606
G
eo
de
ts
ki
 v
es
tn
ik
 4
8/
20
04
 –
 4
IZIZIZIZ IZ
O
B
R
A
Ž
E
V
O
B
R
A
Ž
E
V
O
B
R
A
Ž
E
V
O
B
R
A
Ž
E
V
O
B
R
A
Ž
E
V
A
N
JE
 I
N
 Š
O
L
S
A
N
JE
 I
N
 Š
O
L
S
A
N
JE
 I
N
 Š
O
L
S
A
N
JE
 I
N
 Š
O
L
S
A
N
JE
 I
N
 Š
O
L
S
TTTT T
VVVV V
OOOO O
POSTAVITEV ORIENTACIJSKE PLOŠČE Z VETROVNICO
NA ČRNI PRSTI
Sonja Bogatin, Albin Mencin, Dušan Kogoj
Črna prst je 1884 m visoki vrh na vzhodnem robu južnih Bohinjskih gora. Gora je znana kot
pravi alpski botanični vrt. Razgled z vrha Črne prsti je v jasnem vremenu čudovit in sega na večji
del Julijskih Alp, Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp ter do Snežnika, Istre, morja Tržaškega
zaliva in daleč v Padsko nižino.
19. septembra 2004 je bila na Črni prsti postavljena orientacijska plošča z vetrovnico (slika 1,
2). Delo je plod sodelovanja Planinskega društva Podbrdo in članov Katedre za geodezijo UL
FGG. Plošča je bila postavljena na pobudo Planinskega društva Podbrdo, ki skrbi za kočo tik
pod vrhom precej obiskane gore. Člani Katedre za geodezijo so pri postavitvi in izdelavi plošče
uporabili geodetske meritve in postopke. Posebnost plošče je vetrovnica.
Sliki 1–2:  Vetrovnico je moč občudovati tudi v megli, a orientacija takrat ni mogoča.
Zajem podatkov
Za določitev smeri proti vidnim vrhovom na obzorju so bile na samem stojišču plošče predhodno
izvedene meritve horizontalnih smeri s klasičnim minutnim teodolitom. Pomembnejše smeri, ki
niso bile vidne, so bile izmerjene s kotomerom s cenitvijo 0,1° iz Pregledne karte Republike
stevilka 4_04.pmd 13.12.2004, 21:40606
607
G
eo
de
ts
ki
 v
es
tn
ik
 4
8/
20
04
 –
 4
IZIZIZIZ IZ
O
B
R
A
Ž
E
V
O
B
R
A
Ž
E
V
O
B
R
A
Ž
E
V
O
B
R
A
Ž
E
V
O
B
R
A
Ž
E
V
A
N
JE
 I
N
 Š
O
L
S
A
N
JE
 I
N
 Š
O
L
S
A
N
JE
 I
N
 Š
O
L
S
A
N
JE
 I
N
 Š
O
L
S
A
N
JE
 I
N
 Š
O
L
S
TTTT T
VVVV V
OOOO O
Slovenije (M = 1 : 400 000, 5. izdaja – 1995) v Gauss-Krügerjevi projekciji. Iz karte so bile
pridobljene tudi dolžine, s cenitvijo na 0,1 mm.
Izris vetrovnice
Vetrovnica je bila izrisana s programom AutoCAD 2004 v merilu 1 : 1. Efektivna risalna površina
je krog premera 30 cm. Da bi prostor, namenjen karti, kar najbolje izkoristili, smo se odločili, da
izmerjene dolžine pomnožimo s faktorjem 1,5 in 10 km v naravi predstavimo s 3,75 cm na karti.
Merilo vetrovnice je torej M = 1 : 266 667, kar pomeni, da 1 cm na karti predstavlja 2,666 km v
naravi. Za lažjo predstavo je dodano grafično merilo z 10 km skalo, s katerim so prikazane
oddaljenosti do približno 50 km. Skala se prične na obodu vetrovnice. Od 45 zajetih smeri jih
samo 7 ni prikazanih v merilu. Posamezna smer je izrisana s črto ustrezne dolžine, z debelejšo
piko na koncu za lažje prepoznavanje in z imenom smeri, običajno vrha, z višino črk 0,5 cm, v
treh primerih pa pomembnejšega mesta (Ljubljana, Trst in Videm) z višino črk 0,7 cm.
Slika 3:  Izris vetrovnice v AutoCAD-u kot osnova za graviranje.
Izris horizonta
Zunanji rob, širine 3 cm, je  namenjen izrisu horizonta. Za izris horizonta smo uporabili 9
fotografij, ki so bile s prekrivanjem posnete v radiju 360°. Fotografije smo v AutoCAD-u zložili
eno poleg druge, vektorizirali horizont in ga s prepoznavanjem oblik prekrivali z metodo
najboljšega vklopa. Vektorsko sliko smo prilagodili dolžini 182,2 cm oziroma obsegu kroga z
radijem 29 cm. Z vertikalnimi popačenji smo se prilagodili odmerjenemu prostoru.
stevilka 4_04.pmd 13.12.2004, 21:40607
608
G
eo
de
ts
ki
 v
es
tn
ik
 4
8/
20
04
 –
 4
IZIZIZIZ IZ
O
B
R
A
Ž
E
V
O
B
R
A
Ž
E
V
O
B
R
A
Ž
E
V
O
B
R
A
Ž
E
V
O
B
R
A
Ž
E
V
A
N
JE
 I
N
 Š
O
L
S
A
N
JE
 I
N
 Š
O
L
S
A
N
JE
 I
N
 Š
O
L
S
A
N
JE
 I
N
 Š
O
L
S
A
N
JE
 I
N
 Š
O
L
S
TTTT T
VVVV V
OOOO O
Slika 4:  Izris horizonta na osnovi digitalnih posnetkov.
Slika 5:  Horizont v radiju 3600.
Da pa bi to linearno sliko lahko ukrivili, smo krog in sliko razdelili na 200 odsekov in sliko na
radiju 29 cm rotirali po obodu, jo ročno prerisovali in prilagajali.
Slika 6:  Ukrivljanje slike.
Sliko smo orientirali s pomočjo Pregledne karte in izmerjenih horizontalnih smeri. Sever smo
določili z enako natančnostjo kot smeri, ki niso bile direktno opazovane z vrha Črne prsti,
ampak grafično določene iz karte. V sredini vetrovnice, v krogu z radijem 7,5 cm, je izrisana
dvanajsterokraka zvezda z oznakami 4 glavnih in 4 vmesnih strani neba, z začetnicami v angleškem
jeziku.
 
 
 
stevilka 4_04.pmd 13.12.2004, 21:40608
609
G
eo
de
ts
ki
 v
es
tn
ik
 4
8/
20
04
 –
 4
IZIZIZIZ IZ
O
B
R
A
Ž
E
V
O
B
R
A
Ž
E
V
O
B
R
A
Ž
E
V
O
B
R
A
Ž
E
V
O
B
R
A
Ž
E
V
A
N
JE
 I
N
 Š
O
L
S
A
N
JE
 I
N
 Š
O
L
S
A
N
JE
 I
N
 Š
O
L
S
A
N
JE
 I
N
 Š
O
L
S
A
N
JE
 I
N
 Š
O
L
S
TTTT T
VVVV V
OOOO O
Vtisi
Ob sami postavitvi plošče je bilo s strani planincev precej zanimanja o delu, potrebnem za
postavitev orientacijske plošča in izdelavo vetrovnice. Večina “navadnih smrtnikov” si geodezijo
in njeno delo namreč predstavlja le kot ugotavljanje in izmero parcelnih meja. Z geodetskim
pristopom k rešitvi na videz enostavne naloge smo člani Katedre za geodezijo FGG ponovno
prikazali uporabnost geodezije in jo približali ljudem tudi z drugega vidika.
Slika 7:  Neodvisna kontrola pravilne orientacije plošče.   Slika 8:  Posnetek za bodoče rodove.
Slika 9:  Postavljanje plošče je bil pravi družabni dogodek.
Fotografije (slike 1–2, 7, 8 in 9): Dušan Kogoj
asist. Sonja Bogatin, univ. dipl. inž. geod.
Albin Mencin
izr. prof. dr. Dušan Kogoj
FGG - Oddelek za geodezijo, Jamova 2, SI-1000 Ljubljana
stevilka 4_04.pmd 13.12.2004, 21:40609