—   50   -
Novičar iz mnogih krajev.
Cesar so poterdili  1  sušcaza Horvaško in Slavonsko   deželo   začasno   sodnijško   napravo,   ki  je enaka tisti,  ki je  v druzih   deželah  avstrijanskiga cesarstva vpeljana, in ktera  razpada   1) v kantonske sodnije, 2) v deželne  sodnije, 3) v višji deželno sodnijo v Zagrebu in 4) nar vi k si sodnjistvo na Dunaji. — Nekdo je zrajtal, de gruntni davk,   ki je po začasni postavi zdej tudi na Ogerskim,   Erdelj-skim,   Serbskim,   Horvaškim   in   Slavonskim vpeljan,   bo  vergel   na   leto   12  milijonov   gold. — V Pražkim uradnim  listu je   nekdo  novico   oznanil,  de ban   Jelačič   bo   „Obersthof m eis ter"   presvitiiga cesarja; ali bo pa zraven  te službe tudi  ban Horvaski ostal, ni vedil povedati.—Vojni minister Giulaj, kije v nedeljo popoldan skozi Ljubljano šel,   se je podal na Laško,   ogledat   primorske   terdnjave. —  Nar   veči   in nar krasniši kolodvor (^Bahnhof) avstrijanske železnice bojo zidali v Te rs tu,   kamor je  minister  Bruck,   ki za Teržačane posebno  skerbi, že komisijo poslal, de naj poišejo nar pripravniši mesto za   kolodvor,  kteriga podstavni kamen bojo cesar sami položili,   in  potem se bo berž zidanje začelo. — Radečki se je spet ozdravil.    Unidan smo brali,   de ta   slavni  mož   ima 32 redov (Orden} in je častni mestnjan od 26 mest.— Na železnici čez goro Semering,   ki loči Estrajh od Štajarskiga, spet dela 3000 delavcov. — Žeje 86000 Ogrov iz poprejšnje ogerske armade v avstrijanski armadi uverstjenih. — Ni davnej   kar je   v Parizu nek žganjopivc, Pohard   po imenu,   strašno   smert  storil. V žganjarii je namreč z nekim   tovaršem stavil,   de si upa gorečo svečo požreti.    Komej pa  prinese   svečo k ustam, se vžge plamen   v njem,   in mahoma   se na tla zvali.    O pol ure je bil ves — razun glave — oglje in pepel!   Žganje je v njem goreti začelo,  in po njem je bilo. — V Parizu se je  unidan  še  bolj  „kunštnau zamaknjena oglasila,   kakor je naša  Krajnska  bila. Ta   Francoznja je  očitno v   časopisih   napovedala,   de vsaki dan od 11. do 5. ure popoldan bolnike ozdravlja, ženitve sklepa, erbšine razodeva  in več druzih prihodnjih reči prerokuje! To je saj kaj za take, ki hočejo — osleparjeni   biti.  —   Nar   važniši   prigodba   v   politiških rečeh pretečeniga tedna se je zgodila v Parizu.    10. dan sušca so   bile   namreč   na   Francozkim   nove   volitve za poslance v francozki deržavni zbor namest 30 tistih   poslancov,   ki so  se  lani  ondašnje  prekucije vdeležili in so jo potem pobegnili   ali pa  v ječo   djani bili.    Vse  je   bilo  radovedno,    kakšni  namestniki   se bojo zdej namest unih volili — in pred   nekimi   dnevi so prinesli Parižki časopisi nepričakovano novico, de so v Parizu 3 poslance izvolili  enaciga  duha,   kakor so spredniki bili.    Ce bojo po deželi  izvoljeni 27 poslanci tudi te verste, bo huda v deržavnim Francozkim zboru in  za Napoljona! — Ravno s to novico je prišla iz Pariza tudi ta novica, de bojo papež   na  velki   četertek v   Rim  prišli.    Avstrijanski, Napolitanski   in  Spanjski vojaki bojo   združeni   8v Francozki   tako   dolgo   v Rimu ostali, dokler ne bo iz Španjskih vojakov Papežova straža napravljena, ktera bo namestovala njegovo po-prejšno Švaj carsko stražo. — Na 20. dan t. m. je poklicala Prajzovska vlada   en kos   nemškiga  zbora v Erfurt.    Tolikor, kolikor   je dal predlanjskim  nemški zbor v Frankobrodu  govoriti,   ne   bo dal  letaš Er-furški, ki je le en kos nemške celine, po volji Praj-z o v s ki g a kralja !