št. 48 PTUJ, DNE 22. DECEMBRA1961 CENA 20 DIN Letnik XiV »Tednik« izhaja pod tem skrajšanim ime- nom od 24. nov. 1961 dalje na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj in Ormož Izdaja >Tednik« zavod s samostojnim finansiranjem Odgovorni urednik: Anton Bauman Uredništvo in uprava Ptuj, Lackova 8 Telefon 156, čekovni račun pri Narodni banki Ptuj št. 604-19-5-206 Rokopisov ne vračamo Tiska Mariborska tiskarna Maribor Celotna naročnina za tuzemstvo 1000 din, za inozemstvo 1500 din Generalna skupščina OZN je ustavila svoje delo in ga bo nada- ljevala po 15. januarju. V teh »počitnicah« se bo svetovna jav- nost lahko ukvarjala z drugimi, za razvoj mednarodnih odnosov zelo pomembnimi dogodki. Lahko pa že sedaj trdimo, da Novo leto spričo trenutnega stanja ne bo prineslo kdo ve kakšnih prese- nečenj. Goa osvobojena Med najpomembnejše dogodke tega tedna štejemo vsekakor od- ločitev Indije, da z vojsko zasede portugalske kolonije Goo, Diu in Damao na indijskem nacionalnem ozemlju. Doslej je namreč indij- ska vlada postavljala v ospredje miroljubno rešitev spora. t. j. po- gajanja s portugalsko vlado. Toda v Lizboni so ostali gluhih ušes na vsa priporočila iz New Delhija. Kadar koli so Indijci po- stavili sam problem v ospredje, so okrepili nasilje v teh majhnih kolonialnih otočkih (vsi skupaj merijo 4.220 kv. km). Znotraj teh kolonij se je okrepilo protikoloni- alno gibanje, v sami Indiji pa so nastali posebni odbori za osvobo- ditev Goe. Ni dvoma, da je portugalska vlada s svojim molkom in nasi- ljem dala dovolj močan povod, da se Indija odloči za priključitev z vojsko. Portugalske teze, češ da ne gre za kolonije, temveč za »se- stavne dele Portugalske«, so v teh dneh smešne, ko je vendar vsa- komur jasno, da je Goa z ostali- ma dvema enklavama indijsko ozemlje, ki so ga Portugalci na- silno prisvojili v času kolonialnih osvajanj. Te naravne dokaze so navajali tudi te dni predstavniki Azije in Afrike v razpravi pred VS. kjer se je Portugalska pri- tožila. Spet pogajanju Medtem ko primer Goe ne bo dvignil kdo ve kako velikega pra- hu, pa se položaj v Kongu še ni razplel tako, da bi lahko videli srečen zaključek dolge, predolge krize. Na prizadevanja britan.ske in belgijske vlade (ki sta pod vpli- om določenih finančnih kro- gov zainteresiranih v Kafangi) jo prišlo do sestanka predsednika osrednje kongoškp vlade Adule s katanškim separatistom Combe- jem. Odkar so čete OZN na za- htevo začasnega glavnega tajnika U Tanta prijele za orožje m obr- zdale Combejevo žandarmerijo, je položaj tega samozvanca zelo kritičen. Kaže. da skušata ome- njeni vladi (posreduje tudi ame- riški veleposlanik) rešiti njegovo potapljajočo se ladjo. Človek se nehote vprašuje, čemu je spet po- trebno božanje z rokavico, ko bi lahko separatizem in tuje vmeša- vanje rešili z dokončnim udar- cem. Ali se ne bodo tragični do- godki pnno\-ili. Obračun v AOS Napredne francoske organizaci- je, sindikati in demokratična jav- nost so v torek razglasile naci- onalni dan boja proti tajni voja- ški organizaciji, ki terorizira francosko javno življenje s pla- stičnimi minami, grozilnimi pismi in zahtevami po »prostovoljnih prispevkih«. Tudi obrambni mini- ster Messmer ji je napovedal od- ločen obračun, saj predstavlja — zaradi dosedanje vladne negibč- nosti — pravo državo v državi. Na drugi strani gre za gibanje, ki tako odločno postavlja tezo o »francoskem Alžiru« in torej na- sprotuje de Gaullovimzamislim o pravici alžirskega naroda do sa- moodločbe. In prav delovanje podtalne ar- made je povsem onemogočilo al- žirsko-francoska pogajanja, sled- njič pa pričelo celo ogrožati same oblasti v Franciji. Seveda mora biti boj proti tej nevarnosti te- meljit in organiziran. Znano ie. da podpirajo podzemno armado, oziroma da so njpni <^1ani ncledne osebnosti francoskega političnega in i'nravnega živlipnja, pa tudi dol f^i<:tn!i'<-opq kadra. Pariško zasedanje Zasedanje ministrskega sveta Atlantskega pakta 15.. 16. in 17. decembra ni prineslo kdo ve kakš- nih novosti. Nekam sramežljivo so v uradnem sporočilu sporočili, da je treba pripraviti po diplo- matski poti vso potrebno za se- stanek s SZ. To naj bi pomenilo, da se je francoski predstavnik strijal z nečim, kar poprej de GauHu ni bilo všeč. Seveda se to diplomatsko pripravljanje lahko zavleče v nedogled. Na to najbrž računajo tisti, ki so zaradi ne- kakšne dozdP\'ne harmonije v tak način privodili. Na drugi strani se bo NATO tudi naprej oboro- ževal in izpopolnjeval. Najslavnejša doba naše zgodo- vine, je doba narodnoosvobodil- ne borbe od leta 1941 do 1945. Težko bi si razložili razvoj na- šega boja v drugi svetovni vojni, če ne bi poznali razvoja in de- lovanja naprednih sil v dobi sta- re Jugoslavije. Oktobrska revolucija je nale- tela na odmev tudi v delavskem gibanju jugoslovanskih narodov. Med najnaprednejše gibanje v stari Jugoslaviji prištevamo delo KPJ. ki se je borila proti buržo- aziji in kapitalističnemu redu. Zgodovina delavskega gibanja v Jugoslaviji odkriva veliko delo in trpljenje najnaprednejših bor- cev za pravice delavskega raz- reda, ki so vsa leta po prvi sve- tovni vojni pripravljali odloči- len boj proti zatiralcem in faši- stičnim osvajalcem. Naše sodelo- vanje v španski državljanski voj- ni je bila šola za velike dogodke, ki so sledili Pred dvajsetimi leti se je naša domovina znašla pred najtežjo preizkušnjo, ko je postala plen fašističnih osvajalcev. KPJ se je takoj odločila. Napovedala je ne- izprosen boj najhujiemu sovraž- niku delavskega razreda in svo- bode sploh. KPJ je že pred vojno izdala navodilo, naj se komunisti in skojevci uče uporabljati orožje in osvajajo vojaške znanosti. Par- tija si je prizadevala združiti vse napredne, demokratične sile in je razkrinkavala petokolonaške režime, ki so vse bolj razjedali kraljevske jugoslovanske oblasti, kar je doseglo vrhunec 2."). marca 1941 s pristopom k fašističnim si- lam. Ob tem očitnem izdajstvu se je pokazalo, kdo je za in kdo je proti ljudstvu. To je pokazal 27. marec, ko je napredno in ro- doljubno ljudstvo, vzpodbujeno po članih Partije, nastopilo proti paktu. Vojna je bila tedaj pred durmi. Komunisti so bili tisti, ki so dali svoje sile na razpolago obrambi domovine, ki so jo te- danji oblastniki tako sramotno izdali. Naše ljudstvo je stalo pred naj- težjo nalogo v zgodovini. Slo je za vse. za uničenje ali obstoj na- ših narodov. Takoj po kapitula- ciji in okupaciji Jugoslavije je bila že 27. aprila 1941 ustanov- ljena Osvobodilna fronta. To se ie zgodilo prav v tistih brezupnih dneh. ko je fašistični mrak za- temnil že vso Evropo. Sredi te poteptane F-vrope se je naše ljud- stvo začelo upirati ne le za svo- jo. tpm\pč tudi za svobodo w^o- ga s\'obodoljubnpga človeštva Ko je okupator mislil, da je zani \-nine v Jugoslaviji konec, so jo naše ljudstvo dvignilo v boj za enakopravnost, v boi za novo življenje, v boj za ljudsko oblast. Na dan vdora Nemcev v Za- greb, 12. aprila 1941, je bil na seji CK KPJ ustanovljen vojni komite s Titom na čelu, ki je pozval: »Ne klonite, tesneje str- nite svoje vrste in z dvignjeno glavo prenašajte tudi najtežje udarce. Komunisti in ves delav- ski razred Jugoslavije bodo vztrajali do končne zmage v pr- vih vrstah boja proti osvajalcem. Vaš duh naj ne kolne niti tedaj, če bi v tem boju začasno tudi podlegli, kajti iz krvavega im- perialističnega pokola se bo rodil nov svet. Za vse čase bodo izko- reninjeni vzroki imperialističnih vojn in nacionalnega zasužnjeva- nja. Na temelju resnične neod- visnosti vseh narodov Jugoslavije bo ustvarjena svobodna bratska ^ skupnost.« : Ko je Hitler 22. junija 1941 na- padel Sovjetsko Zvezo, se je vod- stvo slovenske kot jugoslovanske^ partije sestalo že nekaj ur za tem. CK KPJ je tedaj izdal oglas: »Proletarci vseh pokrajin Jugo-^ slavi je, na svoja mesta, v prve bojne vrste! Krepko strnite svo-i je vrste okrog avantgarde Komu-: nistične partije Jugoslavije . . .' Prišel je tisti najhujši čas, ki smo] ga v našem boju predvidevali.) Komunisti Jugoslavije! Niti tre-j nutek ne okle\ajte. temveč se: pripravite na težki boj! Postavi-; te se na čelo delavskih in nacio-' nalno zatiranih množic ter jih popeljite v boj proti fašističnim tlačiteljem naših narodov! Na-| prej v poslednji in odločilni boj: za svobodo in srečo človeštva!« Na ta dan. 22. junija 1041. dobil Slovenija svoje povelj.=t\-o parti-j zanskih čet. • Najboljši slovenski sinovi od-' hajajo v ilegalo, okupator pa za-¡ tira, preseljuje in potujčuje. Or-i ganizatorji vstaje se razlijejo po vsej državi, naglo nastajajo prve, partizanske skupine in čete, sicer, majhne, neizkušeno in slabo ob-^ orožone, toda nekaj novega sej kropi iz dneva v dan. nekaj, iz: česar nastaja naša bodoča narod-^ noosvobodilna vojska. nastajaj udarna pest revolucije, brez ka-l tere si ne bi bilo mogoče zami-j sliti osvobodilnega gibanja. To jej bil začetek nastajanja naše ob-; orožene sile. ko so fašistične di-\ vizije bile na višku svoje moči. Od oboroženih priprav jo pri-j šlo do oboroženih spopado\-. Ce-j trtega julija 1941 se je sredi oku-i piranoga Beograda sestal razšir- jen plenum Politbiroja CK KPJ,; ki ga je vodil Josip Broz-Tito. i Sklenili so. naj partizani osnujejo odrede, ki naj takoj začno z ob-i orožono vstajo in sabotažami. j Od tu je bil poslan poziv vsem ' jugoslovanskim narodom, naj se ! dvignejo v boj proti okupatorju, j Zaradi tega ta dan slavimo kot DAN BORCA, kar zaradi filobokej zgodovinske pomembnosti tudi zasluži. Od tega dne se je vstaja naglo širila. Mesec julij postane mesec začetka boja po vsej Jugoslaviji: 7. julija poči prvi strel upora v Srbiji. 13. julija se dvigne v napad skoraj vsa Crna gora. 22. julija odjeknejo prvi upor- niški streli slovenskih partiza- nov pod Smarno goro. Hrvatska. Bosna in Hercego- vina začnejo svoj boj 27. ju- lija. Makedonija zaradi posebnih okoliščin začne vstajo 11. okto- bra. Tako se je začelo. V naših po- krajinah se je vstaja razvijala in .širila različno, čeprav so bile priprave vodene iz enega sre- dišča in ob istem času. Tudi slovenska uporna pest je uda- rila. Udarila je rašiška četa, udarili so štajerski, notranjski partizani in partizani v okolici Ljubljane. Okupator reagira, duši, terorizira, a zadušiti ne more. Pripravil je sedem ofenziv. S temi ofenzivami je mislil streti udarno moč naše vojske, ki mu je bila največji trn v peti. Jeseni 1941 so Nemci s svo- jimi pomočniki izvršili prvo ve- liko ofenzivo na osvobojeno ozemlje Srbije. V teh bojih se je pokazalo, da osvobodilno gibanje ne bo mo- glo ostati samo pri četah in od- redih, temveč da je treba po- iskati višjo, primernejšo obliko vojaških enot. ki bodo šle v boj tja. kamor jim bo velevalo ljudstvo. Tako je pod Titovo iz- ku.šeno roko nastala JLA 22 de- cembra 1941 v kraju Rudo v Sandžaku prva proleterska bri- gada. Od tega dne naglo rastejo brigade. Moderna revolucionar- na vojska se i e vedno oskrbuje le pri sovražniku, vse od orožja pa do razne druge vojaške opreme. In čim več je imela ta vojska bojev in spopadov, moč- nejša je postajala, kajti ti bo- ji so bili edinstvena voja.ška šola. Toda vojska ni bila prepušče- na sami sebi. V njej v prvi vr- sti delujejo člani Partije, k; vse od prvega odreda pa do danes vzgajajo našo armado ta- ko, da ni postala samo vojaška sila, temveč tudi politična or- ganizacija, ki je znala, za kaj se bori in umira. Odtod tudi velika pripravljenost na žrtve, odtod tudi sila. ko so ljudje umirali zato. da bi drugi živeli. Okupator ni odnehal. V za- četku leta 1942 pripravi za naše enote drugo, za tem tretjo ofen- zivo, ki so jo slovenski partiza- ni občutili poleti 1942 v roški ofenzivi, v hajkah na Gorenj- skem in na Štajerskem ter v terorju v sami Ljubljani, v sre- dišču naše revolucije. Ves na- rod, vsi pošteni državljani po- stajajo borci. To ni zarota pe- ščice, to je množično, resno gi- banje. Iz sovražnih ofenziv zra- šča ljudska vojska še močnej.ša in številnej.ša. V Sloveniji do- bimo tedaj prve brigade: Tom- šičevo. Gubčevo. Sercerjevn in Cankarjevo. Konec leta 1942 imamo že veliko svobodno ozemlje v Bosanski krajini, v Liki in Kordunu, ki se veže s partizanskim ozemljem Slove- nije Dani so bili pogoji za po- litično afirmacijo, ki dobiva iz- raz v prvem zasedaniu AVNOJ v Bihaču novembra 1942 Po vsej Jugoslaviji, tako na osvo- bojenem ozemlju, kot tudi v okupiranih predelih, nastajajo narodnoosvobodilni odbori kot nosilci ljudske oblasti. Naša udarna pest, naša NOV, ki je tedaj dobila prve divizije, je štela takrat cca 150.000 parti- zanov-prostovoljcev. ki so bili pripravljeni na vse. Tedaj so naše sile vezale okoli 800.000 sovražnikov, ki niso mogli so- delovati na drugih frontah. Pri tem ni odveč pripomniti, da so t daj fa.šistične sile še vedno napredovale v Rusiji in na afri- ški fronti. Kmalu zatem fašistične vojske doživijo Stalingrad in poraz v Severni Afriki. Fašistični voz začne drčati navzdol. Sovražnik začne proti glavnini naše voj- ske znano IV. in takoj zatem V. ofenzivo. Poleg nemških, ita- lijanskih, bolgarskih in madžar- skih divizij in polkov so pri tem sodelovali tudi domači iz- dajalci. Slo je za obstoj glav- nine, jedra naše NOV in vrhov- nega štaba. Zopet je prišla do izraza Titova genialnost, ko se je pokazal kot velik vojskovod- ja in državnik. Ljudska neunič- Ijivost je bila znova potrjena. Kljub 4000 ranjencev in bolnih od tifusa, kljub 100.000 ljudi, ki so se umikali .skozi Bosno in Crno goro. kljub hudim bojem in probojem, tankom in letal- stvu, kljub silni premoči so- vražnika, je tudi ta ofenziva propadla Nove in nove divizije, korpu- si in odredi se po preslanih bo- jih naglo krepijo. Resnica o našem junaškem in pravičnem boju gre v svet in zahodni za- vezniki pošiljajo leta 1943 v naš vrhovni štab svoje prve predstavnike. Na jesen 1943 le- ta propade fašistična Italija. Naša vojska razoroži 11 divizij. NOV naglo raste. Kmalu smo imeli 9 korpusov z okoli 300.000 borci. Zlasti v Dalmaciji in Sloveniji se je povečalo osvo- bojeno ozemlje. Dvigne se vsa Primorska. V Kočevju je prve dni oktobra 1943 zasedal zbor odposlancev slovenskega naroda. Tako smo .Slovenci dobili svoj prvi par- lament. Odslej je slovenska ljudska oblast rasla hitreje. V Jajcu pride 29. novembra do znamenitega drugega zasedanja AVNOJ, to je rojstva nove de- mokratične federativne Jugosla- vije. Kot rezultat velikih uspehov slovenske partizanske vojske je bilo 19. in 20. februarja 1944 (Nadnlicnanif rn 2 ^trnnji Kušiler ».Split« mrd vožnjo s postroirnn posadko ob vadbi moriiarskcBa pnzO, \a Rezervni oficirji in podofi- ciru za 20 letnico JLA 20. obletnico ustanovitve JLA so rezervni oficirji in podoficirji z območja ObLO Ptuj proslavili zelo slavnostno. Proslava je bila 16. decembra ob 17. uri v veliki dvorani restav- racije v Kidričevem, ko so re- zervni oficirji in pKxioficirji iz Kidričevega in okolice v tesnem sodel" vanju z vsemi ostalimi mno- žičnimi organizacijami in društvi proslavili ta zgodovinski dogodek, ki se ga je udeležilo nad 1000 državljanov. 17. decembra ob 9. uri je bilo strelsko tekmovanje z maloxali- brsko puško. Sodelovale so naj- boljše eKipe in posamezniki mest- ne in krajevnih organizacij ZROP ter aktivni oficirji in podoficirji ptujske garnizije. Čeprav je bilo tekmovanje pod zelo težkimi po- goji, pri temperaturi 18 stopinj pod ničlo, so bili doseženi prav dobri uspehi, ki pričajo o izredni spretnosti aktivnih in rezervnih oficirjev in podoficirjev. KIDRIČEVO ZMAGALO Pričakovano so prvo mesto za- sedli rezervni oficirji in podofi- c.rji ZROP Kidričevo s 384 krogi. Sledila je ekipa iz Ptuja s 379 krogov; ekipa ZROP Markovci s 333 krogov, JLA z 262 krogov, ZROP Maj.šperk z 262 krogov, Gorišnica z 248 krogov. Dester- nika. Vidma itd. Izredno mojstr- stvo so pokazali aktivni oficirji JLA. ki so takrat prvič streljali z malokalibrskimi puškami. Najboljši posamezniki so bili: Kramberger Konrad in Korpar Franc, oba ;z ZROP Kidričevo, Pal .'anko in Skok Štefan iz ZROP Ptuj. Črešnik Anton iz ZROP Mar- kovci, Praprotnik Rranko iz ZROP M^jšperk. Donaj Franc iz ZROP Gorišnica itd. Prehodni poka! za 20. obletnico ustanovitve JLA je osvojila naj- močnejša ekipa ZROP iz Kidri- čevega, in prvoplasiranih aktiv- nih in rezervnih oficirjev in pod- oficirjev pa je bilo nagrajenih z 'ppimi knjigami in praktičnimi darili. V ponedeljek, 18. decembra, je bilo v kino dvorani v Ptuju slav- nostno zborovanje rezervnih ofi- cirjev in podoficirjev osnovne organizacije ZROP Ptuj. Referat 0 20-letnici ustanovitve Jt-A, raz- voju in uspehih JLA na vseh pod- ročjih njene dejavnosti, je p>odal predsednik občinskega odbora ZROP Ptuj tovariš Rojic Jože. Na proslavi so bile precitane narodbe državnega sekretarja za narodno obrambo in Vrhovnega koman- danta oboroženih sil FLRJ tova- riša Tita, s katerimi je 40 rezerv- nih oficirjev in podoficirjev na- predovalo v višji čin. V sredo, 20. decembra, ob 12. uri je Okrajni odbor ZROP Ma- ribor priredil slavnostno sejo. OBISK NA MEJI V četrtek, 21. decembra, je eki- pa rezervnih oficirjev in podofi- cirjev ZROP Ptuj. obiskala in ob- darila cuwarje naših severnih me_ ja — naše graničarje na obmej- nih karavlah v Šentilju v Sloven- skih goricah in jim ob tej prilož- nosti čestitala 20. obletnico usta- novitve 3LA. Istega dne je bila ob 17. uri slavnostna akademija v Markov- cih. s posebno pestrim sporedom in s sodelovanjem godbe na pi- hala, katere se je udeležilo ve- liko število Markovčanov m oko- ličanov, predvsem pa rezervnih 1 oficirjev in podoficirjev ter nji- hovih družin. Istega dne so bile svečane pro- slave dneva JL.A: v Majšperlcu, kjer se je v Domu -Svobode« zbralo članstvo zd-uženja rezerv- nih oficirjev in podoficirjev, nji- hovih družin ter veliko število državljanov iz Majšperka in oko- lice. Proslave so bile po vseh osnovnih organizacijah ZROP: v Gorišnici. Desterniku, Podlehniku, Vidmu-Jurovcih. Juršincih itd., kjer so rezervni oficirji in pod- oficirji. skupaj z borci in inva- lidi ter ostalimi državljani imno- zantno manifestirali svojo veliko privrženast JLA in pridobitvam naše narodnoosvobodilne borbe ob 20. obletnici ustanovitve JLA. 2 TEDNIK PTL^J. DNE 22. DECEMBRA 1961 (Nadaljevanje s I strani) Dvajset l«t JLA prvo zasedanje slovenskega na- rodnoosvobodilnega sveta (SNOS), prve slovenske ljudske skupščine. Boji so se zaostrili. Sovražnik je hotel slovensko partizansko vojsko na vsak na- čin uničiti. Na Dolenjskem so divjali hudi boji za cesto proti Novemu mestu in Kočevju. Na Primorskem so Nemci s pogost- nimi ofenzivami skušali streti enote devetega korpusa, ki so neprestano rušile sovražnikove prometne zveze, ki so bile živ- ljenjsko važne za bojišča v Ita- liji. Na Štajerskem so enote četerte operativne cone, okrep- ljene s XIV. divizijo, osvobodile zgornjo Savinjsko dolino in več drugih predelov. Zaradi zava- rovanja hrbta pred prodirajo- čo Rdečo armado in zaradi umika z Balkana, Nemci upri- zarjajo silne ofenzive, ki tra- jajo vse do spomladi 1945. leta. Vse te ofenzive niso mogle streti partizanske vojske. V sil- nih naletih naše enote osvoba- jajo mesto za mestom, dokler 15. maja na Koroškem ta boj kot poslednji v zadnji vojni ni bil zmagovito zaključen. Tako so bile naše operacije vedno bolj sestavni del opera- cij zaveznikov. Naše enote so v tem času vezale nase 39 so- vražnikovih divizij, kar je ob- čutno olajšalo operacije zavez- nikov. Naša vojska je uničila 447.000 sovražnikovih vojakov, 559.000 pa je bilo ujetih. Zaplenila in uničila je 4630 sovražnikovih topov, 45.000 lahkih in težkih strojnic, okoli 600.000 pušk. več kot 20.000 motornih vozil, čez 7000 minometalcev, 39 letal, 928 tankov in še mnogo druge- ga. R. J. GOSPODINJSKO POMOČNI- CO, lahko tudi začetnico, sprejmem takoj. Plača dobra, hrana in stanovanje. Berlič Andrej. Ljubljana. Zapužka cesta 6. NAJDENA je ročna ura. Vpra- šajte na Sp. Hajdini 12 pri Kanclerju. KT.AVIRSKO HARMONIKO 32- basno, ugodno prodam. Na- slov v upravi. PRODAM majhno posestvo na Bregu, 10 minut od mesta Ptuja. Takoj vseljivo z inven- tarjem. Prodam tudi majhno posestvo v Zg. I^skovcu 12 z vsemi kulturami. 10 minut od centra Leskovec. Vindiš, Rogaška 10. Ptuj. 6,5 ha POSESTVA, z gospodar- skim poslopjem, krasna lega, zaradi starosti prodam. Po- sestvo je zaokroženo in tik ob glavni cesti. Garbajs Franc, Vosek 13, pošta Pesnica. SOBNO KREDENCO, razteglji- vo mizo. H tapeciranih stolov, predalnik, kozarce in drugo drobnarijo prodam. Naslov v upravi. STANOVANJSKO IN GOSPO- DARSKO POSLOPJE S 3ha zemlje, blizu Ptuja prodam. Vprašajte Krčevina 10. GRADBENO PARCELO, trav- nik in vrt na Bregu prodam. Stanič Matilda, Breg 2, Ptuj. OB ŽELEZNIŠKI postaji na Rogozniški cesti prodam 48 arov zemlje. Pleskar Lacko- va .5. DOBRO OHRANJEN ŠTEDIL- NIK TOBL prodam. Vpra- šajte v gostilni Videm pri Ptuju Značilnosti novega zaliona o graditvi invpsticüsliili I VIKTOR MAKOVEC: 16. decembra t. 1. je začel ve- ljati Temeljni zakon o gradit v investicijskih objektov iUradn I list FLRJ, št. 45 61), ki ga Ц I sprejela Zvezna ljudska skupi I šoina na svojem zasedanju 3. no< vembra 1.1. Z njim se na noV| način regulira graditev investii cijskih objektov v celoti. Načela gospodarskega in družbenega si- stema, ki daje gospodarskim in družbenim organizacijam samo- stojnost v gospodarjenju in de- litvi dohodka, so sprovedena tu- di v določbah novega zakona. MATERIJA, KI JO ZAKON REGULIRA Predmet reguliranja so vsa de- la pri graditvi investicijskih ob- jektov. Pod graditvijo investicij- skih objektov so mišljena tudi vsa rekonstrukcijska dela. Zara- di tega se določbe tega /.akona nanašajo na vsa pripravljalna in raziskovalna dela, na projek- tiranje, gradbene objekte in de- la, naprave, montažo opreme, pa tudi na hidrot^hnične meliora- cije. Toda čeprav je ta zakon na tako široki osnovi zajel gradi- tev investicijskih objektov, je ni do kraja reguliral. Zakon je predvsem temeljni. To pomeni da je s tem zakonom reguliran najvažnejši del graditve investi- cijskih objektov in to tisM del, ki mora biti reguliran na "noten način v vsej državi. Vse, kar з tem zakonom ni regulirano, bo regulirano z republiškimi zako- ni, s katerimi se dopolnjuje ta zvezni temeljni zakon. Žara«;; tega so s samim zakonom dana republikam široka pooblastila. TEMELJNI ZAKON SE NE NANAŠA NA OBJEKTE DRUŽBENEGA STANDARDA Temeljni zakon se ne nanaša na graditev objektov družbene- ga standarda, komunalnih oo- jektov državljanov in civilnih pravnih oseb. Med objekte druž- benega standarda spada celotna stanovanjska gradnja skupaj z objekti za f)otrebe prosvete, kul- ture, zdravstva in podobno, kot 30 šole, bolnišnice itd. Poboji m postopek za graditev teh objek- tov so tako različni na posamez- nih področjih, da se ni mogla a graditev regulirati z enotnim za- konom. Zaradi tega ta zakon do- loča, da bodo za graditev teh ob- jektov veljali predpisi, ki jih izda občinski ljudski odbor, če ni v republiškem zakonu o gra- ditvi investicijskih objektov dru- gače določeno. Ljudske republi- ke smejo izdati predpise o gra- ditvi objektov družbenega stan- darda, upoštevajoč tudi stano- vanjske zgradbe. Z ozirom na to se lahko z republiškirn zakonom delno ali v celoti regulira gradi- tev teh objektov. Toda v kolikor republika s svojimi predpisi ne bo regulirala te materije, bodo lahko občinski ljudski odbor: sprejeli svoje predpise. Dokler pa občinski ljudski od- bor oziroma republika ne bosta izdala tozadevnih predpisov, ve- ljajo za stanovanjske zgradbe m komunalne objekte dosedana predpisi, t. j. uredba o ;*radni; in uredba o gradbenem projek- tiranju. Vkljub navedenemu pa se bo- do uporabljale določbe temelj- nega zakona o izdelavi in spre- jemanju investicijskega progra- ma tudi pri graditvi investicij- skih objektov družbenega stan- darda in komunalnih objektov, dokler ne bodo izdani ustrezni predpisi ljudskih republik ozi- roma ljudskih odborov. INVESTITOR V BODOČE SAMOSTOJNO ODLOČA O INVESTICIJSKI GRADITVI Novi zakon določa, da :'preje- ma investicijski program inve- stitor sam. Naravno izhaja iz te- ga tudi odgovornost investitorja, ker on sam tudi nosi posledice te graditve. S tem se daje pomembna ■vzpodbuda za čimvečjo in mno- žično ustvarjalno aktivnost in za iznajdljivost najboljših, naj- ekonomičnejših in najbolj racio- nalnih rešitev glede tehnčne in tehnološke strani investicijskega objekta. Ukinjena je revizija in odobra- vanje investicijskega programa. Zakon osvobaja investitorje od dosedanjega administrativnega vmešavanja organov uprave. Ta- ko ni več dosedanje administra- tivne revizije investicijskega programa, ki jo je vráila komi- sija za revizijo investicijskih programov, niti odobravanja in- vesticijskega programa in ni potrebno nikakršnega drugega soglasja organov državne upra- ve. S tem prevzema investitor tu- di v polni meri odgovornost za investicije. To pa nadalje zahte-^i va od investitorja tudi poslovno sposobnost, strokovnost in do-i raslost, da bi mogel zadovoljiti^ novi vlogi investitorja. Zakon, določa, da mora investitor pri. odločanju o graditvi investicij-, skega objekta ter pri druiiih de- lih v zvezi z njo gledati ма go- spodarsko in družbeno opraviče- nost in smotrnost investicijske- ga objekta, torej ravnati kot do- ber gospodar. Ce investitor ne finansira gra- ditve investicijskega objekta iz- ključno z lastnimi sredstvi, am- pak sodelujejo pri finansiranju tudi druge organizacije ali ban- ka potom kredita, imajo vsi ti udeleženci pravico, da ocenijo smotrnost in ekonoi.-ičnost in- vesticijske graditve: proporcio- nalno s svojim deležem. Toda tu- di tukaj velja načelo: investicij- ski program sprejme investitor sam. (Dalje prihodnjič) /-eijAv, Ki upianj- iivdloziif usiuj^e pu g.atiuM lovaine močnih krmil ob Zagrebški cesti v Ptuju GASILCI PRIPRAVL.IEN1 NA OBČNE ZBORE Občni zbori gasilskih društev v občini Ptuj za minulo mandat- no c-bdobje bodo od 26. decembra 1961 do 2. februarja 1982 v vseh 58 društvih. Na njih bodo obravnavali o dosedanjih izkušnjah in '.)odočih nalogah dela društev ter izvolili društvene funkcionarje in dele- gate za zbor občinske zveze. Tudi letošnjim občnim zbo- rom bodo dala drijštva svečano obeležje. Ponekod so že prejšnja leta zbor poživili s petjem, re- citacijami in deklamacijami ga- silskega naraščaja. Na mnogih zborih so se spomnili padlih bor- cev in najstarejših članov ter so jim na zboru tudi izkazali čast in priznanje. Zborna mesta bodo okrasili in izobesili zastave. Na zbor bodo povabili predstavnike ljudsko oblasti in množičnih organizacij ter kolektivov in predstavnike občinske ter okrajne, ponekod pa tudi republiške gasilske zveze. RAZPIS Gostinsko podjetje »Halo- ški biser« Ptuj sprejme več VAJENCEV ali VAJENK za gostinsko stroko. Pogoj: s prav dobrim uspe- hom končana osemletka. Ponudbe naj pošljejo kan- didati-nje najpozneje do dne 29 decembra 1961 upravi pod- jetja. RAZPIS JAVNE DRAŽBE Oddelek za finance Občinske- ga ljudskega odbora Ptuj. po 2. točki 86. člena Zakona o pri- stojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52/57) razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo stanovanjskih hiš Splošnega ljudskega premože- nja v sledečih naseljih: 1. Gradišče pri Barbari, štev. 53 za izklicno ceno 46.240 din 2. Gajevci štev. 45, za izklic- no ceno..... 184.000 din 3. Medverce štev. 23, za izklic- no ceno..... 58.760 din 4. Ptuj. Grajska ulica štev. 3 za izklicno ceno . . 379.053 din 5. Ptuj. Prešernova ulica .Uev. 36 za izklicno ceno . 420.810 din 6. Mali Okič štev. 17 za iz- klicno ceno . . . 200.000 din Prednost nakupa imajo voja- ški voini invalidi, borci NOV, žrtve fašističnega terorja, de- lavci in uslužbenci in listi, ki stanujejo v teh hišah. Plačljivi pogoji: Za zgoraj navedene kupce 20 odst. pri podpisu kupne pogod- be, ostalo najkasneje v 10. letih, za vse ostale kupce 50'"o pri podpisu kupne pogodbe, ostalo pa v roku enega leta. Vsi, ki se za nakup hiš zani- majo, naj sporoče svojo nonud- bo Občini Ptuj v zaprtih pi- semskih ovitkih do 30. 12. 1961. Številka: 04/2-33-19/10-61. Datum: 18. 12. 1961. NAČELNIK ODDELKA ZA FINANCE ANTON PURG KOLEDAR GASILSKIH DRUŠTEV Torek, 26. decembra 1961: Občni zbori gasilskih društev Jablane (ob 16. uri). Hajdina (ob 18. uri) in Grajena (ob 19. uri). Nedelja. .31. decembra 19G1: Občna zbora gasilskih društev Šikole (ob 14. uri) in Zagajiči (ob 20. uri). Sobota. 6. januarja 1962: Občni zbori gasilskih društev Desenci (ob 14. uri), Pleterje (ob 15, uri), Sela (ob 15. uri), Bukov- ci (ob 16. uri). Grajena (ob 17. uri), »Delta« Ptuj (ob 17. uri), Moškanjci (ob 17. uri). Ma^šperk (ob 18. uri). Mihovce (ob 18. uri), Spuhlja (ob 18. uri). Zamušani (ob 18. uri). Jurovci (ob 19 uri). Domava (ob 19. uri), Mezgovci (ob 19. uri). Obiskali smo naso Armado Zadnji dnevi decembra se bli/ajo koncu. Prav v tem času se je pred dvajsetimi leti rodila naša armada. Zrasla je iz majh- nih čet in postala močna, veli- ka. Naša armada ni le branitelj in čuvar naše domovine, tem- več gradi skupno z delovnim ljudstvom novo domovino in socializem. Ko se je naša do- movina znašla v ruševinah, ka- tere so ji prizadejala vojna razdejanja, je bila armada tista, ki je priskočila ljudstvu na po- moč. Le tako so se lahko ruše- vine umaknile novim naseljem, razrite in porušene ceste .so za- menjale nove moderne poti namenjene delovnemu človeku naše domovine. Povsod, kjer- koli je delal in ustvarjal naš človek po vojni, je bila tudi armada. In ravno od tod izvi- ra velika ljubezen in spoštova- nje, ki ga goji naše ljudstvo do svoje armade. Zavedamo se, da bi brez nje ne bilo v naši do- movini tako lepo, ne bilo bi svobode, ki jo uživamo, v^-selja in radosti, ki so jc deležni vsi naši državljani. Posebno hva- ležni pa smo ji mi mladi ljudje, saj nam je armada jamstvo, da bomo dosegli vse to, kar naj da socializem človeku. Učenci osnovne šole Franca Osojnika smo svoji armadi še posebej h\aležni, saj smo bili deležni velike pomoči, ki so nam JO nudili tovariši vojaki in oficirji pri gradnji našega fiz- kulturnega igrišča. Zato smo jim v prostorih ptujske garni- zije priredili majhno svečanost. Dvorana je bila nabito polna. Mladi, močni fantje nasmejanih in veselih obrazov, ki odslužu- jejo tu svoj vojaški rok, so z velikim zanimanjem sledili ra- šemu programu. Pevski zbor je zapel nekaj pesmi, učenci in učenke pa so deklamirali. . . Po- poldan je minil v prijetnem in prijateljskem vzdušju. Vojaki so bili veseli našega programa, mi pa smo bili prepričani, da smo se vsaj malce oddolžili de- lu njihovih rok. Tako smo zbli- žali sodelovanje med mladino in armado in upamo, da bo ta vez rodila še obilo uspehov pri našem delu. Pionirski odred osnovne šole Franca Osojnika lyovoletno praznovanje Obveščamo v.se prebivalce iz Ptuja in okolice, da bo letošnje praznovanje pod novoletno jelko od 26. do 31. decembra 1961 s pričetkom ob 16. uri v pravljič- nem fjozdu v mestnem parku, PROGRAM V PRAVLJIČNEM GOZDIČU \ 10ПЕК. 26. dec, ob 16, uri:| otvoritev. Nasmpi Vrtec Breg. Pri"i hod dedka Mraza s spremstvom. SREDA, 27. dec. ob 16. uri: kulturni program asnovne šolel Toneta Znidariea. ! Prihod dedka Mraza s sprem-i stvom. ČETRTEK, 28. decembra, ob 16. uri: 'xulturni program osnovne šole Ivana Spolenjaka. Prihod dedka Mraza s sprem- stvom. I PETEK, 29. decembra, ob 16.' uri: kulturni projjram dijakov srednjih šol. Prihod dedka Mraza s sprem- stvom. , DEDEK MRAZ PRIHAJA SOBOT.^, 30. dec. ob 16 uri: kulturni program osnovne šole Franca Osojnika. Prihod dedka Mraza s .sprem- stvom. NEDELJA, 31, dec, ob 15. uri: kulturni program. .Nastop malih harmonikarjev. Prihod dedka Mraza s sprem- stvom. PROGRAM V GLEDALIŠČU TOREK, 26. doc, ob 1 1. un: Pravljica z godbo in petjem -.Jan- ko in Metka ČETRTEK, 28. dec, ob 14. uri: Pravljica z godbo in petjem »Jan- ko in Metka. NEDELJA, 31. dec. eh 10 uri: Pravljica z godbo in petjem »Jan- ko in Metka«. V času od 12. do 15. decembra 1961 v gledališču mladmska spe- voigra Rada *;imonitija »V brat- skem v>bjemu«. PROGRÄM V LUTKOVNEM GLEDALIŠČU .SRtiDA. 20. dec, ob 14. uri: Lutkovna igra »Kralj Matjaž in AlenčicB" in igrica »Dedek Мгаг prihaja«. NEDELJA. 21. dec. ob 10. uri: Lutkovna igra -KTalj Matjaž in Alenčica« in igrica »Dedek Mraz prihaja«. SREDA, 27. dec, ob 14. uri: Lutkovna igra »Kralj Matjaž in Alenčica« in igrica »Dedek Mraz prihaja- PROGRÄM V KINU Od TORKA, 26. decembra 1961, mladinski film »Boby Tylor«. Vabljjeni .troci. mladina ifl starši ^ ütano.anjska skupnost Ptuj MATURANTI IZ PTUJA bodo priredili v nedeljo, dne .'И. decembra 1961 pod pokroviteljstvom občinskega komi- teja LMS Ptuj MLADINSKO SILVESTROVANJE ki bo v telovadnici osemletke >Jožeta Lacka«. Začetek ob 19. uri. prisrčno vabimo mladino, ki si želi kulturne zabave. ZAHVALA Ob bridki in tragični izgubi našega dobrega moža. očeta. sina. brata, svaka, zeta in strica RUDIJA CEHA IZ VINTAROVEC 8. DE8TERMK >e prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremljali na zad- nji poti v prerani grob. Posebno se zahvaljujemo gradbe- nemu podjetju »Drava« Ptuj za spremstvo, venec, g.motno pomoč in izraženo sožalje Zahvaljujemo se pevskemu zbo- ru, govorniku ob odprtem grobu, sindikalni podružnici ■>Izbira« Ptuj, kolektivu >Konus<' Ptuj za spremstvo m vence, vsem, ki so nam ob teh bridkih urah pomagali, ter g. župniku za opravljene obrede. 2ALUJOCI: žena Nežika, sinova Rudi in Slavko, hčer- kica Jožica, starši, hr^i tje, sestra in drugo sorodstva PTUJ, DNE 22. DECEMBRA 1961 i E D N I K 3 ORMOŽ Združenje šoferjev in avtome' hanikov v Ormožu je v nedeljo 17. t. m. opravilo svoj redni obč' ni zbor. Na zboru je bilo ugotov- ljeno, da je društvo v preteklerr letu med drugim izvedlo tečaj zi višjo kvalifikacijo voznikov mo- tornih vozil, ki se ga je udeleže- valo 23 tečajnikov. Ugotovljene je tudi bilo. da v preteklem ob- dobju ni nobeden član združenj? zakrivil niti najmanjše prometni nesreče. Prav tako važna ugoto- vitev je bila. da prometni milič- niki v zadnjem obdobju niso ugo- tovili niti enega primera vinjeno- sti med šoferji iz tega predela čeprav je to področje slovečegE jeruzalemčana. Na zboru so se prisotni zavze- li za zgraditev bencinske črpalke v Ormožu. Zedinili so se tudi s predlogom, da bodo izvedli v le- tu 1962 ocenjevalne vožnje vseh voznikov. DRUŠTVO PRIJATELJEV MT ID!WE IN »POKAŽI, KAJ ZNAŠ« Društvo prijateljev mladine v Ormožu je prejšnjo nedeljo pri- redilo zaključek letošnjih jugo- slovanskih pionirskih iger z ob- činsko prireditvijo pod naslovom »Pokaži, kaj znaš!« Sodelovali so pionirji osnovnih šol v Tomažu, v Veliki Nedelji, na Humu. v Mi- klavžu, na Kogu. v Ivanjkovcih. na Runču in v Ormožu. Najboljši so bili nagrajeni, in sicer pionirka iz Tomaža in dve skupini iz Hu- ma. Pionirske organizacije iz ostalih šol pa so za trud in v spodbudo za nadaljnje delo dobi- le vsaka po nogometno žogo in pionirsko kroniko. Prireditev je bila zelo pestra ter obiskana nad vse pričakova- nje. V izložbah ormoških trgovin bodo pionirji za novoletne praz- nike razstavili svoje likovne in tehnične izdelke. V tej dejavnosti se najbolj odlikujejo šole in or- ganizaciie iz Runča. Velike Nede- lje in Miklavža. PPFTìAVANÌfl 7.Vi REZERVNE OFICIRJE Občinska organizacija rez. ofi- cirjev in podoficirjev prireja že ves teden predavanja po osnov- nih šolah in aktivih LMS o temi »20 let naše armade«. Predavanja spremljajo filmi. Pri tem sodelu- jejo aktivni oficirji iz ptujske garnizije. Učenci pišejo v šolah naloge o tej temi in bodo najbolj- še nagrajene. V zvezi s prazno- vanjem 22. decembra je izvedla organizacija tudi tekmovanje v streljanju z zračno puško. Prvo mesto sta dosegla Kraje Ernest iz Središča in Rojht Ciril iz Or- moža. Na predvečer glavne pro- slave bo mesto slavnostno okra- šeno, bo ognjemet in akademija. NOVOTFTMT ppn7NIKI IN DEDEK MRAZ Društvo prijateljev mladine pripravlja ob sodelovanju z osta- limi organizacijami praznovanje novoletnih praziMknv in prihod dedka Mraza. Spored bo na glav- nem trgu. ki bo svečano okrašen in razsvetljen. Postavljen bn ve- lik paviljon, v katerom bo Dedek Mraz obdaril ormoško mlade dr- žavljane. Kulturni programi 7 nastopi pionirjev, društev in mla- dinska godba na pihala bodo 27.. 28. in 29. decembra. DELAVSKA UNIVERZA IN NJENA PREDAVANJA I)rl;i\ska unixr-iv.a .]o /r priče- la s svojim letošnjim pe.^trim sporedom predavanj. V izobraže- valnih centrih so že bila ali še bodo predavanja pod naslovi: Beograjska konferenca. NOB v Podravju. Stari Slovani v novi domovini. O koncentracijskih ta- boriščih. Bolezni ožilja itd. Sedaj pripra\-lia seminar za delovne ko- lektive. Organizirala bo tudi šo- le za starše v izobraževalnih, fpntrih. Koncem mesura bo zače-. la v Ormožu tudi vrčrrna poli-i tična šola. Ob 20-Ietnici vstaje Upor proti okupatorju v Halozah (Nadaljevanje in konec) V vzhodnih Halozah so se po- vsem posvetih debi za OF Franc Belsak.Tone, Štefka Kolaric- Gozdana iz Zabjeka in domačin: Arbajter, Gol. Voglar u Repisa Nežika Bratusek iz Cirkulan Franc Bratuša iz žavrča in se nekateri. Dernekovič in Bratušc sta padla okupatorju v roke ir oba je ustrelil. Pečetova hiša na ptujski gori je bila postojanka OF kjer so se zbriali aktivisti hološkega po- dročja, OF je pomagal ludi Ivan Marin na ptujski gori, Kupčičevi, Hriberškovi na Janškem vrhu< Rozalija Sirec v Slapih in mnog« druge družine v Doklecah, Podlow ž.ah, Vildonu, pri Bolfenku. v Ko- čicah in drugod. Na jesen 1944 sta si ptujskj okrožni odbor OF in komunistič- ne partije izbrala Haloze za svoj sedež in tako postanejo Haloze središče upora. Nekaj časa ste odbora stolovala pri Boifenku, februarja 1945 sta se preselili blizu Kočic. Nemci so hoteli izslediti sedež Okrajnega odbora Osvobodilne fronte in Komunistične partije, da bi ga uničil. Naši so ta dva politična foruma imenovali kar kratko »center«. Še leta 1944 do pozne jeseni se je »center« ura- dno imenoval Okrožni odbor OF, nato pa So naziv spremenili v Okrajni odbor OF Ptuj. Na centru se je zadrževalo navadno po 20 funkcionarjev in aktivistov. Pre- bivalci so jim požrtvovalno po- magali. Med ak-tivisti so bili tudi predstavniki Zveze slovenske mladine in Slovenske protifaši- stične ženske zveze. V Jurovce in v Tržeč so ja- nuarja 1945 Nemci nastanili dve elitni četi. da bi Haloze očistile partizanov, a brez uspeha. Sre- dišče upora v ptujskem okraju je delalo do konca vojne v Halozah, dne 10. maja 1945 pa je prevzel Okrajni odbor OF posle v Ptuju v osvobojeni domovini. Kratek povzetek haloške zgodovine med okupacijo Ce se ozremo nazaj v halos'.w zgodovino med zadnjo svetovno vojno, lahko trdimo, da so Halo- žani prispevali svoj delež v na- rodnoosvobodilnem boju. čeprav so pričakovali okupatorja mnogi Haložani z upanjem v lepše živ- ljenje, razen tistih, ki so z večjo politično razgledanostjo že po-i znali hitlerizem in so bili nacio-j nalno trdni. I Ob prihodu okupatorja je ha- loško prebivalstvo sprevidelo, da pomeni nemška nacistična oku-^ pacija smrt našemu narodu, zato so posebno po letu 1943 pristopali v vrste OF in doprinašali žrtve za osvoboditev svojega naroda. Ne- katere kmečke družine so spre- menile svoje hiše v domove akti- vistov. Sprejemale so jih tudi po dvajset in več naenkrat in z nji- mi delile tudi poslednji kes kru- ha. V boju proti okupatorju je pa- dlo v Halozah skupaj z makol- skim in videmskim okolišem 71 borcev, 22 talcev, 20 interniran-! cev m 27 drugih žrtev nacistič-.; nega nasilja, skupaj 140 domolju-j bov. Mnogi od haloških mobilizi-^ rancev v NOV so učakali osvobo-,; ditev v raznih brigadah v domo-'; vini, zavedno haloško prebival-i stvo pa je željno pričakalo svo-\ bedo dcma. j Haloze po osvoboditvi < Nova domovina je Halozam za-. Črtala pot v socializem, v blagi-, njo. Toda zgodovinske dediščine^ najsiromašnejše sloven.ske pokra-j jine le počasi izginjajo. Še vladam po večin; zaostalost v načinu ob-, delovanja zemlje, še je zakore-j ninjen alkoholizem, a marsikaj se • je že cbmilo na bolje. Ni več tu-^ jih posestnikov-izkcriščevalcev. Ljudska oblast je izvedla agrar-j no reformo, odpravila viničarske • ' odnose, nemška posest je prešla v drža\Tia gospodarstva. Po halo- ških vaseh je zasvetila elektrika. Haložani so dobili zaslužek v Kidričevem, v razširjenih obra- tih v Majšperku. Mnogi so si f>o- iskali zaslužek po mestih. Refor- mirana šola hoče dati haloškemu človeku čimvečjo izobrazbo, kar pelje k boljšemu kruhu. Sociali- zem odpira Halozam pot k vedno večji blaginji z mehanizaci,jo in kooperacijo v kmetijstvu, s šola- njem mladine in njeno zaposli- tvijo drugod po domovini, z zdra\'Stveno zaščito in drugimi .socialnimi ukrepi. Naša želja je. da bi se čimpre- je uresničila socialistična blagi- n.ja v tem lepem valovitem delu slovenske zemlje, za kar je padlo 140 haloških domoljubov. V. R.. ILA-šold za življen e ili obrambo domovine Letošnje priprave na dan JLA in na zaključne proslave 20-let- nice vstaje v podravskem delal Slovenije, zlasti v Ptuju in okn-i lici. presegajo vse prejšnje p<^ širini in globini. Z njimi je don sežen glavni namen: pripadnik^ JL.\ in civilno prebivalstvo, zla-j sti mladina, je pod vodstvom) SZDL kot organizalorjeni raznih^ prireditev v skupnih nastopih pokazala, da ne gre več samo za zbliževanje med .II..\ in civil- nim prebivalstvom, ampak za skupno nastopanje in praznova- nje uspehov ob 2fl-letnici vstaje in dnevu .IL.\. ko gre vsa pozor nr-st aktivnim braniteljem naših meja in čuvariem naših revolu- cionarnih pridobitev. Program za dan JLA vsebuje vrsto neizpodbitnih dokazov, da je JLA zelo koristna šola mladih ljudi za življenje in obrambo naše domovine. Mladina je po šolah napisala kvalitetne sestav- ke o JLA in tako pismeno potr- dila svojo pripravljenost na sprejem v to šolo in je obljubila, d» se bo v njej čimbolj potrudila pridobiti čimveč vojnih spretno- sti in znanja. Iz nje se bo vrnila s še večjo ljubeznijo do svoje domovine. Razgovor s pripadniki JLA Naš razgovor s pripadniki JLA iz ptujske garnizije je imel namen: — da bi predstavil našim bral- cem nekaj pripadnikov JL.\ iz vseh delov Jugoslavije, ki odslu- žujejo rok v Ptuju; — da bi jim posredoval nekaj misli o M,\ in — da bi seznanil našo mladino z njihovimi zapa/.anji v Ptuju. V sobi. kjer je bil dogovorjen razgo\or, nio jo major JL.A tov. Ignjatovic prodslavil 9 zbranim vseh narodnosti in republik Ju- goslavije. Na ra/uDVOT so se od- zvali: tov. Ivan Mikulič iz BiH, .\ndjelko Milankov iz Slavonije, IÎOZO Ocvirk s Krškega polja, .lašar Pašaj s Kosmeta. Vojislav iîraunovic iz f rnr gore. Slobo- dan Panlclič iz Srliijo, Krištof Dimovski iz .Makrdoiii ic .Ante Hcdžcš iz Hrvatske in Nikcda .furie iz Hrvatske. A'si so v Ptuju žo nekaj mesecev in so v njem kot pripadniki M..\ zoln dobro pučutijo. o JLA kot soli vse . najlepše 'Ni potrebno podčrtati, da je vsak izmed nj;h poudaril, da se je po prihodu v Ptuj v enoto JLA prepričal, da je priáel med **'ivariše. med svoje vrstnike, ki med seboj ničesar ne loči: :tno, združujejo jih iste dolž- : in pravice ter vse možno- da se bodo usposobili v za- vestne, predane in neustrašne ^jranitelje naše narodne, državne in družbene skupnosti. V to so usmerjena vsa prizadevanja sta- rešinskega kadra in vseh voja- kov. V prostem času je mnogo možnosti za razvedrilo In ko- ristno zaposlitev. Knjižnica, šah radio, kino. šport itd., vse jim je na razfjolago. Kar pač kog;i veseli, tam se udejstvuje Raz- govori, petje, kolo in drugo jih združuje in kratkočasi, ko .so prosti. Pi.šejo domov in preje- majo po.što. Prihajajo obiski zdoma in sami odhajajo domov ko je čas dopusta. Mnogo vse:?a bi bilo potrebno našteti, kar obli- kuje lik vojaka JLA. To se kaže po njihovem dostojanstvenem obnašanju, po medsebojni pozor- nosti, spoštovanju, naklonjenosti in uvidevnosti. Vse to lahko opazi vsakdo, ki je bil sam pri- padnik JLA, ki ceni in spoštuje JLA in ki ji priznava neprecen- ljive zasluge za zmago naše re- volucije in uspehe v povojni graditvi skupno z vsem našim delovnim ljudstvom, ki ceni uspehe pri varovanju naših meja in miru ter prijateljskega so- žitja z drugimi narodi v svetu. Za vse se zanimafo Razveseljiva je med drugim tu- di ta ugotovitev, da v ptujski garniziji ni starešine in vojaka, ki bi vsaj dvakrat ne vid^l mu- zeja in njegovih dragocenosti. Zelo vzpodbudno jc to za mla- dince iz Ptuja in okolice, ki še niso bili v ptujskem muzeju. Vsi tudi povedo, da je prav prijeten stik s prebivalstvom iz Ptuja in okolico, ki ceni narode Jugosla- vije tor njihovo materialno in kulturno b(>gastvo in ki se po- trudijo razumeti njihov jezik. Svojci starešin in vojakov ra- di prihajajo sem na obisk. Vse.n se tukaj dopade. zlasti če po- znajo ljudi. Veseli jih. da priha- jajo svojci starešin in vojakov, ki so v službi v njihovih repu- blikah ali služijo tam. k njim na obisk in tam spoznajo njihove ljudi in življenje. Sam Ptuj ]e po Jugoslaviji zelo znan največ zaradi svojih kulturno-zgodo- vinskih dragocenosti. Glede raz- vedrila pa pravijo, da ga v Ptu- ju ravno ni preveč, vsaj takega ne, kot ga imajo v svojih krajih Čudijo se navadi, da je po go- stiščih toliko ljudi, zlasti mlaj- šega sveta. Kraj se vsem zelo dopade. Nc Ptuj se bodo vedno spominjali Iz vsoga razgovora jo bilo lahko pov/oti pondarok imeno- vanih, da bodo ohranili Ptuj v nailopšom spominu, saj preživ- ljajo v njom svoj mladostni čas, v n.jom spoznavajo s\'ojo druž- hono dolžnosti in pravico kot pripadniki JL.A in kot člani naše so('ialisti( no skupnosti. V njo.j do7Í\ljajo resnično bralstvo in enotnost mod vsemi svojimi vrstniki. Z vspm optimizmom rrloflajo na svojo bodočnost. kJ iim prinada v skupnosti jugo- slovanskih пагоМол in v naši so- eialistiêni domovini, kjor jo zla- sti njim lopo biti mlad. VJ. J. Vrabl: Motiv iz Cerkvenjaka RAZPIS Odbor :n etvograiskc prire- ditve v Ptuju vabi fotnnmiter- je iz Podravja, ir občin Lciiarf, Pfuj in Ormož, rtaj predlotijn ali po.šijejo do 15. januarja 1962. svoje najboljše črtiobele in barvne posnetke z letošnjega kurentovanja v Ptuju v odkup. Fotografije naj bodo z viso- kim sijajem in gladkim robom, velikost 10x15. Pošljite jih nr> naslov Tednik Ptuj (za odboi 'za etnografske prireditve v Ptu- ju), v zaprtem ovitku. Odbor reflektira tudi na negative od- kupljenih fotografij. Predložene in poslane slike bo pregledala in odbrala poseb- na komisija odbora in bo v >Tedniku objavila svoje ugo- tovitve. Lastniki slik bodo o ocenitvi in odkupu slik posebej obveščeni. ODBOR Orhulane V nedeljo. 17. t. m., je im' strelska družina Cirkulane ob. rbor. Zastopnik občinskega strel- skega odbora ie na zboru kritič- no in vzgojno obravnavali smotr« strelstva na sp oh. O delu družini je bil dobro informiran. Družino v Cirkulandh vodi it precej časa tov. Orlač Ivan. ki j( z delom zelo obremenjen, saj gi je možno srečati povsod ih ki j( znan kot skromen in izredno po- žrtvovalen delavec v ce otnen predelu. Tixii nstaii člani odbor« so delavni, predvsem blagajnik, ki .te vestno uvedel b agajniškc poslovanje m se redno zanimal za gospodarski nepredek družine. Družina ima aktivno pionirsko skupino, ki redno in vztrajno va- di. Za zimske vaje je dala šola 'ovadnico. Ciamtvo .ie v ceot' podprio m'- sel tov. Orlača za ureditev 50 m strelišča vključitvi vseh rezerv- nih oficirjev in podoficirjev v družino, o prireditvi za prvi mai. o rednem trenino- itd Družir bn povabi Ifl tudi lovce, da s,^■ vključijo, pionirskfl skunina пч ho Dod vodstvom tov. Be aka. Naj-í težjo nalogo jp prevzel t'^v. Zma- zek, pnžrtvova'pn ml-"H i 'čiteli ze ureditPv strp'išča. Želimo mu mnoflo uspeha! Jože Kuhar mlajši obsojen na pet mesecev zapora Na |)гИо/1)о prel)i\nisi va v mestu in v okolici, da jih ra/iii brezobzirne/i po zabavah in \4'scljačpiijili molijo pri iioč- neiii počitku, na poli po iilieaíi in cestah in jim dclnjo tud, driisačc škodo, so zaceli organi Ljndsk«' milice v meslu in na р(к1с/с!ји posicdovnli na sa- mem kraju. Ko so bili ra/gra- jači tako on(Mn- čal. da bi izvršila uradno deja- nje. Za tako ravnanje je bil imenovani obsojen na 5 mese- cev zapora. Pri tem je scxiisce pri Jožetu Kuharju ml. iipošte- Talo. fia je imenovani organe LM Ptuj žalil že pri dveh Prejšnjih prestopkih, ki so za- ntpvali njihovo intervencijo. Po vsem. kar je bilo dogna- no v tem primeru v preiskavi I in mod siimo ra/pravn jirrd scì- ' diščcm. so (Ih sklepati, da Kii liarjov konflikt / (ugani I.M Pini pri njiho\em opra> Ijuiij u rodarstNone slu/bo v IMiijii ni slučajen, /lasti jx» psovkah, ki jih jc Jo/C Kuluir ml. |)(.na\- Ijal in po grožnjah so jc \ idolo, da J(»/o Kuhar ml. v /ndr/n- iijii in obujišnnju iinsproli ljudem, ki so g« po/i\;ili k redu in |)osluŠM»»sti. ni [»riUri- \nl. da se smnlrn i/vou skup- nosti UHŠegH delo\uegn ljud- stva in njegovoga pri/iidevjiujn /a ciunoèjimi uspehi so« inii sfièno graditve in dn tudi vidi svojo bodočnost i/von njo. Se- veda je moral priti kot tak prej «li sloj v konflikt s svojo okolico in s čuvarji roda. ki ne morojo dovolili, da bi Jo/o ku- har nil. in njemu |)od(d)ni v svoji mladostni prevzetnosti in l)ro/ol)/irni»sti počenjali v naši skupnosti karkoli bi liololi. lO/ilec in sifdniki so mil na razpravi pojasnili vzroke, ki so ga pripeljali do žaljivega od- nosa do svoje okolice in driiž be ter skupnosti naših dolov- hin ljudi. Po tej poti Jožo Kii har ml. in njemu p(xlobn¡ nc bodo mogli doseči razvoja in napredka ter uspehov, ki bi jih lahko Sijcer dosegli kot m!adi, zdravi in sposobni delavci. Jo/o kuhar ml. jo lui ra/- pra\i pukii/al. da mu je / '.! da jo inoralo '»riti tako d-ilor. i\n se mora /agnv ai jati pied sodiš('om /i\ s\ojo |)roli/iik(Hiito početje in vč9ni z njim ze o zadovoljni saj .je dan in noč na svojem mestu. Letno operavi 7 — ROOO zdravniških pre- gledov ter pomaga našemu prebi- valstvu. V znak hvaležnosti mu Ivanjkov^anj skupno z množični- mi in družbenimi organizacijami 1>пргал'1.јајо pros'avo ter želijo, da bi še bi: mu'Cgo let čil in zdrav v pomoč l.judstvu na tem področju. __.ЛТ ZAHVALA Ob tragični прп-.-|п1 izgubi da- nn nasp^H knlpkti .rt RUDIJA ČEHA IZ Vintarovc H pri Dostprniku se zahvailjuje.jmo vsem k-i so iz- ra'ñli sožailje njegovim svo.jcpm. ki so darovaM cvetje in aa sprpm- Ijah na zadnji poti 18. decpmbr^i 1961 na pokopa išče v Desternik. Kolektiv Gradbenega podjetja •)Drava« Ptui Kidričevo Uspel lov na zajce in fazane V nedeljo. 17. decembra 19fil. je bil v Kidričevem lov na zaj- ce in fazane, ki ga je organizi- rala lovska družina Kidričevo. j Lova se je udeležilo nekaj go- I stov iz Maribora. DIT zopet pripravlja veliko prireditev Dru.itvo inžcnir.iev in tehni- kov pripravl.ia veliko plosno prireditev, ki je vsako leto z namenom, da se člani društva zberejo tudi na svoji družabni prireditvi, se medsebojno spo- znajo. Po uspešnem delu se radi razvedrijo in razveselijo na pri- reditvi, ki se je radi udeležuje- jo tudi številni gostje. Lov nxi žive zajce v hudem mrazu Lovske družine Ptu.i. Podgor- ci in .Spodnje polje so lovile v svojih loviščih žive za.ice za iz- voz v Italijo. Ker je bilo v dneh njihovega lova prilično hladno, se lova ni udeležilo pričakova- no število lovcev in otrok, zato so morali lov ponoviti, da je bilo mogoče vagonsko pošiljko kompletirati in odposlati. Tako pridobljena sredstva iz prodaje živih zajcev za razplod v Italiji bodo imenovane druži- ne porabile med drugim tudi za vzdrževanje lovske pazniške službe do odprave po.iavov div- jega lova. Tega so v zadnjem času odkrili in so nekaterim divjifi^ lovcem že na.sledi. 4 TEDNIK PTUJ, DNE 22. DECEMBRA 1961 Mestni kino Ptuj predvaja 22. decemhr-a jugo- .sicvdnski film »Nasilje na tr- gu«, 23 il 2'1. decembra nem- ški barvni film »Indijski na- fjrcbni spomenik«, 26. in 27. dpcemb'-a francr-^kj film »Rde- čelasa Juüjn/-. Kh\o Ormož predvaja 25. in 24. decembra iniijski barv. film »Bel-o pero«, 27. in 28. decembra poljski film »Kanal«. predvaja 23. decembra ameriški film »Tetovirana roža«, 27. de- cembra juqrsl'-vanski film »Tri četrtine S"nc?\ Kino 7.avi:c; predvaja 24. decembra jugo- slovanski film »Nevihta«. LUNINE--- za čas od 24. di 3L decembra 1.1. Luninih sprememb v tem ča-su ni. Vreme bo .štiri dni lepo, tri dni pa bo snežilo. Uspešen začRtek dela izobraževf^nego centra Ivcinfkovcl že v lanskoletni sezoni .je bil izrbraževei'nd center Ivanjkovci na,;bciljši v občini Ormož, sej so bi!a predavanja vsezkozi zelo do- bro cbiskena. Organizirana .ie bi- la tudi šola za starše. Letošn.jo sezono .je zopet pred- videna šo'a za starše, imeli pa že tudi 2 predavanja z zelo dob- rim obiskom. Obiskovalci preda- vanj pa si želijo, da b- .jiih o pre- davanjih Delavska univerza Or- mož obveščailia prej. ne pa zadnji d?n. Za obisk predavanj bi bilo treba še bo. j zainteresirati delav- ce VG Jeruzalem, za kar naj bi se zavzel njihov sindikalni odbor. DPD Svoboda Ivanjkovci v novi sezoni DPD Svoboda Ivan.jk-C'vci je na pred kratkim opravljenem ob- čnem zboru sprejela paster spo- red dela, ki ga je že začela iz- vajati. Dramsko skupino so po- mladi'i z \Tsto mladih igralcev iz mladinske organizacije. Skupina j« začela vaditi igro: »Ad acta«, pripravlja pa tudi vesel program za siivestrovanje. V kratkem bo rešeno tudi vipra- šanjie ljudske knjižmice, ki je do- slej delovala — sicer bcij slabo — v prostorih šele Ivanjkovci. Za kn.T^žnico bo treba poisikati pro- stor v centru Ivan.:kovc, urediti kn.jige in jih začeti izposojevati. -dž- OBVESTILO Radioamaterski klub obvešča svo.je člane, kakor tudi ostale l.iu- bitelje radiotehnike. da bo redni letni obrni zbor v nedejo 24. XII. 1961 ob 9.30 uri v mali dvorani Obč. LO Miklošičeva 14 Odbor Ob Eafeliučhu lugosiovansbih pionirskih iger v nedeljo, 17. decembra 1961^ smo pionirji pionirskega odredaj Toneta Znidariča v Ptuju pripra-i vili proslavo ob koncu Jugoslo-i vanskih pionirskih iger. < 2e na odrodnem sestanku petek, 15. decembra 196], smoi pregledali delo, prebrali poročil^ ter razdelili pionirske značke. To je bil pravi odredni praznik. Pi«i onirji so si z veseljem pripenjali značke, mnogi so jih celo prisili, da jih ne bi izgubili. Radi bi jih še dolgo imeli, da bi se ob njih spominjali svojega dela in luspe- hov. mm mmR PROSLAVA v nedeljo pa smo povabili v našo telovadnico starše, zastopni- ke Jugoslovanske ljudske armade in ^'se one. ki so nam pri delu pomagali. Skupno smo proslavili 20. obletnico vstaje, dan Jugo- slovanske ljudske armade in za- ključek Jugoslovanskih pionirskih iger. Tajnica odreda je pripravila obširno poročilo o delu ter se- znanila goste in starše z našimi uspehi. O obisku skladateljev Rada Si- monitija in Blaža Arnica je pri- povedovala. O tekmovanjih v prvem delu »Moj kraj včeraj« — »Kurentovanju in pustni običaji«, »2ene našega kraja med narod- noosvobodilno borbo« in >Ptuj nekoč« je poročala zelo obširno. Seznanila je navzoče z mnogimi tekmovanji, akcijami, nastopi, katerih so se udeležili pionirji. V poročilu ni pozabila omeniti nepozabnega dogodka, ko se je četa pionirjev udeležila pohods na kočevski Rog. Poročilo je pripovedovalo še to, kako smo za 2. in 3. del tek- movanja »Moj kraj danes in ju- tri« povabili predstavnike usta- nov n podjetij, da so pripovedo- vali o svojem delu in načrtih. Vsi so radi prišli k nam, mnogo vse- ga so nam povedali, mi pa smo zbrali mnogo gradiva o na.^em kraju. Se o dolu raznih krožkov je govorilo poročilo. Številke so pri- povedovale o uspehih zbiralnih akcij. Najlepši del poročila je bil pa to, da ima naš odred ob koncu Jugoslovanskih pionirskih iger svoj televizor. Ta sklep smo sprejeli lani, ko smo začeli z ve- likim tekmovanjem. Postavljeno nriogo smo izpolnili. Po poročilu je sledil kratek program. Mlajši pionirji so na- stopali, pevski zbor pod vodstvom tov. Mance Terbučeve nam je le- po zapel štiri DPsmi. Nato je sle- dila še Pohorsl^a legenda. Naši starši in gostje so bili z nami zadovoljni. Po svečarvi pro- slavi so si ogledali še razstavo likovnih izdelkov. Bratec Majda. Osnovna šol^_>>T9ne 2nidai¿c« KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA Dne 12. decembra 1961 so da- rovali kri krvodajalci iz Dester- nika: Vogrinec Jurij, Trglavčnik Kristina, Brumen Franc, Satler Marija, Ornik Martin, Šimenko Jožef, Markež Janko, Zampa Franc, Novak Alojz, Benko Janez, Gregorec Anton, Horvat Franc, Simonov Franc, Ornik Jožef, Ga- lič Jožef, Breznik Jožefa, Malek Marija, Markež Ana. Zampa Eli- zabeta, Butolen Jožef, Ornik Franc, Zelenik Liza. Kline Katica, Krajne Kristina, Arnuš Otilija, Pernat Ivana, Arnuga Alojzija,. Letnik Roza. Dne 14. decembra 1961, so da- rovali kri krvodajalci iz Vito- marc: Golob Franc, Rojs Ivan, Kukovec Marija, Danko Jožef, Slana Marija, Berlak Antonija, Petrovič Marija, Rojs Ana, Kram- berger Marija, Hrga Marija, Ze- lenik Genovefa, Čuček Marija, Kostanjevec Ivanka, Ploj Ferdi- nand, Danko Franc, Kocuvan Franc, .Šalamun Liza, Habjanič Roza in Ljubeč Ana. Dne 17. decembra 1961, so da- rovali kri krvadajalci iz Cirkovc: Franges Štefan. Potočnik Štefan, Kmetec Anton ml., Kmetec Anton st., Celan Jožef, Dolenc Anton, Foštner Otilija, Foštner Angela, Brglez Marija, Brgiez Liza, Dra- skovic Terezija, Kmetec Jožef, Lepej Verona, Beranič Marija, Podgornik Jožefa, Unuk Marija, Lah Marija mL, Fideršek Matilda, Dolenc Matilda, Predikaka Mari- ja, Napast Kristina, Čelen Neži- ka, Jevševar Marija, Kovačič Li- zika, Drevenšek Marija in Med- ved Ivan. V preteklem tednu so darovali kri posamezni krvodajalci: Plohi Franc, Vrtič Ivanka, Plohi Janez, Duh Anton, Šuen Stanko, Horvat Marija, Krajne Franc, Rajh Franc mL, Rajh Franc st. V imenu bolnikov se prav lepo zahvaljujemo vsem organizator- jem in krvodajalcem za tako lep odziv v zadnjih tednih! Splošna bolnišnica Ptuj Rdeči križ Ptuj SREČNO, VESELO TER USPEHA POLNO NOVO LETO 1962 ŽEU KOŠIH RUDI POSLOVODJA »ŽIVIL« PTUJ Zgradba strokovnih šoi v Ptuju vedno bliže koncu MiciriCcvo ima $io| prapor Od 16. decembra 1961 ima Ki- dričei^o žc 6 lepih praporov. Te4 ga dne je bil v zvezi z 20-let4 nico vstaje in z dnevom JL^ svečano razvit prapor organiza-, cije ZBNOV Kidričevo. Organi- zaciji pomeni priznanje za dose- danjo aktivnost in spodbudo za' bodoče. I Svečanost 16. decembra 1961* je bila v dvorani restavracije. Udeležili so se je odborniki in^ članstvo ZBNOV. Vabilu na njo^ so se odzvali gostje iz Maribo-^ ra, predsednik okrajnega odbo-- ra ZBNOV tov. Stane Bizjak,^ p. polkovnik JLA tov. Svetozarj Bosanac, iz Ptuja tov. Jankoj Vogrinec, tov. Franc BeLšak. iz tovarne pa inž. tov. Franjo' Gruenfeld ter člani delavskega sveta in predstavniki družbenih organizacij in društev. Samo razvitje prapora je bilo v centru pozornosti. Vsi govor- niki so poudarili pomen raz- vitja prapora ZBNOV v Kidri- čevem v času 20-letnice vstaje in Dneva JLA. Prapor je razvil tov. Stane Bizjak, prevzel pa ga je kot zastavonoša borec NOV tov. Ivan Veble. Ves ostali del programa, go- vori tov. Ivana Elsnerja in dru- gih, razdelitev knjižnih nagrad članom ZBNOV in ' od tega U in- validom, nastop šolarjev, god- be, recitacije itd. je v celoti uspel in bil sprejet s pri- srčnim aplavzom. i Ustanovljena Oličiiiska zveza oiianizaolj za telesno kulturo Ftui Ustanovitev Občinske zveze organizacij za telesno kulturo\ Ptuj na ustanovni skupščini Vj nedeljo, 17. decembra 1961, jes za občino Ptuj velikega pome-i na. Na njej je bilo prikazana stanje telesne vzgoje v občini Ptuj. V diskusiji je bilo spre-: jetih več koristnih pobud ini predlogov za uspešno delo zuc-i ze. Za predsednika je bil izvo-] Ijeii tov. Jože Strafela. OstaH, člani upravnega in nadzornega\ odbora so sami aktivni delavcii na področju telesne kulture. ¡ Novo nastala Občinska zveza' organizacij za telesno kulturO; Ptuj je važna z« občino Ptuj' zlasti glede na bodoči razvoji športa in telesne vzgoje v ob- čini ob novih pobudah in ide- jah ter sklepih s slovenskega! kongresa telesne kulture. Važ-j na je tudi glede na nove smerij v telesni kulturi v komvmi in V' osnovnih enotah, kjer se bo raz-j vi j ala temeljna, razvedrilna irij tekmovalna telesna vzgoja iiv šport. i Končno je tudi v Ptuju pu- šlo do združitev organizacija sekcij in klubov ter društev, ki] se bavijo s telesno vzgojo, re-J kreacijo in športom v enotnij občinski organizaciji. Zveza or-- ganizacij za telesno kulturo občini bo pomenila sedaj važen; družbeni organ z velikimi in; obširnimi nalogami. Po doseda-ì njih prostovoljnih vpisih v članstvo se vidi, da so organi-l zaci je. društva in klubi razu- meli pomen ustanovitve zveze. Uspeh njenega dela se bo kma- lu oomžal v--dejavnosti aliiiv-s, nega êlanstva- v kolcktivilx,. poi šolah in po vaseh. Kakor je na ustanovni skupščini podčrtal; tov. Stane Kanduč. podpredsed- nik zveze, se zveza naslanja na' SZDL in na druge množične огн ganizacije ter društva in ji; uspeh ne bo izostal. \ Najznačilnejše za diskusijo naj .skupščini je bil velik optimi- zem večine delegatov, ki so pre- pričani, da bodo opravljene na- jih bo resno,lotil novoizvoljeni odbor s predsednikom tov. ?tra-j felom na čelu. Ostali odbornikii loge zveze z uspehom, ker se so mu obljubili vso pomoč. Po vsem povedanem na sku'^- ščini izhaja še, da je prevzela ххш ..velike _.Q4iQYPFP0§U. Mo- RODILE SO: Hrženjak Marija, Budinščak 31, Varaždin — Ivana; Lebarič Marija, Orm.oäka 16, Lju- tomer — Zdravka; Zorko Marija, Moškanjci 70 — Jožico; Vuglec Dragica, Škaličevo 155, Krapina — dečka; FuiMč Marija, Lahonci 117, Ormož — Jožico; Bezjak Ju- lijana, Šalovci 33 — Ormož — Janeza; Kmetec Milka Pragersko 37 — Dušico; Toplak Marija. Za- sadi 2, Maribor — Janeza; Toš Ivanka, Muzejski trg 1 — Dani- co; Plohi Mari.ia Кикзма 46 — Janeza; Petek Helena. Kungota 6 — Jelko; Črešnik Silva, Ormoška 2 — Dsirka; Bele Alojzija, Do- brina 19 — Mileno; Sitzenfrei , Rezika, Novakova 5, Ljubljana — Sonjo; Ivančič Anica, Vuzme- tinci 37 Ormož — Ireno; Cvetko Angela. Brst.ie 23 — Marjana; Sisinger Mdri.ja, Formin 45 — deklico; Kra'j Mïrinka, Spuhlja 70 — Andrejko; Breg Ana, Tru- barjeva 5 — deklico; Belšak Ma- rija, Vel. vrh 88 — Dušana; Vor- šič Meirija, Bratcnečice 8 Ormož — deklico; Žafran Mar jena. Ptuj ska gora 8 — deklico; Ribič Ju- lijana. Dolena 55 — Zvonka; Pa- jek Terezija, Hujbar 1 Ormož — Vladimira; Amuš Erika. Spuhlja^ 123 — Slavka; Jsnčič Cecilija. Stari grad 21 — dečka; Pintarič Marija. Gradišče 26 — Zvonka; Mlekar Justina, Popovci 8 — deklico; Kirb'š Danica, Gaj 3 — Stsmisiavo; Žuran Ivana, Nc^va vas 95 — Darka; Turščak Mira, Drenovse 9 — dečka Kramber- ger Štefka. Krčevina 60 — Tatja- no; Emeršič Lizika. Belavšek 44 — Janka; Žitnik Marija, Kidri- čevo 26 — deklico. POROKE: Kumer Milan, Mestni vrh 31 in Murko Marija, Mestni vrh 37. SMRTI: Mailin Ferdinand. Ptuj- ska C. 7 Ormož roj. 1894. umrl 14. 12. 1961., Trugar Tumaž, Orešje 25. roj. 189Ö, umrl 17. 12. 1961. Simončič Alojz, Spuhlja 31, roj. 1876, umri 18. 12. 1961. rala bo, kof so predlagali de- legati, imeti večji psihološki vpliv na mlade ljudi po kolekti- vih, po šolah in na vaseh, da se bodo bolj zanimali za telesno kulturo. Na drugi strani je sprejela zveza na svoja ramena težko skrb za materialna sred- stva in možnosti, da bo mogo- če pomagati društvom in sekci- jam. Med najvažnejše poudarke skupščino pa vsekakor spada, da se bo morala zveza nasloniti na vse organizacije in društva v občini pri reševanju vprašanj telesne kulture in ji bo ob taki zadostni opori uspelo vse pro- bleme tudi uspešno rešiti. LJUBLJANA NEDEL3A, 24. DECEMBRA 8.00—6.25 se že dani . . . (Uum.iCi poskocnics) — \nies oii 0.05—6.10 Voui cila in dnevni koleuar. €.25—7.00 Vedri zvoki za dobro volio —v mes ob 6.39— 6.35 Nipotki /a turiste.7.00—7.15 Na- poved casa. poročila, pregled tiska, viemenskä napoved in objava dnevnega sporeda. 7.15—8.00 Reklame in zabavna jiisha — vmes vb 7.30—7.35 Kadijski koledar in prireditve dneva. 8.00 M'la- dinska radijska iRra — Smiljan Rozman: Laina. 8.40 Iz albuma skladb za otroke. 8.50 Vesela godala. 9.00 Poročila. 9.05 Pripravili smo posebej za vas. 9.40 Sest skladateljev — partizanov. 10.00 Se po- mnite, tovariši . . . Ivan Renko: Poziv k uporu. 10.;i0 Koncertna matineja. 11.30 Boza Novak: Očesna klinika — desno, 11. nadstropje (reportaža). 11.50 ¿\oini intermezzo. 12.00 Poročila. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo I. 13 00 Napoved časa, poročila, vremen- ska napoved in objava dnevnega spore- da. 13.15 nbvcstüa in zabavna glasba. 13.30 Za našo vas. 14.00 Poje Komorni zbor RTVL p. v. Milka škoberne'.a. 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo II. 15.00 Napoved časa, poročila in vre- menska napoved. 15.15 Kitara in orglice. 15.30 /dcnck Folprccht: Suita čeških, moravskih in slovaških pesmi in plesov. 16.00 Humoreska tcgn tedna — Allen Smith: Saijivci. IR.20 Naši solisti — obliliovalcl znamenitih opernih vlog. 17.00 Poročila. 17.05 Klavir v ritmu. 17.10 Radijska igra -Nepomućene Ion- qui:ic: Venav,Tdna prigoda gospoda Bicha, li.30 Športno popoldne. 19.00 Obvestila. 19.05 Nedeljska panorama. 19.30 Radij- ski dnevnik. 20.00 Izberite melodijo tfdna. 20.45 Hammond orgle in kitara. 21.00 Parada velikih virtuozov. 22.00 Kapni'cd casa, poročila, vremenska na- pi^ed in pregled sporeda za naslednji dan. 2.15 Vedro in priljubljeno. 23.00 Forníil?. 23.05 Plesna glasba. 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. P0NEDFL3EK, 25. DECEMBRA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- h"ni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- rečila In dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa, poročila, pregled tiska, vre- men-lta napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Knečka godba v gostch. 11.15 N.-.i pndliitek — Paul Gauguin: Intimni dnevnik — I. 11.35 Antonin Dvorak: Senata za violino in klavir. 12.00 Poro- eila. 12.05 Nekaj skladbic Borisa Keva- čiča. 12.15 Radijska kmečka univerza. 12.25 .Melodije ob 12.25—13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, pri- reditve dneva in objava dnevnega spo- reda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Začenja se čas novoletnih raz- glednic. 14.00 Zvočni kaleidoskop. 17.00 Poročila. 17.05 55 minut za ljubitelje operne glasbe. 18.00 Poročila —aktual- nosti doma in v svetu. 18.10 Mladen Pozajič: Mali koncert. 18.30 Nekaj slo- venskih popevk. 18.45 Radijska univer- za. 19.00 Obvestila. 19.05 Naši mladi •zvajalci. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Izbrali smo za vas. 20.45 Kulturni glo- bus. 21.00 Glasbena medigra. 22.00 Na- poved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. TOREK, 26. DECEMBRA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes oh 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—6.15 Na- poved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa. poročila, vremenska na- poved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 iVolina, klarinet in klavir. 11.15 rtrjujte svojo angleščino (ponovitev) 33. lekcija. 11.30 Dve orkestralni skladbi I.cosa janačkn. 12.00 Poročila. 12.05 Pozdrav iz Slavonije. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Melodije ob 12.25 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved, prireditve dneva in objava dnev- nega sporeda. 13.15 Obvestila in zabav- na glasba. 13.30 Skladbe Petra Liparja poje MînriborsKi komorni zbor p. v. Raj- ka Sikoška. 13.50 Delovni kolektivi za Novo leto. 14.05 Radiiska šola za višjo stopnjo. 17.00 Poročila. 17.05 Glasbene upodobitve slovenskih ljudskih likov. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Kotiček 7a ml?dc ljubitelje clasbe. 18.45 S kniižnega trfia. 19.00 Obvestila, 10.05 Vrtimo vam ploščo za nlošfo iS nozdravi 73 N'nvo leto). 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Poie zbor Ber- linskega rpdia. dirigent Helmnth Koch. 20 ЗП Pad'jîka igra — Гаг Frik Sova- Mali očkn ?elva. 21.30 Zabada nas pia- nist lose TnrrlPíi'ias "".45 ("etrt ure s pevcem Ivn Rnbifem. 22.00 Vpnnved ča- s^i. porofilf". vremenska nannved in pre- gled sporeda 73 naslednji dan. SREDA, 27. DECEMBRA 5.00—8.00 Dob'n jutro! fnisan glgs- heni snoredi — "mes ob 5 05—5.10 Po- rn!"i!a in dnevni Vo'edar. R on—R.lO Na- 101'ed rssa, nornriin nrr-^i^d liska, vre- •^r-nska n^noved in "HvesfHa. 7.00—7.15 ^'^noved časn. л1Г,";?На. vremenska na- noved in radijski koledar. 8.00 Poro- čila. 11.00 Stephen Forterjeve ponarode-* le ameriške pesmi poje komorni zbor RTVL p. v. Milka Skoberneta. 11.15 Človek in zdravje. 11.25 Iz oper, ki jih redko srečujemo. 12.00 Poročila. 12.05 Zadovoljni Kranjci s pevci. 12.15 Radij- ska kmečka univerza. 12.25 .Melodije ob 12.25. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, prireditve aneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvesti- la in zabavna glasba 13.30 Kolektivi vam pošiljajo čestitke za Novo leto. 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo. I 17.00 Poročila. 17.05 Šoferjem na pot. 17.50 Ansambel Jožeta Kampiča. 18.00 I Poročila — aktualnosti doma in v svetu. I IS.10 Odmevi z -Dunajskega slavnostne- I ga tedna 1961« 18.15 Ljudski parlament. 19.00 Obvestila. 19.05 .Maurice Ravel za solo ¡n za ansambel. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Naš varieté. 20.40 Rug- giero Leoncavallo: Glumači. 22.00 Napo- ved caSíi, poročila, vremenska napoved in pri'gled sporeda za naslednji dan. ČETRTEK, 28. DECEMBRA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.0O--7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napo- ved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Tri arije iz oper Georga iriedricha Ilandla. 11.15 Ruski tečaj za začetnike — 33. lekcija (ponovitev). 11.30 V sve- tu operete. 12.00 Poročila. 12.05 Slav- ko Korošec: »Za našo vasjo« — venček narodnih. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Melodije ob 12.25 13.00 Vapoved časa. poročila, vremen'.ka napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Do- mači napevi izpod zelenega Pohorja 13.50 Od klavirja do big banda. 17.00 Poročila. 17.05 Poje Ljubljanski oktet 17.20 Sedem in ena Chopinova mazurka 17.35 Novoletno voščilo za vas. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu ; 18.10 W. A. Mo/art: Finale 2. dejanja opere Čarobna riščal. 18.45 Kulturna kronika. 19.00 Obvestila. 19.05 Novo in vedro. 19.30 Rsdiiski dnevnik. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape- vov. 20.45, Zabavni oikester Frank Pour- cell. 21.Oo' Literarni večer. 21.40 Sta- nojlo Rajičič: Tretji koncert za violino in orkester. 22.00 Napoved časa. poroči- la, vremenska napoved in pregled spo- reda za naslednii dan. PETEK. 29, DECEMBRA 5 00—8.on Dobro iutro' fnisan cla« i beni spored) — vm«-s oh 5 05 -5 in Po ' ročila in dnevni knledar R.nn -« in Na I poved č?sa. poročila, nrer'ed tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napo- ved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Claude Debussy: Mala suita. 11.15 Naš podlistek — Paul Gauguin: Intimni dnevnik — II. 11.35 Iz glasbenih fanta- zij Roberta Schumanna. 12.00 Poročila. 12.05 "Ples s pogačo« in dve gorenjski v priredbi Tončke .Maroltovc. 12.15 Ra- dijska kmečka univerza. 12.25 .Melodije ob 12.25. П.00 Napoved časa, poročila, vremcns'ia napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvesti- la in zabavna glasba. 13.30 Pojeta mez- zosopronistka Cvetka Ahiin in tenorist Rudolt Franci. 17.00 Poročila. 17.05 Portreti iz stare italijanske muzike. 17.35 .Mihajlo Vukdragovič: Vokalna liri- ka. 17.50 Majhni zabavni ansambli. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Švedske ljudske melodije. 18.25 Zboi in narodni ansambel »Joža VlahoviČK izvaja pesmi jugoslovanskih narodov. 18.45 Iz naših kolektivov. 19.00 Obvestila. 19.05 Za Novo leto so vam izbrali . . . 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Orkester George Melachrino. 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled. 20.30 Romantični trio« za klarinet, violončelo in klavir. 20.45 Štiristo let klavirske glasbe. 21.15 Oddaja o morju in pomor, ščakih. 22.00 iiapoved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji d.in. SOBOTA, 30. DECEMBRA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 6.30—6.35 Napotki za turiste. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00, Orgle in orglice. 11.15 Angleščina za' mladino — 34. ickciia (ponovitev). 11.30 l.iCQues Offenbach: Drugo dejanje onere lloffmannove nrinovedke. 12.00 Poročila. 12.05 Veseli hribovci z nekaj skl-idbica- mi. 12.15 Kmetijski nasveti, 12.25 Me- lodiie ob 12,25. 13.00 Nanoved časa. nnročila. vremenska napoved, nrireditve dneva in obinva dnevnei;a snnroda, 13.30 Čestitajo vam . . . 14.00 S!ov"n5ke na- rodne v priredbi Karla Poharia 17,00 Poročila 17.05 Gremo v kino 17 05 Gre- mo v kino. 17,50 Poje lola Nnvaknvič 18 00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Konf-rtira violinist Henrvk •î'ervn? 18 4^ Naši nonotnikj пл tujem, ip 00 Ohvest'la IB 05 Píiiin ,Пм'лг- Ве- 'r.'-ranisi-p piirin're, 1РЗП RpfiMsi.-i dncv- niV "»n no Hitri nrsti 2П •'n v-havna '■'(tiist'a iT? ^0 ,=ln 7г5 nri-'''--' Ifni^'- vremer^k? r-^nved in pregled sporeda za naslednji dan. ; Izpolnimo vse naloge šole Moja naloga in naloga vseh mojih sošolk in sošolcev je, da izpolnjujemo svoje .šolsko dolž- nosti zavestno in natančno. Jaz izpolnjujem šolske d Iznesti vest- no in redno. Tega ne storim za- radi bojazni pred nezadostno oce- no, ukorom ali opominom Prva zelo važna naloga je lepo obna- šanje do učiteljev in sošolcev ter vseh starejših ljudi, Moja na- slednja naloga je, da sem v šoli zelo pa.zljiva in ubogljiva. Ko pri- de vrsta na тзпе, da moram iti pomagat v šolsko mlečno kuhi- njo, se tej dolžnrsti z veseljem cdzovem, ker se naučim marsikaj koristnena. Zraven teh dolžnosti moram izpolniti vse. kar moramo storiti doma za šolo. D'orna si redno napišem nalogo in nari.šcm karto, ki jo moramo vsak petek prinesti v šolo. Vse dolžnosti šole in doma jaz z veseljem izpolnim. Zato grem z veseljem tudi v šolo in me ni strah nolenega pred- meta. V šolo prem vsak dan in ob vsakem vremenu, čeprav je iz Kicarja do Domave dolga ix>t. Ni mo strah dolge poti, slabega vre- mena in teme, samo da se nekaj naučim v šoli. Želela bi, da bi tudi drugi učenci pnhajali redno v šolo in bi bili marljivi, Vs.im mladim čitateljrm, ki pre- birajo mlpdinski kotiček »Todni- ka«, želim, da hi tudi Izpolnili vse naloao šole in jim žp4m srečno in veselo novo letn. Duh Alojzija VII. razr. ' Osnovna šola Domava... Na prvem gimnad.iskem prven- stvu v košarki, ki ga je organizi-- ral ŠAG, so prvo mesto zasluženo ztscdli cctrtcšolci. ki so v odlo- či ni tekmi p"emagaili tretješolce. To je bil »derbi« v pravem po- menu besede. Igra ie bila kako- vostno precej s;ibka, zato pa tem bolj požrtvovalna. Vsi igra'ci so se b^ril; do z'eánjc moči. Čctrto- šolci so z dobro taktike prepre- čili hitrim tretješorem orotina- pade in z meti od daleč razbil nasp-ctn.kovo obrambo Tretje mesto so zased'i drugošolci med- tem ko je učite'jišče oreprič'jivo premaga o o-'vcšo-ioe, ki se jim pozna, dp došle i še skoraj nikoli Tekmovanje je popolnoma us^ pelo. di:sc;plina je bila na vsth tekmah vzorna, Igr so oi e za koš;-.rkc:rske pojme orece.i ostre, -sicer pa fair. Sodila sta dobro Kra.inc ш Kcílak, oba ptujska študenta Najboljši st'eiri prven- stva so bili: Puklavec (IV.) 119 točk. Reo (IV.) 106 Perger (1П.) 62. Zadn.ji rpziiJtat'' m lestv:ca; IV : II. 104:45; 111 : I. 20:0 w,0.: Učite jišče: I, 43:12; IV. :m в5:50 (28:26) IV 4 4 0 ^ 227 8 III. 4 1 +125 б II, 4 2 2 —2íS 4 Ucit. 4 15 -99 2 I, 4 O 4 —20« O dič. PTUJ, DNE 22. DECEMBRA 1961 TEDNIK 5 Pred sejmom ,Moda 1962' v LJUBLJANI v mesecu januarju bo na Go- spodarskem razstavišču v Ljub- I Ijani mednarodni sejem »MODA Ш2«. S to prireditvijo bo ta na- osrednja razstaviščna ustano- va odprla novo sejemsko sezono. Za sejmom mode bo Gospodarsko razstavišče realiziralo mednaro- dni sejem ALPE-ADRIA. MED- NARODNI LESNI SEJEM. MED- NARODNI SEJEM VIN, 7.GANIH PIJAČ, SADNIH SOKOV TER OPREME in slednjič še MEDNA- RODNI SEJEM »SODOBNA ELEKTRONIKA«. Bližnji mednarodni sejem »MO- DA 1962« je vzbudil veliko zani- manja, saj se je s svojimi ekspo- nati prijavilo že preko 100 pod- jetij iz vse države. Asortiment izdelkov bo zajemal proizvodna področja tekstila, to je svilo, modne, dekorativne in tehnične tkanine, dalje pletenine, obleke, težko in lahko konfekcijo, klobu- ke, rokavice, pozamenterijo, mod- no usnje, obutev, krznene izdel- ke, modno galanterijo, kozmetiko, parfumerijo in bižuterijo. Razen številnih domačih podjetij se bo- do sejma udeležile nekatere re- nomirane inozemske firme, ki proizvajajo vrsto sodobnih mod- nih izdelkov, med njimi tudi ani- linske barve za potrebe tekstilne industrije, umetna vlakna, speci- alizirane stroje za modno indu- strijo itd. SEJEM MODE V LJUBLJANI IZPOLNJUJE PRIČAKOVANJA Razstavljalci, tako domači, ka- kor tuji so si edini v prepričanju, da se ljubljanski sejem mode ie dolga leta uveljavlja kot poslov- na prireditev in da je zlasti v zadnjem času izpolnil vsa priča- kovanja proizvodnih, kakor tudi trgovskih krogov. Ne bo odveč, če za ilustracijo njegove poslov- nosti poudarimo, da te prireditve obiskujejo leto za letom zastopni- ki številnih trgovskih podjetij iz vse države, da se med sejmom vi neposrednem stiku z razstavljal*! ci zanimajo za njihove novosti in da se na tej specializirani pri« reditvi lahko seznanijo tudi s številnimi potrebami, zahtevami in pobudami potrošnikov samih in da temu primerno tudi poslov- no ukrepajo. Izostati od tako po- membne prireditve, pomeni izgu- biti kontakt s trgovino in preko nje kontakt s potrošniško mrežo. Mednarodni sejem »MODA 1962« je tisti sejem na jugoslo- vanskem ozemlju, ki živo posega v modo za pomladno in poletno sezono. Vsa propagandna dejav- nost GR, kakor tudi številnih proizvodnih podjetij gre za tem. da bi se tudi ta bližnja priredi- tev afirmirala ter da bi dosegla tisto, kar od nje pričakujemo — obilico trgovskih zaključkov in nove pobude za prihodnje leto. P. S. Še o Delavskeni klubu v zadnjem času se je po- javilo v Ptuju mnenje, л1а je treba Delavski klub sindikatov delaviem v/.eti in ¿a dati mla- diini, češ da ne služi svojemu na4ienii-. Taka .stališča so v celoti nepravilna in jih zajro- тагјајо le listi, ki ne po/najo y dovoljni meri, kaj pomeni /a dolavíc klub in kako \ну- ]nemi)no delo ojiravlja. Kdo vi- di rešitev v tem, da so delav- cem khil) fxlvzaine in se fra da mladini, ne računa s tem. da bi tako nastali še večji pro- blemi. Rešitev je potrebno iska- li r tem, da se najdejo primer- ni prostori za ureditev mla- dinskega kluba. S tem bi do- segli, da l)i lahko vanj priha- jalo večje število starejših de- lavcev, kar sedaj cesto ni mo- goče ker prostor zasede mla- dina. Razprava okrog mladinskega kluba in potrebnih pro>.tor(>v ponovno postavlja v ospredje nujnr>st skupne akcije vseh družbeno političnih organi/arij in zainteresiranih društev, da se v Ptuju čimprej zgradi de- lavski dom. .S tem bo rešen problem mijno potrebnih pro- storov za uspešno delovanje sindikatov, mladine. .'>7i~)l.. De- lavske univerze in Svoboder. Feliks Bagar Rabindranatli Tagore Leta 1920., ko smo si ogledo- vali mesto Colombo nas je na- govoril indijski učitelj, — ko se je uveril, da nismo Angleži — s temi besedami: »Kajne, lepa je fasada Indije? Če pa bi si ogle- dali drugo stran te lepe fasade, bi videli neizmerno siromaštvo, bedo in revščino. Da, v naši bo- gati deželi ljudstvo umira od la- k^e.« V tej čudoviti deželi bogatih, tujcev in domačih revežev je bit pred stoletjem rojen Rabindra-i nath Tagore, največji indijski fi- lozof, pesnik, pisatelj in pedagog. (Njegov priimek je pisan v stari angleški ortografiji in se izgo- varja Thakur, кактг n. pr. mesto Singapoore je Singapur.) Ves kulturni svet, — kakor tu- d. naša država — proslavlja sto- letnico njegovega rojstva. — Ta- gore je bil rojen 1861 v Kalkuti, v Bengaliji v bogati rodbini, ki je dala Indiji celo vrsto znan- stvenikov, literatov in umetni- kov. Njegov življenski cilj je bil osvot>oditi ljudstvo angleških iz- koriščevalcev. Ta cilj je mislil doseči z evolucij.^ Naglašal je: -Ljudstvo se mora najprej kul- turno in gospodarsko osamosvo- jiti, kar prinese tudi politično s voh edo. « Za kulturni dvig ljudstva je usta.novil šolsko kolonijo Santi- niketan (Dom miru), ki .jo je vzdrževal z Nobelovo nagrado, in ki je imela velik vpliv na življe- nje in sočustvovanje bengalskega ljudstva. V njegovi šolski kolo- niji in šolstvu bi lahko mnogo povedali, toda to bi bolj zanimalo šolnike in ne spada v okvir tega! spisa. Mnogo je potoval, mnogo je študiral evropske politične in kul- turne razmere. Leta 1921 je bil tudi pri nas, imel je predavanje v Beogradu in Zagrebu. Leta 1913. .le prejel Nobelovo nagrado za literatumo delo. V| svojem :terrnem delu je prikazal svetu dragoceno staro indijsko kulturo, filozofski pogled Indijcev na svet — prikazal pa je tudi te- danjo siromaštvo, laxoto, opozo-» ril je svet na nalezljive boleznij ki so zahtevale ogromne človeške žrtve, prikazal je nečloveško iz- koriščanje Indijcev s strani tuj- cev. Po prvi svetovni vojni, ko An- gleži niso izpolnili dano besedo o obljubljeni samostojnosti Indije, je Tagore vrnil plemiški naslov »sir«, ki mu ga je angleška vlada podelila. Tagore, dasi aristokratsKega ro- du, je odločno zagovarjal pravice delavcev; bi! je neizprosen na- sprotnik fašizma in nacizma. Za- to pravi o njem Nehru: »Tagore, aristokratski umetnik, je postal demokrat in se je ogreval za prolpiariat.« Ni se ustrašil obi- skati SZ v času, ko je bila v Ev- rooi najhujša gonja prot: boljše- vikom. Njegovo literarno delo je ogromno, njegove pesmi (Večer- ne pesmi. Jutranje pesmi. Barve, •Gitandžali"), romani (predvsem -Dom in svet-), drame, povesti so pravi zakladi indijske litera- ture. Umrl je leta 1911. toda živi njegov spomin; spomin na pesni- ka, pisalel.ja, filozofa in oznanje- valca miru. G. F. j KONGRES JUGOSLOVAN- SKIH ZGODOVINARJEV V| LJUBLJANI v prvi polovici decembra so se! zbrali v Ljubljani jugoslovanski| zgodovinarji na svojem tretjem, kongresu. Kongres je bil posve-1 čen praznovanju 20-lelnice naše-j ga narodnoosvobodilnega boja iil| ljudsKe revolucije. Kongresa se je udeležilo okrog 600 zgodovi- narjev iz vse Jugoslavije, od te-i ga 150 iz Slovenije. Čudimo se, da oddelek za družbene službe i pri ptujski občini ni pokazal' razumevanja, da bi omogočil; udeležbo na kongresu vsaj ene-; mu zgodovinarju. Ptu.jska občina' je bila edina v Sloveniji, ki ni bi-^ la na kongresu zastopana, na ka-| terem je bilo največ referatov izj našo najnovejše zgodovine — zgo-! dovmp naše ljudske revolucije. Tečai za turistične infor- matorje v Ptuju Na pobudo sveta za turizem in gostinstvo obč'nskpga ljudskega odbora Ptuj je luristično društvo Ptuj skupno s Turistxicnn zvezo Maribor /ačolo 21. decembra 1961 v Ptuju dvodnevni turistični se- minar /a gostince in trgovce i/ občine Ptuj. Namen tega tečaja je seznaniti gostince in trgovce s principi turisfittie informacij- ske službe glede na ptujsko tu- ristično območje in glede na zgo- dovinske ter kulturne spomenike v podravskem delu Slovenije, Prvi dan tečaja je predaval v prostorih gost;n.skoga obrata pod- jetja "Haloški biser«, »pri Zupan- čićU", prof. Rado Lazar iz Mari- bora, danes pa bo govoril prof. Jože Maučec. Predavatelja sta se- znanila tečajnike z organizacijo in sistomatiko turističnih infor- macij, s praktično informativnn službo, z zgodovino in kulturno- zgodovinskimi spomeniki v po- dravsKem delu Slovenije, zlesti v Ptuju in okolici ter s prirodnimi lepotami ter bogastvi ter ravnin- skih in gr:cevnatih prede'ov. Pobudo za tečaje te vrste ie pn/dravil Občinski ljudski ndhnr Ptuj, ki je tudi pndprl njeTovo izvedbo ter obljubil pndpir:itii vsako zdravo in splošno koristnej delo v tej «meri. Vse razumeva- nie ze tecai so poka/ala tudi go- stinska in trgovska podiptia in fjostišča iz Ptuia in okolice. Zamenhoiova proslava ob 102. obletnici rojstva avtor- ja mednarodnega jezika esperan- ta so tudi letos ptujski esperan- tisti priredili proslavo, ki je bila tokrat v sejni dvorani občine. Verjetno je bil vzrok mraz, da ni bilo udeležbe, kakor se je pri- čakovalo. Navzoča pa sta bila ra- zen predstavnika filatelističnega društva še dva delegata Okraj- nega odbora esperantske mla- dinske organizacije iz Maribora. Tečajnica M. P. je deklamirala Zamenhofovo »LA ESPERO« in mala učenka V. 2.. ki je nastopila z »NIA ESPERANTO«. Nato je predsednik društva kratko očrtal veličino dr. Zamenhofa. ki je s svojim izumom predvide\-al sre- čo za vse človeštvo, če bi uporab- ljalo nevtralni jezik, ki se ga lah- ko nauče vsi narodi. S svojim življenjskim delom si je avtor postavil najlepši .spomenik Pod- črtal je, da ima danes že nad 1.500 ulic, trgov in parkov v raz- nih mestih vseh kontinentov ime dr, Zamenhofa ali esperanto. Kljub mnogim projektom svetov- nega jezika se je obdržal in uve- ljavlja se le esperanto. V radiu, kinu, tisku, literaturi, seminarjih, mednarodnih konferencah in kongresih itd. uspešno uporablja- jo esperanto. Uvedba v šole kot neobvezen in deloma tudi že kot obvezen predmet pomeni pot k popolni zmagi svetovnega jezika esperanta. -o- VSEM TRGOVSKIM, GO- STINSKIM IN OSTALIM PODJETJEM NA OBMOČJU STANOVANJSKE SKUP- NOSTI PTUJ Pred nami je Novo leto 1962, ki je združeno z mnogimi praznova- nji in veseljem ne samo naših otrck, ampak slehernega delov- nega človeka. Za celoletni napor, ki so ga delovni ljudje vlagali za večjo proizvodnjo in izpolnitev gospodarskih načrtov, smo dolžni prispevati vse, da bomo lahko Novo leto dočakali v primernem razpoloženju in vzdušju. Obračamo se na vsa trgovska podjetja, gostinske obrate in dru- ge imetnike lokalov v mestu in okolici Ptuja, da svoje izložbe, pasaže, lokale in okclje primerno uredijo za Novo leto. K delu pri- stopite takoj. Dedek Mraz, voščila državlja- nom, zelenje, svetlobna telesa, novoletni okraski ter novoletne jelke naj ne manjkajo v nobenem oknu. Naši delovni ljudje so za te stvari nadvse dovzetni in vse to naj jih razveseljuje in pri- jetno preseneča. Prepričani smo. da boste na- šemu pozivu z razumevanjem sle- dili ter se vam zato prav lepo zahvaljujemo v imenu prebivalcev mesta Ptuja ter želimo nadvse uspešno in srečno NOVO LETO 1962! Stanovanjska skupnost Ptuj PIONIRJI S PTUJSKE GORE Dramsk: krožek p:onirske orga- nizacije v osnovni šoli na Ptujski gori se je izkazal na gostovanju z dramo -Volkodlaki«. Dramo so dvakrat uprizorili v domačem kraju, zadn.jo nedeljo pa so gostovali na Črešnjevcu. Tam so jih obiskali pionirji v ve- likem številu in se jim tudi naj- topleje zahvalili za obisk z moč- nim ploskanjem. To nam dokazuje, da so mladi igralci-pionirji s Ptujske gore dosegli, kar so si sami tudi naj- bolj že'eli — uspeh na odru pred mno'jošfpvilnimi gledalci P T. Pred 10 letivPlnin (Nekaj drobcev iz arhiva mestne občine ptujske v Mestnem arhivu v Ptuju) 1951-1961 št, 1193/1: Okrajno gledai'išče v Ptuju se bori ia svoj obstanek. Pri teh naporih ga podpirijo vsi predstavniki nase ljudske oblasti. Da bi čim bolj zmanjšali breme- na personalnih izdetkov, je že ne- slo primerno zapasiitev za dva svoja člana. Sedaj se uiorava gedaJišča pri- poroča, da bi MLO nastavi', vse- stransko sposobnege m aktivnega člana ptujskega gleda^lišča za •joravnika Mestnega k na. Imeno- vani bi bil obvezan dopolniti svoj uelovn; čas z delom v ckrajnem giedđliscu v Ptuju. Št. 1191'1: Poverjeništvo za no- tranje zadeve OLO Ptuj odilcče, da se od kavarne »Moskva« do konca zgradbe OLO, Pov. za no- tranje zadeve, zabrani parki rari je vozil vse preozke ceste in močno raz\-!tega prometa po Kremp^ovi ulic;. Št. 2018 T: NÍLO opozarje svoje in svoj:h podjetjih usiužb;ince, da prihajajo točno v službo, da med službo razen v nu.jnih prime.'.h za opravljanje svojih privatnih poslov ne zapuščajo sivojih delov- nih mest in da isti predčasno ne zapuščajo. Št. 1226 1: MLO PTUJ podaja v obšiimi 25 točk obsegaj-cči spo- mci-ici podetke gospodarske, splošno komunalne in kuitumo prosvetne dejavnosti in pomemb- nosti meste Ptuja v zvezi z raz- pravo, al, se aaj mesto Ptuj upra\no teritorialno izloči iz se- stava okraja m dobi svoj statut s funkci.jami in pravicama okrajnega l.jiKlskega odbora. Št. 12712: Avto-moto društvu se dodeli .garaža v Ptuju, Vičava 3. Ta prostor je dosedaj uporabljaa JA. Hiša je Isst uprave Mestiiega muzeja v Ptu.ju. Št. 1271 1: Vrtnar Hnstov Min- čo, boçiarski državljan, vrši uspeš- no že dvajset let s svojo bo'gar- sko zadrugo svojo vrtnarstvo v Ptu.ju. Sedej nam-irava zgradit; tu svojo stanovanjsko h'šico na zem- ljišču splošn'Sga ljudskega premo- ženja. MLO prosi predsedstvo vlade LRS za po,>asnilo, a.'i se omenje- nemu ahko dovoli postaviti sta- novanjsko hisiro. MLO pripominja, da .mi mesto Ptuj velik interes na tem, da si Hnstov zgrodi to svojo hišico že glede na veiko stanovan.jsko kri- zo, ki vlada tukaj Imenovani je povsem lo.jalen in mnogo koristi s svojim uspešnim vrtnarstvom ne samo Ptuju, temveč tudi š.rši okolici kakor tudi Mariboru. (Nadailje^anje) KAREL ŠEPEC VTISI S POTOVANJA PO SVICI Mednarodno obravnava- nje šolfkih problemov Ko siiio V naglici la/.slavo pre.šli, nas je /bral zastopnik t .Nh.SCA in nam govoril o pro- blemih šolstva > svetovnega vi- dika. Dejal je. da se šele (к1 leta 1*)2'> obravnavajo šolski problemi imernacioiialno — |)ač po ustanovitvi Komisije 'a šolstvo in prosvelo pri Dru- štvu naríxiov. ki ji danes pra- vimo I .\K.SCO. Prva vloga te komisije je bila, da zbere po- datke o/iroma informacije, kaj se v .šolstvu dogaja po posa- meznih državah v svetu. \ a/en je bil t« začetek, da so se .eol- ski in prosvetni problemi z¡^- čpji obravnavali intf^rnacional- no. L.M^SCO se danes bavi z n»'¿lf!timi problemi, ki jih na- javlja ta ali ona firžava. Znan- stveno jih raziskuje in ugotav- lja, ali SP v svetu rešujejo ali večajo. Posameznim državam daje navodila, kako naj pro- bleme rešujejo. Do zdaj se je bavil L .NT.SCO na primer s te- mi problemi: predšolska vzgo- ja, ki jo smatra za socialiii problem, problem enoorldelč- nili šol. ki ne dajejo v današ- njem zahtevnem svetu učencem dovolj izobrazbe in vzgoje, uč- beniki, za katere je vprašanje, ali naj jih diktira država od« nosno družba, privatnik ali kdo. problein dviga šolstva in ^ njim pismenosti v zaostalih de- želah, kako rešili rri>hlem uče- nja tujih jeiikov, ko posiaja »Tet vedno manjši, kaj je gl učenjem matematike, ki je po' vsem svetu mòra za otroke in pri kateri je va/no vpraš.^nje: ali mnogo ali malo matematike itd. Navzoči Jugoslovani smo za- stopnika L'XK.SCA vprašali ali je informiran o dejstvu, da sino v .liigoslaviji nekatere teh že zadovoljivo rešili, nakar je od- govoril: Znano mi je, da ste nekatere problemt^ šolstva io j)r(>svete za svoje ra/mcre do- l)ro rešili, vendar vaša rešitev ni iii)f>rabna za vsak družbeni sistem,« Na razstavi smo prebili ves dan, vendar si .je nismo mogili na- tančno ogledati. Zlasti pa nismo utegni i pregledati vse literature, ki jo imajo o šolski problematiki posamezne države in pa ono, ki jo je izdal po večini v francošči- ni UNESCO. Morda bi prišli do kakih novih .'poznanj in idej. ki bi jih lahko uporabili tudi v .naši se- ji, če bi imeli toliko časa. da bi študijsko obdelali celotno razstavo in prebra i vsaj to aili ono knjigo, ki je obraviiavaila visak vzgojni aiLi učni problem. Ogled šol v Ženevi Preostaili ča.s smo porabilt za ogled šol v Ženevi in •x>zneje v Bernu. V obeh mestih smo tudi hospitirali pri pouiku v različnih šcJah. Zanimivo je. de ima vsak kanton svoj šolski zakon. Razlike med ^nstvom v po- "^"^n h kan- tonih so prece jen j«. Tako im-sjo na pr. v ženevskem kantonu osemletno, v bemskem pa devet- letno šolsko obveznost. Beneško osnovno Ш srednje šolstvo dajs takole sliko: a) predšolske ustanove (S-6 let). b) devet etna i")snovna šola 1 primarna (6-15 let), 2. sekundarna. 3. progimníi¿ija V primarni asnovni šo i ostanejo do devetega razreda nekoliko manj nadarjeni učene: ki jih po abso- lutori.iu napote v obrt. Iz IV raz- reda primarne šole vstC'pijo neko- liko boljši učenci v sekundarno šolo, iz katere lahko po končanem devetem razredu prestopijo v različne srednje strokovne šole — zlesti pa v trgovsko, učiteljsko ali vzgojiteljsko. .^e boljši uconci gredo iz IV, r. primarne šole v progimnazljo, kjer ostanejo štiri leta, nato pa pre- stopijo v petletno gimnazijo, vse- kakor najellitnejšr šolo, Ta pa ima za čudo tri veje: a) literarni od.- delek z latinščino in gr.ščino ali 'fitin.ščino in modernimi jeziki, b) realni oddelek, c) trgovski odde- lek z matematiko in modernimi jeziki. O kaki enotnosti osnovne šo'e seveda ni govora, ampak prehajajo učenci iz primarne šole v sekun- darno ali progimnazijo bodisi po sposobnosti aji pa tudi po protek- ci.ji, kot mi je na tihem zaupal neki učtelj Vsi tjsti, kj po končani pri- marni šoli niso šil v r,brt. morajo še v triletno obvezno nadaljevalno šolo (gospodinjstvo in gospodar- stvo). Za slabo nadarjene imajo de- vetletno šolo, /a defekt nt- otroke pa imajo domove, kjei se deklice uče šivanja dečki pa obdelave lesa. V Ženevi in Bcrnu smo hospi- tirali v osnovni šoli Šolsko po- slopje v Ženevi je bilo novo, mo- derno, učitelji v belih plaščih, učenci elegantno oblečeni — v.s€ kar najlepše, pouk sam pa poteka po neverjetno zastarelem načinu in je vsebinsko nadvse konserva- tiven, lahko tudi rečem: nazad- njaški. Pri hospitaciji smo si ogle dali tudi nekaj šolfckih pismenih izdelkov učencev 9 razreda osnov- ne šole Med diugimj spisi &mo našli tudi spis neke učenke z na- slovom: >*Kaj sem nedavno čitala v časopisu.- Deklica je nalepila v zvezfk izre/ek i/ čase^^isa, na ka- terem sta naslikani dva okost- njaka. Časopis pravi, da je to sli- ko objavil neki italianski list ob prjliki eksplozije SO.megatonske atomske bombe v Sovjetski zve- zi. Pod sliko je bilo natiskano: »Poglejte, italjjanskj delavci, kaj vam pripravljajo vaš, kolegi v Rusiji!« Ves spjs te deklice .je bil histeričen izliv proti komunizmu, kjer na koncu izraz« upanje, da se Hruščevu pač vse to ne bo po- srečilo, kar obeta slika. Pregledali smo tudj čitanko za 9. razred primarno šole. Tiskana je vsa v gotici. Po vsebini je ne moooča za to stm-.st otrok saj je do vrha polna samih pripovedk in pravljic, nimam pa ničesar res- ničnega, življenskega, poučnega. V tisti uri so imeli materin je- zik — pravopis. Učitelj je nare- koval г časopisa neki tekst, en učenec ga je pisal na tablo, drugi pa v zvezke. Učenec prj tabli je napravil lepo število napak, do- čim učitelj ni kontroliral napak, ki so jih učenci napravili v zvez- ke. Ugotovili smo končno, da je tudi v Švici znanje materinščine ob izstopu iz obvezne šole pfo- blematično. Konservativnost povsod življenje in delo v obvezni soli teče v Švici še prilično po zasta- relih tirih, kot je tudi ostalo živ- ljenje neverjetno konservativno. Na šolo in sploh na javno življe- nje močno vplivata tako katoliška kakor tudi evangelska cerkev. Glavna avenija v Ženevi je bjla že ob koncu novembra bajno raz- svetljena s tisočerimi lučkami raznih barv, z visokimi in okra- šenimi smrekami — vse v zname- nju božičnega praznovanja Trgo- vine razkazujejo svoje bogastvo, ki ga tudi marsikateri Švicar lah- ko lo gleda V ekonomsko-komerdal* ni ioli v ženevi smo si ogledali eko- nomsko-komercialno šolo. Ta de» u.je kot CEnter, ki za.jema vse po- red.stav.- l.ja.jo šp nadaljevsnje obvezne šole .s strokovno speciei'izacijo. Tem šolam bi odgovarjale naše vajen- ske šole. Osnovni cilj takih po- kicnih šol je, da je glavni pouda- rek na praktičnem pridobivanju znanja, medtem ko imsjo tedensko le ft ur teorije, pretežno v dveh popc'ldnevih. Од1еч1аИ smo si od- delek za usposabljanje tajnic. Vse- bina učne snovi je zeo skronina, dekleta so seznanjali le z пз1одат mi, ki .jih bodo vršile kot tgjnice v manjšem pod.jetju. Vendar je hi a vsa snov o:/ko strokovna. V oddelku stencdaktilografinj smo si ogledaili funkcionailne pogoje strojepisnico. Dekleta so se pri- vaja'a strojepisju na strojih raz- nih vrst. da se laže zna.jd'^jo v službi — tudi tu ima g!a\Tii po- men hitrost pisanja. Oddelek z* proda.ja.lke ime v prvem razredu'e splošne predm-tp, medtem ko se v drugem razredu obravnava bla- aoznanstvo kct ozka soeciaüiziranq dejavnost n-c^rneznih trnnvckih dejavnost' (Nadaljevanje prihodnjič) 6 TEDNIK PTl.'J, DNE 22. DECEMBRA 1961 Odloki In razpisi Po-2. m 14. točki 50 člena za-| ксла o občinskih ljudskih odbo-1 rih (UrEdmi list LRS. št. 19-88/52) ! 3. čcnu Temeljnega zakona o ob- j činsk^h dtckladaih in o posebnem, krajevnem prispevku (Uradni list FLRJ, št. 19-194/55, 19-241/57.! 55-710/57. 52-892'58 in 52-853'59), j in 2. tcčtki 37. člena zakona o , pr.isto.tnosti občinskih m okrajnih Ijijdskih cdborov in njihovih or- ganov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57) ts Občinski l.tudski od- bor Ptuj na seji občinskega zbcra in na seji zbora proizvajalcev dne 15, novembra 1961, po sklepih | ustreznih zborov voivcev. ki so bili od 15. avgusta do 27. oktobra 1961 sprejel ODLOK e uvedbi posebnega krajevnega prispevka za rekcnstrukcijo in gradnjo cest IV. reda v letu 1961 V; občini Ptuj. 1. člen Za rekonstrukcijo in gradnjo cest IV. reda in mostov na njih v obč.ni Ptuj, ki so kategorizira- ne z odlokom o kategori'zaciji cest IV. reda na območju občine Ptuj (Uradni vestnik ckraja Ma- ribor, št. 13-138/60) se na območ- ju krajevnih odborov navedenih cd 2. do 21. člena tega odloka uvede za leto 1961 poseben kra- j-evnii prispevek v denarju, delu, diajatvi vprege, prevoznih in dru- gih delovnih sredstev. Obveznosti posebnega krajevne- , ga prispevka se izpolni tudi tako, j da e plđoa ustrezni znesek v de- narju. 2. člen Poseben krajevni prispevek po 1. členu tega odlcka za krajevne odbere Desternik, Dolena, Dra- vinjski vrh. Janežovci, Jiršovci, Kidričevo, Lešje, Levanjci, Pobre- žje pri Ptuju. Podvindi. Rogozni- ca. Svetinci. Trnovska vas in Tr- žeč znaša: ... Pirispevek v de u ali denarju: ■'-:a) za asako gospodinjstvo, ki nima nobenega zemiljišra in gce- podiinjstvo. ki ima 1 ha zemljišča 2 dni dela aLi plačilo — l.OOO diin b) za vsako gospodinjstvo, ki ima nad 1 ha zemljiišča na ha 1 dan dela »i plačilo ~ 500 din c) za lastnike zemil.jiišč. ki stal- no stanujejo izven krajevnega od- bora, za katero se uvaja ta pris- pevek, zemljišča pa leži.jo na ob- fncčju tega krajevnega odbora, na 1 ha tega zemljišča — 1 dan éeilà ai plačilo — 500 din Prispevek v vožnji: a) lastniki viprežne ži\'ine (ko- nrjii. void) se cpravijo z vsakim pgrom vprežne živine dovoz 3m' griamoza na kra.i. ki mu ga določi kra.jevni odbor. Namesto prispev- ka v vožnji se obveznost lahko izipclni s plačikm in se za Im' gramoza zaračuna — 1.000 din b) zasebni lastniki traktorjw eli tovornih avtomobiîov opravijo dva dni vožnje na kraj. ki mu ga določi kraj'evni odbor, ali plačilo — 20.000 din 3. člen Za kraljevne odbore Bukovci, Marki'vci in Sobetinci: 1. Prispevek v delu a'i denarju: a) za \-sako gospodinjstvo, ki nima nobenega zeml.iišča ali go- spodiin:)(stvo. ki ima 1 ha zemljiš- ča — dva dni dela ali plačilo — 1.000 din b) za vsako gospodinjstvo, ki ima 1 ha do 3 ha zemi'jišca — na ha — 1 dan dela alU plačilo po 500 din c) 'Z'3 lastnike zemljišč, ki stal- no stanujejo izven krajevnega od- hcra, za katerega se uvaja ta pri- spevek, zemljišča pa ležijo na območju tega krajevnega cdbora — na 1 ha tega zeml.jišča — 1 dan dela aili plači'lo po 500 din 2. Pris^pevek v vožnji: a) ilastniki vprežne živine (ko- nLJa, vola, krave), ki imajo nad 3 ha zemjišča, opravijo na 1 ha 25emljišča — dovoz Im^ gramoza na kraj, ki mu ga določi krajevra odbor. Namesto prispevka v vož- n.jd se obveznost lahko izpolni s pilačiilom in se za Im''' gramoza računa — l.OOO din b) zasebni lastniki traktorjev a^li tovornih avtomobilov opravijo diva dni vožnje na kraj. ki mu ga določi krajevni odbor ali plačilo — 20.000 din 4. člen Za krajevne odbore Gorisnica, Hajdina. Moškanjci, Muretinci in Siovienja vas: 1. Prispevek v denar.ju a^ii deu: a) za vsako gospodinjstvo, ki ndma nobenega zemljišča in go- spodinjstvo, ki ima do 1 ha ob- d'ei';cva'ne zeml.ie — 1 dan dela ailá р!г15а< o 500 din b) za vsako gospodinjstvo, ki ima nad 1 ha obdelovalne zemlje na 1 ha — en dan dela ali plači- lo po 500 din c) za lastnike zemljišč, ki- stal- no stanujejo izven krajevneoa od- bora, za katerega se uvaja ta pcispevek. zenrlišča pa ležijo na 3bmočju tega krajevnega odbora, la 1 ha tega zemljišča — 1 dan dela aili plačilo po 500 din 2. Pris.pevek v vožnji: ' a) lastniki vf>režne živine (ko- nji, voli) opravijo z vsakim pa- rom vprežne živine dovoz 3m' gramoza na kraj, ki mu ga določi krajevni odbor. Namesto prispev- j ka v vožnji, se obveznost lahko i izpolni s plačilom in se za Im' gramoza računa 1.000 din b) zasebni lastniki traktorjev ali tovornih avtomobilov opravijo dva dni vožnje na kraj, ki mu ga dciloči krajievnd odbor ali plačilo — 20.000 din 5. člen Za krajevne odbore Dragovič, Gabernik, Juršinci in Zagorci: 1. Prispevek v denarju aiii delu: a) za vsako gospodinjstvo, ki | nima nobenega zemljišča ali go- spodinjstvo, ki ima do 1 ha zem- ljišča — 1 dan deila aild plačilo 500 din b) za vsako gospodinjstvo, ki ima nad 1 ha zemljiišča brez vpre- žne živine m 2 ha — 1 dan dela aili plačilo 500 din c) za lastnike zemiljdšč, ki stal- no stanujejo izven kra.ja krajev- nega urada Juršinci, njihova zemiljišča pa leži.jo na območju j krajevnega urada Juršinci, na 1 ha tega zeml.jišča — 1 dan dela aili plačilo 500 din 2. Prispevek v vožnji: a) lastniki vprežne živine (ko- nji, voli) opravioj dc-voz gramoza, ki mu ga določi krajevni odbor tako, da se mu zairačuna na 2 ha zemlje prevoz Im^ gramoza. Namesto prispevka v vožnji se obveznost lahko izpolni s plači- lom in se za Im^ gramoza zara- čuna 1.000 din 6. člen Za krajevne odbc.re Čermožiše, I>obrina, Kočice, Nadóle, Sela in Zetaíe: 1. Prispevek v denarju aii delu; a) za vsako gospodinjstvo, ki nima nobenega zemljišča гп go- spodinjstvo, ki ima 1 ha zerndjis- ča — dva dni dela ad. plačilo 1.000 din b) za vsafko goSifKxiinjstvo, ki ima nad 1 ha zemujišča, na 1 ha — en dan dela aCi plačilo 500 din C) za lastnike zemiljišč, ki stalno stanujejo izven krajevnega odbora, zai katerega se uvaja ta prispevek, zeml.jiišoa pa ležijo na območju tega krat- jevnega odbora, na 1 ha tega zemljišča — 1 dan dela ali pla- čilo 500 din 2. Prispevek v vožnji: Zasebni lastniki traktorjev aiK tovornih avtomobilov opravijo dva dni vožnje na kraj, ki mu ga določi krajevni odbor, ali plalčilo 20.000 din 7. člen Za krajevna odbora Domava in Mezg ovci: 1. Pris'{>evek v denarju ali deu; a) za vsako gospodinjstvo, ki nima noibenega zeml.jišča in go- spodinjstvo, ki ima 1 ha zemljiš- ča—en dan dela aili plačilo 500 din b) za vsako gospodinjstvo, ki imia nad 1 ha zemiljišča, na 1 ha — 1 dan dela ali plačilo 500 din c) vsi zasebni lastniki trakt^-r- jev, ki iprekcmerno izkorišča.jo in uničujejo občinke ceste, dva dni vx)žnje aili plačilo 20.000 din 2. Prispevek v vožnji; E^astniki vprežne živine (konja, vola) še opravijo z vsakim parom vprežne živine dovoz 3 m''' gramo- za na kraj, ki mu ga doloin kra- jevni odbcr. Namesto prispevka v vožnji Se obveznost lahko iz- polni s plačilom in se za 1 m' gramoza računa 1.000 din 8. člen Za krajevna odbora Slavšina in Vitomarci: 1. Prispevek v delu ali denarju: a) za vsako gospodinjstvo, ki nima nobenega zemljišča in go- spodinjstvo, ki ima do 1 ha zem- ljišča — 1 dan dela aii plačila — 50O din b) za aisako gospodinjstvo, ki ima nad 1 ha obdelovalnega zem- l.jišča na 1 ha tega zemljišča in za 2 ha goizdne površine — en dan dela aili plačilo — 500 din 2. Prispevek v vožnji: a) lastniki vprežne živine (ko- nja, vola, krave) lahko opravijo obvezo s prevozom gramoza ali odvozom zemlje na kraj, ki mu ga dolicči krajevni odibor. En dan vožnje z lastno vprežno živino se obračuna za 3 dni dela — 1.500 diin b) zase'bni lastniki traktorjev opravijo dva dni vožnje na kraj, ki mu ga določi krajevni odbor ali placido — 20.000 din 9. člen Za krajevna odbora Turški vrh m Zavrč: 1. Pris-pevek v delu ali denar- ju: a) za vsako gospodinjstvo, ki nima nobenega zeml.jišča in go- sprdin.jstvo, ki ima 1 ha zemlji- šča, dva dni dela ali plačilo — 1.000 din b) za vsako gospodinjstvo, ki ima nad 1 ha zemijišča na ha — en dan dela ali plačilo — 500 din C) za lastnike zemljišč, ki sta- nujejo izven krajevnega odbora, zeml.jišča pa ležijo na področju кгајетоеда odbora, na 1 ha tega zeml.jišča — en dan dela ali pla»- Dido 500 din 2. Prispevek v vožnji: a) lastniki viprežne zinne (ko- njev in volov) še opravijo z vsa- kim parom vprežne živine dovoz ' 3 m' gramoza na kraj, ki mu ga določi krajevni odbor. Namesto pri,spevka v vožnji se lahko pri- -spevek izpolni s plačilom in sc za 1 m' gramoza računa 1.000 din. Lastnik Aiprežne živine, ki sodeluje pri nakladanju gra- moza, cdsluži še prispevek na en ha zemlje v znesku 500 din, če je delo opravl.jad 8 ur. 10. člen Za krajevna odbora Cirkulane in Paradiž : 1. Prispevek v deixi ali denar- ju: a) za vsaiko gospodin.jstvo. ki nima zemljišča in gospodin.jstvo, ki ima za leto 1961 do 20.000 din predpisanega davka — 10 ur de- la adi plačilo — 800 din b) za vsako kmečKo gospodar- stvo, ki ima za leto 1961 predpis davka nad 20.000 din. 2 " n pred- pisanega davka, preračunano v storitev tako. da se ena ura dela na cesti zaračuna 40 din. V koli- kor pa zavezanec dela ne izvrši, se mu zaračuna 1 ura dela 40 din j c) za lastnike zemljišč, ki sia- , nujejo iz'ven območja kra.jevnega odbora, za katerega se uvaja ta prispevek, zemljišča pa ležijo na območju tega krajevnega odbora.! dovoz 1 m^ gramoza ali plačilo — 1.500 din d) za lastnike zasebnih motor- m-bila — plačilo — 2.000 dm e) za lastnike zasebnih motor nnh koles — plačilo 1.000 din 2. Prispevek v vožnji: a) lastniki vprežne živine (konj, volov) še opravijo dovoz 1 m^ gramoza po glavi vprežne živine, ali p'ačajo po glavi vprežne živine — 800 din 11. člen Za krajevna odbora Gruškovje in Podiehnik: 1. Prispevek v delu ali denar- ju: a) za vsako gospodunjstvo ozi- roma člana gospodin.jstva. ki ni- ma nobenega zemljišča, starega nad 18 let se določi en dan dela a'li plačilo — 400 din b) za vsako gospodinjstvo, kd ima nad 1 ha zemlje oz., ki imaj daivčno o&novo, pa 2'o po davčnii osnovi. ' c) za lasitnike zemljišč, ki stal- no stanu .jejo izven območja kra- jevnega odbora, za katerega se uvaja ta prispevek, zemljišča pa ležijo na območju tega krajevne- ga odbora, en dan dela oziroma vožnje ali plačilo za dan vožnje — 8Ò0 din. 2. Prispevek v vožnji: Lastniki viprežne živine (konja, vola adi krave) bodo svoj prispe- vek opravili z vožnjami. En dan vožn.je se bo računal 800 dm. Zavezanec pa lahko plača ta pri- spevek v denarju. Vožnje se bo- do opravile v tisti kraj. kjer bo določil krajevni odbor Zasebni lastniki motornih vozil pa bodo opravili po vozilu dva dni dela ali plačilo — 20.000 din. Vožnje s traktorji se bodo opravile na kraj, ki ga bo doJocil kra.jevni cdbor. 12. člen Za кгајел^па odbora Leskovec in Velika Varmca: 1. Prispevek v delu ali denar- .iu: Za zasebne lastnike: a) na 1 ha obdelovalne zemlje — en dan dela ah plačilo — 500 din. b) na 2 ha gozdne površine — en dan dela adi plačilo — 500 din. 2. Za zasebne lastnike vprežne živine — na glavo vprežne živine — 1 dan vožnje ali plačilo — 1.000 din. 3. Za osebne lastnike traktor- jev in tovornih avtomobilov — 2 dni vožnje ali plačilo — 10.000 din. 4. Za zasebne obrtnike brez zemljišča — 1 dan dela ali pla- čiilo — 500 din. 5. Za osebe v delovnem ra- zmerju — 1 dan dela ali plačilo — 500 din. 6. Za lastnike zemljišč, ki stal- no stanujejo izven krajevnega odbora. katerega se uvaja ta prispevek, zemiljišča pa ležijo na območju tega krajevnega cdbora a) na 1 ha obdelovalne zeml.j< — 1 dan dela aH plačilo — 500 din. b) na 2 ha gozdne površine — 1 dan dela adi placido — 500 din. 13. eden Za krajevna odbora Lovrenc пг Dravskem polju in Pleterje: 1. Pris,pevek v delu ali denar- jiu: a) za vsako gospodinjstvo, k nima nobenega zemd.jišča m go- : ¿podinjstvo. ki ima do 1 ha zem- I Ijišča - 1 dan dela aili plačilo - ' 500 din. b) za vsako gospodinjstvo, k. ima nad 1 ha zemljišč, piača za vsak nadaljnji ha po — 300 din. C) za lastnike zemil.jišč. ki stal- no stanujejo izven kraje,nega odbora, za katerega se uvaja ta prispevek, zemljišča pa ležijo na območju tega krajevnega odbora — na ha tega zemiljišča — en dan dela ali plačilo — 500 din. 2. Prispevek v vožnji: a) lastniki vprežne živine (ko- njev) še Cipiravijo z vsakim parom iJrevoz 1 m'' gramoza iz gramoz- nice na kraj. ki mu ga določi 'Uradnem vestniku okra.ja Ma'nbcr<'. objavi pa se tudi v Tedniku. Številka: 05/1-MAO-44/1-61 Ptuj, dne 15. novembra 1961 Predsednica občinskega ljudskega odbora Lojizka Stropnik 1. r.