Iskra
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ e ŠT. 13 ® LETO XII. * 7. APR. 1973
17. aprila referendum o združitvi tovarne Zmaj z ISKRO
Minuli četrtek je bilo v tovarni »ZMAJ« v Ljubljani zasedanje delavskega sveta, na katerem so bili prisotni poleg predstavnikov političnih organizacij tovarne in direktorja Milana Slemnika tudi generalni direktor ZP Vladimir Logar z nekaterimi svojimi sodelavci.
Delavski svet »ZMAJ«, ki šteje 17 delavcev — zdi se mi več delavk kot delavcev — je vodil z veliko veščino predsednik DS Franc Lendero. Dnevni red je to pot obsegat edino točko, in sicer morebitno pripojitev tovarne k združenemu podjetju ISKRA. Najprej je spregovoril direktor tovarne Milan Slemnik. Povedal je, da praznuje »ZMAJ« letos 50-letnico obsto ja. Njegova razvojna pot ni bila lahka. Spočetka je bila to delniška družba, delovala pa je pod imenom HYDRA in šele ko je Združena gospodarska banka odkupila delnice in postala novi lastnik se je 1. 1927 preimenovala v tovarno »ZMAJ«. Zanimivo je, da se je tovarna, nekoč že integrirala s kranjsko Iskro in kasneje z ELMO s Črnuč, vendar se je kmalu spet "osamosvojila.
Po temeljitih analizah posebne integracijske komisije se je vodstvo tovarne skupno s samoupravnimi organi odločilo za pripojitev k združeni ISKRI iz več razlogov. Predvsem so to čista ekonomska in proizvodna dejstva, ki temelje na ugotovitvi, da sta skokovit napredek in rast proizvodnje mogoča le v okviru močne in na mednarodnem tržišču že uveljavljene grupacije, kot je to ISKRA. Posebej je poudaril, da se ZMAJ ne združuje zaradi nerentabilnosti, ali slabega finančnega položaja, kar so v dokaz tudi osebni dohodki zaposlenih, ki- so v poprečju višji, kot v ZP.
Podrobno obrazložitev glede ISKRE je podal naš generalni direktor. Kratka zgodovina podjetja, njena rast kot enotno podjetje, številne integracije in kasneje decentralizacija na združeno podjetje, nato notranja organizacija, proizvodnja, sedanji sestav in sedanji poslovni rezultati ter
planirani podatki za prihodnje so očitno zelo zanimali prisotne člane delavskega sveta »ZMAJ«.
Zelo sproščena je bila nato debata. Člani DS so zastavljali vprašanja, ki so se večji del nanašala na bodočo vlogo »ZMAJ« v združeni ISKRI, njenih pravic in dolžnosti in zlasti možnosti za povečano prodajo baterij in baterijskih naprav prek Iskra Commerce, na domačem tržišču in posebej v tujini. Iz vseh teh vprašanj je bilo čutiti rahlo skrb za neovirano in samostojno delovanje tovarne, oz. v prihodnje temeljne organizacije združenega dela.
Generalni direktor Vladimir Logar je vse te dvome razblinil s primeri naših proizvodnih organizacij, hkrati pa nanizal tudi ugodnosti pri koriščenju skupnih služb ISKRE, kot so to ZZA, računski center, seveda Iskra Commerce in drugi. Dovoljujem si pripomniti, da je bilo na zasedanju izrečeno dovolj prednosti in ugodnosti ob združitvi, premalo pa obveznosti, zlasti finančne npr. za bazični razvoj v ZZA s številčnimi podatki. Sodim pa, da je morda pripravljalna
komisija obeh strani te podatke že predložila in upoštevala.
Po koncu razprave so člani DS soglasno ugotovili, da je integracija z ZP ISKRO ekonomsko, proizvodno in politično utemeljena in določili referendum, ki bo 17. aprila.
M. K.
Ob 20 - letnici smrti Borisa Kidriča
Letošnjega 11. aprila bo minilo dvajset let, kar je zaradi zahrbtne bolezni umrl Boris Kidrič, eden izmed naših vodilnih revolucionarjev nepopustljiv pristaš resnice, trden in odločen borec za lepšo prihodnost naših narodov. Komaj 41-letnega, je sredi naj večjih naporov za izgradnjo naše socialistične domovine, zlomila neozdravljiva bolezen. Umrl je sredi najtršega boja za ustvaritev močne socialistične Jugoslavije, skupnosti enakopravnih narodov, vselej in povsod zasledujoč edini cilj — našemu delovnemu človeku, ki je z nezlomljivo voljo, hrabrostjo in predanostjo izvojeval revolucijo, ustvariti lepšo prihodnost, lepše življenje. Kruta in veliko prezgodnja smrt ga je iztrgala iz vrst najbolj zvestih sinov naših narodov, ne da bi uspel uresničiti tolike velike načrte, katerim se je razdajal tako vdano, nesebično-in dosledno. V svojem kratkem, a plodnem življenju je dal našim narodom bogastvo resnice in neutrudljivega boja za njihov napredek. Zato smo pred dvajsetimi leti tembolj boleče občutili njegovo prezgodnjo smrt.
Ob 20-letnici smrti Borisa Kidriča znova kličemo — slava njegovemu spominu!
Iskra Commerce, Ljubljana
Samoupravni sporazum petih TOZD
Kratko smo že poročali, da so se na Iskra Commerce odločili, da bodo imeli pot naslednjih temelijnih organizacij združenega dela: TOZD. domača prodaja, zunanji trg, branžne prodaje, TOZD telekomunikacije in skupne službe. V nadalljevanju graditve nove samoupravne organiziranosti so 2. t. m. podpisali v. d. direktorji in predsedniki zborov TOZD samoupravni Sporazum o medsebojnih odnosih in razmerjih, na osnovi katerega naj bi v novi obKlki organiziranost Iskra Commerce zaživela še aktivneje in še učinkoviteje opravljala
crc:
8llw iit^_
LETO
KAKOVOSTI
svoje poslanstvo v okviru ZP' Iskra.
Slavnostni podpis samoupravnega sporazuma so združili tudi s tiskovno konferenco, na kateri se je zbralo lepo število predstavnikov našega tiska in RTV. V uvodnih besedah je predsednik DS IC Albin Pahor najprej na kratko spregovoril o delu komisij in formiranju TOZD, poudarjajoč, da je prav kolektiv Iskra Commerce med prvimi, ki . je že pripravil in podpisal samoupravni sporazum med TOZD.
Sporazum, ki upošteva vse tehtne pripombe in predloge, ki so jih rodile predhodne razprave, so nato podpisali v. d. direktorji in predsedniki zborov TOZD: domači trg Simon Primožič in Peter Klemenc, zunanji trg Gojmir Blenikuš in Milan Loparnik, branžne prodaje - Franc Vreček in Miro Stegnar, telekomunikacije Alfonz Medved in Miro Kepic ter skupne službe Marjan Dvoraček in Majda Hočevar.
Poudarjajoč velike naloge pri uveljavljanju pravkar podpisanega sporazuma med TOZD Iskra Commerce in letos močno povečanih obveznosti tega kolektiva je zdaj spregovoril novi glavni direktor IC Anton Stipanič. Izrazil je svoje trdno prepričanje, da bo delovni kolektiv vsem tem nalogam kos, saj prav nova- samoupravna organiziranost jamči, da bodo laže reševali neštevilne in odgovorne naloge, ki jih čakajo pri
izpolnjevanju tako obsežnih planskih nalog, tako na do mačem trgu kot v izvozu. No. va oblika organiziranosti ustreza tržnemu koncoptu, zato zagotavlja nadaljnjo uspešnost IC.
K podpisanemu samoupravnemu sporazumu je nato čestital generalni direktor ZP Vladimir Logar. Zaželel je-kolektivu IC, da bi prav ta sporazum odigraj tisto po membno vlogo, ki jo predstavlja kot nadaljnjo etapo v izgradnji te naše delovne organizacije. Izrazij je upanje, da bodo v okviru ZP kmalu ustanovljene vse predvidene temeljne organizacije združenega dela, in da bo podpisan tudi sporazum o njihovem sodelovanju, pa da bodo znotraj Iskre kmalu zaživele . tudi branže, kar vse bo nedvomno dovolj trdna osnova za nadaljnjo vsestransko eltspanzijo Iskre, ki ji je domači trg že davno preozek.
V nadaljevanju so prisotni novinarji postavili nekaj konkretnih vprašanj v zvezi z notranjo organizacijo Iskra Commerce, o tem koliko 1C vpliva na zmanjšanje skupnih stroškov ZP, pa o vlogi IC v okviru ZP, o nadaljnih izvoznih načrtih, o aranžmajih Iskre z bankami za predvideno ekspanzijo in podobnim. Na postavljena vprašanja so dali nato tehtne odgovore Majda Hočevar, Ilija Medič, Gojmir BIpnkuš in drugi predstavniki Iskra Commerce.
»Naprave« Ljubljana
Letos 15 odstodkov večje
fialbge kot lani
III
• Poudarek na telegrafiji, telefoniji in novostih iz programa usmerjenih zvez in UKV
Gospodarski plan za leto 1973 in izpolnjevanje v prvih treh mesecih
Plan za leto 1973, ki smo ga sprejeli v mesecu novembru preteklega leta, nam je začrtal obsežne naloge. Proizvodnjo smo postavili na okroglo 57 milij. ND, kar je za okoli 15 % več kot v preteklem letu. Glavni poudarek bo na proizvodnji telegrafije, telefonije, novih aparatur iz programa usmerjenih zvez ter UKV-zvez, ni pa več v proizvodnem programu aparatur KT-31, FL-2 in HVT-1 (vsaj ne v večjih serijah).
Planiramo, da bomo v prvi polovici leta 1973 dosegli nekaj več kot 50 °/e letnega plana. Vsa leta dosedaj smo namreč glavni del letnega plana dosegli šele v zadnjih mesecih leta, to pa je zahtevalo od zaposlenih včasih prevelike napore, vsekakor pa tudi izredne dodatne stroške (nadure, ogrevanje, razsvetljava itd.).
Prodajni sektor tovarne bo v letu 1973 prodal za okoli 91 milijonov ND blaga in storitev (po prodajnih cenah in skupno z dopolnilnim programom). Razen izdelkov, ki jih delamo za JLA, se bomo posluževali pri prodaji služb Iskra-Commerce, s katerim smo že v letu 1972 uspešno sodelovali; nekaj storitev in rezervnih materialov pa bo-, mo prodali sami. Za veliko večino izdelkov iz proizvodnega plana je prodaja zagotovljena, kljub temu pa bo potrebno ogromno sodelave in pobud s strani tovarne pri skupnem nastopu na trgu.
V letu 1973 bo v našem kolektivu približno 460 zaposlenih (povprečno); računamo, da bo približno 75 % delovnega časa porabljenega na delovnem mestu, ostalo pa bo šlo za dnevni in letni odmor, boleznine in druge odsotnosti. Število nadur" bo nižje kot v letu 1972 in ne bi smelo presegati 2,5 % od skupnega delovnega časa.
Osebni dohodki bodo seveda odvisni od našega dobrega ali slabega dela: od doseganja proizvodnega in prodajnega plana ter od višine stroškov. Kot cilj smo si postavili, da naj bodo povprečni osebni dohodki okoli 2.200.— pri normalnem izpolnjevanju letnega plana, upoštevati pa bomo morali predvsem okvire, postavljene s samoupravnim sporazumom o delitvi osebnih dohodkov kovinske in elektroindustrij e.
Samoupravni sporazum se (razen nekaj malenkosti) še ni o ničemer menjal, to pa pomeni, da na višje osebne dohodke lahko računamo le.
če bomo dosegli višji dobiček kot dosedaj.
Ravno pri stroških poslovanja lahko prištedimo marsikateri dinar, ki ga bomo namenili ali za osebne dohodke ali za prepotrebna stanovanjska sredstva ali za povečanje sklada obratovalnih sredstev. Področje, kjer lahko pri stroških poslovanja največ prihranimo pa je štednja pri po-fabi materiala in zniževanje obstoječih zalog.
Zniževanje zalog — tu smo si postavili trdne normative — bomo redno zasledovali in o rezultatih poročali samoupravnim organom, saj se tu dotikamo vprašanja likvidnosti,'t<# pa je v letu 1973 splošna naloga, ki prerašča okvire naše tovarne.
In kaj opažamo pri izpolnjevanju postavljenega plana v prvih treh mesecih leta 1973?
Pri izpolnjevanju plana proizvodnje smo se končno otresli navade iz preteklih let, da v januarju in februarju praktično nismo finalizirali • artiklov. Proizvodnja prvih treh mesecev tega leta pa je enkrat večja od proizvodnje v preteklem letu in smo v dinamičnem izpolnjevanju letnega plana približno na 90 %. Težave v nabavljanju repro-materiala nas ovirajo predvsem pri proizvodnji novih izdelkov iz družine usmerjenih zvez, dočim pri »starih«, že znanih izdelkih težave, ki se pojavljajo pri financiranju proizvodnje, z veliko prizadevnostjo delavcev v nabavi, planskemu oddelku, tehničnem sektorju in seveda v proizvodnji sami le odpravljamo.
Tudi izpolnjevanje plana prodaje je na dobri poti, saj so dosežki iz preteklega leta preseženi skorajda za dvakrat, letni plan pa konec meseca marca dosegamo z 92 %.
S Startom v letu 1973 smo torej zadovoljni, ugotavljamo pa, da bi bilo prodajne oddelke v tovarni in pri Iskra-Commerce potrebno številčno pojačati, zato da bomo lahko prisotni res pri vseh dogajanjih na trgu. S tem želimo doseči dva važna cilja: sedanjo rast proizvodnje dvigniti za nekaj odstotkov ter zbirati tržne potrebe pravočasno zato, da bodo pripravljalne službe v tovarni lahko svoje izredno zahtevno in obsežno delo opravljale brez (ali pa v manjšem številu) »horuk« akcij?
Pohvalimo se lahko, da uspešno izboljšujemo tovarniško »devizno bilanco«, ki je v preteklih letih imela le postavko »izdatki«. S tem bomo doprinesli tudi k prizadevanjem ZP za čimvečjim izvozom, saj prognoziramo, da
bomo v direktnem ali indirektnem izvozu dosegli v letu 1973 številko okoli 600 milij. dev. dinarjev.
Osebni dohodki so ostali na nivoju preteklega leta predvsem zaradi določil samoupravnega sporazuma — to smo v gospodarskem planu tudi predvidevali. Vsaj nekaj odstotka spi ostitev pa postaja nujnost, saj sicer tak navzgor zaprt sistem nagrajevanji ne bo zadostno stimuliral dvigovanja proizvodnosti dela. Iz tega razloga imamo tudi težave pri uveljavitvi že pripravljenega novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, saj je njegovo (Dalje na 7. strani)
Koordinacijska komisija obravnava
osnutek nove ustave SFRJ
Koordinacijska komisija skupne komisije vseh zborov zvezne skupščine za ustavna vprašanja je začela 2. aprila — pod predsedstvom Edvarda Kardelja — obravnavati osnutek nove ustave SFRJ, se pravi celovito besedilo nove. zvezne ustave. Seje se je udeležil tudi predsednik zvezne skupščine Mijalko Todorovič, ki je hkrati predsednik zvezne ustavne komisije.
Predlagano novo besedilo osnutka ustave SFRJ ne pomeni samo vključevanje ustavnih dopolnil in drugih sprememb — je bilo rečeno na seji —* tem\reč je to dejansko nova ustava SFRJ, kajti besedilo dosedanje ustave (iz 1963. leta) je praktično spremenjeno kar v dveh tretjinah njegove vsebine.
Temeljna načela novega celovitega besedila zvezne ustave naj bi bila zbrana v 11 poglavjih — besedilo dosedanje ustave iz leta 1963 jih ima samo osem.
Pričakovati je, da bo koordinacijska komisija zasedala več dni, nato pa bo dokončno besedilo osnutka novega celovitega ustavnega besedila poslala v preučitev zvezni ustavni komisiji. Slednja bo o tem razpravljala ter dala predlagane spremembe zvezne ustave še v javno razpravo.
Podeljene nagrade za razvojno-raziskovalne dosežke v ZZA
V ZZA že nekaj let uresničujejo sklep Sveta zavoda, po katerem podelujejo nagrade za najboljše dosežke v minulem letu. Posebna komisija strclkovnjakov v sestavu Stane Jenko, Zvonko Krevelj, Bruno Rusjan, Franc Mlakar iz ZZA in Herman Vidmar, Radovan Vrabl • in Franc Vršnak iz tovarn ZP, je tudi ietos razpisala rok za prijavo teh dosežikov in le-te nato pregledala in ocenila.
Izmed 11 oddanih prijav je komisija izbrala pet dosežkov, o katerih je menila, da ustrezajo dokaj strogim kriterijem originalnosti, zahtevnosti in uspešnosti.
Dosežki, oz. nagrajenci so tile:
1.	RADIRELEJNI SISTEM RRS 3
Razvojno-raziskovalni tim je maja lani demonstriral ra-diorelejni sistem RRS 3 in model izvedbe za področje 400 MHz. Rezultat tega so bila velika naročila za redno proizvodnjo v Iskri. Predloženi projekt sistema in model naprave temeljita na sodobni koncepciji in vsebujeta vrsto originalnih rešitev. Za izvedbo tega zahtevnega dela zaslužijo priznanje in nagrado:
Jože Vugrinec 6.000 din, Janez Kadunc 4.000 din, Andrej Lavrič 3.000 din, Ladislav Lisjak 3.000 din, Stane Pavlin 2.000 din. Brane Pezdevšek 2.000 din.
2.	PROCESNI SISTEM DL 691
Skupina sodelavcev je kot prva v državi izdelala logični projekt, električni jprojekt, software in prototip sistema za spremljavo proizvodnje nafte in plina s procesnim računalnikom. Sistem je montiran na naftnem polju Žutica in se je zelo izkazal pri obra-
tovanju. Za izvedbo te naloge so prejeli priznanja in nagrade:
Dušan Račič 5.000 din, Marjan Nečemer 2.000 din, Vinko Peklaj 1.000 din, Olga Gričar 1.000 din, Marjeta Zalar 1.060 din.
3.	AVTOMATIZACIJA HIDROELEKTRARN
Po temeljitem študiju celotnega tehnološkega procesa v elektrarnah je skupina razvila avtomatsko napravo za zagon in zaustavitev generatorjev ter napravo za pozicio-niranje zapornic v hidroelek-tTarnati. V napravo so vnesli precej mirnih rešitev. Nekaj teh naprav že uspešno deluje v Sloveniji in Makedonijj.
Priznanja in nagrade so si s tem zaslužili:
Boštjan Škorjak 4.000 din, Jože Podlipnik 2.500 din, Jože Gubina 2.000 din, Viki Uhan 1.500 din.
4.	AVTOMATIKA PARALELNEGA VKLOPA APV-3
Naprava avtomatično vključuje do sedem močnih usmernikov za telefonske centrale
v paralelno delovanje, glede na trenutno porabo centrale. Predstavlja tudi v evropskem merilu originalno rešitev. Zaradi zahtevne funkcije vsebuje zelo raznolike sestave, od logičnih do brezkontaktnih stikal, kar je še doprineslo k zahtevnosti naloge. Zaradi tega ^asluži priznanje in ndgra-do 2.800 din izvajalec Vanja Kreft.
5.	OPTIMIRANJE
SESTAVNIH DELOV RELEJEV
S podrobno študijo in uvedbo teoretičnega prč računa za razvoj elektromehanskih relejev je izvajalec nakazal pot k optimiziranju sestavnih delov relejev. Študija je obdelana zelo sistematično in je prva tovrstna pri nas. Za izvedbo gresta Stanetu Kavker-ju priznanje in nagrada 2.500 din.
Slovesna razglasitev rezultatov razpisa in podelitev nagrad je bila minuli teden v ZZA. Nagrade sta podelila glavni direktor ZZA Erih Vrenko in predsednik odbora za program in poslovno poli-ko Mario Jež.
Marjan Kralj
ISKRA — tovarna industrijske opreme Lesce
razglaša naslednja prosta delovna mesta:
1.	STRUGAR (4 delovna mesta)
2.	REZKALEC
3.	MATERIALNI KNJIGOVODJA Pogoji:
pod 1. in 2.: pridobljena ustrezna kvalifikacija in odslužen vojaški rok;
pod 3.: srednja strokovna izobrazba ali administrativna šola s prakso na tem delovnem mestu.
Osebni dohodki so določeni s pravilnikom o delitvi sredstev za OD. Razglas velja do zasedbe delovnih mest.
REPUBLIŠKI IZVRŠNI SVET JE SPREJEL PREDLOG DRUŽBENEGA DOGOVORA
Pokojnina ob novi zaposlitvi
» Elektromehanika « Kranj
Kmalu nov obrat ATC
Na vprašanja UREDNIŠTVA odgovarja v. d. direktorja obrata ATC (elektronskih tel. central) na Laborah v Kranju —
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju načelno ureja izplačevanje pokojnine v primeru, če upokojenec ponovno stopi v delovno razmerje. Določitev načina zmanjšanja pokojnine pa je zakon prepustil družbenemu dogovoru. Na tej podlagi je republiški izvršni svet na seji 28. marca sprejel predlog družbenega dogovora o načinu zmanjševanja pokojnine upokojencem, ki ponovno stopijo v delovno razmerje, začnejo opravljati samostojno dejavnost ali delo na podlagi pogodbe o delu. Podpisniki družbenega dogovora so razen izvršnega sveta še skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, republiški svet Zveze sindikatov, republiška gospodarska zbornica in republiška skupnost za zaposlovanje.
Upokojencu, ki je u\'eljavil starostno pokojnino s pokojninsko dobo 40 let (moški) oziroma 35 let (ženska), pa je ponovno stopil v delovno razmerje, se pokojnina 'izplačuje nezmanjšana, če pokojnina in dodatni dohodek skupaj ne presegata dvojnega zneska povprečnega osebnega dohodka vseh zaposlenih iz prejšnjega leta v Sloveniji (3870 din), če pa presega to mejo, se izplačuje le del pokojnine.
Kot prva družbeno-politič-na organizacija v industriji elementov in zabavne elektronike je imela svojo letno konferenco komisija zveze borcev IEZE pred koncem marca v menzi na Pržanu. Ob tej priložnosti so si člani ZB iz bivše tovarne elementov najprej ogledali proizvodnjo v TOZD Avtomatika, nato pa so skupno z borci-domačuu sedli k razpravi.
ki je odvisen od višine skupnega dohodka upokojenca in od razmerja med višino pokojnine in višino dodatnega dohodka, vendar pokojnina ne sme biti zmanjšana za več kot 50 %. Največje znižanje pokojnine zaposlenih upokojencev, in sicer 50 °/b, je predvideno šele tedaj, kadar skupni dohodek doseže trikratni znesek povprečnega osebnega dohodka zaposlenih v preteklem letu.
V skupne dohodke za določitev odstotka zmanjšane pokojnine se razen pokojnine in njenih dodatkov računajo še osebni dohodki, doseženi na podlagi delovnega razmerja, dohodki doseženi z opravljanjem samostojne dejavnosti in dohodki, doseženi na podlagi pogodbe o delu, ne štejejo pa se avtorski honorarji.
Določbe družbenega dogovora veljajo prav tako za upokojene borce NOV pred 9. 9. 1943, za starostne upokojence, ki so uveljavili pokojnino pred dosego polne pokojninske dobe ter za invalidske in družinske upokojence, tudi če se zaposlijo z manj kot polovičnim delovnim časom, oziroma če opravljajo to delo na podlagi pogodbe o delu.
Predsednik komisije ZB s Pržana je pozdravil zbrane nekdanje borce, otvoril letno konferenco ter predlagal dnevni red, nato pa je povzel besedo predsednik komisije ZB IEZE Milorad Milorado-vič in v jedrnatem poročilu vsestransko orisal delo članov komisije v preteklem obdobju, ki je bilo v teh dveh nekdanjih tovarnah posebno
MARJAN KRISTAN.
Vprašanje:
Gradnja nove stavbe na Laborah v Kranju je v zaključni fazi, zato nas zanima, kakšna proizvodnja bo stekla v tem obratu?
Odgovor:
Predvidevamo proizvodnjo dveh različnih sistemov telefonskih naprav: elektromehanske sisteme, ki jih že poznamo in proizvodnjo elektronskih telefonskih central, ki zahteva novo tehnologijo. Obstoječa tehnologija elektromehanskih naprav bo zavzemala polovico novozgrajenih prostorov, druga polovica pa je namenjena proizvodnji novih sistemov Metaconta 10 C in ostalih naprav, ki so še v razvoju. Poleg tega predvidevamo v novi stavbi namestitev gospodarske planske priprave in tehnološke priprave proizvodnje. V tem obratu bo tudi lociran tisti del razvoja, ki se neposredno nanaša na razvoj elektronske telefonije Metaconta. Ostali razvoj ostane do nadaljnjega še v starem obratu ATN. Poleg teh oddelkov, ki so neposredno vezani na proizvodnjo, predvidevamo še lastno
še v zadnjih mesecih, glede na uveljavljanje ustavnih dopolnil in glede na ustanovitev branže organizacije zelo aktivno in je tudi organizacija ZB prispevala svoj delež ,k tem pomembnim organizacijskim dogajanjem v tovar-. nah.
Razveseljivo je bilo, da se je po poročilu razvila živahna razprava, v katero je posegla dolga vrsta članov ZB. žal ni prostora, da bi v tem sestavku nadrobno omenjali izvajanja posameznih razpravljavcev, pač pa lahko poudarimo, da so posamezni razpravljal-ci načeli malone vsa tista vprašanja, od proizvodnih in povsem gospodarsih, pa do vprašanj, ki zadevajo posameznega člana ZB. Največ je bilo med drugim govora o preteklih zdravniških pregledih za nekdanje borce, ki da so prepovršni in je treba nanje čakati dolge ure. Nadalje je bila v razpravi poudarjena nujnost, naj bi glede na upadanje storilnosti dela z leti, za člane ZB nekako uredili vprašanje osebnih dohodkov, saj le-ti dejansko s tem v zvezi padajo.
K razpravi se je nato oglasil Jože Keršič, predsednik skupščine TOZD IEZE, ki je posebej poudaril, naj bi se komisija ZB prav sedaj, ko so pred izvedbo volitve skup-
menzo, majhno sejno dvorano in ambulanto.
Vprašanje:
Koliko ljudi predvidevate?
Odgovor:
Konec leta bo v tem obratu zaposlenih blizu 800 ljudi, od tega jih bo v neposredni proizvodnji zaposlenih 650 do 680. Ne predvidevamo bistvenega povečanja razen na delovnih mestih, ki se zaradi formiranja dveh obratov du-plirajo, kot npr. vratarji, snažilke, razni skladiščniki itd. V neposredni proizvodnji ne predvidevamo večanja delovnih mest zato, ker je proizvodnja elektronske telefonije bolj avtomatizirana. Predvidevamo, da bomo za enako število priključkov rabili manjše število delavcev kot za elektromehansko. Visoko strokovnega kadra še nimamo dovolj, toda vse kaže, da bo v doglednem času problem ugodno rešen. Precej jih je odšlo na prakso v Belgijo. Nekaj se jih je že vrnilo, nekateri pa bodo še šli. Tako bo štab strokovnjakov dobro pripravljen na novo proizvod- > njo. Od belgijske firme oz. partnerja imamo trenutno v
ščine in samoupravnih organov TOZD, aktivno vključila v ta pomembna dogajanja, da bi v novih organih bilo čim več tudi nekdanjih borcev, ki so že doslej nemalokrat prispevali svoje pozitivne deleže k urejanju med sebojnih odnosov.
Za njim je spregovoril direktor TOZD Avtomatika Ivo Štembcrgar, ki je v svojih izvajanjih najprej odgovoril na nekatera vprašanja o proizvodnem programu in gospodarjenju, ki so bila sprožena v razpravi, nato pa še o nalogah "članov ZB v tem obdobju utrjevanja in nadaljnjega razvijanja odnosov znotraj IEZE. Na zunaj bi morali biti ZB v branžni organizaciji monolitni, znotraj pa dovolj kritični • in -odločni, zahtevajoč hitro in učinkovito reševanje nastalih perečih vprašanj.
še je tekla debata, med drugim tudi o prispevku za dom ZB in mladine v Kumrovcu, slednjič pa je konferenca razrešila stara odbora ZB v bivših tovarnah in izvolila novi odbor branžne komisije ZB, čigar delovni program bo prav gotovo pester in obširen, glede na naloge, ki jih ima organizacija pri utrjevanju branže in pri reševanju vseh vprašanj nekdanjih borcev.
tovarni pet strokovnjakov, ki že tesno sodelujejo z nami pri planiranju nove tehnologije, ko bodo ti odšli, pa pridejo spet novi za razna tehnološka področja.
Vprašanje:
Ste zadovoljni s tempom gradnje?
Odgovor:
Z gradnjo novega obrata smo v glavnem zadovoljni, ker teče po predvideni dinamiki. S Lavba je bila pravzaprav v rekordnem času zgrajena, saj so šele lansko pomlad začeli z zemeljskimi deli. Pri tem mpramo upoštevati, da je gradnja tega obrata zelo zar htevna, saj je veliko prostorov vezanih na določene klimatske pogoje in na kup raznih instalacij, kot so npr. za plin, zrak, elektriko, vodo in odplake.
Vprašanje:
Kdaj boste začeli s proizvodnjo?
Odgovor:
Kot sem že omenil, imamo dva karakterja proizvodnje; proizvodnjo elektromehan. skih naprav, kjer gre samo za preselitev iz dosedanjega obrata v novega; to bo v maju. Istočasno bomo po dinamiki oz. kot bodo prihajali stroji, začeli z novo tehnologijo. Kdaj bo stekla proizvodnja je težko točno definirati, saj delno pravzaprav že teče na novih strojih, ki so začasno postavljeni v sedanjem obratu. Planiramo, da bo selitev potekala brez večjih zastojev.
Pripomba uredništva:
Tov. Marjan Kristan je bil imenovan za v. d. direktorja ATC (avtomatske tel. centrale) na Laborah-Kranj, 1. februarja letos. Rojen je leta 1930, po poklicu je elektroin-ženir (šibki tok). Praksa, ki si jo je pridobil v dobi 23-letnega dela v Iskri, od tega 20 let v kranjski tovarni (19 let v razvoju ATN) ter tri leta v Iskra Commerce —'je vsekakor porok za strokovno in uspešno delo na odgovornem delovnem mestu.
ABC
Vabilo borcem Kokršlcega odreda
Odbor Kokrškega odreda, ki ima svoj domicil v Tržiču, sklicuje za nedeljo, 8. aprila 1973
razširjeno konferenco, ki bo ob 10. uri v dvorani paviljona NOB v Tržiču.
Dosedanji odbor Kokrškega odreda je doslej izpeljal več akcij, pripravlja pa tudi kroniko odreda. Da bi bilo delovanje Kokrškega odreda trajno ter organizirano po vsem območju, kjer je deloval, je v želji, da bi čim uspešneje razvijal tradicije in pridobitve NOB pripravil vrsto predlogov, ki bodo na programu v delu nadaljnjih let. Odbor je pripravil tudi osnutek statuta, ki naj bi prispeval k smotrnejšemu in povezanemu delovanju nekdanjih borcev in sedanjega mladega rodu.
V zvezi s tem vabimo na konferenco vse nekdanje borce Kokrškega odreda in vse ostale, ki so delovali na levem bregu Save.
Ker vsem tovarišem in tovarišicam ne moremo pošiljati osebnih vabil, naj to obvestilo velja kot vabilo.
ODBOR KOKRŠKEGA ODREDA
I
I
f.
i
"	^	^ ■ ■■ ' ■ ' v*.- •. --	■ ■■ ^^	;
Plodna razprava na konferenci ZB v SEŽE
ISKRA - EMO Celje
Ali bo prizadevanje sindikata doseglo predvidene cilje
Delo sindikalnih podružnic v EMO se odvija postopoma po programu, ki je bil sprejet že v začetku leta. Program vsebuje področje gospodarjenja podjetja, rekreacijo, športno dejavnost, socialno problematiko ali življemsko raven zaposlenega delavstva, zlasti pa postavke, ki so v zvezi z ustanavljanjem temeljnih organizacij združenega dela. Predsedstvo sindikalnih podružnic je zadnji čas na sejah obravnavalo več važnih gospodarskih vprašanj, ki so neposredno vezane na uspešno izvršitev vseh nalog zajetih v letnem programu dela. Eno takih vprašanj, od katerega je marsikaj odvisno je doseganje mesečnih proizvodnih planov, s tem pa tudi dohodka in osebnega dohodka, ki je predviden v sanacijskem programu podjetja.
Sindikalne podružnice zavzemajo odločno stališče, da se mora delo po obratih odvijati v skladu z začrtanim programom in da mora biti plan za leto 1973 uresničen tako kot je predvideno, kajti v nasprotnem primeru bodo tudi letošnje, oziroma prihodnje leto prazni skladi in ne bo denarja za regres, gradnjo novih stanovanj, ki jih podjetje ne gradi že nekaj let, čeprav potreba po njih stalno narašča, pa tudi plače, ki so sedaj na repu občinske in republiške lestvice ne bodo nič boljše. Na vse to sindikat opozarja delavstvo in po svojih močeh vpliva na uresničitev družbenega plana za leto 1973.
Zadnje dni je predsedstvo sindikalnih podružnic mnogo razpravljalo o tezah za bodočo reorganizacijo sindikalnih podružnic. Te teze so zelo obširne in predvidevajo razširitev mreže osnovnih sindikalnih organizacij. Po mnenju predsedstva pa bi razširitev, kot jo vsebujejo teze, le povečala sindikalni administrativni aparat, do posebnega uspeha poživitve sindikalnega dela pa ne bi prišlo.
Predsedstvo je sklenilo, da te teze ne objavi članstvu v razpravo, ker meni, da so površno izdelane in nimajo tiste praktične vrednosti, ki bi vsestransko poživila delo sindikalnih podružnic v okviru temeljnih organizacij združenega dela. Teze bodo objavili v razpravo, ko bodo dopolnjenem na podlagi njihovih in drugih pripomb tako, da bodo sprejemljive.
V sindikalnih podružnicah EMO se opaža posebna živahnost v zvezi s športno dejavnostjo članov. Komisija za rekreacijo in šport si prizadeva, da bi pritegnila čim več članov kolektiva v športno dejavnost in v delovanje raznih društev, ki delujejo v podjetju. Ta komisija bo objavila v tovarniškem časopisu poseb-
no anketo o športu in rekreaciji z namenom, da pritegne čimveoje število članov kolektiva v razne športne panoge. Več članov bi radi pritegnili zlasti k naslednjim panogam športa:	nogomet, kegljanje,
strelstvo, smučanje, namizni tenis, šah, košarka, rokomet, odbojka, kolesarjenje, plavanje in hokej na ledu.
Sindikalna podružnica se močno zavzema tudi zato, da bi se čim več članov kolektiva vključilo v društvo ljudske tehnike, zlasti v tiste krožke in klube, ki omogočajo delavcem pridobitev strokovne kvailifikacije.
Predsedstvo sindikalnih po-
družnic je obravnavalo problematiko letovanja članov kolektiva in ugotovilo, da so glede na bilančni rezultat zelo slabi izgiedi za izplačilo regresa za letovanje. Sindikalna podružnica pa bo poslala na letovanje petnajst svojih članov za deset dni. Tu pridejo v poštev predvsem tisti člani, ki so pri delu sindikata aktivni in nimajo denarnih sredstev, da bi si lahko privoščili letovanje. Ti člani bodo šli na letovanje za deset dni v počitniški dom v Crikvenici. Prva skupina bo letovala od 15. do 25. junija, druga skupina pa od 25. avgusta do 3. septembra.
110 dijakov Šolskega centra je sodelovalo v krvodajalski akciji
V dneh 21. do 30. marca in od 2. do 5. aprila je bila v kranjski občini krvodajalska akcija. Osnovne organizacije RK in srednje šole so zbrale okrog 4000 prijav krvodajalcev.
Letos praznujemo dvajseto obletnicb prostovoljnega krvodajalstva na Slovenskem. Leta 1953 je bilo v Sloveniji 20.210 krvodajalcev. Lani je darovalo svojo kri 84.875 prostovoljcev. V dvajsetih letih se je štiristo tisoč Slovencev odločilo darovati svojo kri za sočloveka. Potrebe po krvi pa bodo iz leta v leto večje. Razvoj medicinskih znanosti, zahtevnejše medicinske operacije in povečano število ponesrečencev v prometu, v tovarnah itd. zahtevajo vedno večje količine krvi.
Vsekakor so tudi dijaki Šolskega centra Iskra Kranj s številno udeležbo v akciji (26. 3. 1973) prispevali k praznovanju 20. obletnice krvodajalstva, saj se je akcije udeležilo 110 dijakov tehniške in poklicne šole, torej skoraj vsi polnoletni. Vse to kaže na izredno pripravljenost dijakov SC Iskra Kranj, da s svojo krvjo pomagajo reševati življenja.
Želja Rdečega križa in hkrati želja nas vseh je, da bi prihajalo na odvzem krvi še več krvodajalcev, zlasti tistih, ki niso še nikoli darovali svoje krvi. Danes daruješ kri drugemu, morda ti bo jutri prav ta s svojo krvjo rešil življenje...
BOC
Stanje na EF v študijskem letu 1972-73
Pripravlja se sprememba učnega načrta. Med drugim naj bi poleg sedanje 2-letne poslovne smeri nastala tudi 4-letna poslovna smer, 2-letna pa ostane dalje. Predvsem bo dan večji poudarek tretji stopnji, na kateri sedaj študira le malo ekonomistov. Študij v 4. letih naj bo tak, da bo usposobil večino ekonomistov za študij na 3. stopnji in ne le najboljših.
Nov študijski načrt predvideva tudi nov kriterij prehajanja v višji letnik. Ta ne bi bil več število izpitov, ki jih mora opraviti študent, pač pa določeno število kreditnih točk, ki jih mora doseči študent. Tako se izognemo temu, da nekdo hiti z opravljanjem izpitov z minimalnim znanjem samo, da bi zadostil pogojem, pač pa se stimulira kvaliteten, poglobljen študij. Študent bo lahko opravil manj izpitov, vendar z boljšimi ocenami, oz. z dodatnim seminarskim delom.
Kot pomoč in dodatna informacija, ki naj bi objektivno pokazala na študijske probleme, je OO ZK EF s podporo ŠS in priporočilom UK izdelala anketo o vseh predmetih, vajah, predavateljskem in asistenskem osebju na' EF. Rezultati ankete naj bi bili javno objavljeni in bi služili kot pomoč pri izboljšanju študija na EF. Študij na EF bi se kljub veliki prostorski utesnjenosti (4 študentje na en sedež) še dalo izboljšati. Mnogo je predavanj, ki so na urniku, ne pa tudi v resnici redno predavana. So tudi predmeti, ki so predavani manj kot 1/3 potrebnega časa po urniku. Tudi na EF študentje velik del predavanj porabijo za pisanje zapisnikov, ker ni. učbenikov, oz. skript. Naj poudarim, da je bojazen pred izdajo skript na EF posebej velika, mogoče tudi zaradi družbeno-poli-tične plati ekonomske vede. Učbeniki so tudi včasih pretirano dragi. Mnoge knjige so zelo redke, iz njih pa običajno študentje potrebujejo le posamezna poglavja, ki bi jih lahko natisnili poseBej.
Problem je tudi v tem, da nekatere predmete predavata po dva predavatelja, katerih kriterij na izpitih pa je očitno različen (matematika, politična ekonomija).
Anketa, ki naj bi javno pokazala na te probleme, ni bila izvedena. Njeni izvedbi se upira študijska komisija, oz. tisti profesorji, ki sodelujejo v tej komisiji. Profesorji se zavzemajo za to, da bi rezultate ankete pokazali samo dotičnemu profesorju, na katerega se del ankete nanaša, oz. na njegov predmet. ŠS pa se zavzema za javno objavo. Profesorji prav tako zahtevajo, da vprašanj o strokovnosti v anketi ne sme biti, ker študenti po njihovem mnenju niso zmožni oceniti strokovnosti.
Zato bo zaenkrat anketa izvedena za tiste študijske predmete, katerih profesorji dovolijo izvedbo.
Od RISK je tudi odobren denar EF za novo učno osebje, ki ga zelo primanjkuje, še posebej asistentov. Fakulteta novega učnega kadra ne vzame med drugim tudi zato, ker bi potem sedanji kader dosegal premalo pedagoških enot in bi bil ustrezno slabše plačan. Tega problema ne bi bilo, če bi lahko delili študente na grupe, manjše od 100, kar je meja, ki jo zahteva RISK.
Kako zmanjšati nedisciplino mladih ?
Predsednik aktiva ZMS v Eldktromehaniki je v prejšnji oz. 12. številki glasila Iskra, v članku »Kako zmanjšati nedisciplino mladih?.« med drugim zapisal: »Mislim, da je predvsem krivda staršev, da so njih otroci taki, (kakršni so«. Dokaj ima prav, vendar iz zaključka članka zveni, kakor da so starši edini odločujoči faktor drugi le pomagajo) v vzgojnem procesu mladine. Razmislimo...
Ekonomska nuja zahteva, da sta oče in mati zaposlena. Dokler so otroci majhni morata biti dostikrat na različnih izmenah, da se menjata pri varstvu, ker v večini krajev ni mogoče oddati v varstvo otrok do treh let, dokaj otrok pa celo pozneje ne v javne varstvene ustanove. In kaj narode starši v primeru, če niso obdarjeni z babico?
Po navadi mama »pridirka« domov, kuha in opravlja go-
spodinjska dela, naraije pa vidi, če otroci tačas dajo mir. In kam gredo? Na dvorišče, na cesto, na vas, v park, v kino, med vrstnike seveda, ki pa niso nič bolj formirani od njih. Tako mladina v najbolj kritičnih letih osebne formacije pravzaprav ostanejo v NJIHOVEM PROSTEM ČASU popolni samouki v večini primerov.
Zdi se mli, da je tu zlata jama za mladinsko organizacijo in njeno aktivnost. Tu je neskončno polje akcije, formacije, združevanja in delovanja. In kaj naj dela?
šport in šah sta med prvimi, to gotovo. Potem pa kulturna in politična dejavnost v mladinskih klubih. Knjižnice in kulturni domovi po naših manjših kraj h samevajo. V planinah je malo mladih.
In kako pritegniti vse te množice mladih, ki se potika-
jo po gostiščih in krajih kamor ne spadajo?
Odgovorni naj najprej poskrbijo, da jih bosta k akciji spodbujala sredstva javnega obveščanja. Dokler bodo Antena, Stop in ostala literatura, ki jo naši mladi »požirajo« v dekajšni meri seksualno — pleyboysko pobarvana, si ne smemo domišljati, da smo naredili bogvekaj. Prav-taiko človeka strese vzdušje toliko opevanih disco — klubov, v katerih se izživljajo »najstniki«. Tu bi bilo treba morda ponekod celo administrativno ukrepati. Gotovo pa se nad vsem tem lahko zamislijo, odgovorni, tako pri tisku kakor pri RTV. Ali je res vše življenje mladega človeka le popevka, moda, sprayi, ples in izleti? Močno tako ga namreč vsi ti predstavljajo.
Gotovo bo najvažnejši faktor osebni kontakt vse druž-
be in njihovih dejavnikov. Precej amaterskih mentorjev, vodičev in vodnikov nam bo treba, če hočemo ta mlada drevesca vzravnati, če niso že v rasti preveč pohabljena. Rabimo Organiza' ' ; planinskih izletov; s k. u ro bi morali tja. Rabimo učiteljev folklornih in modernih plesov, ki bodo mlademu človečku bistrili okus in predvsem spoštovanje do sočlovek* na-
(Dalje na 7. strani)
Dopisujte v iskro
Naslov uredništva: Kranj, Savska Loka 4. Telefon: 22-221 Int 333
KULTURNA RUBRIKA
PESMI, PROZA, LIKOVNA UMETNOST, KULTURNA DOGAJANJA
Lep uspeh razstave
Mladena Radojčiča
Pred kratkim je razstavljal v prostorih Prešernove hiše v Kranjp slikar-samouk Mladen Radojčič, zaposlen v kranjski Iskri, obrat ATN. Po rodu je iz Vojvodine, po dolgi vrsti let življenja v Kranju pa je postal pravi Kranjčan, saj mu beseda teče kot domačinom. Ob razstavi v Kranju mu je dal dr. Cene
Avguštin naslednjo oceno:
Mladen Radojčič, rojen 1929 v Somboru v Vojvodini. Delavec v Iskri. S slikarstvom se ukvarja že več kot petnajst let. Leta 1958 je razstavljal na skupinski razstavi slikarjev samorastnikov v Škofji Loki in v Kranju. Pomemben kvalitetni preobrat v Radojčičcvem slikarstvu pomeni stik z Hikovnlm kritikom in ravnateljem loškega muzeja prof. Andrejem Pavlovcem v ■ času slikarjevega službovanja v Škofji Loki.
Poglavitni temi v Radojči-čevem slikarstvu sta portret in krajina.
V portretih, od koder so nekateri, najbolj značilni razstavljeni v kletnih galerijskih prostorih, opažamo psihološko zanimiv odnos do portretiranca, čeprav so upodobitve na prvi pogled nekako okorne in perspektivno netočne, vendar je ta neizdelanost odeta v plašč naivnega pristopa k objektu in ne izzveni kot pomanjkljivost, temveč daje nasprotno portretirancem grote-
sken in močno socialno oz. kot smo že omenili tudi psihološko pobarvnan izraz.
Korak dlje v reševanju likovne problematike pomenijo Radojčičeve krajine, kjer naivni pristop zamenjujejo izrazito reailistične tendence. Z njimi se bomo spoznali ob eni prihodnjih razstav.
Mladen Radojčič: Pri zbiranju fižola
^Sasproffe
Kaj mar mi je,
če hodite kraj mene
s praznimi očmi
kot čreda, ki nagon jo vodi.
Kaj mar je vam, kod moja noga hodi, kod moja misel blodi, ko tava bogve kam.
Mar vas je strah, da najdem sama smisel, ki je ni odkrila vaša misel?
Verjemi
Dežuje...
v vrhovih dreves šumi, v daljavi planine, pred mano morje buči.
Moč ni v
Sklanjam se nud kup listov in si podpiram težko glavo. Vstanem, se sprehodim po sobi in zopet sedem za mizo. Že desetič poizkušbm izračunati težko nalogo. Vendar ne gre in ne gre. »Te naloge ne bom nikoli rešil!«
Hodim po gozdu in listje mi prijetno šumi pod nogami. Sončni žarki sramežljivo kukajo skozi zelene krošnje dreves in previdno tipajo po tleh. Ptice veselo oznanjajo, da je v deželi pomlad.
Pogled se mi ustavi na drobni mravlji, ki tovori smrekovo iglico, mnogo večjo od nje same. Iglica se ji večkrat izmuzne, vendar
moči
mravlja ne odneha. Viluajno vleče iglico proti mravljišču. Ali bo uspela? Pot je še dolga in polna ovir. Pred njo je še debela korenina. Nepredvidena ovira mravljo zmede, da spusti tovor in preiskuje pot. Spleza po korenini. Končno jc le spoznala, da se je odločila za pretežko nalogo. Vendar, ne! Vrača sc in znova poprime Težko je, a gre. Končno! Vrli! Zmaga!
Zdaj mi sprehod po. gozdu ni več tako prijeten. Neprijetno mi je pri srcu. Drobna mravlja mi je morala pokazati, da je v vztrajnosti moč. Zdaj vem, kaj moram storiti.
Tine
Jočem ...
v moji duši /2 žalost ti si daleč,
za tabo srce hrepeni.
Ljubim te, a tega nočeš verjeti, ne ljubiš me, a tega ne znam razumeti.
Staša
Posejemska
Je leto okpli tud' sejemske dni in v bližnjem koritu se še Sava suši.
Tudi v žepu je suša in blaženi mir ko kremžim, se stokam, se smeje oštir.
Zdaj pijem kamiVce, mi v glavi šumi, in mislim lahko le na sejemske dni.
Albin

Me morem pozabiti
Bilo mi je, da bi jokala. Na moji desni gozd, na moji levi gozd, pred menoj megla, za menoj tema. Kakor večni popotnik sem stopala po tistem zmletem snegu, polna spoznanja. Z vsakim korakom sem bila 'težja, zemlja me je vlekla k sebi. Ulegla bi se nanjo, pritisnila k njej svoj obraz in jo čisto potiho prosila: »Sprejmi me!« Mogoče bi odprla svoje široko srce? Zagotovo bi, saj vedno samo sprejema, daje, molči, daje, sprejema, molči . ..
Zmrazilo me je do kosti, tako sem jo začutila . .. smrt. Vedela sem. ČISTO SAMA SL Vsak človek je sam. Že ob rojstvu je sam, pa potem ko živi in ko umira je tudi sam.
Nekje daleč sem zaslišala pisk vlaka, obsvetil me je soj žarometov in iz megle je
začelo narahlo deževati. Nebo je jokalo, megla je bila •težka, čepela mi je na laseh, ramenih, celo v ustih sem čutila njen okus.
Bila mi je sopotnik, bila mi je Clovok, bila mi je Nekdo. Stopala je tu, ob meni, po tem snegu, a nit si nisva imeli povedati. Jezik mi je otrdel ob spoznanju odtujenosti. In ona? Cimprej prispeti, nič drugega. Bala se je najine tišine in ni imela poguma, da bi jo preskočila. Bili sva si daleč.
Življenje se odvija, moje, njeno in morda se bova nekoč sešli ob grobu spominov. Morda, nekoč ...
Gozd se je redčil. Prišli sva do hiš, do luči, do upanja. Morda", nekoč... morda!!!. Dež pa je padal.
Milena
Sindikalno prvenstvo v teku čez zapreke je doseglo kulminacijo. Proti cilju se je bližal z vso brzino Cene (z odličnim treningom, saj je na delovnem mestu — če je le mogel — preskakoval delo). Morda tudi zato ni nič čudnega, če so že vnaprej od njega pričakovali vse.
In res. Čez zapreke je tekel kot pravi šampion.
Na cilju ga je na okrašeni mizici čakal ličen pokal. Ko je ves zadihan napravil še nekaj metrov, so prihiteli sindikalisti in mu jeli stiskati roko in ga trepljati po rami.
Kje si, dobrotnik?
»Čestitamo, Cene! Res si bil odličen! ... To pa je treba zaliti! Danes ga pa bomo! Kaj? ...«
Cene se je potrepljal po zadnjem žepu in ugotovil, da ima s seboj samo tri stare jurčke. Kljub vsemu je rekel:
»Seveda ga bomo. Pa kar ,fajn’ ga bomo cuknili!«
Gostilničar pri .Mačku’ si je zadovoljno mel roke, ko je zagledal sindikaliste, ki so jo rezali proti njegovi oštariji.
»Vsakemu po dva deci! Pa tistega, M ga vi pijete!« se je Cene zadrl že med vrati.
Ko so Genovo zmago zalili z dvema dečkoma in sta temu sledila še dva in še dva in še dva, je gostilničar pričel računati:
' »Kaj smo imeli?« je vprašal ves sladek. »Računam skupaj ali . . .?«
»Skupaj! Jaz vse plačam! Danes je moj dan!«
Cene je govoril glasno, da bi ga ja vsi slišali. Na svoje tri jurčke pa je pozabil.
»Devet tisoč tristo dinarjev!«
Toliko nimam pri sebi, ga je spreletelo.
»Kdo mi posodi deset tisoč?« je poprosil Cene.
»Na, tu imaš,« je na mizo priletel bankovec. »Samo, glej, da mi boš vrnil!«
Naslednji dan je Cene res prinesel deset tisočakov, da jih vrne dobrotniku, ki ga je rešil zagate. Toda glej, čudo! V vsej sindikalni druščini ni mogel najti tistega, ki mu je denar posodil. Nihče ni hotel vzeti denarja. Alkohol je opravil svoje. Kako sta povezana spomin in alkohol, pa tako vsi vemo.
Cene od tistega dne mnogo premišljuje. Nekaj mu ne gre skupaj. Da pri nas poredko najdemo tiste, ki kradejo, goljufajo, švercajo ... to bi nekako še razumel. A da ni moč najti dobrotnikov, da ljudje nočejo niti tistega, kar je pa pravzaprav njihovo — ne, to je pa že preveč.
— G —
ISKRA - stil konkretno
» Avtoelektrika « Nova Gorica
V začetku marca je bil letni posvet vodij servisnih delavnic Iskra Commerce, na katerem so pretresali problematiko enega od čedalje pomembnejših dejavnikov v gospodarskih prizadevanj:!] in prodajni politiki podjetja. V pogojih tržnega gospodarjenja dobiva servisna dejavnost nove dimenzije, katerih pomembnosti si nismo vedno v svesti. To so nedvoumno naglasili diskutanti na posvetu, ki pričakujejo v smislu novih samoupravnih smernic nove pobude in ukrepe s strani pristojnih dejavnikov podjetja.
USODNA POJMOVNA
NAPAKA
Kot se to velikokrat zgodi, se je skozi vsa leta obstoja servisne dejavnosti vlekla krilatica, po kateri naj bi bil servis »podaljšana roka prodaje«. Posledica tega je bila med dragim tudi ta, da so proizvodnje organizacije gledale na servisne storitve kot na nekaj, o čemer naj skrbi samo prodaja, oz. oddelek za marketing. Tovarne so sicer odštevale določen zneselk za popravila proizvodov v garan-cjiski dobi, potem pa je za njih izdelek »odmrl« in postal predmet prodajnih manipulacij.
Šele v zadnjem času se je začelo prebijati spoznanje, da je urejena in učinkovita servisna služba močan prodajni argument, od katerega je včai-sih odvisen plasma kakega izdelka. V vsakem primeru pa je eden od poglavitnih adutov v boju z domačo in tujo konkurenco.
Vodje servisnih delavnic, ki so v živem stiku s poslovno klientelo, so jasno opozarjali na prelomni moment v obravnavanju servisne operative, ki je ne gre jemati kot nepotreben balast. Stotisoči prodanih izdelkov na domačem trgu lahko pomenijo močno postavko v dohodku podjetja, lahko pa tudi trajen vir izgub.
ki jih v vsakem primeru plačuje — proizvodnja.
Servisna storitev, tako je izzvenelo iz diskusij, je redkokdaj nekaj naključnega in neopredeljenega. Servisna storitev je pogoj za pridobivanje posla, prav tako kot originalni tovarniški proizvod. Zato jo je treba obravnavati kot »proizvodnjo na terenu« in ji posvečati prav tolikšno pozornost kot same-mti izdelku.
PRAVILA IGRE
Servisna storitev, tudi tista najpršmitivnejša »s kleščami in izvijačem«, je vedno draga, če sc ne držimo tistih pravil, ■ki zagotavljajo rentabilnost v redni proizvodnji. Cenenost industrijskega izdelka je pogojena z ustrezno serijo, pravo tehnologiljo in strokovnostjo proizvodnih kadrov. Nobenega razloga ni, da bi se ne držali istih »pravil igre« tudi v servisni dejavnosti, razen če smo ji zaradi nepoznavanja ekonomskih zakonitosti odmerili vlogo »proizvajalca izgub«.
Če se ne moremo otresti miselnosti, po kateri so servisne storitve zgolj zadeva posameznikov (»mojstrov«), ne pa strojev in ustreznih sistemov, bomo tudi v bodoče delali dve temeljni napaki: prvič, servisno dejavnost bomo, obravnavali kot področje.
na katerem ima odločilno vlogo posameznik in ustrezni materialni stimulansi. Nikoli ji ne bomo posvečali proizvodnega načina razmišljanja, Oti je prisoten v proizvodnji vseh fizičnih izdelkov. Posledica tega je in ostane visoka cena servisnih storitev, ki v določenih okoliščinah močno zmanjšuje možni dobiček podjetja. Drugič, na servisne storitve 'bomo gledali kot na postransko dejavnost, ki nima posebnega vpliva na rezultate podjetja. V skladu s takšnim pojmovanjem bomo servisnim storitvam posvečali malo pozornosti in spoštovanja in jih tudi prepuščali me-pomembnim« osebam.
(Dalje na 7. strani)
Na 7. redni seji je delavski štet obravnaval samoupravni sporazum o merilih za določitev prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje delavcev na območju skupnosti Zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica za leto 1973 "in sprejel sklep, da tovarna pristopa k samoupravnemu sporazumu o merilih za določitev prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje delavcev na območju skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica za leto 1973.
DS je bil tudi seznanjen s poročilom o izmetu v letu 1972. Priporočil je odbora za gospodarska vprašanja, da
ob obravnavi poročil o kvaliteti z večjo pozornostjo razpravlja o vprašanjih kvalitete in izmeta. V nadaljevanju je DS sprejel pravilnik o organizaciji civilne zaščite v tovarni, obravnaval poročilo o opravljenih plačilih za po .godbena dela v letu 1972 in soglašal, da se naj porabljena sredstva v letošnjem letu gibljejo v mejah lanskega le. ta. Kvartalno se jih lahko troši do višine 1/4 lanskoletnih izplačil, vsake tri mesece pa jih bo obravnaval odbo: za gospodarska vprašanja.
Ob koncu je bil sprejet sklep o nakupu 5 stanovanj iz sredstev, ki bodo v tekočem letu namenjena za stanovanjsko izgradnjo.

Naši izdelki
TV SPREJEMNIK MINIRAMA
V slkorajšnjem času bo Iskra ponudila na trgu tudi prenosni čmo-beli TV sprejemnik, z imenom Minirama. To je popolnoma tranzistori-ziran sprejemnik, ki ga priključimo na baterije (12 V) ali pa na omrežno napetost. Je zelo lepo oblikovan, pa tudi kvaliteten, zato s prodajo ne bo težav. Težak je 7,5 kg.
Stališča o temeljnih nalogah sindikatov v kadrovski politiki
Objavljamo stališča o temeljnih nalogah sinflikatov v kadrovski politiki, ki jih je sprejel republiški svet Zveze sindikatov na svoji plenarni seji 22. februarja.
Resolucija o osnovah kadrovske politike, ki jo je sprejela skupščina SR Slovenije, ugotavlja pomen kadrov za nadaljnji družbeni in gospodarski razvoj naše republike in poudarja, da je potrebno oblikovati celovit sistem kadrovske politike tor jo uveljaviti kot neločljiv sestavni del samoupravne razvojne in poslovne politike TOZD, njihovih asociacij, samoupravnih in družbenopolitičnih skupnosti.
Resolucija vsebuje vrsto nalog in ukrepov, ki bi jih bilo potrebno izvesti do določenega raka. Tako med drugim priporoča Skupščinam republiških samoupravnih interesnih skupnosti, gospodarski zbornici SRS, republiškim zavodom in strokovmim organom, univerzi in drugim, da spremljajo in analizirajo kadrovsko problematiko na svo-
jem področju ter da do konca junija 1972 izdelajo konkretne programe in sprejmejo ukrepe za uresničevanje stališč iz resolucije. Večji del organizacij in institucij je te programe že izdelal in o njih bo skupščina SR Slovenije razpravljala v pristojnih organih.
Med družbeno najpomembnejšimi in zahtevnimi nalogami, ki jih nalaga resolucija, je sklepanje družbenih dogovorov o kadrovslti politiki v občinah in republiki. Pobudniki za sklepanje teh dogovorov na ravni občine so občinske skupščine, razen njih pa jih sklepajo še občinski sveti ZSS, organizacije združenega dela ter samoupravne interesne skupnosti. Komisija za volitve in imenovanja pri skupščini SR Slovenije je v ta namen sklicala več posvetov o vsebini dogovorov o ka-
drovski politiki. Do januarja 1973 so v večini občin že izdelali osnutke družbenih dogovorov, o katerih že dalj časa tečejo širše razprave v organizacijah združenega dola in družbenopolitičnih organizacij. Pripravljen je tudi že prvi osnutek republiškega dogovora.
V republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije so izdelali obširnejšo analizo 28 osnutkov družbenih dogovorov o kadrovslti politiki ter organizirali posvet s širšim krogom predstavnikov neposredno zainteresiranih organizacij iz posameznih občin in republiških organov. Občinske komisije za sklepanje družbenih dogovorov so opravile obsežno delo. V osnutkih občinskih družbenih dogovorov sprejete norme in kriteriji kadrovske politike so, kljub raznolikosti, lahko realna osnova za nadaljnje dograjevanje in izpopolnjevanje
enotnejše kadrovske politike v SR Sloveniji.
Iz analize osnutkov družbenih dogovorov in razprave na posvetu izhaja, da bi bilo nujno v času, ko se dogovori dokončno oblikujejo, zagotoviti enotnost nekaterih osnovnih kriterijev in elementov kadrovske politike, za katere menimo, da jih je treba uveljaviti na celotnem območju SR Slovenije, oziroma vplivati na to, da ne bo prihajalo do prevelikih razlik v tistih elementih kadrovske politike, ki so pogoj za zagotovitev enakega družbenega položaja in osnovnih pravic delavcev.
Zveza sindikatov Slovenije se bo pri oblikovan ju "dogovorov o kadrovski politiki zato zavzemala za naslednja
STALIŠČA IN KRITERIJE:
1.
V družbenih dogovorih o kadrovski politiki je potrebno opredeliti predvsem tista področja kadrovske politike, ki - jih nakazuje skupščinska resolucija in, ki izhajajo iz ocene stanja in problemov kadrovske politike na določenem območju. Med temeljna področja, ki bi jih morali
z družbenimi dogovori podrobneje opredeliti, sodijo predvsem naslednja: planiranje kadrov, ustvarjanje pogojev za vsestranski razvoj potencialnih sposobnosti delavcev, politika zaposlovanja, izobraževanja in usposabljanja ter omogočanje napredovanja delavcev po sposobnostih in delovnih uspehih, organizacija strokovnih služb za vodenje kadrovske in izobraževalne politike, zagotavljanje sredste* in drugih pogojev, potrebnih za uresničevanje dogovorjenih norm kadrovske politike.
* Precejšen del nalog in obveznosti pri izvajanju kadrovske politike je že opredeljen z veljavnimi zakoni (zakon o obveznem sprejemanju pripravnikov, temeljni zakon o delovnih1 razmerjih) in s posameznimi, že sprejetimi družbenimi dogovori (družbeni dogovor o štipendiranju, družbeni dogovor o otroškem varstvu, družbeni dogovor o družbenem ' izobraževanju itd.) in jih zato v družbenih dogovoriih o kadrovski politiki ne bi kazalo ponavljati. Dogovori o kadrovski politi-
»Elektromotorji« Železniki
Letos 15 odstotkov večja proizvodnja ...
Razgibana sprostitvena dejavnost
V ŠAHU PRVI STANE PRESKAR, V KEGUANJU PA NIKO KEJŽAR
Letošnjo zimo so odigrali v »Elektromotorjih« šahovski turnir s sedemnajstimi udeleženci. Lepi so bili zimski popoldnevi ob napetih partijah. Obenem pa so zbrali ekipo za zunanja tekmovanja. Odigra- / nih je bilo nekaj res kvalitetnih partij, zlasti med prvimi štirimi. Prva tri mestži so zasedli Stane Preskar, Martin Lazar in Matevž Pogačnik.
V soboto 24. 3. so se pomerili oddelki tovarne v kegljanju na avtomatskem kegljišču v ‘ Železnikih. Vrstni red zmagovalcev ekipno: L Gospodarski sektor, 2. Montaža in 3. Kontrola. Posamezniki pa so se uvrstili takole: 1. Niko Kejžar (204 keglji), 2. Matevž Pogačnik (202 keglja), 3. Viko Debeljak (195 kegljev).
FY
(Nadaljevanje z 2. strani) sprejetje možno le, ko bomo vsaj za kakšen odstotek lahko popravili povprečje osebnih dohodkov.
Pri kadrih po številkah sicer dosegamo plan, naše potrebe po strokovnih kadrih, ki morajo v letu 1973 začeti s pripravo proizvodnje za naslednja leta pa so še vedno visoke.
Ugotavljamo, da bodo pri izredno širokem spektu programa, ki se nam odpira — ravno kadri ozko grlo, zato so v teku akcije za pridobitev sodelavcev bodisi z dopolnilnim izobraževanjem, bodisi s prizadevanji, da bi stro-
Dvcboj smučarjev
PTT IVlarihora in Iskra TOZD Telekomunikacije
Smučarji PTT Maribora in ISKRE — TOZD telekomunikacije so se 24. 3. 73. že drugič pomerili med seboj. Pri številni udeležbi in lepem sončnem vremenu smo tek-
movali v dveh tekih veleslaloma. Proga je bila dolga 600 m in je imela 17 vratič. Postavljena pa je bila družinska proga proti hotelu Šimnovcu. Kakor lansko leto smo
tudi letos bili boljši in osvojili pokal za prvo mesto. Ekipa je štela pet tekmovalcev. Razglasitev rezultatov smo imeli v Domžalski koči, kjer smo se počutili zelo prijetno, ob tovariškem kramljanju pa nam je čas hitro potekel. Sklenili smo, da ta naša srečanja na smučarskih pobočjih naše lepe ' Gorenjske in Štajerske postanejo tradicio-nalna>
Rezultati tekmovanja:
Posamezno: L Berto Ribič »Iskra« 1:17,1, 2. Franc Klein-dienst PTT 1:28,0, 3. Jože Škorjanc »Iskra« 1:31,0, 4. Podvratnik Marjan, »Iskra« 1:34,7, 5. Smolnikar Andrej »Iskra« 1:43,7, 6. Prebil Nace »Iskra« 1:48,5.
Zmagala je ekipa Iskre v postavi Ribič, Škorjanc, Podvratnik, Smolnikar in Nace Prebil pred ekipo PTT Maribora. '
VABIMO NA TURNI SMUK
PLANINSKO DRUŠTVO ISKRA PRIREJA
turni smuk v pogorje Triglava dne 14. in 15. aprila. Odhod kombijev bo 14. aprila zjutraj ob 7. uri s Trga revolucije (izpred Univerze v Ljubljani) s postankom pri Remizi, v Šentvidu, v Medvodah in hotelom Creina v Kranju. Po prihodu v dolino Krme se bodo udeleženci povzpeli na Kredarico (8 ur hoda s prtljago in smučmi), kjer bodo prespali, v nedeljo bo smuka mimo Staničeve koče v Krmo. Prihod v Ljubyano v nedeljo popoldan.
Prispevek vsakega člana PD Iskra je 30 din za ostale člane kolektiva pa 50 din.
Izlet bo vodil Dolfi Divjak iz ZZA (tel. 20-341).
Prijave sprejema: Planinsko društvo Iskra, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1, telefon 57-969.
1
kovnjake našli v sosednjih republikah.
Pri vprašanju vezave sredstev v zalogah končni uspeh še ni dosežen. Za sedaj se lahko pohvalimo s tem, da so se zaloge premaknile iz faze materialnih zalog do faze terjatev do kupcev. Slejkoprej
pa ostaja ta ’ problematika osnovna naloga stabilizacijskega programa tovarne, ki ga v letu 1973 redno mesečno spremljamo in ugotavljamo, da njegovo izpolnjevanje ugodno vpliva na vsa področja delovanja v naši temeljni organizaciji združenega dela.
- M. K. —
Iskra stil konkreina
(Nadaljevanje s 6. strani)
REALNO IN STVARNO
Namesto dostikrat brezplodnih ugibanj, kaj vse je in kaj ni »hišni« ali »Iskra stil«, bi kazalo . preusmeriti prizadevanja in sredstva na konkretnejše, servisne terene in jim posvetiti del marketinških raziskav.
Lanskoletna realizacija v znesiku 32 milijonov (novih) dinarjev — 121 % povečanje v primerjavi z letom 1971 — iz naslova servisne dejavno, sti, je šla iz žepa tako proizvodnje kot porabnika. Zato
omenjeni znesek, ki ne zmanjšuje. zaslug »terenskih piviz-vajalcve«, ne bi kazalo uvrščati v čisto in nesporno »aktivo« Združenega podjetja.
Letošnje analize nc jemljejo v poštev novih organizacij, ki so se že ali pa se bedo v kratkem odločile za vsteip v proizvodno družino Iskre (EMO, »Zmaj« ipd.). Verjetno si bodo privzele tudi naše ime, simbol in navade. Tudi zaradi njih se bo potrebno natančneje dogovoriti o »hišnem stilu« na področju servisiranja in 'vzdrževanja. : M. L.
Kako zmanjšati nedisciplino...
(Nadaljevanje s 4. strani)
sprotnega spola in do lepote. Rabimo organizatorjev, ki bodo režiserji, pevovodje in trenerji ter vzgojitelji. Ni nujno, da so to starejši ljudje, dovolj je mladih požrtvovalnih študentov, učiteljev in delavcev, ki bi bili sposobni sami ali ob pomoči sodelavcev organizirati in ustvarjati zdrav, klen in resen rod.
Mar nismo to že davno poizkusili, pa je šlo. Mar smo se tako skomercializirali, da vedno ugotovimo le to, da ni
denarja za dalo in da je naša mladina pokvarjena?
Upam trditi, da to m resi
Frenk Kotar, socialni delavec v »Elektromotorji«
Pripis uredništva:
Nadaljujemo s polemiko »Kaiko zmanjšati nedisciplino mladih«. Vsak resen in podpisan dopis bo dobrodošel. V naslednji številki bomo objavili prispevek Majde S ant el iz tovarne »Naprave« Ljubljana.
kj pa bi za posamezne dele kadrovske politike lahko spodbudili sklepanje samoupravnih sporazumov -med organizacijami združenega dela za določeno panogo ali območje o združevanju sred--stev in strokovnih, sil pri izvajanju posameznih nalog (npr. samoupravni sporazumi o financiranju in usmerjanju izobraževanja strokovnih kadrov, družbeni dogovor o osnovnem splošnem izobraževanju zaposlenih ipd.).
Družbeni dogovori naj vsebujejo določila o tem, kako zagotoviti večjo demokratičnost in vpliv delavcev ter družbencipollitičr.iih organizacij na kadrovsko politiko v temeljnih organizacijah združenega dela in širših družbenih skupnostih.
Podpisniki družbenih dogovorov o kadrovski politiki se morajo zavzemati za to, da bodo norme, pravice in dolžnosti delavcev ter odgovorno-. sti podpisnikov za izpolnjevanje družbenih dogovorov oblikovane čimbolj konkretno, da bodo Izhajale iz spoznanih kadrovskih potreb in zahtev, upoštevati pa morajo tudi realne možnosti za ures-
ničevanje, spremljanje in oce. njevanje sprejetih dogovorov. 2.
Kratkoročno in dolgoročno planiranje kadrov je osnova za smotrno kadrovsko in izobraževalno politiko. Zato naj dogovori vsebujejo čimbolj konkretna določila o tem, kdo in do katerega roka bo izdelal načrte 'razvoja kadrov v OZD.
Osnova za izdelavo kadrovskih načrtov je izdelan razvojni program organizacij •združenega dela ter realna sistemizacija delovnih mest, na podlagi katere je potrebno izdelati primerjalno analizo med dejansko in zahtevano izobrazbo zaposlenih. Zato je v dogovorih treba upoštevati vrstni red nalog, določiti nosilce (strokovne službe) in realne roke za izvedbo posameznih nalog v načrtovanju kadrovskih potreb.
3.
Uresničevanje dogovorov o kadrovski politiki bo v naj-večji-meri odvisno od ustreznih kadrovskih služb v organizacijah združenega dela. Zato je potrebno v dogovorih točneje opredeliti, kdaj in
kje . bodo ustanovili posebne kadrovske (strokovne) službe, oziroma kdo bo opravljal strokovne naloge za manjše delovne organizacije. Te službe morajo dobiti enakopraven status z drugimi službami v delovnih organizacijah in jih je treba izpopolniti z ustreznimi strokovnimi, družbenopolitično angažiranimi delavci.
Z družbenim dogovorom organizacije združenega dela lahko zahtevnejše strokovne naloge, za katere same nimajo ustreznih služb oziroma strokovnih kadrov (kot npr. izdelava sistemizacije delovnih mest, plan kadrov', programi za izobraževanje, ugotavljanje psihofizičnih ., sposobnosti delavcev itd.) poverijo specializiranim zavodom (npr. zavodom za zaposlovanje, delavskim univerzam idr.) ali službam v večjih dp-iovnih organizacijah (razvitejšim izobraževalnim centrom).
4.
Določila dogovorov, ki se" nanašajo na izboljšanje obstoječe strukture zaposlenih,, so v mnogih osnutkih dogovorov nerealna.
Sindikati se bodo zavzemali za opredelifev prioritetnih in uresničljivih nalog. Predvsem naj se, v sistemizaciji delovnih mest določene zahteve, upoštevajo pri sprejemanju novih delavcev. Če ustreznih delavcev organizacije združenega dela ne morejo dobiti in morajo zato sprejeti nedovoljno 'ozarema neustrezno usposobljene delavce, so dolžne poskrbeti za njihovo izobraževanje in usposabljanje ob delu. Za delavce, ki nimajo ustrezne izobrazbe za delo, ki ga opravljajo, pa je v dogovorih treba določiti roke, do kdaj morajo le-to pridobiti (npr. dvakratna doba trajanja študija). Določiti je treba tudi, v katerih primerih so delavci oproščeni; pridobiti si manjkajočo izobrazbo in kateri samoupravni organ lahko do-\ loča take izjeme. Pri tem naj se upoštevajo tudi že sprejeta določila oziroma kriteriji samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih "dohodkov.
Za izvršitev te naloge je treba izdelati konkretnejši
program ter obvestiti delavce o njihovih obveznostih. V primeru, da delavec, ki ga ta obveznost zadeva, ne kaže interesa za izobraževanje, ga je možno — po ustreznem postopku — premestiti že pred potekom roka.
Glede na kadrovske, strokovne in prostorske zmogljivosti izobraževalnih organizacij ter finančne možnosti delovnih organizacij bi kazalo > v dogovorih opredeliti prioritetni vrstni red, kateri delavci bodo predvsem morali v določenem roku izpopolniti svojo izobrazbo, npr. mladi, novosprejeti delavci, delavci na vodilnih, vodstvenih in strokovnih delovnih mestih, delavci, ki po izobrazbi odstopajo za več kot eno stopnjo od zahtev delovnega mesta. V tem smislu je potrebno dopolniti samoupravne sporazume o delitvi dohodka in osebnih dohodkov tako, da bo tudi sistem, nagrajevanja stimuliral delavce za stalno izpopolnjevanje izobrazbe in usposobljenosti.
(Dalje prihodnjič)
Vsem delavcem ZP Iskra
Počitniška skupnost je v letu 1973 pripravila za vas pestro izbiro krajev za letovanje, želimo, da se naših uslug poslužite, ker smo to pripravili za vas in vaše ožje družinske člane.
Cene za vas so sorazmerno nizke, posebno v naših lastnih domovih, kar je zasluga in razumevanje samoupravnih organov ZP Iskra, ki so s sredstvi, ki so jih prispevale delovne organizacije ZP vplivale na nižjo ceno dnevne oskrbe v domovih.
Pri prijavah za letovanje, posebno v naših lastnih počitniških domovih je treba prvenstveno upoštevati prijave delavcev z naj nižjimi osebnimi dohodki.
Zaradi premajhnih lastnih kapacitet smo letos najeli nekaj ležišč pri drugih podjetjih in zasebnikih, kjer imajo za nas dostopne cene. Za boljšo izkoriščenost kapacitet pa bomo letos pogodbeno dali ležišča posameznim delovnim organizacijam ZP za celo sezono.
Počitniška skupnost se obenem obrača na samo upravne organe in vse delavce v Iskrinih delovnih organizacijah, s prošnjo, da podpro izgradnjo počitniškega centra, ki nam bo vsem v ponos, delovnim ljudem pa kotiček, kjer bodo v udobju preživeli svoje dneve prepotrebnega oddiha.
Podrobnosti bomo sproti še objavljali.
Program letovanja v letu 1973
1.	TRENTA
Poznana slikovita dolina Soče, čisti planinski zrak, idealne možnosti Motov na izvir Soče, Vršič 1611 m, pod vodstvom izkušenih planincev pa tudi na Triglav, Mangart, Jalovec itd. POČITNIŠKI DOM ISKRE leži ob sami cesti v bližini hotela Orel in ima 20 ležišč in celotno oskrbo v domu.
2.	PORTOROŽ
Penzion »JADRANTURIST« leži nad hotelom Rivijera v senčnem nasadu. Portorož je znano obmorsko letovišče, nedvomno najlepše na slovenski obali. Kapaciteta hotelov se je zadnja leta močno povečala z graditvijo novih objektov in ostalimi ureditvami mesta, kar je vse močno prispevalo k lepoti in urejenosti Portoroža, ki je v kratkem postal eno najbolj obiskanih letovišč, kjer je v veliki meri poskrbljeno tudi za razvedrilo in zabavo.
3.	POREČ
Mesto je eno naj starejših na istrskem polotoku. Zaradi izredne klime in naravnih le-
5.	DUGI OTOK
Kamp Iskre leži na koncu zaliva Telaščica v neposredni bližini jezera Mir, ki ima okrog 5 stopinj toplejšo vodo od morja in veliko več soli in joda. Na južni strani so velike pečine, do 250 m od koder je čudovit razgled na odprto morje.'
Kamp ima 48 ležišč, do sezone pa bomo zgradili še 30 ležišč v posebnih šotorih. Spodnji del šotora bo lesen, streha pa iz šotorskega plait-na. V kampu je kuhinja in jedilnica, tekoča voda in sanitarije, vse skupaj pa obdajajo senčni bori.
6.	VODICE PRI ŠIBENIKU
Kraj ima. 3500 prebivalcev,
več kilometrov dolgo plažo, veliko borove sence in dobro vino. Možnost izletov na -slapove Krke, na Kornatske otoke v Šibenik itd.
V domu LILET Mariboir vam lahko od 1. julija in od 20. julija dalje rezerviramo ležišča.
7.	KRANJSKA GORA
Je znano zimsko-športno središče Slovenije in klimatsko okrevališče leži v dolini med Karavankami in Julijskimi Alpami, na sotočju Save
in Pišnice, v neposredni bližini italijanske in avstrijske meje.	.
Penzion PORENTOV DOM je oddaljen 10 minut od središča Kranjske gore. Penzion ima 70 ležišč, sobe z 1—4 ležišči, topla in hladna voda, restavracija s teraso, okolica je primerna za razne športe.
Možnost izletov: Vršič, Planica, dolina Tamarja in Krnice, pod vodstvom izkušenih alpinistov je možen vzpon tudi na Razor 2061 m, špik 2472 m, Škrlatico 2738 m, Prisank 2547 m itd.
8.	BOHINJ
Leži na 523 m nadmorske višine in je poznan po izrednih naravnih lepotah, prav tako so znane tudi zgodovinske znamenitosti. DOM NA S KATICI leži ob cesti Bohinj— Zlatorog, ob jezeru in ga priporočamo zlasti tistim, ki so jim pri srcu naravne lepote in mir.
Možnost izletov na Vogel 1923 m, Komno 1525 m, slap Savice itd.
9.	DEBELI RTIČ
Kamp TNZ LJUBLJANA leži v prijetnem borovem gozdičku, prenočišča v lesenih vikend hišicah s 4 ležšči, skupne sanitarije, restavracijski prostori so v neposredni bližini, kakor tudi lastno ko-- pališče.
10.	SAVUDRIJA
Bivanje v 4-posteljniih vikend hišicah tik ob plaži, sanitarije, hrana v restavraciji.
11.	UMAG
. Nekaj kilometrov, južno od Umaga ima Počitniška skupnost Zlatorog svoje zidane vikend hišice, s skupno restavracijo in kuhinjo, plaža je v neposredni bližini.
12.	KAŠTELI
Kaštelska riviera je znana po naravni lepoti in zgodovinskih znamenitostih.
V sodelovanju z agencijo Slavnik Koper, vam lahko rezerviramo ležišča v zasebnih sobah in hotelu B kategorije. Prevozi so organizirani z letalom do splitskega letališča.
Prvomajski izlet v ČSSR
Obveščamo člane delovnih kolektivov Iskre, da v dneh od 28. aprila do 1. maja organiziramo tradicionalni izlet na češko.
Program izleta: odhod iz Ljubljane ob 5. uri s Trga revolucije (izpred univerze).
1.	DAN (SOBOTA, 28.)
Odhod iz Kranja ob 5,30 izpred hotela Creina. Vožnja prek Ljubelja' do Dunaja in čez mejni prehod Mikulov do Brna, kamor bomo prispeli okrog 16. ure. Namestitev v hotelu in potem ogled mesta. V večernih urah Odhod v Blansko, kjer nam bodo prijatelji iz »Metre« priredili družabni večer.
2.	DAN (NEDELJA, 29.)
Po zajtrku si bomo ogledali krajevne znamenitosti in po kosilu nadaljevali pot do Prage.
3.	DAN (PONEDELJEK, 30.)
Ogled mesta in po kosilu prosto za nakupovanje.
4.	DAN (TOREK, 1.)
Po zajtrku povratek čez češke Budjejovice v Ljubljano. Cena izleta je 600 din po osebi.
V	ceni je vračunan prevoz, trije polni penzioni v hotelih in vstopnina za oglede.
Vsak prijavljeni mora imeti veljavni individualni potni list. Ob prijavi dobite rezervacijo sedeža v avtobusu in vplačate celotno ceno izleta.
Prijave sprejema: Počitniška skupnost ZP Iskra, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad št. 1, soba 616.
V	primeru, da ne bo dovolj prijav, izleta ne bo.
Izlet
na »Zagrebški velesejem«
Obveščamo člane delovnih kolektivov Iskre, da organiziramo
ENODNEVNI IZLET V ZAGREB DNE 14. APRILA 1973. PROGRAM IZLETA:
Odhod iz Ljubljane ob 6. uri izpred zgradbe skupščine občine Ljubljana-šiška, Trg prekomorskih brigad 1 (ob kinu šiška), vožnja do Čateža, kjer bo topla malica in nadaljevanje vožnje v Zagreb na velesejem. Ogled velesejma, živalskega vrta v Zagrebu, odhod v Mokrice okrog 14.30 in ob 15. uri kosilo v Mokricah. Po kosilu ogled gradu in odhod v Čateške toplice, kjer se bomo eno uro kopali, ker dalje zadrževanje v vodi ni priporočljivo. Bazen je zaprt in je možno kopanje v poznih popoldanskih urah in tudi v slabem vremenu. Povratek v Ljubljano predvidoma okrog 20. ure.
CENA IZLETA:
100 din za osebo.
V ceni je vračunan prevoz, malica in kosilo, vstopnice za velesejem, živalski vrt in kopališče v Čateških toplicah.
Prijave sprejema Počitniška skupnost ZP Iskra, Trg Prekomorskih brigad 1/VI (soba 616) vsak dan od 12. do 14. ure. Ob prijavi je treba vplačati polovico cene izleta, t.j.50 din.
pot se je tu razvila gradnja turističnih objektov in je talko Poreč postal najprivlač-nejši turistični kraj v Istri.
POČITNIŠKI DOM ISKRE ima 48 ležišč v 17 sobah s tekočo vodo in skupnimi sanitarijami, ker pa je bilo zanimanje za letovanje v Poreču ogromno, je Počitniška skupnost najela še zasebne »obe.
4.	CRIKVENICA
Mesto ima 4 km kopališke obale in je po vsem svetu znano obmorsko letovišče. Možnost izletov na Vrbnik in Silo na otok Krk, na Rab in drugam. V sodelovanju z EMO Celje smo zakupili nekaj ležišč v privatnih sobah in v domu EMO s hrano v re-stavraciu počitniškega doma EMO Celje.
CENIK PENZIONSKIH USLUG POČITNIŠKE SKUPNOSTI ISKRA ZA LETO 1973
ZAHVALA
POČ. CENTER
Poč. DOM TRENTA POČ. DOM JADRAN TURIST PORTOROŽ POČ. DOM ISKRA POREČ
POČ. DOM EMO CRIKVENICA KAMP MIR ISKRA DUGI OTOK POČ. DOM LILET VODICE
Zakup, ležišč	Delavci iz ZP Ostali držav. Tuji
ZP Iskra	in ožji svojci SFRJ	državljani
Hrana	Otroci	Otroci
ti z	o >u	ti		5	■K	>N	=3	3 22	>N	3	
% N	ti	-a O	o	•8 o	>N	jg	2 •a O		jg	■a O	o S
7 dni	1700	30	22,50	50	37 3o	30	65	40	30	80	
10 dni	2400	30	22,50	70	' 50	30	75	50	40	85	65
7 dni	2415	30	22,50	53	40-	33	75	50	40	85	65
10 dni	2720	30	22,50	62	53	40	75	50	40	85	65
10 dni	1100	30	22,50	40	30	24	50	■ 40	30	55	48
10 dni	3800	30	22,50	68	51	35	72	48	38	80	60
OPOMBA: Zgoraj navedene cene veljajo za sezono od 15. junija do 31. avgusta, za ostali čas pa priznamo 10 % popusta. Poleg zgoraj navedenih centrov za letovanje še v: KRANJSKI GORI — Porentov dom, BOHINJ — Dom na skalci, DEBE LI RTIČ — Kamp (Vikend hišice), SAVUDRIJA — Kamp (Vikend hišice), KAŠTELI — zasebne sobe in hotel B kategorije.
vse navedene centre bomo cene objavili pozneje, ko bodo sklenjene pogodbe.
Ob izgubi drage matere
IVANE LAPAJNE
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem v SPL ZZA in AVTOPARKU za izraženo sožalje, podarjeni venec m cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Hčerka Mara Biščak z možem
DOPISUJTE V ISKRO!