odru in za kulisami pa je sodelovalo še veliko število dijakov. Protagonistke so bile vrane, ki v šoli ustvarjajo nemir. Vrane se nato same znajdejo v težavah, ko občinska uprava odredi, da jim bo namestila strupene vabe; na šoli pa se dogovorijo, da jih bodo ulovili v veliko kletko. Vrane nato odletijo proti jugu. Dijaki so za to priložnost sestavili tudi dekliški pevski zbor, ki je med igro ubrano zapel Cohenovo Hallelujo. Sporočilo gledališke igre je razpeto med dvema obličjema: gre za razmerje med središčem in obrobjem in za vprašanje o tem, koga družba postavlja na rob ter kako z robom manipulira. Predstava je želela poudariti tudi, da se dijaki zavoda Stefan uspešno ukvarjajo z glasbo in ustvarjalnostjo ter z različnimi umetnostmi. Tudi scenografijo so pripravili dijaki skupaj s profesorjem Markom Verrijem. Med proslavo in pripravami je sodeloval tonski tehnik Davide Balbinoni, ki se je ukvarjal z montažo video posnetkov, ki so dajali gledališki uprizoritvi sodobnejši pristop. Dijaki vseh smeri in skoraj vseh razredov so prireditev organizirali v projektnem tednu od 19. do 23. februarja. Končni rezultat je bil zelo dober. Številno občinstvo, ki je do zadnjega sedeža napolnilo gledališče, je vse nastopajoče in organizatorje nagradilo s hvaležnim, toplim aplavzom. / Marko Manin Dan slovenske kulture zavoda Stefan Zanimivo srečanje v Tržaškem knjižnem središču Pogovor z Andrejem Stoparjem o Vladimirju Putinu Rudi Pavšič in Andrej Stopar (foto JMP) Aktualno15. marca 201812 Priimek Starman najdemo v Slovenski Istri in na Gorenjskem. Na Primorsko je priimek prišel iz Go- renjske, tjakaj pa z Nemškega. Jezikoslovci za priimek Starman skupaj s Stantma- nom iščejo zanimive razlage. Nastal naj bi zaradi zakupa posestva iz nemške besede Bestand, kar po- meni zakup oziroma najem. Priimek Starman naj- demo po vsem svetu, največ pa jih je v Srednji Evro- pi. Priimek je znan tudi na Britanskem otočju. Ver- jetno gre za staroangleško besedo STERRE ali STAR- RE, ki pomeni zvezdo. Nadimek, ki je sčasoma po- stal priimek, so nadeli ljudem, ki so kakorkoli spo- minjali na zvezde. To je lahko bil sivolasec ali svetla osebnost. V osrednji Angliji se priimek prvič pojavi zapisan leta 878. Malo manj verjetna, a ravno tako možna je tudi ra- zlaga, da je priimek na Nemškem nastal iz nemške besede star, ki pomeni škorec. Na podlagi te hipo- teze je bil zasnovan tudi novodobni grb družine Starman, ki ga je izdelal zgodovinar Tone Ravnikar. V Sloveniji živi 291 Starmanov. Največ na Go- renjskem (147) in v Ljubljani (87), na jugu Primorske pa jih je 29. Verjetno so si ti prav vsi v daljnem sorodu. Njihovi predniki so se selili iz Poljanske doline proti jugu, do Po- stojne, nato na Dolenjsko in šele po koncu druge svetovne vojne v Istro. Njihovega daljnega prednika, Lovrenca Star- mana, smo našli v matičnih knjigah za Go- renjo vas v Poljanski dolini. Rodil se je okoli leta 1765 in se kot kovač naselil v Gorenji va- si, kjer si je z Elizabeto Eržen ustvaril družino. Od kod je Lo- vrenc Starman prišel, ni jasno. Verjetno iz bližine, saj naj- demo Starma- ne tudi v bližnji okolici v 17. sto- letju. Če je Lo- vrenc prišel s Sorškega polja oziroma iz Žab- nice, kjer v 17. stoletju najde- mo nekaj Lo- vrencev Star- manov, je še to- liko bolj verjet- no, da gre za nemške prisel- jence. Njegov sin Janez je ostal kovač, a se je preselil na Lajše. Imel je tri sinove, ki niso mogli vsi ostati doma. Najmlajši sin Andrej Starman (1826) je moral za hlapca in go- stača. Poročil se je (1856) pri tridesetih, kar je bilo takrat razmeroma pozno, z deklo, Antonijo Antinus, ki je na Gorenjsko k družini v rejo prišla iz tržaške sirotišnice. V Bačnah, gorskem zaselku s petimi hišami, se jima je rodil Andrej (1858). Tudi on se je odpravil s trebuhom za kruhom na jug. Postojna je takrat postajala vse pomembnejše središče in po- stala vabljiva za priseljence. Železnica in Postojnska jama sta mali trg v pol stoletja spremenili v pravo mesto. V času Andrejevega prihoda v Postojno je ja- mo obiskovalo ne- kaj tisoč turistov let- no, zato so si omi- slili prvo podzem- no jamsko železni- co na svetu. Sin go- stača se je naselil v Pivki in se družbeno povzpel do položaja cerkovni- ka in posestnika (lastnika hiše). Poročil se je s Tere- zijo Maček, ki mu je rodila enajst otrok. Andrej Star- man je s sinovoma Radom (Jakobom) in Frančiškom odkrival nove predele Postojnske jame. Frančiška je poslal v šole, da je po maturi (1907) po- stal učitelj. Poznamo ga kot Frana Starmana, narod- no zavednega učitelja, ki je v Orehku pomagal obu- diti bralno društvo in postal njegov tajnik. Zaradi kulturnega delovanja je moral v internacijo, nato pa se je pred pritiski umaknil v Jugoslavijo. Z ženo Ano Križaj sta v Polhovem Gradcu dobila sina Ja- neza, ki je postal slikar in likovni pedagog. Drugi Andrejev sin Rado je ob koncu prve svetovne vojne postal borec za severno mejo v vojski generala Rudolfa Mai- stra, potem pa postal znani mariborski go- stilničar. Slovenski na- rod mu je ob “abraha- mu” posvetil cel čla- nek. Tretji sin Jože se je izučil mizarstva, pa tu- di klavirja. Tako kot tri- je bratje je bil po izbru- hu prve svetovne voj- ne vpoklican v vojsko. Po italijanski okupaciji se je italijan- skemu ujetništvu izognil z umikom v Jugoslavijo. Odšel je k sestri v Gabri- jele v bližino Sevnice. In tam spoznal svojo ljubezen. Ženin in nevesta sta dolgo in srečno živela. Njun trinajsti, predzadnji otrok je znani koprski od- vetnik in poslanec prvega slovenskega parlamenta Danijel Starman (1940- 2014), ki se je poročil z Graziello Or- cini. V slovenskem parlamentu pa najde- mo leta 2004 še enega Starmana, Bo- jana (1950), ekonomista, državnega sekretarja in trikratnega župana v Žireh. Ne eden ne drugi nista vedela, da bi si bila kaj v sorodu. Prvi indic, da sta parlamentarca morebiti sorod- nika, je bila geografska bližina. Drugi “sum” na sorodnost pa je poklic Bo- janovega očeta, ki je bil kovač, ravno tako kot Dani- jelovi predniki. Raziskava je pokazala, da sta Danijel in Bojanov oče Alojz tretja bratranca. Njun skupni prednik je namreč Janez Starman, ki se je rodil na- tančno dve stoletji pred osamosvojitvijo Slovenije (1791), sin njunega prvega znanega prednika Lo- vrenca. Da imajo Starmani politiko v genih, dokazujejo tudi potomci pokojnega Danijela. Njegov sin pravnik Marko Starman (1969) je bil v Janševi vladi državni sekretar, odvetnik Janez Starman (1971) pa je kan- didiral na lokalnih volitvah. Danijel je imel še sina Jožeta in hčer Nedo, vseh vnukov pa kar 13. PRIMORSKI PRIIMKI (65) Tino M a m ić Novodobni grb rodbine Starman. TAKI SMO (31)Katja Ferletič Mary Poppins se vrača na velike ekrane Čeprav imamo vsi različne okuse glede fil- mov in televizijskih programov, imamo go- tovo nekaj skupnega: vsem, otrokom in odraslim, je všeč lik Mary Poppins in veseli nas, da se bo najbolj priljubljena varuška vseh časov decembra vrnila v kinodvorane in ponovno zaživela v filmu Roba Marshalla. Tokrat ji bo posodila glas in obraz mlada igralka Emily Blunt, ki se je spominjamo v filmskih uspešnicah My summer of love, The devil wears Prada in The girl on the train. Z Bluntovo bo nastopila kopica znanih hollywoodskih zvezd, med katerimi bodo v stranskih vlogah igrali tudi Colin Firth, An- gela Lansbury, Dick Van Dyke in Meryl Stre- ep. V Marshallovem filmu poteka zgodba v Lon- donu, v obdobju “velike depresije”, ekonom- ske krize v tridesetih letih prejšnjega stoletja, torej 24 let po originalnem filmu. Michael Banks, ki je bil v prvi uspešnici otrok, je po- stal mož in dela na isti banki, na kateri je ta- krat delal njegov oče, sestra Jane pa sledi ma- minemu zgledu, ki je bila v prvem filmu ak- tivna sufražetka, in se bori za pravice delav- cev. Ko se Michaelova družina najde v stiski, se Mary Poppins čudežno vrne: otrokom in odraslim pomaga, da postanejo kos težavam in da v njih ponovno zaživi veselje. Zgodba originalnega filma iz leta 1964, ki je postal pravi kult in osvojil pet oskarjev, z Julie An- drews v glavni vlogi in Dickom Van Dykeom v vlogi dimnikarja Berta, se pa razvija v ob- dobju tik pred prvo svetovno vojno. Gospa Banks je lik, ki predstavlja stanje, v katerem so živele ženske tistega časa - bori se namreč za enakopravnost in pravico do glasovanja, gospod Banks pa je tradicionalni model an- gleškega očeta - resen in oddaljen, prisoten le za strogo vzgojo otrok, a povsem odsoten s čustvenega vidika. Zakonca Banks nujno potrebujeta pomoč, zato k njim kar z neba prileti posebna gospa. Anarhistka, femini- stka in revolucionarka Mary Poppins je močna in svobodna ženska, je simpatična, očarljiva in vsi jo imajo radi, saj ne skrbi sa- mo za materialne potrebe otrok, ampak jih s seboj popelje v čisto posebni čarobni svet, v katerem se naučijo spoštovanja do vseh živih bitij. S svojimi čarodejnimi sposobnostmi lahko dolgočasna vsakodnevna opravila spremeni v fantastično dogodivščino. V vlogi Mary Poppins je leta 1964 igrala čudovita hollywoodska ikona Julie Andrews. Njeno resnično ime je Julia Elizabeth Wells, rodila se je v angleškem mestu Walton on Thames 1. oktobra 1935. Legenda pravi, da je njen oče prvič slišal mogočnost njenega neverjetnega vokalnega razpona (4 oktave), ko je Julie kričala za psi na dvorišču. Takoj se je zavedel, da ima pred sabo talent, zato sta z ženo že od začetka spodbujala hčerkino za- nimanje za glasbo in gledališko nastopanje, tako da je že v najstniških letih igrala na bro- adwayskih odrih v pomembnih gledaliških produkcijah, kot so The boy friend, My fair lady in Camelot. V začetku šestdesetih let je bila Julie še nepoznana širokemu občinstvu, zato je producent Jack Warner za glavno vlogo v kinematografski verziji My fair lady izbral znano hol- lywoodsko zvezdo Audrey Hepburn, ki pa ni znala peti in so zato njen glas v pesmih filma presnemali s tistim poklicne pevke. Ju- lie je bila zelo razočarana, nekaj mesecev kasneje pa ji je Walt Disney ponudil glavno vlogo v svojem no- vem filmu in z njo uspeh in slavo. Žal je ponudbo morala zavrniti, ker je bila noseča, Disney pa je bil potrpežljiv mož in ji je obljubil, da jo bo počakal: leta 1964 se je se- demindvajsetletna Julie Andrews prvič pri- kazala na filmskem platnu v vlogi priljublje- ne leteče varuške, za to vlogo je zmagala Oscarja, Grammyja in Golden Globe. Med govorom ob podelitvi Zlatega globusa se je Julie ironično zahvalila Jacku Warnerju, saj je zato, ker jo je on zavrnil, dobila tako veliko priložnost. V šestdesetih letih je filmu Mary Poppins sledilo veliko drugih uspešnic, med katerimi muzikal The sound of Music, ki je še danes na tretjem mestu najbolj gledanih filmov vseh časov. Julie je postala ena izmed najbolj priljubljenih in najbolje plačanih hollywoodskih igralk. V sedemdesetih letih se je posvetila televizijskim nastopom in pi- sanju pravljic za otroke, leta 1982 pa je prišel čas za nov filmski uspeh: s filmom Victor Victoria v režiji svojega moža Blaka Edwardsa se je dokončno dvignila na Olimp filmskih zvezd. Kasneje, leta 1997, se je zaradi poškod- be na glasilkah, ki jo je utrpela med operaci- jo v grlu, morala odreči petju, nikakor pa ni opustila igranja: imela je pomembne vloge v raznih filmih za otroke in celo posodila svoj glas junakinjam v risankah Shrek in De- spicable Me. Postala je tudi gledališka režiser- ka in televizijska producentka. Julie Andrews je veliko več kot samo igralka, je čudovita pevka, plesalka, avtorica in ikona stila. Čeprav tudi zanjo neizogibno minevajo leta, ima še vedno sposobnost očarati gledal- ce, vse, stare in nove oboževalce, in bo goto- vo imela katerakoli mlada igralka zelo težko delo, ko bo skušala reinterpretirati njene vlo- ge. Torej “novi” Mary Poppins lahko samo rečemo: kar “korajžno” naprej! Rodovnik istrskih Starmanov. STARMAN Predporočni zapisnik Jožeta Starmana. Baletni natečaj v Tržiču Med finalisti tudi Thomas Peric soboto, 3., in nedeljo, 4. februarja, je potekal v občinskem gledališču v Tržiču baletni natečaj CND (Confederacion National de Danse) Concours de Danse. Udeležilo se ga je veliko število plesalcev, okoli štiristo, ki so predstavili koreografije kla- sičnega baleta, modernega in hip-hop baleta. Žirija, ki so jo sestavljali Lorella Reboa, pred- sednica italijanskega baletne- ga združenja, Artemis Plaja de Pico, predsednica španskega baletnega združenja, in Zvon Strauss, predsednik francoske- ga baletnega združenja, je ime- la kar veliko dela, saj so bili ba- letniki na visoki ravni. Medna- V rodna žirija je najboljšim po- delila priznanje 1er “Prix una- nimite”, s soglasjem žirije, in 1er “Prix felicitation du jurz”, s čestitkami žirije. Dobitniki teh priznanj so si zagotovili za- stopati Severno Italijo na final- nem tekmovanju v Luk- semburgu. Že drugič si je to čast prislužil tudi Tho- mas Peric, dijak četrtega razreda znanstvenega li- ceja S. Gregorčič, ki balet redno trenira petkrat na teden in večkrat tudi v so- boto in nedeljo na plesni šoli Cenacolo Arabesque v Ronkah. Zaplesal je ko- reografijo v modernem stilu Gone in zmagal v svoji kategoriji. Tako bo odpotoval v Luksemburg 3. in 4. novembra, kjer bo skupaj s soplesalko in sošolko Sereno Calligaris, ki je zmagala v kategoriji klasičnega baleta, nasto- pal v finalu. Slovenija 15. marca 2018 13 Grad v Štanjelu je dočakal prenovo Grad v Štanjelu na Krasu, ki je bil delno porušen in je zato žalostno sameval, je obnovljen. Med drugim so prenovili grajsko streho, novi so vsi stropi in tla v centralnem grajskem stolpu in levem kraku spodnjega palacija, vgradili so novo stavbno pohištvo in dogradili fasado, je za STA povedal župan Občine Komen Marko Bandelli. Od zunaj je v celoti prenovljen tudi mansardni del gradu. Omenjena dela so spadala v sklop prve faze prenove, zdaj pa bo na vrsti še druga. Zanjo so že pridobili denar na razpisu Agrotur 2. Gre za razpis za kraški agroturizem v programu čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo. Skupaj sta prvi in drugi del obnove gradu vredna 560.000 evrov, letos pa bodo za obnovo namenili še 340.000 evrov občinskih in nepovratnih sredstev. “Prenova infrastrukture tega grajskega kompleksa je bila osnova za pripravo programov, ki jih bomo umestili v štanjelski grad. Mislim, da bi bilo neracionalno, če bi bilo obnovljeno le grajsko poslopje in ne bi imeli za to pripravljenih konkretnih programov in vsebin. Nobena kulturna dediščina ne more biti obnovljena tako, da je sama sebi namen”, je poudaril komenski župan. Zdaj so tako v pripravi načrti za ureditev notranjosti gradu. V okviru druge faze prenove bodo med drugim v viteški dvorani zgradili enoteko v velikosti 200 kvadratnih metrov, pozneje bodo v gradu vzpostavili tudi informativno točko Nature 2000. V Štanjelu bodo v kratkem pridobili tudi vozilo kavalir, ki je že naročeno. Parkirišča za skupinske in individualne goste enega najstarejših naselij na Krasu bodo uredili ob magistralni cesti, s kavalirjem pa bodo ogled arhitekturnega bisera omogočili tudi težje mobilnim in starejšim ljudem. V Občini Komen je v tem času v pripravi strategija za razvoj turizma. Po županovih besedah ima njihova občina največjo prihodnost prav v turizmu, zato bodo v prihodnje naredili več prav na tem področju. Kot je poudaril, je Štanjel eden od biserov državnega pomena, zato projekti, ki jih tam pripravlja občina, zanimajo tudi ministrstvo za gospodarstvo. Delavnica iz elektronske mikroskopije v likovni umetnosti V petek, 16. marec 2018, ob 14. uri bo v Centru za mikroskopijo in spektroskopijo v Raziskovalnem središču Univerze v Novi Gorici v Ajdovščini (Vipavska 11c) delavnica iz elektronske mikroskopije v likovni umetnosti z raziskovalcem materialov dr. Mattio Fanettijem in umetnikoma Narviko Bovcon in Alešem Vaupotičem. Ob kuratorski razstavi Futurologija – Kaj lahko umetnost jutri naredi za vas?, ki je na ogled v Mestni galeriji Nova Gorica, pripravljajo posebno delavnico iz elektronske mikroskopije v likovni umetnosti o temi Tehno-slike v likovni umetnosti z raziskovalcem materialov dr. Mattio Fanettijem in umetnikoma Narviko Bovcon in Alešem Vaupotičem, ki bo potekala v Centru za mikroskopijo in spektroskopijo v Raziskovalnem središču Univerze v Novi Gorici v Ajdovščini (Vipavska 11c). Delavnica je del instalacije Narvike Bovcon in Aleša Vaupotiča, ki je predstavljena na omenjeni razstavi in prevprašuje odnos med umetniškim in znanstvenim raziskovanjem. Grafika z naslovom Bakrov klorid je nastala kot umetniško soočenje s svetom na skalah, ki so na meji vidnega, tudi manjše, kot je valovna dolžina svetlobe. Gre za umeten material, površino, ki jo je v svojih raziskavah razvil raziskovalec s področja znanosti o materialih, umetnika pa sta kot od strani pogledala v kozmos mikro in nanometrov. Z likovnega vidika se razkrijejo pravilnosti, urejenosti, ki pa sledijo množici majhnih variacij, kot v naravi, ko se rast v konkretnih pogojih ves čas spreminja, ne da bi se izgubile temeljne prepoznavne oblike. Ali je ta vizualna materija vizualno zanimiva ali je lepa? Jo je treba gledati ali je dovolj, da jo uporabljamo npr. v samočistilnih premazih oken in fasad? Ali je sploh vidna, saj ni vidna v mediju svetlobe? To so vprašanja, ki jih bodo zastavili in pokazali v konkretnem okolju, opazovanja vzorcev z dvema elektronskima mikroskopoma: vrstičnim in presevnim elektronskim mikroskopom, pri katerem so vidne celo razpostavitve atomov v kristalnih mrežah. Raziskovalec materialov dr. Mattia Fanetti z Univerze v Novi Gorici bo udeležencem predstavil delovanje mikroskopov, umetnika Narvika Bovcon in Aleš Vaupotič pa bosta predstavila umetniško raziskovanje sveta na nanorazsežnostih ob svojih grafikah in videih, vsi skupaj pa bodo pogledali postopek izvedbe t. i. “meritev”, ko s pomočjo snopa elektronov nastane tehno-slika predmeta pod elektronskim mikroskopom. Vabljeni v Središče za mikroskopijo in spektroskopijo Univerze v Novi Gorici v Ajdovščini. Zainteresiranim predlagajo, da se zaradi omejenega števila mest prijavijo na elektronski naslov Mestne galerije Nova Gorica mestnagalerija@kulturnidom-ng. si ali na naslov Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici, info. fh@ung. si. Kratke Parlamentarne volitve bodo verjetno v nedeljo, 10. junija V Sloveniji vladavina političnih strank! Sloveniji se v ozračju in razmerah, ki sta jih ustva- rili in omogočili osamo- svojitev in demokracija, nadalju- jejo priprave na parlamentarne volitve. Med pomembnimi do- godki poudarjam, da je bil prejšnjo soboto v Mariboru volil- ni kongres Stranke modernega centra, največje koalicijske oziro- ma vladne stranke. Na njem so Mira Cerarja soglasno ponovno izvolili za predsednika in ga poo- blastili, da bo Stranko moderne- ga centra vodil na parlamentar- nih volitvah. Predstavniki parla- mentarnih strank so se medtem na posvetovanju pri državnem poglavarju Borutu Pahorju strin- jali, da bodo volitve najbrž v ne- deljo, 10. junija. Že zdaj, pred ro- ki in postopki, ki jih določajo ustava, zakoni, poslovnik držav- nega zbora in predpisi izvršilne oblasti, so volitve postale naj- večja aktualna tema v Sloveniji. Vlada sicer še vedno deluje in iz- vaja svoj mandat, vendar so mi- nistri v njej bolj predstavniki in glasniki svojih političnih strank kot pa izvajalci programa in po- litike vladajoče koalicije. Politiki občasno govorijo zoper t. i. so- vražni govor, vendar se ta način komunikacije v Sloveniji nadalje širi. Največji in najbolj pogosti tarči omenjenega sovražnega go- V vora sta Janez Janša, predsednikSDS, in kardinal Franc Rode.V obdobju pred volitvami se v politiki in javnosti sprašujejo, ali je Slovenija sploh država parlamentarne demokraci- je, kar ji določa in predpisu- je ustava. Aktualne misli in mnenja o tej dilemi je v lju- bljanskem časniku Dnevnik razvil ekonomist Andrej Ce- tinski. Navaja, da je družbe- noekonomski sistem v Slo- veniji neoliberalni kapitali- zem, ki je nasproten samou- pravnemu socializmu, kakršnega so imeli in doživljali v prejšnji državi. O neoliberalnem kapitalizmu (njegov vzdevek je tudi so- cialistični kapitalizem) velja tudi, “da je slabo ocenjena njegova demokratičnost”, saj smo dopustili, da se nam je parlamentarna demokra- cija v Sloveniji izrodila v “strankokracijo”, to je v vladavi- no političnih strank. Ta skupne koristi družbe podreja interesom strank in njihovih podpornih omrežij, katerih motiv delovanja je predvsem bogatenje. Vse to so omejitve, ki močno otežujejo učinkovito upravljanje države, zaradi česar je najbolj prizadeto gospodarstvo, posredno pa tudi večina prebivalstva. Lani je sicer Slovenija zaradi ugodnih tržnih razmer v tujini gospodarsko na- predovala, pri čemer je za ta na- predek zaslužna tudi vlada. Na- sploh pa se ne bi smeli podrediti usodi, ki jo ustvarja neoliberalni kapitalizem. Veliko bi si na pri- mer lahko obetali, če bi na le- tošnjih volitvah imeli priložnost glasovati za vodjo politične stran- ke, ki je kot voditelj izkušena, močna in poštena oseba, skup- nih interesov pa ni pripravljena podrejati koristim političnih elit in kapitala. A žal so obeti, da se to zgodi, zelo skromni. Glede priprav na volitve nava- jam, da stranke levosredinske usmeritve sicer nastopajo ena zo- per drugo, toda hkrati sporočajo, da bodo tudi v novem parlamen- tarnem mandatu obnovile koali- cijo, ki bo enaka ali podobna se- danji. V vseh treh koalicijskih strankah bodo za nov mandat kandidirali skoraj vsi sedanji po- slanci, ker so bili, po njihovem, prizadevni in uspešni v vladi ali državnem zboru. To naj bi doka- zovali tudi predlogi mnogih no- vih zakonov, ki so jih sedanji po- slanci ob koncu svojega mandata poslali v parlamentarni posto- pek, čeprav ne bodo mogli biti sprejeti. Zaradi teh razlogov vna- prej obvezujejo poslance in par- lament naslednjega mandata. Državni zbor je, denimo, prejšnji teden na izredni seji obravnaval stanje v slovenski vojski, ki je zelo Z 11. strani Sodobna in klasična fotografija ... Klasična in sodobna fotogra- fija v Ljubljani Še ves marec je odprta dvojna ljubljanska razstava o Neo- realizmu v fotografiji, ki je nastala na osnovi sodelovan- ja javne in zasebne pobude. V Narodni galeriji je večja razstava NEOREALIZEM. No- va podoba v Italiji, 1932- 1960, ki obsega preko 200 fo- tografij 72 umetnikov, med katerimi omenjamo nekatera bolj znana imena: Gianni Be- rengo Gardin, Piergiorgio Branzi, Mario De Biasi, Mario Dondero, Ugo Mulas, Federi- co Patellani, Fulvio Roiter, Chiara Samugheo, Tazio Sec- chiaroli, E. Sellerio, Arturo Zavattini. V zgornjih prosto- rih je še kakih 100 ekspona- tov v delu razstave, ki je na- menjena filmu, plakati, revi- je itd. V knjigarni / galeriji Galerija fotografija na Levsti- kovem trgu 7, na koncu turi- stične promenade ob Ljublja- nici, pa je osebna razstava Ni- na Migliorija - Petdeseta. Na obeh lokacijah imamo priložnost se seznaniti s pra- vo lekcijo sodobne zgodovi- ne in estetike. Ni treba pose- bej predstavljati italijanskega neorealizma, ki je v sredini preteklega stoletja prešinil in zrevolucioniral razna kultur- na področja od literature do filma, od gledališča in tiska do upodabljajočih umetnosti in fotografije. Brez sramu in z neposrednostjo so prikaza- ne vse črno-bele variante predvojne in povojne revščine, ruševin in volje po obnovi, mladinske razposaje- nosti in zgaranih rudarjev, kmetov, dostojanstveni obra- zi žena pred domačimi hišami in moških pred vaški- mi gostilnami južne in sever- ne Italije, tradicionalni verski obredi, poroke in politične demonstracije, igrivost le- tečih menihov in skakalcev v vodo. Kuratorka obeh razstav je En- rica Vigano'. Razstava Nina Migliorija (s prostim vsto- pom) je nastala v sodelovan- ju s Fundacijo Nino Migliori. Umetnostni zgodovinar Artu- ro Carlo Quintavalle je v ka- talogu zapisal: “Migliori je odkril nov način fotografi- ranja, saj je združil filmski pristop, družbeno napetost časa, pomen in moč pripove- dovanja skozi fotografijo s pomočjo izjemne domišlji- je in senzibilnosti”. Pobud- niki ljubljanskega gosto- vanja res bogate potujoče razstave so dr. Barbara Jaki, direktorica Narodne Gale- rije, Barbara Čeferin in Ti- na Buh iz Galerije Fotogra- fija, ob sodelovanju usta- nove Admira Milano, Itali- janskega inštituta za kultu- ro v Ljubljani in drugih partnerjev. Informacije o odprtju obeh razstav: ng- slo. si in galerijafotografija. si. MIKE CRAFWORD / Nok- turni-Nocturnes. Omeni- mo še, da je bil v Mali ga- leriji Cankarjevega doma do pred kratkim postavljen sugestiven izbor nočnih por- tretov mest. Angleški fotograf poustvarja in reproducira s posebnim poetičnim čutom meglena ozračja in zrnate nočne svetlobe, ki objemajo arhitektonske, človeške in naravne elemente, v nena- vadni igri geometrij, odprtih in zaprtih urbanih prostorov. Njegove podobe so dostopne na spletni strani mike-craw- ford. co. uk in Cankarjevega doma cd-cc. si. slabo, toda poslanci zaradi bližnjega konca mandata niso mogli sprejeti obvezujočih skle- pov. Ostale pa so aktualne ugo- tovitve slovenskega predsednika in poveljnika slovenskih obram- bnih sil, Boruta Pahorja, izrečene na omenjenem izrednem zase- danju parlamenta, namreč, “da imamo poklicno vojsko, vendar je nepripravljena za vojne razme- re. Moramo sprejeti nauk, da voj- sko potrebujemo in da je življen- jskega pomena za obrambo in varnost naše neodvisno- sti. Sicer pa bo Slovenija morala posodobiti celo- ten obrambno varnostni sistem”. Za slovensko demokraci- jo, del politike in velik del t. i. navadne javnosti pa je spodbudno, da so voditelji strank desnega političnega tabora poka- zali pripravljenost za od- pravo ali zmanjšanje medsebojnih sporov in morda za oblikovanje koalicij. Takšna koalicija ali koalicije bi se na volit- vah lahko uveljavile in morda celo zmagale. Vol- ja po enotnosti v ciljih je očitno prevladala tudi pri tistih politikih, ki so prej zatrjevali, da enotnost slovenske politične desnice ni mogoča, do- kler bo stranko SDS vodil Janez Janša. V politiki odmeva odločitev nek- danjega podpredsednika Social- no demokratske stranke, Janka Vebra, da ustanovi novo stranko z imenom Sloga. V njenem pro- gramu naj ne bi bilo politike, pač pa samo skrb za ohranitev držav- nega premoženja, ki je po zatrje- vanju Janka Vebra last vseh Slo- vencev, ker so omenjeno gospo- darstvo tudi ustvarili. K politični raznolikosti prispeva tudi Giban- je skupaj naprej, ki ga vodi dr. Da- nijel Bešič Loredan, specialist or- toped v Bolnišnici Valdoltra, ki pa občasno operira tudi v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca v Šempetru pri Novi Gorici. Giban- je zbira podpise za odstavitev mi- nistrice za zdravje, Milojke Kolar Celarc, zaradi njene, kot pravijo, “popolne nesposobnosti”. Pod- pisniki spletne peticije, ki jih je že skoraj 10.000, zahtevajo, “da se vsi postopki na ministrstvu za zdravje do volitev ustavijo in tam naj opravljajo samo tekoče posle. Vse, kar je Ministrstvo za zdravje v tem mandatu že ukrenilo, je dokazano škodljivo, saj zdravstvo tone vse globje. Podpisniki peti- cije in njihovi privrženci se bodo v tem tednu zbrali na shodu v Ljubljani, uperjenem zoper mi- nistrico. Premier Miro Cerar mi- nistrico za zdravje še vedno pov- sem podpira in pravi, da njen od- poklic zdaj, pred skorajšnjimi vo- litvami, ne bi bil primeren in ko- risten. Politična kronika beleži, da se na- daljuje stavka sindikatov javnega sektorja, v kateri pa sodelujejo tu- di tisti uradniki in uslužbenci, ki imajo dobre ali celo visoke plače, kar služi predvolilnim nameram levo opredeljenih sindikalnih vo- diteljev. Predsednik stranke De- sus, Karel Erjavec, pa je sporočil, da bo med kandidati te stranke za prihodnje poslance tudi legen- darni pevec slovenske popevke, Lado Leskovar. Marijan Drobež Nino Migliori, Gente di Emilia - Ljudje iz Emilije - 1959 Dr. Danijel Bešič Loredan Aktualno15. marca 201814 NATUROPATSKI NASVETI (190)Erika Brajnik Diabetes tipa 2 v naturopatiji (4) Dokazano je že, da, kdor pogosto uživa živila, ki imajo visok glikemični indeks, ima veliko več možnosti, da zboli za diabetesom tipa II., da bo trpel prej za srčna obolenja ali da bo zbolel za rakom. Infarkt je tesno povezan z nepravilno prehrano, ki je vezana na prevelik vnos sladkorjev v telo. Obilne večerje s polno hrane in sladkorja nas dejansko postarajo! Ko govorimo o kraljev- skem zajtrku in siromašni večerji, mislimo prav na omenjena dejstva, nanašamo se na presnovo sladkorjev in delovanje avtonom- nega živčnega sistema in hitrost presnove. Hrana, ki energetsko šibi vranico: banana, krompir, koruza, pšenica, paradižnik, kaki, buča, mlečni izdelki. Morfološka oblika človeka z vranico v defici- tu Iz knjige Naturopatski priročnik za samopo- moč. Emocionalni del Emocionalno je diabetes vezan na blokado tretje čakre, to je blokada ljubezni do samega sebe. Po tradicionalni kitajski medicini vemo, da je podorgan slinavke, ki ureja inzulinska nihanja v telesu, želodec. Skozi želodec spre- jemamo hrano v telo, jo predelamo in jo asi- miliramo. Isto se dogaja z našimi čustvi, ko neke osebe ne “prebavljamo” ali pa moramo “pogoltniti” določeno situacijo. Zunanji svet prihaja v naše telo skozi želodec in določeno situacijo, tudi če nam ni všeč, moramo spre- jeti, predelati in potlačiti globoko vase, tudi če nam nikakor ne ugaja. Take so mo- je izkušnje z bolečino želodca otrok; ta je večkrat psi- hičnega vzroka in ne fizične- ga. Tista emocija, ki tu najbolj kraljuje, je občutek krivde. Lah- ko si poma- gamo z Ba- chovo cvet- no esenco PINE, ki de- luje na tretji čakri in odpravi ves občutek kriv- de po nekrivem iz telesa! S hrano se pa vsekakor vse začne, če otrok ne uživa vsak dan sveže zelenjave, mu tudi Ba- chove cvetne esence ne bodo pomagale. Vsak dan se lahko odločimo, ali hranimo bo- lezen ali zdravje! / konec www. saeka. si Zdravila za sladkorno bolezen prejema skoraj 110.000 Slovencev Število sladkornih bolnikov skokovito raste ladkorna bolezen je ena najpogostejših kroničnih nenalezljivih bolezni, v Sloveniji zdravila za to bolezen prejema okoli 108.600 ljudi. Število bolnikov s sladkorno boleznijo skokovito narašča, zlasti na račun slabega življenjskega sloga. Svetovni dan sladkorne bolezni se osredotoča na to bolezen in ženske. Vsako leto ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni želijo zdravstvene organizacije opozoriti na pomen dostopa do osnovnih zdravil za vse ženske s sladkorno boleznijo, pomen izobraženosti bolnic za obvladovanje bolezni in dostopa do informacij za optimalno zdravljenje sladkorne bolezni. Na svetu živi več kot 199 milijonov žensk s sladkorno boleznijo. Po predvidevanjih Svetovne zdravstvene organizacije bo do leta 2040 ta številka narasla na 313 milijonov. Sladkorna bolezen je deveti S najpogostejši vzrok smrtižensk po svetu, zaradi tegavsako leto umre 2,1 milijona žensk. Dve od petih žensk (60 milijonov na svetu) imata sladkorno bolezen v reproduktivnem obdobju življenja. Sladkorne bolnice imajo večje težave s spočetjem otroka in lahko imajo tudi slabše izide nosečnosti. Približno eden od sedmih otrok pa se rodi materi z nosečniško sladkorno boleznijo. Ta lahko vodi v povišan krvni tlak, prekomerno težo in velikost otroka ob rojstvu in težak porod. Veliko žensk z nosečniško sladkorno boleznijo pa pozneje v življenju dobi sladkorno bolezen tipa 2. Da bi ozavestili prebivalce o pomenu preprečevanja sladkorne bolezni, pravočasnem odkrivanju in zdravljenju bolezni, po svetu, tudi v Sloveniji, so potekale razne akcije. Sladkorna bolezen je bila tudi tema družbeno odgovornega natečaja Plaktivat. Na natečaj je bilo v lanskem novembru prijavljeno rekordno število del (161) in prijaviteljev (101). Od tega jih je bilo 31 iz Slovenije ter kar 70 iz tujine, s čimer je projekt krepko prerasel lokalne okvire. Strokovna komisija je nagradila mestni plakat z naslovom Sladka grožnja, katerega avtorji so Ciril Trček, Maruša Lekše, Zala Sajko iz agencije Luna\TBWA. Zmagovalca natečaja so predstavili s pomočjo igralca Gojmirja Lešnjaka Gojca. NA BOŽJO POT ŠE MALO NAOKROG (4) Mariza Perat Že kmalu po prikazovanju je ob kapelici, postavljeni na čast Božji Materi, začel izvi- rati studenec, katerega voda je ozdravila številne bolnike. Še danes ta studenec imenu- jejo “Studenec Marije Devi- ce”. Poleg že omenjenega prvega čudeža poroča zgodovina še o številnih drugih, dobro iz- pričanih in potrjenih čudežih, ki so se zgodili na priprošnjo Naše Gospe v Guadalupi. Leta 1544 je v mehiškem mestu razsajala kuga, zaradi katere je pomrlo na stotine oseb. Tamkajšnji frančiškani so takrat zbrali otroke, stare od šest do sedem let, in z njimi v procesiji odšli h kapelici Naše Gospe Guadalupske, da bi Božjo Mater prosili za pomoč. Kot poročajo, je kuga v kratkem času prenehala. Čez nekaj let, že po smrti Juana Diega leta 1548, istega leta je umrl tudi škof, msgr. Zumarraga, so zgradili novo, večjo kapelo, o kateri sodobniki pravijo, da je bila zelo lepa, čudovi- to okrašena in v kateri je za praz- nike “gorelo toli- ko srebrnih sve- tilk, kolikor je dni v letu”. Leta 1570 so španskemu kralju Filipu II. poslali posnetek Guadalupske Go- spe. Poročajo, da je Andrea Doria, znani ad- miral, v bitki pri Lepantu 7. oktobra 1571 na vrata svoje kabine dal postaviti omenjeno podobo. Sv. Pij V. (1566- 1572) je takrat litanijam dodal vzklik: “Pomoč kristjanov, prosi za nas”! Češčenje Guadalupske Matere Božje je bilo torej že takrat znano tudi v Evropi. Leta 1622 so zgradili prvo večjo cer- kev, posvečeno Guadalupski Gospe. Imenovali so jo “Svetišče Indijan- cev”. Pozneje, 27. aprila 1709, so z ve- likimi slavnostmi odprli novo Mari- jino svetišče. Avgusta 1736 se je pojavila nova kužna nevarnost. Kot beremo v po- ročilih, je samo v glavnem mestu umrlo 40.000 oseb, v vsej Mehiki pa 700.000. V tej stiski se je prebivalstvo obrnilo h Guadalupski Božji Materi za pomoč in rešitev. Naslednje leto, dne 27. aprila, sta mehiški nadškof in podkralj Guadalupsko Gospo progla- sila za zaščitnico mesta. Kot poroča prof. Claudio Per- fetti, je kuga že istega dne začela pojemati. Dne 4. decembra 1746 je bila Naša Gospa Guadalupska pro- glašena za zaščitni- co celotnega kral- jestva. PODOBA GUADA- LUPSKE MATERE BOŽJE Omenjena podoba je že od vsega začetka vzbujala pozornost in zani- manje strokovnja- kov in znanstveni- kov, in to bodisi zaradi barv, ki jih z naravnega vidika ni mo- goče razložiti, bodisi zaradi blaga samega, na katerega se je podoba vtisnila, bodisi tudi zaradi mnogih sim- bolov oziroma znakov, ki jih na njej vidimo. Prva uganka, s katero so se mo- rali znanstveniki soočiti, je bila tilma. Ta je visoka 1,70 cm in široka 104 cm. Izdelana je iz grobega platna, kot je bilo to v navadi pri revnih Indijancih iz rodu Azte- kov, medtem ko so plemiči in premožne osebe nosili bele plašče oziroma tilme, izdelane iz bombaža. Tilma se je zavezo- vala na ramenu. Tilmo Juana Diega sestavljata dve enaki polovici, prednja in zadnja, ki sta med seboj zašiti z izredno tenko bombažasto nitjo. Zanimivo pri tem je to, da se nit, ki veže obe polovici, ne dotika ne Marijinega obraza ne njenih rok. Blago, iz katerega so bile izdelane tilme, kakršne so nosili Indijanci in torej tudi Juan Diego, je trajalo približno 20 let, nato so se njegove niti začele drobiti. Tilma Juana Diega pa je še danes, po sko- ro 500 letih, vedno enaka in ni nikjer opaziti naj- manjše poškodbe ali razpadanja tkanine. To je tem bolj nera- zumljivo, ker je mesto Me- xico zelo vlažno, prav tako tudi oko- lica, tudi zato, ker je tu mno- go solitra. / dalje Španski kralj Filip II. Admiral Andrea Doria ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00 naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail zadruga.gm@gmail.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 Novi glas prejema javna sredstva za medije. Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks To številko smo poslali v tisk v torek, 13. marca 2018, ob 13. uri Sv. Pij V. Aktualno 15. marca 2018 15 Trpko občutje v pričakovanju pomladi Pozimi pa rožice ne cveto a tisto ljudsko o rožicah, ki pozimi ne cveto, sem se spomnila danes, prve- ga marca, ko sem obrnila stran na enem izmed stenskih koledar- jev. Prav težko mi je bilo, ko sem videla, da je na sliki cvetoča češnja. Pogledala sem skozi ok- no, pa je ravno začelo naletavati, burja se je igrala s snežinkami in jih v norem, prepoznem, meni tako nadležnem plesu nosila pre- ko vinogradov na vrt. In v daljavi Korada, ovita v megleni metež in belino, ki je ni bila deležna niti ob novem letu. Belo črni okvir prvega dne metereološke pomla- di. Tiste, ki jo tako močno pričakujemo in je letos ni, niti za pokušno. Rože. Cvetje. Barve in vonjave. To so simboli pomladi. Rože pričakujemo vsi, nestrpno, da nam pobarvajo vsakdan. In sivi- no, ki se je je nabralo toliko, da se je z njo prepojilo srce in jo čutimo v udih in mislih. Radi bi zadihali v sonce, v nebo. A še vedno sneži. In ne kaže, da bo sploh nehalo. Ko gledam debelo snežno odejo, ki teži svetu, nam, drevesom in zemlji, se sprašujem, kje so zdaj črni telohi, tisti, ki v gorah, med smrekami, najprej pomežiknejo soncu. Tisti N ponosni telohi, ki kraljujejo sredisnežnih zaplat. In sem jim splohne da čakati, da bi sneg v celoti skopnel. Prelepi so, prežlahtni. Menda so edini cvet, ki traja od zime do pozne pomladi in počasi celo spreminja barvo. Od snežno bele do roza in zelene. Kot bi se prilagajal travnikom, na katerih sneg počasi kopni in ki počasi, čisto počasi, zelenijo. Črni teloh živi, da pričaka prve tople žarke, in preden usahne, zasluti poletje, ki ga ne bo doživel. Snežna roža, kraljica go- ra. Lepotica, ki ji ni para in se težko udomači na naših vrtovih. Predivja je, preveč vajena višin in svobode. Ko jo ujameš v lonček ali posadiš na gredici, počasi ve- ni, dokler ne usahne. So pač rože, ki ljubijo prostranstva. Tako zelo, da ne morejo živeti, če se počutijo utesnjene. Podobne so nam. Meni. Skoraj ne poznam človeka, ki ne bi imel rad cvetja. In ni ga leta, ni je pomladi, da se pisanih barv ne bi vsi veselili. Bela je prva, saj črni teloh ni edini, ki zacveti v snegu. Zvončki so tisti, ki so nam najbližje. Pisani na kožo otrok, ki jih nabirajo leto za letom. Prvi zvončki kot simbol začetka, upanja, svetlobe. Kako jih pričakujemo vsi že v začet- ku januarja. Veliko ljudi jih nabira skozi vse življenje. In se s šopkom v rokah vračajo v otroštvo. Pomlad za pomladjo. Enostavno ne morejo brez šopka. Nežnega, belega. Včasih so zvončke prodajali po me- stnih ulicah. Vedno sem se ozirala za cvetkami, ki mi jih mama ni hotela kupiti. Bog ve, ali se tudi danes, ko se nam veliko bolj mudi in so mestne ulice polne pro- meta in samote, še najde kak starček, ki jih za vogalom prodaja. Zvončke. Pomlad. Sama zvončke nabiram le pored- koma. Morda v tistih pomladih, ko jih nujno potrebujem, da preženem mraz in sivino. Da pri- nesem na mizo upanje na polet- je. Moj letni čas. Če le morem, pa jih pustim, da rastejo. Zunaj. Ker mi je tako težko, ko doma vi- dim, da že po dnevu, dveh ove- nijo. Letos mi je bilo še posebno hudo, ker jih je mraz pomoril po bregovih. Temperatura se je spu- stila globoko pod ledišče, preveč za nežne rože, pa čeprav so zvončki rojeni za to, da kljubuje- jo zadnjim zimskim odtenkom. Tokrat pa je bil februar vendarle prekrut. Led in burja sta ugasnila njihovo drobceno lepoto. Napovedi pravijo, da bo zdaj mraza konec. In naša strma trav- nata pobočja, od Benečije do Ter- ske doline, bo prekril žafran. Cvet, ki daje pomladi nebeško modrino. Pravijo, da so na njem radi počivali bogovi in menda je bil sveta cvetica boginje jutranje zarje, Avrore. Žafran riše pravljice med razpadajočimi zidovi poza- bljenih vasi in robido, ki počasi osvaja tišino. Žafran je upanje v življenje. Ki se obnavlja vsako pomlad. Žafran je razlog, da ljud- je še rinemo na pozabljena po- bočja in se s fotoaparatom v ro- kah predajamo prvemu soncu. Čez nekaj dni bo splet poln nežno vijoličastih travnikov, pi- sanih pokrajin, živo rumenih prašnikov in nežnih pisanih gla- vic. Morda malokdo ve, da je ta pravljična rastlina tudi odlično zdravilo za oči in spomin. Nežni cvet se pred mrazom brani tako, da ob prvem komaj zaznavnem padcu temperature ali že tedaj, ko na travnike pade večer, eno- stavno zapre. Tako da mu mraz in veter ne moreta do živega in so pestiči in prašniki na varnem. Vendar lepota je vseeno minlji- va. In vedno ranljiva. Žafran cve- ti le dan ali dva, nato usahne. In modre krpe neba na strmih trav- nikih kmalu prekrije bujno spomladansko rastje. Kolikokrat me mož pokara, češ, koliko denarja vsako leto po- trošimo za rože, za gomolje, sa- dike, grmovnice, pa za vodo in gnojila. Da časa sploh ne omen- jam. Vsi kupujemo rože, leto za letom. Celo sejmi in razstave ob- stajajo, ki so namenjeni iz- ključno rožam. Različnim rožam ali celo eni sami sorti. Kot dnevi tulipanov v Volčjem potoku, ko na tisoče Slovencev prevozi dol- ge razdalje, samo da uživa v pi- sanih barvah neštetih tulipanov. Lepota. Večno jo iščemo. Srkamo jo. Žejni smo je. In naj- večkrat jo najdemo v majcenih, drobcenih stvareh. Da nam po- tem spet spolzi iz rok. Ovene kot cvetje. Ker je lepota tako krhka. In je največkrat minlji- va. Rože. Barve, nežnost, igra, drobceni odtenki. Lepota. Večno hrepe- nenje. Lepota prepro- stosti. Brez nje ne zna- mo živeti. Iščemo jo, lovimo v objektive, o njej pišemo in pripo- vedujemo. In se leto za letom veselimo čudeža. Vsi, kajti nihče ne more mimo barv in nežnosti. Rože pa so namenjene vsem. Ni ga človeka, ki bi hote poteptal cvet. To je lepota, ki polni obzor- ja. Univerzalna. Rože cvetijo za vse nas. Cvetijo zastonj. Cvetijo samo zaradi pomladi in slutnje poletja. Da nam ukradejo na- smeh, besedo, pogled. In da ob njih pozabljamo. In upamo. Ko odcveti žafran, se začne velika simfonija pomladi. Vrtovi, trav- niki in pobočja prekipevajo v barvah. Vse več jih je, tja do začetka poletja. Do junija, ki je meni najlepši mesec. Pravljični mesec, ki nas vara z upanjem, da je poletje večno. In da rože ne bodo nikoli ovenele. Da bo življenje en sam cvet. Leto za le- tom, junij za junijem, pozabljam, da gre samo za prevaro, da je re- snica povsem drugačna. Da so trenutki popolnosti samo bežna slutnja. In da se bodo barve nek- je in nekoč spremenile v črno- belo resnico. Ker lepota ni večna. In ker pozimi rožice ne cveto. Suzi Pertot mučarska sezona je pri kraju, tako za poklicne tek- movalce kot tudi za naša amaterska društva. V nedeljo bo v Kranjski Gori, v soorganizaciji novogoriškega smučarskega društva, še tradicionalno čez- mejno goriško prvenstvo, vel- javno tudi za pokrajinski naslov v Gori- ci. Zaradi slabe vremenske na- povedi so ga preložili za te- den dni. Za nami pa so tekme Primor- skega smučar- skega pokala in ostala re- kreativna tek- movanja, ki jih za promo- cijo smučanja pri nas prireja- jo slovenski klubi v Italiji. Letos je bil utrip – ob ugodnih snež - nih razmerah skozi vso sezo- no – dokaj živahen, zdaj pa je čas ob - računov. O tekmovalni plati in nasto- pih prve violi- ne zamejskega smu čanja Katrin Don kdaj drugič, tokrat podrob- neje o številnih praznikih na snegu, ki so se zvrstili v februar- ju in marcu. Najbolj obremenjen je bil letos S organizacijski stroj Smučarske-ga kluba Devin, ki je prevzelrežijo zamejskega smučarskega prvenstva za 36. Pokal ZSŠDI, minulo nedeljo, teden prej pa je uresničil tudi jubilejni 30. Po- kal prijateljstva treh dežel. Obe tekmovanji sta bili v kraju Forni di Sopra, ki je zadnja leta posto- janka naše 'smučarije'. Pokal prijateljstva ostaja v koledarju kot pomemben pomnik o po- diranju mej pred nekaj desetlet- ji, letos je bila sicer prisotnost smučark in smučarjev iz Av- strije in Slovenije dokaj skrom- na. Istega dne pa so v Forniju priredili tudi Kekca na smučeh, ki je skupaj s februar- sko Skokico na snegu zelo pril- jubljen dogodek za najmlajše ob koncu tečajev smučarskih šol naših društev. Poglavje zase pa je zamejsko prvenstvo, ki vsakič angažira vse klube za društveno lestvi- co. Letos so se ga udeležili prav vsi, Brdina, Devin, Mladina, SPDG, SPDT in Planin- ska družina Be- nečije. Članska prvaka sta postala Vesna Bizjak, iz kriškega Športne- ga društva Mladi- na, in Mattia Del Latte, tekmovalec Smučarskega klu- ba Devin. Nova mladinska prva- ka pa sta smučar- ja SK Devin Cate- rina Sinigoi in Ni- kola Kerpan, Del Latte in Sinigoie- va sta bila najhi- trejša v absolut- nem merilu. Na društveni lestvici, članski in mla- dinski, je največ točk zbral Devin. V nedeljo so tek- movali v dežju, vpisanih je bilo tako malo manj tekmovalk in tekmovalcev, skupno 80. V soboto pa so šte- vilni smučarji naših klubov na- stopili tudi na tržaškem pokra- jinskem pr venstvu v Sappadi. HC lbanski kardinal Ernest Si- moni, ki bo oktobra letos praznoval 90. rojstni dan, je bil tokratni gost postne Katedre sv. Justa v tržaški stolnici. Le- tošnja druga Katedra sv. Justa je bila v sredo, 7. marca, pod naslo- vom Čas pričevalcev. Tokratni gost, visoki cerkveni dostojan- stvenik, je nedvomno vzor pričevalca krščanske vere v zelo hudih okoliščinah. Srečanje je uvedel glasbeni prelu- dij stolnega organista Roberta Cossija, ki je na mogočnih Ma- scionijevih orglah izvedel Brahmsovo priredbo O Gott, du frommer Gott. Večer je vodil tržaški škof msgr. Crepaldi, ki je v uvodu izpostavil, da opaža nekatere sličnosti med kardinalom Simonijem in že po- kojnim vietnamskim škofom, kardinalom Van Thuanom. Oba sta namreč doživela represijo ko- munističnih režimov. Kljub hu- dim preizkušnjam pa sta zaradi vere v Kristusa zmogla ohraniti mir v srcu in odpustiti svojim mučiteljem. Kardinal Ernest Simoni je pod ateističnim režimom prestal gro- zo nasilja; danes pa je njegovo po- slanstvo vedno enako: vsem želi dati Jezusovo ljubezen. Albanski kardinal je v pogovoru A z msgr. Crepaldijem delil svojoživljenjsko zgodbo s prisotnimi vtržaški stolnici. Msgr. Ernest Simoni se je rodil 18. oktobra leta 1928 v okolici al- banskega mesta Skadar. Leta 1956 je bil posvečen v duhovni- ka, ko je državo vodila komuni- stična diktatura Enverja Hoxe. Si- monija so aretirali 24. decembra 1963 takoj po polnočnici. Tudi v ječi je vztrajal s svojim poslan- stvom in skrivoma postal duhov- ni oče in oporna točka mnogih jetnikov. Povedal je, da je tajno vsak dan obhajal mašno daritev. Vino in hostije je pripravljal sam. Obso- jen je bil na smrt, a so mu potem kazen spremenili in izrekli enot- no kazen 28 let zapora. Preživel je celih dolgih 27 let v zaporu; 12 let je delal na prisilnem delu v rudnikih. Leta 1981 mu je režim dovolil, da živi v na pol svobodi s statusom “sovražnik naroda”; de- lati pa je moral v umazanih od- točnih kanalih Skadarja. Kljub preganjanju je na skrivaj opravljal svoje duhovniško poslanstvo do propada diktature. Po koncu ko- munistične diktature na Kosovu leta 1990 je nadaljeval duhov- niško službo kot ponižni duhov- nik ob odpuščanju in spravi po vaseh, kjer je prej vladal duh so- vraštva in zahrbtnosti. V mračnih letih komuniz- ma je kardinal prestal stra- hovita mučenja. Tehtal je le 40 kilogramov in prepričani so bili, da bo umrl. Takratne albanske oblasti so ga okri- vile tudi, da je daroval be- sedno in evharistično bogoslužje v spomin na umorjenega pred- sednika Združenih držav Johna Kennedyja in da je opravljal ek- sorcizem. Kardinal Simoni je povedal, da kljub visoki starosti vedno z ve- seljem sprejema vabila s celega sveta, da lahko raznaša božjo be- sedo in sporočilo svojega trpljen- ja. Prepričan je, da je potrebno ljudi približati Jezusu, predvsem mlade in tiste, ki ne verujejo. Osvetlil je smisel molitve, po- sebno rožnega venca, in evha- ristije. Nadškof Crepaldi je dejal, da je med njegovim službovanjem prišlo že več kardinalov v Trst, vendarle je Ernest Simoni do zdaj edini, ki je takoj po priho- du v mesto vprašal, kje lahko opravi sv. mašo. Msgr. Crepaldi se je med srečanjem spominjal potovanj, ki jih je opravil v Albaniji med obdobjem režima in po razpa- du komunizma. Povedal je, da je zdaj Tirana prerojeno mesto. Zgodba Ernesta Simonija je zelo presunila svetega očeta Frančiška, ko je ta 21. septembra 2014 obi- skal Tirano. Simonijevo pripove- dovanje je papeža Frančiška spra- vilo do solz. Papež Frančišek ga je na konzisto- riju kardinalov 19. novembra 2016 ustoličil za kardinala. Sveti oče mu je predal diakonijo cerkve S. Maria della Scala v Rimu; pred njim je to funkcijo opravljal že omenjeni kardinal Van Thuan. Kardinal Simoni je prepričan, da je potrebno in nujno moliti in delati za mir, zato da se vsi pobo- tamo med seboj, saj smo vsi brat- je. Pričevanje kardinala Ernesta Si- monija je zbrano spremljala veli- ka množica poslušalcev, ki je na- polnila stolnico sv. Justa. Marko Manin V tržaški stolnici Katedra sv. Justa Kard. Ernest Simoni, neomajen pričevalec vere Foto damj@n Zamejsko prvenstvo Praznik naše 'smučarije' Aktualno15. marca 201816 Kataloniji bo drugi del vlade, ki bo skrbel za de- lovanje šolstva, zdrav- stva, prometa in javne uprave. Postopki tečejo naprej, govori se namreč že, da bi utrdili bazo za svobodno Katalonijo in bi leta 2022 pripravili nov refe- rendum, pripravili tako, da bi bil legitimen. Sprožili so tudi postopek, da se v OZN obtoži Španija, ker ne spoštuje kon- vencije o sa- moodločbi na- rodov. Mislim, da bo Katalonija slej ko prej po- stala samostojna država, mogoče v okviru neke konfederacije, v Španiji bo prišlo do nekih spre- memb, saj sta tu še Baskija, Va- lencia, Balearski otoki, Galicija, vse to vre, ustroj Španije se bo lahko spreme- nil. Kakorkoli, tako stanje, kot je zdaj v Španiji, ne more biti v nedogled. Tretji problem je najhujši, saj gre za ljudi, za odnose med ljudmi. V Katalonijo hodim že desetletja, Katalonce poznam, eni so go- vorili špansko, drugi katalon- sko, med seboj pa so se pogo- varjali, med njimi ni bilo nik- dar napetosti, ni bilo delitev, prav gotovo ne sovraštva. Ra- joy je vnesel v Katalonijo so- vraštvo. Naščuval je špansko govoreče ljudi proti Katalon- V cem in Katalonci so se sevedabranili. Zdaj se dogaja vse boljpogosto, da se ljudje med seboj ne pozdravljajo, ne pogovarja- jo, v družbi prihaja do razkola. Ta problem smo imeli po vojni mi v Trstu in za rešitev smo po- trebovali tri generacije. Še vprašanje za milijon do- larjev: kako si predstavljaš novo italijansko vlado? Če imaš ti milijon dolarjev, je to vprašanje za dva milijona dolarjev... Italija je posebna država. Neko rešitev bodo našli. Ljudje, ki so zdaj izvolje- ni, bodo 23. marca prvič zase- dali, nekaj dni prej bodo pod- pisovali dokumente v parla- mentu in senatu in videli, da bodo prejemali 12, 13, 15 tisoč evrov plače na mesec, in verje- mi, da ne bodo hoteli takoj na nove volitve. Berlusconi pravi, da bo poiskal odgovorne po- slance, ki bodo podprli no- vo vlado. Mislim, da bodo našli kako inteligentno rešitev, če se bo Gibanje pe- tih zvezd odločilo, da ne bo vztrajalo pri Di Maiu, ampak bodo sprejeli kako rešitev pred- sednika Mattarelle. Predsednik Sergio Mattarella je zelo resen človek in zelo sposoben poli- tik. Mislim, da se Italija lahko pohvali s tako izbiro predsed- nika republike. Oblikovana bo neka vlada, kakšna, nimam pojma, v roku treh, štirih, pe- tih mesecev. Nemčija je že šest mesecev brez vlade, Belgija je bila več kot leto dni brez vlade, pa se nič ni zgo- dilo, Španija je bila brez vlade več kot leto dni in se tudi nič ni zgodilo. Mislim, da bo do poletja oblikovana neka vlada, ki morda ne bo trdna, morda bo tudi neko skrpucalo, ampak italijan- ska politika je iz- najdljiva, saj pra- vijo, da je politi- ka umetnost možnega. Neko možnost bodo gotovo našli! Ko smo se Bojanu Brezigarju zahvaljevali za pogovor, je na svojem telefonu videl, da je iz Katalonije med slabo uro tra- jajajočem pogovoru prejel dva zapisa, mimogrede nam je tudi povedal, da se je naučil kata- lonščine “po sili razmer”, prav tako pa je povedal, da bo v kratkem izšla njegova dopol- njena knjiga o Kataloniji v ka- talonskem jeziku. (Zapiski s kongresa) Boris Pahor: Montserrat kot domovina (8) isatelj Boris Pahor nam je v dneh, ko smo priče nena- silnemu in pravičnemu boju Kataloncev za svojo narod- no avtonomijo, ponudil v objavo svoj zapis, ki je izšel leta 1978 v številki 3-4 tržaške revije Zaliv. Pi- satelju smo iskreno hvaležni, pričujoči zapis pa je še en dokaz o tem, kako se je Boris Pahor od nekdaj zavzemal za ohranjevanje narodne slovenske identitete, a prav tako tudi drugih narodnih manjšin. Ured. V palači dels Congressos so od včeraj na delu komisije. Pridružil sem se tisti, ki razpravlja o do- končni obliki Listine o pravicah manjšin. V Chatillonu smo pred dvema letoma že dopolnjevali starejši koncept; takrat je sodelo- val prof. Guy Heraud, zdaj pa je v komisiji dr. T. Veiter. Vendar imam vtis, da se nekateri člani spuščajo v neekonomično raz- predanje misli, navajajo Platona, namesto da bi jasno izoblikovali svoje predloge. Všeč pa mi je trez- na intervencija prof. Texiera o znanstveni potrditvi bistvene vloge materinega jezika pri zdra- vem psihološkem razvoju otroka. Zmeraj bolj se mi zdi, da je Texier zame novo odkritje, čeprav ni prvič v naši sredi; njegova za- mišljena in hkrati pričujoča zbra- nost je na poseben način pri- vlačna in pomirjujoča. Pozdravili smo prihod enega iz- med dotlej odsotnih podpred- P sednikov.Ismet Cheriff Vanly.Kurd je. Pred leti je malo manjkalo, da nam ga ni vzel atentat; a revol- verski streli v glavo na srečo niso bili smrtni, pa tudi drugače niso prizadeli vitalnih organov. Spo- sobnemu predstavniku razčetrte- nega (v resnici razpeterenega) naroda smo poklonili dolg aplavz. Pomenek z Jordijem. Zares namerava odstopi- ti, pri tem upa, da bo Ta- vo Burat začasno sprejel tajniško mesto. Tavo pa ga odklanja, to vem, ker ima doma zadosti dela kot šolnik, občinski sve- tovalec socialistične stranke, urednik, organi- zator itd. Tako smo v škripcih; a čudim se, ka- ko da se Jordi ne potrudi, da bi nam predložil ka- kega namestnika, ki bi ga bil voljan zamenjati. Predlaga pa, da bi dali na glasovanje kandidaturo kritika Joana Triaduja kot novega predsednika. Proti imenovanju okci- tanskega književnika Roberta La- fonta da se je izreklo nemalo Pro- vansalcev, ki vidijo v Lafontu na- sprotnika provansalskega jezi- kovnega pluralizma. Na pripra- vljalni seji novembra v Lyonu pa smo vendar bili za Lafonta; tudi pisal sem mu v tem smislu. Ne vem, ali je stališče provansalskih kulturnikov pravilno, saj je poe- notenje jezika eden izmed prvih pogojev za uveljavitev narodnega osebka. Zadovoljen pa da je, pravi Jordi, zavoljo pogovora z opazovalcem iz Slovenije. V nevezanem razgo- voru z Jožetom Hartmanom da je prišlo do odkrite izmenjave misli, in vse kaže, da bo matica pobliže spremljala delovanje združenja, ki se že dolgo bije za pravice slovenskih ljudi na Ko- roškem in v Italiji. Obenem s to spodbudno vestjo pa mi Jordi posreduje tudi izjavo tržaškega pesnika. “Pravi, da si postal desničar”! “Ni res”, sem se uprl, “tega ni mogel reči”. Jordi me je napadalno pogledal. “Jaz ne lažem”! je odločno pou- daril. In tako imam kongresni pri- boljšek v tem barcelonskem ozračju, ki se iz diktature rešuje v zdrav pluralizem, medtem ko pri nas pesniki, ki naj bi peli o vsta- jenju po fašistični nesvobodi, oz- načujejo za desničarja pisatelja, ki v imenu svobode zagovarja spoštovanje človečanskih pravic tudi s strani tistih, ki se imajo za socialiste! To pa mi potrjuje pra- vilnost ugotovitve, da je zdaj kul- turni človek pri nas dosti manj kot v preteklosti zmožen prerasti politični kurz in konjunkturne premike. Verjetno je bil odklon tuje oblasti lažji kot odklon do- mače; vsekakor pa bi v duhov- nem svetu neka merska enota ne smela biti raztegljiva po želji. 24. julija popoldne Ko smo opoldne odšli, nas je na Španskem trgu preganjala vročina. Zatekel sem se v delav- sko menzo tam v bližini, da sem se zatem čimprej odpeljal v pri- stanišče. Da, kupil sem si vozov- nico za v Genovo. Doma sem bil odločil, da obiščem Valencio, Tarragono, Balearske otoke. Zdaj pa mi je samo do tega, da srečno končamo kongres. Čutim kakor nenavadno nasičenost vsega, kar me raztresa. Verjetno se mi tudi zdaj dogaja to, kar sem že nekaj- krat doživljal: komaj tedaj, ko bom kaj pomembnega doprine- sel v osebni sferi, bom zaslutil pravi okus eksotičnega. V dvorani se je popoldne razvne- la vroča debata zavoljo poročila komisije, ki je obravnavala po- ložaj Kurdov. Narod, ki je razko- san na pet držav - Sirijo, Irak, Turčijo, Iran in SSSR -, je, razen v Sovjetski zvezi, podvržen hudim etnocidnim poskusom, med- narodna javnost pa zelo le- nobno prisluhne protestnim izjavam. Pri tem gre spet za rezko ugotovitev, da ne prizna- va narodne identitete Kurdom prav tisti arabski svet, ki se ta- ko upravičeno zavzema za usodo Palestincev, in tisti Tur- ki, katerim je tako pri srcu turška skupnost na Cipru! Kurdov v Turčiji pa je osem milijonov. No, poročilo komi- sije še navaja, kako Sirci, izgo- varjajoč se na agrarno refor- mo, odseljujejo kurdsko prebi- valstvo s petnajst kilometrske- ga pasu ob turški meji. Ista oblast zapira žene in dekleta, da bi s tem vplivala na bojev- nike, ki se upirajo rodomoru. Jordi odklanja, da bi predsed- stvo poslalo takšen dokument vladam. Odkar se ukvarjamo z intervencijami, smo zmeraj upo- rabili drugačen ton, ker smo skušali doseči dialog z odgovor- nimi forumi v Italiji, Franciji, Španiji, Avstriji itd. Seveda se Ismet Cheriff Vanly po- teguje za odobritev prebranega teksta. Tudi on ne razlikuje med opisom stvarnega stanja v njego- vi nesrečni domovini, česar nihče ne skuša tajiti, in med nuj- nostjo, da dobimo tekst, katerega bomo odposlali kot organizacija, ki se zavzema za ogrožene jezike in kulture! V dvorani je ekstremistična gru- pa prešla v napad, prepričana, da bo doživela uspeh pri poslušal- cih, ki jih je branje o kurdski uso- di pretreslo. A pretreseni smo vsi, zdaj pa ne gre za to. Udaren le- vičar tedaj poskusi zaigrati zad- njo karto: očita Jordiju Costi, da samo on zagovarja svojo tezo in da je njegovo početje diktatorsko. Tedaj spregovorim tudi jaz. Pou- darim, da ni res, da bi bil Costa sam, marveč je res, da marsikdo izmed nas čaka, da prej sprego- vorijo drugi. Tako Costa za časa državljanske vojske kakor jaz, po- vrnjenec iz Dachaua, in kakor nemalo drugih - vemo, kaj je ro- domor, zato nas nihče ne more dolžiti, da nismo na strani Kur- dov. Ko bi imeli svoje glasilo, bi poročilo komisije o Kurdih obja- vili na vidnem mestu, ker pa lah- ko samo interveniramo pri vla- dah, mora pač biti tekst tak, da ga bomo vladam lahko poslali. Zmeraj smo tako ravnali, zato ne bi smelo priti do takšnih očitkov, kakršen je tisti o tajnikovem dik- tatorstvu. Moj pridušeni ton me je zelo mo- til, ker sem vajen bolj zavzetega dialoga; vendar sem opazil, da so moje prizadete besede premakni- le ciklonsko ozračje. Sklenili smo, da predlagalci vnovič pre- gledajo svoje poročilo. Tako smo se z olajšanjem odpra- vili na sprejem v barcelonsko me- stno hišo. / dalje Dan žena v Benečiji V središču pozornosti je bil ženski svet enečani so tudi letos za 8. marec, dan žena, pri- pravili pester in razvejen program. Že v četrtek, 8. mar- ca, je v prostorih Slovenskega kulturnega doma v Špetru po- tekala prireditev v spomin na Bruno Dorbolo', ki je bila med drugim ustanoviteljica in dol- goletna predsednica Zveze beneških žena. Donatella Ruttar, Živa Gruden in Iole Namor so prisotne spomnile na njeno vsestransko bogato delovanje in prizade- vanje za razvoj be- neške rodne zemlje ter za priznanje po- membne vloge, ki so jo v teh krajih nekoč in danes igrale po- gumne beneške žene. Med prireditvijo so občinstvu predstavile knjigo Tala je naša zemlja an mi smo nje sinuovi, v kateri so zbrane poezije, članki, novele, raz- mišljanja in gledališka besedi- la, ki jih je napisala Bruna Dor- bolo'. Knjigo je po avtoričini smrti lani izdalo Kulturno društvo Ivan Trinko. Glavna akterka Bruninega pestrega in razvejenega literarnega opusa je vedno in vsekakor beneška žena, ki kljub nenaklonjene- mu vsakdanu ter majhnim in velikim zaprekam nikoli ne iz- gubi radoživosti, vztrajnosti in poguma. V nedeljo, 11. marca, je, tako B kot že nekaj let zapored, Be-neško gledališče predstavilonovo komedijo o temi ženske- ga vsakdana. Občinstvo je do zadnjega sedeža napolnilo večnamensko dvorano v Špe- tru, komedija Ojceta ne bo (Ohceti ne bo), pa je požela številne aplavze, smeh in nav- dušenje. Še enkrat so bile odrske protagonistke ženske s svojimi problemi, dvomi, san- jami in seveda jezo na moški svet. Zgodbo o ženski, ki od- krito odkloni poroko in zbeži pred njo, da bi ubranila svojo svobodo, so odlično odigrale Anita in Graziella Tomasetig, Anna Iussa, Carla Loszach, Lju- ba Crainich in Breda Berginc, ki so s svojim spontanim hu- morjev in zares doživetim na- stopom odlično izpeljale krstno uprizoritev predstave. Za režijo je poskrbela mlada Ja- smin Kovic, ki tokrat prvič so- deluje z Beneškim gleda- liščem. Tako izpovedim Brune Dorbolo' kot junakinjam igre Ojceta ne bo sta skupna neu- klonljiv ženski humor in trdoživost, s katerima si neu- klonljive junakinje pomagajo pri premagovanju težkega žen- skega vsakdana. Naj povemo še, da je bila mi- nuli konec tedna v Dugah, in sicer na turistični kmetiji La casa delle Rondini, tudi letna seja Kulturnega društva Rečan Aldo Klodič. Po odobritvi pro- računa in predračuna za pri- hodnje leto so si člani lahko ogledali in spoznali novo društveno spletno stran, ki za- objema pravzaprav celotno zgodovino in delovanje društva. Sledili sta večerja in zabava ob petju in glasbi. Suzi Pertot Foto Walter Bastiani Foto dd S 3. strani “Brez Slovenca ...”