FEBRUAR] 19 3 2 M; tavta roagt^^ dobrodelnosti pa nikar ne pozabite!... I O 45 Din. izhaja v Ljubljani Tako je zapisano nekje v Svetem pismu te besede se berejo v berilu na praznik v. Miklavž a. Ta je bil namreč velik do-rtdelnik; kar skc-z okno je revežem metal mar. Dobrodelnosti pa nikar ne pozabite! Te esede modrega Pavla se nam zde pri-lerne zdaj v tem času tudi za naše razmere i naše ljudi. Ne pozabite!... Hvala Begu, veliko obrega se je storilo po slovenski zemlji v adnjih mesecih. Opomin sv. očeta, naših ško-cv in Katol. akcije k dobrodelnosti ni bil za-itcnj. Še je dobrih src na svetu. Četudi sami limajo veliko, pa od malega, kar imajo, še •edno nekaj utrpijo za druge, ki imajo še nanj. Kakor se sliii, so se marsikje prav polteno razgibali, nabirali in darovali v po meč iirnmakcm. Veliko revščine se je s tem pc-ajšali. Kako sladko zavest imajo lahko vsi, i so pri leni sodelovali! Zdaj pa dobrodelnosti n i k a r n e p o a bi te!... Kaj hočemo s tem reči? To, da bi s tem, kar se je dozdaj zgodilo, dobro-lelnost ne bi bila končana enkrat za vselej, a tudi za letos ne! Pozabiti ne smemo nanjo ikoli! Prvič: zima še traja — in pozimi je za ire make najhujše. A tudi, ko zima mine, bi iromaki še vedno radi jedli. Tega ne poza-injo!... Zdaj se sploäuu priporoča v a r č e v a -je. Pametna beseda: varčevanje! Kar so si e premoženja pridobiti, so si ga večinoma n varčevali. Bodisi posamezink ali pa cel na-od- Recimo Francozi, ki so danes najbolj bosi narod. Kjer pa denarja ne znajo rabiti, mpak vse zatračkajo ali za pijačo ali za do-re J'edi> ali za košato obleko, tam pa seveda ogastva ne more biti. Ali ni pri nas nekako ako?... Kako se ti mnogi nosijo v tem P.ošneai pomanjkanju! Reči, brez katerih so e pred desetimi leti lahko živeli,, zdaj mora-0 biti. Danes U že vsaka ženska misli, da "«'a nositi dragoceno kežuhovino okoli vra-ln kakšno blago nosijo, kakšne čeveljčke, cgavičice itd. - meneč, da je to nobel. Noci. Kaj je nobel? Nobel se pravi plemenito. » je res to kaj plemenito, samo svojemu te-esu vse privoščiti, sebe lepotičiti, košato lia-,7 111 se Postavljati, d očim drugi hodijo cornili capah?! To je vse prej kakor pleme-nobel; to je - gmejn, to je nelepo, to je »manjkanje srčne izobrazbe. Srčno izobrazi Človek ne more stipeti, da bi se sam ko-„; J, I)rjJetno8tih, ko vidi, da drugi trpe po- Zenutvo slovensko, posnemaj sv. Elizabeto! Ta je bila kraljeva hči in grofova žena, pa je odložila vso svojo imenitnost, razdelila med siromake vse svoje dragocenosti, vso knežjo obleko in postala revna, siromašno oblečena. To, to je bilo plemenito. To je no. blesa! Sebi odreči, pa drugim privoščiti, druge osrečevati, to je nekaj lepega, nekaj imenitnega, plemenitega! Kar velja ženstvu, velja istotalco moškim, ki imajo tudi mnogokrat nepotrebne izdatke, dočim drugi nimajo najpotrebnejšega. Vsak naj bi premislil, brez česa bi lahko živel; in če lahko živi, zakaj bi ne živel, da bi imel nekaj več za druge, ki milo gledajo, odkod bodo dobili kai dar! To bi bilo plemenito mišljenje in plemenito ravnanje. Da so pa ravno potrebne »veselice«, ple- si, bali, maškarade v terni času splošne revščine dokaz srčne neotesanosti, srčne grobosti, brezsrčnosti in bretzobraraosti, pa naj jih prirejajo še tako gosposki ljudje, to je treba dobro vedeti, to tudi na ves glas povedati tistim, ki tega ne vedo! Taka kultura, pa naj se razširja pod imenom kakršnegakoli kulturnega društva, ni piškavega oreha vredna, taka kultura vodi v barbarstvo. Varčevanje, da! To bi bilo vsem priporočati. Varčevanje pa ni stiskavo3t, ni sko-post, ni umazanost. Kdor varčuje in pametno gospodari, ta ima lahko zmiraj nekaj za dobre namene in dobra dela. Zaradi dobrih del še nobeden ni ubožal; zaradi potratnosti, požel ji vosti in nečimrnosti pa že nešteti. Zato se, če za dobre namene kaj daš, ni treba bati, da boš prišel na beraš-ko palico. Dobrodelnosti torej nikar ne pozabite! S takimi deli še namreč pridobi božji blagoslov. „Samopomoči" pečatijo Banska uprava v Ljubljani je 5. februarja zapečatila uradne prostore »Vzajemne pomoči« v Ljubljani na Borštnikovem trgu. Sedaj se vrši službena revizija imovine, stanja in poslovanja te pomožne blagajne. O uspehih te revizije bomo bralce še obvestili. ' V Mariboru je oblast zapečatila prostore »Kmetijske eksportne zadruge«, ki se je v glavnem bavila s posmrtninskim zavarovanjem. Oblast je poslovne knjige zaplenila. Državno pravdništvo je odredilo aretacijo voditeljev te zadruge: Kri&otiča, Konde, Zgonca in Ziuikoviča. Vsi štirje so bili izročeni sodišču. Gre za razne goljufije. Policija v Mariboru poziva one, ki se čutijo oškodovane, da se čimprej javijo najbližnji orožniški postaji, ali pa policiji v Mariboru.. Kakor slišimo, se oblast zanima tudi za vse druge zadruge, ki se pečajo s »samopomoč jo«. »Domoljub« je svoje čitatelje že pred par tedni opozoril na nezdrav in nemoralen način špekuliranja s človeškim življenjem, ki se je v ogromni meri razpaslo po deželi in mestih.' Težke milijone so naši ljudje spnjvili skupaj v času največje gospodarske stiske. Jih bodo dobili nazaj?? Obširneje se s tem žalostnim pojavom ne bomo pečali, kajti vsak pametno in trezno misleč človek lahko ve, da do danes še ne poznamo prodajalne, kjer bi za par kovačev tisočake prodajali. Bistvo »samopomoči« je, da morajo ljudje sami spraviti skupaj one stotine milijonov, za katere so se ljudje za- varovali in še kak dinarček pa vrhu za »upravne stroške«. H koncu omenjamo še to, da pojav »samopomoči« ni nekaj novega, ampak je bilo takih poskusov že na tisoče po drugih državah. Samo v Nemčiji je po vojni propadlo že na stotine raznih »samopomoči«, deloma vsi e d pomanjkanja kapitalnega kritja, deloma vsled nemoralnega postopanja raznih zavarovalcev, ki so s človeškimi življenji le špekulirali. Treznostni kongres ki bo v nedeljo, 21. februarja v Ljubljani r Unionu. Začetek ob 9. Zborovanje traja z opoldanskim presledkom cel dan. Vrsta govorov: Uvodna beseda — Alkohol in zdravje (polkovnik dr. Matej Justin) — Alkohol in zdravniki (dr. Fedor Mikič) — Treznost in šola (Marija Koželjeva) — Treznost in učiteljstvo (Rudolf Horvat ml.) — Treznost in žena (Marija Ferjan) — Alkohol in delavstvo (Joško Rozman in Filip Urat-nik) — Treznost in cerkev (profesor Bogovič iz Maribora — Naša kultura in naši poboji (Jan. Kalan) — Alkohol in inteligenca (ravnatelj dr. Jos. Tominäek) — Treznost in društva (dr. Miha Krek) — Resno kulturno delo (profesor Franc Jeran) -, Kaj hočemo dijaki (visokošolec) — Blfi čemo trezvènjaki (sred- ii PO SVETU Italija s Porofrilo ministrov« za telesu« kulturo«. Italijanski državni podtajulk za lelettJO vzgojo mladine je poslal predsedniku v ade Mii-soJfaljii obvestilo o današnjem stanju faH-stičujh mladinskih organizacij. Po tem poro-, ili, Šteje Ballila 798.514 članov, avantgarda 235.8281 članov, organizacija malih Italijank (332.732 članic in organizacija mladih Italijank 90.829 članic. Skupno Štejejo fašistične mladinske organizacije 1,757,133 članov in članic. V pi'eteklém letu je število članov pr» toh or-«anirójah na rasti o za 673.211 ČlancV. S V CiMriji vse mirno ... Za razmere v Istri je značilen sledeči dogodek: V čiSko vas Brgudso pri I-anÜcu sa 10. januarja prišli davčni iztirjevatci pobirat davčne obroke ali : astauike,. Tedaj so se zbralo ženske in začele kričati proti davkom in tirjalrem. Ti.;j«lci so. io popihali iz vasi. Drugi dan je v vas čela -vojska orožnikov in miličnikov. Ženske so ostale doma, p o vsi vasi ni bilo i>e dulia ne sluha po revolti. Kakor hitro pa je katera slučajno stopila iz hiše, so jo biez vprašanja in o.lgcvcra zgrabili in pretepli. Neka žena je gnala krave napajat. To so teko tepli in na t lah ležeče brcali, da je obležala za smrt. Zdravili'-: je j tja vil, da bo najbrž? umrla. Petem so orožniki javili piefekturi: UpCr znduSen, v (H'òariji vse mirno... i Razno. 60 letnico rojstva Jo praznoval ::7. jknuarja tržaški škof dr. Ah j-.ij Fšijfar. i-"liri metre dolga rdeča «aitava s srpom in kladivom je visela visoko od tal im V i doli pri Trstu. Sledile sö aretacije. — Kak^iarašča l ivščina v Trstu, kaže tudi propadanje •tramvajskega premeta. Dnevno izdajo v Trslu 117700 voznih listkov, največ pa 143.C3«. V loku prvih osmih mesecev leta 1931. je število izdanih polnih listov padlo za 302.189 v primeri z lui"°kim letom. Dohodki tramvaja w> v tem času padli za 915.146 lir. Tržaški tramvaj ima deset prog, ki merijo skupno 47 Krn. — Dne 3i>. januarja so Italijani v Idriji priredili ples v hotelu :>Didič pod okriljem izobraževalnega društva i Dopolavoro :. Na ta ples je l ilo ukazano priti vsem rudarjem. Ti so se morali v s vrh o kcntrole javiti pri vstopu v dvorano svojim nadrejenim paznikom, Ako bi se kelo ne zglasil, nuj .računa ua hude posledice. Tako je bilo razglašeno jto čakalnicah. — Trinajstletni Jcpip Praselj in desetletni Milan Staro iz Kcutovela pri Trstu sta. se pehaj časa v "družbi drugih dečkov drsala ha bližnji mlaki, ki je zamrznila. Drugi otroci so med tem časom odšli. Nenadoma se je led udri in oba dečka sta zginila pod vodo. Od da- , leč je prisostvoval prizm a neki «wemnajrilel-i\i fant, ki pa ni mogej dečkoma pomagah. Pozneje so poklicali orožnike m druge .y«Sca-„e, ki so šele p» dolgem trudu izvlekli iz mlake nesrečna dečka. Oba sla bila w mrtva. Avstrija s Nova avstrijska vlada; je sestavljena kod kancelarjem dr. Bureschom s pomočjo Landbundu. Po izločitvi dr. Bchobfa ili dr. Schürfte s.> ostali vsi dosedanji lnuilsiri. Zunanje zadeve je prevzel kančelar dr. Buresch. Na novo je vstopil v vlado tirolski krščanski -ocijalec dr. Kurt Suschnigg. Vojtio ministrstvo je zopet prevzel (petnajstič). K. Vaugom. Landbund bo imel v vladi dva zaupnika jn sicer pcdkancelarja iaženerja Winklerja m so enega uradnika za bodečega notranjega mini-stia. Nova vlada je tale: zvezni kancelar m zunanje zadeve: dr. Buresch. pcdkancelar: m-Žhter Franc Wink ter, prosveta: Czermak, poljedelstvo in šume: dr. Dellfuss, trgovina: Ed va i d Heinl, pravešodje: dr. Kurt Sinchni-gg, vojna: Kani Vaugoin. Stranki, ki sestavljata nòvò avstrijsko vlado, v parlamentu nimata večine. Vendar nova vlada upa, da jo bodo pri glasovanjih tako ali tako podpirali tudi scsljalui demoliiatje, ki se boje, da bi dr. Bu-i'eschcvl parlamentarni vladi sledila S?'.piova diktatura. Poljska s Koliko ?e delžna in komu. Poljski «l'adii! list pi iobčuje seznam poljskih državnih dot-gov pojtàujn od 1. januarja t. i." Med drugim iiolgviie Poljska Zediajenlm državam Severne Amerike 302:9 milij. del. in 1.68 milij. funtov, Franciji 2296 milij. frankov, Veliki Britaniji 4.67 milij., funtov, Italiji 35SU>-miiij. lir, Švedski 6.25 ifiilij. šved. kron in 32.34 milij: dolarjev. češkoslovaška s Ali ne razbijajo take novotarije države? Odbor za pregled meščanskega zakona je pedal poročilo, ki vsebuje preureditev žereit-nega prava. Po novih odredbah se smejo ženske poročiti v starosti 10 let, moški pa v starosti 18 let. V bodeče ne bo /»prek in bo dovoljena ženitev med nečakom in teto, stricem in nečakinjo ter bratrancem in sestirično. Uveden je obvezni civilni -zakon. (Vsak se bo mo- Vedno beli zobje M mmmmmmmmrnmmmmmammmmmSmm i» id im uporabljam zobno pasto'Clilotv>doiii".iäe nikdar na« ni razočarala. Imeli smo vedno bèlo zoba In prijeten okus v listili, tembolj Itor uporabljama že dalj iastt Ctiloro-dfliit «»ino vodo. 'i'udi uporablja «d» družin« samo Clilorodont zobneäietke. J. Podpornik, J... ZalitCvaite zato samo pilitm) Oliloroilort «obliò pasfo, tubn-Din. 8.. In Din. 13.-, tor zavraftijto vrnit nadomestek. nješolec) — Mi mladi junaki (solarček) — Napovejino boj surovosti! (Manica Komanova) — Preusmerimo naše gospodarstvo! (agmom Alojzij Jamuik) — Brezalkoholne pijače (šol. upr. Valentin Razingef) — Abstinenca in moderna prehrana (Martin Hu-niek) — Treznost in vlada (nekdo) — Mi Štajerci in treznost (ravnateljica A. Stupra) — Jugoslovenski Savez trezvenoati (govornik iz Zagreba) — Savez trezveue miadeži (govornik iz Belgrada) — Protialkoholni boj v Nemčiji in v svetu (direktor H. Czelotli iz Berlina). Na predvečer, v soboto, 20. februarja, ob 8 zvečer, ho istotam — v voliki dvorani Uni-2' ona — treznostim akademija, ki jo priredi dijaštvo z delavsko mladino vred. V nedeljo po končanem zborovanju ob 8 zvečer bo v dvorani »Rokodelskega doma t; predstavljal ^Ljudski oder« Finžgarjevo igro i Razvalina življenja«. V dnevih kongresa in še en teden potem bo ravnotam, v hotelu Union, protialkoholna razstava, ki naj si jo ogledajo vsi udeleženci kongresa in tudi drugi, ki pridejo tisti teden v Ljubljano. Torej na kongres — vsi, ki imate srce za treznost, dostojnost in nravnosti Posebno pa naj pošljejo na kongres vsa naša društva in družbe svoje zastopnike i Tal poročiti pred županom-) V bodoče mož. ne l)o glava družine, temveč le gospodar. p0 lo. čitvi zakona izgubi žena na možev predlog njegovo ime, ozlionia se bo stvar javno rat pravljala pred sodiščem, kjer bodo prišle v prvi vrsti v pošte v koristi otrMc. s Poseben dom «a jngoslovaitskc viaoko. šolce je sklenila zgraditi v Pragi čehodov». ška-jugoslovanska z.vpza. l)om jugoslovanskih vieokešolcev bo stal v bližini Hradčanov t smeri proti Pretovu. Praška občina je odsto. pila 83C0 kv: melrov zemljišča brezplačno na razpolago. Stroški zgradbe so preračunani »a približno 10 milijonov Din, ki jih ima liga že na razpolago. V domu, ki bo že prihodnje leb gotov, bo prostora za 175 visckošolcev. Švica s Mednarodna razorožitvena konferenc», ki se Je pričela v Üeiievi 2. februarja — Ufo pišejo sovjetska »Izvestja' — je navadno slepile. Diplomati da se na ženevski konferenci' bivijó z vsem bclj kot z iWrófcitvenim vprašanjem. Vršijo se skrivnostne konference v p ivi Vrati v zadevi kiiiijsko-ja-ponskega sponi, ki ga skušajo — tako trdijo ilzvestja« — ve-lesile poravnati na ta način, da bi na račun kitajskega ljudstva ohranile in še bclj utrdile svoj odločilni vpliv nad Kitajske. Sploh menijo velesile na prikrit' način pod firmo nese. bičnega prijateljstva vzeli Kitajsko popolnoma pfcd svoje vai'uÄtvir iz strahu, da bi se kdaj ne oluepila ta, tako preizkušena velika država. s Potrpežljivost narodov Je pri koucu, je izjavil na razerežitveni konferenci v imenu mednarodne Zveze strokovnih organizacij cA poslanec Vanderveld. Nato je .nadaljeval : >Mi zahtevamo od vlad, ki so zastopane na razore-žitveni konferenci, da že končno enkrat pridejo od lepih besed do dejanj. Mora se skleniti pogodba, ki bo takoj zagotovila velikopotezno zmanjšanje vojaškega stanja, vojnega mateiijala vseh vrst iii vojaških izdatkov., Metlika s Calles se je spreobrnil? FraMcotki katoliški dnevnik »La Crc'ix* priobauje zanimivo novico o bivšem predsedniku mehiške republike, o krutem preganjalcu katoliške Cerkve Callesu. Nedavno vršeče se proslave jubileja največjega mehiškega romarskega svetišča, posvečenega Materi božji, sc je udeležil tU® Calles, ki je za to slavlje daroval cerkvi c«fo nove orgle. Poleg tèga je dal prav isti Calla potrebna denarna sredytva za zgradbo veličastnega Marijinega jubilejnega spomenika. Cullesu jobilo, kakor znano, ponujeno v sedanji mehiški vladi ministrsko mesto, a ga fe oflkloiiil. Hoče živeti v miru. Pri njem sta traji nò dva duhovnika Jezusove družbe (jezuita), da Calles ne ostane brez verske tolažbe. Calles je namreč začel bolehati na gobavosti... Kadar stopi duša človeku do grla, kdo mu nudi čarobne pijače, da bi ga čtel — je ris-pisal rajni Aškerc iz turškega sv. pisma M geslo svoji pesnitvi >CaSi nesmrtnosti :. Španija s Veliko delo španskih jezuitov. fWij H» so fhnuazoni pregnali duhovnike Družbe J«* zuscve iz Španije, bo naše čitateljo gotovo «a-nima! kratek opis njihovega deiovauja. Nedavno so jezuiti izdali brošuro o svojem dol«' vanju v Španiji. Iz te brošure je raavidno, <" -o španski Jezuiti vzdrževali 0 visokih Sol, 20 'reilnjih šol, 3 semenišča, 4 trgovske Sole, 2 zvezdoznansrki opazovalni postaji, 6 domov za kulturne delavce in 39 raznih vzgojevalnic ter |s hiš za duhovne vaje. Z razpustom jezuitskega reda je vlada vrgla iz Sole okoli 7 tisoč visokcšolcev in srednješolcev. Poleg tega so jezuiti vodili dolgo vrsto ljudskih šol, kjer so se brezplačno vzgajali otroci. V Valenci n. pr. je obiskovalo lake šole okoli 600 revnih otrok. V Madridu samem je bilo 121 šol, ki so jih vzdrževali jezuiti s pomočjo Marijinih družb iu v katere je pohajalo 20.000 gojencev in go-jenk. V šole Marijinih družb v Barceloni je pohajalo okoli 700 otrok in apostolstvo molitve je pod vodstvom jezuitov vzgajalo ponočne in nedcljfke šole. Skrbeli so tudi za strokovno izobrazbo in vzgajali v svojih strokovnih šolali mehanike in specializirane delavce. V Barceloni, Valenci, ValadoJlidu, Toledu, Gijo-nii, Bilbao in Sv. Sebastian»! je Mio vse polno takšnih šol. Splošno cenijo število otrok, dečkov in deklic, ki so se vzgajali v jezuitskih šolali, na 1CO.OOO. Vsi ti otroci so nenadoma -stoli brez šolskega pouka. Jezuitje so se udej-slvcvali tudi im področju dobrodelnosti. Vzdrževali so ali vedili vse polno ljudskih kuhinj, kjer eo prejemali hrano revni iu zapuščeni. Drobne novice Na očesu bodo operirali angleškega min. predsednika MacDcnalda. Slabo vidi. Kot prvi ženski senator je bila te dni izvoljena v Ameriki ga. Ketty Caraway. Italijanom prijazen list »Novi horizonti« ie začel izhajati v bolgarski Sofiji. Vojaštvo se jc uprlo v mestu Tulci;;, v republiki Ekvador. Cene živil rastejo v Franciji. Cena .-surovega masla je narasla od 14 na 22 frankov. 500.000 ljudi je obiskalo nedavno grob sv. Frančiška Ksaverija v indijskem Gobi. Za 800.000 milijonov frankov orožja je kupila Japonska v Franciji. Z a apostolskega upravitelja Reke je pa-pež imenoval Italijana dr. Mecchia. Reška škofija je po večini slovanska. Za prestolieo balkanske- zveze, če bi se kdaj ustanovila, ponuja Turčija svoj Carigrad. Dogovor o neuapadanju je bil te dni podpisan med Sovjetsko Rusijo iu Španijo. 14 podpredsednikov so izvolili na razoro-'.itveni konferenci v Ženevi. Zdaj bo pa vojne na Daljnem vzhodu konec —. Ker so Japonci bombardirali kitajski bolniški vlak, so Kitajci trem ujetim japonskim pilotom živim izrezali srce iz telesa. 600 uradnikov bo odpustila do 15. febr. veleindustrija »Škoda« v čehoslov. Plznu. V mašnika je bil te dni posvečen nekdanji kitajski ministrski predsednik Loutseng-tsiang. Vsi prebivalci od 16. do 70. leta so dolžni pomagati pri. obrambi domovine v Italiji. 26.000 zlatih mark jc zapustil neki berač v nemškem "Breslau-u. 150 milijonov čeških kron je dala republika v preteklem letu za brezposelne. 90.000 ljudi živi sedaj v Jeruzalemu: 51 tisoč židov, 20 tisoč mohamedancev in 19 tisoč Kristjanov. 10.000 človeških žrtev je zahtevala kolera, ,Jil je divjala pred sto leti po vsej Evropi. Veliki bitki se bijeta med Japonci in Kitajci pri šangaju in Harbinu. Ani " ""'Üonov ljudi je nezaposlenih v V Mojstrani na Gorenjskem so menda vsi Šolarji smučarji. Tudi tekmujejo že, kakor odrasli. Bog daj, da bi znali dobro tekmovati tudi na poti skozi življenje, kjer teren ni vedno tako ugoden in lep kakor na snegu. Pogled na podstrešje brežiške bolnišnice, ki ga je uničil požar. Delovodja nekega strojnega podjetja je spraševal delavce, ki so se ponudili v delo, o tem in onem, predno je katerega sprejel. Med zadnjimi, ki je vstopil je bil tudi velik, suhljat mlad mož. Delovodja se je obrnil do njega: »Ali ste vi mehanikar?« »Ne, gogspod, jaz sem Češnovar,« ie ta pojasnil. Kardinal Ehrie iz WUrtenberga, ki pa živi že mnogo let v Vatikanu, je zbolel. Vsled visoke starosti (83 let) so zdravniki zelo v skrbeh za življenje kardinala Ehrla. Bolnišnica v Breiieah, kjer je v soboto zvečer iz-bruhiiil požar, ki je naredil v podstrešju okrog Din 250.000 škode. Bolnike so vse reüili. Katoliška hiša brez katoliškega list« je podobna trdnjavi brez orožja! Žena z rožnim vencem. Alojzija Arnšek iz Krškega je dočakala 2. februarja svoj 91. rojstni dan. -Skromni in svetniško živeči mamici, ki skoraj noč in dan prebije z rožnim vencem v roki, naj dobri Bog blagoslovi zadnje dneve njenega življenja. KAJ JE NOVEGA Osebne vesti d 91 let je dopolnila v Krškem ob Savi Arnšek Alojzija. Njeni hčeri edinki je 56 let. d Svoj 70. god je obhajala 2. februarja Pepelrljakova mama gospa Marija Valčičeva. Usmiljeno ženo, vso dobo članico Marijine družbe ohrani Bog do skrajnih mej življenja! d Na dopust je odpotoval v Nemčijo nemški poslanik na našem dvoru v. Hassl? d Za doktorja vsega zdravilstva je bil proglašen na zagrebški univerzi g. Ivan šrekeis, ki je med najdelavnejširni organizatorji katoliške mladine. d Za doktorja prava je bila postavljena na belgrajskem vseučilišču Anka Oodevac. Je prva ženska, ki si je na jmenovanem vseučilišču pridobila ta častni naslov. Domače novice d Proračun Dravske banovine za I. 1932-33, kakor je bil predložen dne 8. t. ni. bahatemu svetu, predvideva 111,951.978 Din izdatkov in ravno toliko dohodkov. Izdatki se porazdele na poglavja sledeče: Izdatki: I. Splošni oddelek in glav. pisarna 7.392.620. II. Upravni oddelek 233.356. III. Kmetijski oddelek 13,503.040. IV. Prosvetni oddelek 9,290.021. V. Tehnični oddelek 38,147.918. VI. Oddelek za socialno politiko in narodno zdravje 26,129.314. VII. Finančni oddelek 10,690.676. VIII. Oddelek za IOI 2,805.152. IX. Komisija za agrarne operacije 1,047.308. X. Rezervni kredit 2,602.573. Skupaj 111,951.978. — Dohodki: L Banovinske doldade 31,440.000. II. Trošarine 41,300.000. j III. Banovinske davščine in takse 18,010.000. | IV. Prispevek avtobusnih podjetij 1,500.000. i V. Državna dotacija 11,933. 747. VI. Razni do- j hodki 7,768.231. Skupaj 111,951.978. d Ukinjen je pasji kontumuc -v. Šentjernej siti občini. d Brezposelndst in bed« je pò nekaterih naših krajih zelo huda. Se dogaja, da prihajajo otroci brez zajtrka v šolo. d Steklarna v Straži pri Rogaški Slatini je deloma ustavila svoj obrat. Kot vzrok navaja pomanjkanje naroČil. d Volitve obratnih zaupnikov na Savi pri Javorniku so sé izvršile tako, da je krščansko socialna lista ohranila dosedanje posestno stanje. d Strog» pasji zapor je odredila oblast za Ptuj in okolico. Ugotovili so pasjo steklino. d Gospodinjsko šolo M blagoslovili in slovesno otvorili v nedeljo 7. februarja v St. Jurju ob juž. žel. Blagoslovitev je izvršil mariborski pomožni škof dr. Ivan Tomažič. Navzoča sta bila tudi g. ban in podban. d Koliko živine so poklali v kranjskem ia tržiškent okraju. Osem kranjskih mesarjev je v letu 1931 zaklalo: 718 govedi, 329 telet, 519 prašičev in 5 koziičev. — Mesarji v okolišu kranjskega sodnega okraja — 19 po številu --- ' ........... " " ' ■■ ■'■ ii iL— Priporoča s« prvi slovenski zarod Vzajemna zavarovalnic« Ljublfana v lastni palači ob Miklošičevi in Maearykovi cesti PODRUŽNICE: Celje, Palača Ljudske posojilnice, Zagreb, Starčevičev trg 6, Saraieve, Aleksandrova costa 101. Split, Ulica ALpuka 22, Besgrad, Poinoareova 2 _ od katerih 1 je v občini Predoslje, 3 v občini Smlednik in 4 v občini Cerklje, pa so poklali: 13 bikov, 131 volov, 230 krav, 142 te-8? 967 telet, 1300 prašičev, 275 ovac m 32 koziičev. V Tržiču, v mestusamembrezoko-lice, je 8 mesarjev. Ti so zaklali: 10 bikov, 326 volov, 126 krav, 36 telic, 585 telet, 358 prašičev, 201 ovco in 12 koziičev. d Ko se mu je omračil um, je pobesneli .posestnik Ivan Šega iz Prebukovja pri Sv. Mar-timi na Pohorju nenadoma napadel 80 letnega soseda Streharja s sekiro. Starček se je z raz-česaeno glavo zvrnil mrtev na IIa, norec pa jc ranil s sekiro še enega otroka in vec odraslih oseb, dokler se ljudem ni posrečilo nesrečneža ukrotiti. d Požar na Vir«. V noči na torek 9. febr. krog druge ure, je izbruhnil iz dosedaj neznanega vzroka ogenj na podstrešju tvornice bate in zdravniških obvez firme Kocijančič in drug, na Viru pri Domžalah. Na podstrešju je bila shranjena velika zaloga bate in drugega materi jala, katero je ogenj z ostrešjem vred uničil. Na kraj požara je prihitela najprvo domača požarna bramba nato še gasilci iz Doba ter ogenj v kratkem času lokalizirali in odušili. Požrtvovalnim gasilcem se je zahvaliti, da ogenj ni zavzel večjega obsega ter napravil šc večje škode. Lastnik ceni povzročeno škodo do 400 tisoč Din, baje pa je krita z zavarovalnino. Iz naše prestolfee d Seja narodne skupščine se je vršila 3. februarja. Trgovin, minister je predložil razne zakonske načrte. Nato so se citale prošnje in pritožbe. Skupščina je odobrila dopust obolelim poslancem. Seja je trajala, od 10.35 do 11. Senat bo ostal na počitnicah, dokler mu ite. bo narodna skupščina predala zakonskih predlogov. — Drugi dan 4. februarja se je začela seja ob pol 11. Gozdarski minister bo predlo žil zakon, ki.naj omogoči, da bi se siromašnim delavcem dala zastonj kurjava iz državnih gozdov. Minister za trgovino je predložil zakonski načrt za ustanovitev gospodarskega sveta, člane posi a vi j« ministrski predsednik. Prihodnja seja bo 9. februarja. Klub poslancev je razpravljal dva dni tudi o organizaciji nove državne stranke med narodom. Predlog proračuna državnih izdatkov in dohodkov za leto 1932/33 je predviden na 11 milijard 400 milijonov dinarjev. Proračun je nekoliko manjši od prejšnjega in bomo o njem poročali kaj več, ko ga bosta senat in zbornica sprejela. d Dohodki naših železnic v osebnem prometu so dali v preteklem letu 512,700.000 Din, dohodki v blagovnem prometu pa 1.906,400 00'! Din. Od inozemskega prometa so dobil» naše zeleznice 208.600 Din. d Za naše vinogradnike bi bilo velikega pomena, ako bi naša država izrabila v polni men določbe trgovinske pogodbe s Poljsko feL VÄ,0' -bÌ lahk° uvozi!i »a Po,'sko le no 50.000 hI vina in 12.000 hI slivovke Pre-Melo leto pa smo uvozili na Poljsko komaj 960 hI v,na, a slivovke komaj par sto litrov Komur je naše vinogradništvo resnično pri' srci,, naj pomaga v povedani smeri. d Stalno narašča promet v jugoslovanskem svobodnem delu pristanišča v Solunu (1 10.000 Din j« daroval kralj Aleksander za časnikarski dom v Zagrebu. d Zavarovanje proti toči so vpeljali v Do. navski banovini. Zavarovanje je prisilno in jc vsa stvar v lokah banovine. 1 d Samo hotel je. 20 fisoč prašičev iz Ju, goslavije na račun kitajske vlade za Mandžu! rijo je hotel kupiti neki inozemski posredova-lec v Zagrebu. Do zaključka ni prišlo, ker si glede jamstva niso mogli dogovoriti. Med brati Hrv@fi d Evharisfični kongres se vrši od 2. do junija t. 1. v Sarajevu za vso Bosno in Hercegovino. d Zagrebški proračun potrjen. Finančno ministrstvo jc odobrilo proračun Zagreba za I. 1932. Izdatki znašajo 130,876.277 Din, dohodki pa so 113,523.939 Din. Primanjkljaj v proračunu se bo pokril s 30% doklado na neposredne davke. Prav tako je odobren tudi pro. račun dohodkov in izdatkov občinskih podjetij občine mesta Zagreba, ki znaša 86, 382.934' Din, in proračun zaklada v višini 4,026.086 Din, d Preživljam svojo družino in tudi Vas, gospod stavbenik. Dne 16. novembra preteklega leta 'je bil v neki gostilni v Banovi Ja. rugi pri Osieku izvršen umor. V gostilni je sedel stavbenik Ivan Ponka iz Oraliovice. K njemu je prišel njegov delavec Jurij Habunek in zahteval potrdilo za bolniško blagajno, da bi se šel zdravit. l*lnka ni hotel dati tega po-trdila, nakar je delavec podjetniku očital, da ga ni priglasil bolniški blagajni, čeprav jc za to plačal 68 dinarjev. Med obema je prišlo do prepira, med katerim je Ponka nameril svoj samokres proti delavcu. Habunek mu je za-klical: »Jaz sem nedolžen! Jaz preživljam svojo družino in tudi Vas, gospod stavbenik! Sramujte se!« Stavbenik je sprožil samokres in delavec se je zgrudil mrtev na tla. Te dni je okrožno sodišče v Požegi obsodilo Ponko ita 15 let ječe. d Vrednost delavčeve desnice. 2e leta sc je v tovarni za letala v Novem Sadu težko ponesrečil mehanik Serif. Vsa zadeva je prišla končno pred najvišje sodišče v Zagrebu, ki je obsodilo upravo tovarne, da mòra monterju , šerifu tlo smrti plačevati 4000 Din odškodnine za zgubljeno desnico, ker je zaradi te nesreče postal 70% invalid. Seveda mora tovarna plačati vse sodne In odvetniške stroške. Ko bi vsi 70 odstotni invalidi bili vsaj podobi» •• preskrbljeni ! d Za brezplačne kuhinje v Zagrebu največ žrtvuje zagrebški nadškof dr. Ante Bauer, ki prispeva vsak mesec po 20.000 Din. Zagrebški kaptol zbere izmed sebe vsak mesec po 25.000 Din, tako da je že s tem denarjem in s rj-močjo ostale duhovščine, ki je vse to prevzela na svoja ramena, mogoče vzdrževati brezplacnet kuhinje. Poleg teli pa šc nekaj stotin potreb-niti dobiva hrano po samostanih V Zagreb« je sedaj okrog W.000 brezposelnih. ; d Okrog 300 Belgijcev, največ bankirjev in industrijalcev pride za Veliko noč na n« Jadran. ' ; '"' | Glavobol je večinoma nervozna bolezen; če hočemo, daJ! ne ponovi, moramo predvsem ojačiti m pol»»' živce. V to svrho hvalijo čez 35 let star o doma«, sredstvo - 1 ellerjev Elzafhild. Poskusna stekle"1« o Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po F 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki sMCiatoi klemcl 62 Din franko pri Eugen V. Feiler, Slu»" Donja; Elzafrg 10. Savska banovina. U Nad vrane so se spravili. Od leta do leta se po zagrebških napravah in parkih mno-že vrane, ki so ijajhujše sovražnice naših domačih pevk. In res so ugotovili, da je v Zagrebu vedno manj ptte-pevk. Sedaj je zagrebški magistrat, naročil mestnim gozdarjem in gozd-;,im čuvajem, naj vsako jutro in vsak večer streljajo vrane. Seveda morajo pri tem dobro paziti, da ne bodo namesto vrane zadeli ka-icega šetalca. d 40 kg težko želvo so ujeli splitski ribiči. Želvo hočejo razstaviti v Zagrebu. d Nikogar ne bodo več pokopali v Novem Sadu, »na puf« namreč. Tako so sklenila ta-mošnja pogrebna društva. d Od dima in plina se je zadušilo. V vasi Miroševac pri Sesvetih blizu Zagreba se jc pripetila strašila nesreča. Katarina H. je po večerji poinila posodo in se podala k počitku. Svoje par mesecev staro dete ie položila kraj jognjišča, da ga ponoči ne bi zeblo. Pozabila pa je pogasiti ogenj rta ognjišču. To je bilo vzrok, da se je zgodila nesreča. Ko je Katarina zaspala, je padla z ognjišča žerjavica na tla. Na tleh so bile trske, ki se pa niso vnele, marveč povzročile obilo dima in plina. Od dima in plina se je zadušilo dete, čigar zibelka je stala poleg ognjišča. Čez nekaj ur se je mati zaradi dima, ki jo je pričel dušiti, zbudila, Skočila jc iz postelje, zagrabila dete in ga nesla na zrak. Bilo je pa že prepozno — deti je bilo že mrtvo. Jok nesrečne matere je zbudil sosede, ki so prihiteli in pogasili tleče trske. Ce se ne bi mati pravočasno zbudila, bi tudi ona delila žalostno usodo svojega deteta. d Pes je reiil dekletu življenje. V Zagrebu ■e je pripetil oni dan dogodek, kakršnih ni innogo v vsakdanjem življenju. Pri neki družini je bila že dalj časa zaposlena kot služkinja 23 letna Ljubica S. Tisti večer je prišla Ljubica zelo potrta domov. Kakor se je pozneje zvedelo, se je sprla s svojim zaročencem. Ko se je že vsa družina podala k počitku, se je .jubica zaprla v kuhinjo, odprla plinski vijak, edla na stol in pričela vdihavati plin, ki je ihajal u cevi. Kmalu je padla v nezavest. Čisto jotovo bi nesrečno dekle umrlo, da se ni po-avil rešitelj v podobi psa volčjaka, ki se jc lahajal v stanovanju in ki je bil zvesto vdan lekletu. Naravni nagon mu je najbr/c dejal, da ' kuhinji gotovo ni vse v redu, ker so vrata sklenjena. Pričel je z nogami praskati po ratih in ko to ni pomagalo, je začel lajati. Z ajanjem je prebudil domače, ki so vchfl v ku-iinjo, našli nezavestno dekle tet. poklicali re-evalni avto, ki jo je odpeljal v bolnišnico. >ekle jc že izven nevarnosti. Nesreče . d Požar j« izbruhnil v podstrešju bol-isnice v Brežfcah. 92 bolnikov so pravočasno pravih na v letni ček posestnika, Pavel Novak si je pri im- pàtfcu zlomil levo nogo v stegnu. Noga je dobesedno prelomljena In bo moral malček dolgo čakati v bolnišnici. d S kolesom se je zaletel v zaivornko mehanik Franc Strniša, stanujoč na Viču pri Ljubljani. Prebil si jc zadaj Črepinjo in pretresel možgane. \ f*' d Motorno kolo je trčilo z avtomobilom v Vrapču pri Zagrebu. Franjfo Sjfä^Ö&dftk'-' Nemec mrtva, mehanik Evgen PopOvič in Pe-pica, žena ponesrečenega Rusa pa težfeši- ira-njena. jK d Z glavo naprej v 15 m globok vodnjak; Kmet Mate Kranjčevič iz vasi Vrnjačcvae pri' Križevcih je nenadoma zblaznel. Žena in trije otroci so čuvali očeta, da si ne bi kaj naredi). Nekega dne je Šel Mate iz hiše in sedel ha ograjo vodnjaka."Žena in otroci so vhtell, da je čisto pri sebLJn niso niti slutili, dà si bo kaj naredil. ZadFsu ga pustili, čez nekaj minut je Mate zakričal in skočil z glavo naprej' v vodnjak, globok 15 metrov. Pozneje so ga izvlekli iz vodnjaka. Imel je popolnoma raz» bito glavo. d V jarku ležečega so našli ubitega, o!) cesti iz Rečice proti Crauieku, 82 letnega pre-vžitkarja Josipa Omika iz Spodnje Velke» d Roko si je zlomit. V Trbovljah se je ponesrečil 45 letni Ignacij Urh, stanujoč v Lokah. Ta je delal pri navijalu v rudniku, Si pa je odskočilo nazaj in udarilo Urha in mu zlomilo levo roko. d Ponesrečila prt klanju živine. Ljubljanska bolnišnica je sprejela dva mesarja, Id sta se ponesrečila pri klanju živine. Prvi gusar je iz Kamnika, drugi pa iz Domžal. 34 letni mesarski pomočnik Ivan Čuk, stanujoč v Kamniku, je klal, pri tem se je vrezal z nožem v levo roko, t- še bolj nevarno pa se jé ponesrečil 19 letni mesar, pomočnik Martin Smer-kolj . iz Domžal. Ta je klal praška, ki ga je ugriznil-v leva roko. Poškodba je zèlo huda. d Vafonček je batni! v mladeniča. Zemljo za novi obrambni nasip pri Novem Satin ob DÖnavi dovažajo iz tamošnje državne svitarne. 15 letni delavec Janko Stefanides jc stal na Udatcif efl Din 200,100, SO alt 25 si danes le vsakdo lahko dovoli! Pi ni M&0 steselo cele, polovice in četrtine «••ikOobtod^lnei« društva sv. V In cenci ja v Beogradu ta 3 mmmrnxm$,m$\ 2£00.000 1000000. 500.000"-, 200.000 m*m*-. 20.000*- ia 10.000 snaiajo dol - ; M aa ■■mm- t »%ežaim siufojcm gornjih vplačil» I ^ H«hi«#i rlžiSt®!! W MÉ;tf mi Ìupnijslsì uradi, kolefeture &- druJtve«ejuGta- Jovana Rističa št. 20 Prodajna po^ìi%njca rgl«ft|£»fTvrtkòva t —- f Ofavtta Nemiri uit berlinski univerii. Že več dui trajajo ua berlinski univerzi dijaške demonstracije in pro tepi med nacionalističnim in socialdemokrašliim dijaštvom. Zaradi teli nemirov je univeiza zaprla ■ Ukročeni« leopard, ki ga je pripeljal seboj berlinski raziskovalec Alrike Hugo pi. Od,«raven, le r.-ztrgal dve leti starega otročička. Leopard jebil od policije -obsojen na smrt in takoj ustreljen. »Zeleni teden«. V Berlinu so v nedeljo otvont tako zvani »Zeleni teden« — veliko razstavo »'' «kih trofej iz lanskega leta in predmetov, ki M' zvezi z lovom. Zastopane «o skoraj vse države, " Jugoslavije je razstavljena med drugim glava S«" lelncga srnjaka z nenavadnim rogovjem. ™a zelo nepravilno razvitih rožitkov. v vsako hišo Domoljuba! Katedrala v mestu Santiago, znamenita zgodovinska stavba, je bila porušena od silnega ptresa, ki je pred par dnevi uničeval na Kubi. Por-lauec dr. Josef Hess, vodja eentruma na Pruskem, je umrl star šele 53 let. tračnicah, ko je pridrvel vagonček, poln prsti in' butnil v mladeniča. Fant je padel in si pri tem razbil lobanjo in naloinil tri rebra. Smrtno „cvarno ranjenega so pripeljali v bolnišnico. d Z lestve je strmoglavil 78 letni poljski dninar Ivan Grmavc iz Kance pri Mariboru in si stri nogo nad kolenom. d Zapornica ga je udarila do smrti. Mlad železniški uslužbenec Karl Sušin je hodil iz Šmarja pri Sevnici v službo v Brežice. Oni dan se je odpeljal z brzo.vlakom zdrav s sev-niške postaje v službo. Ob času, ko ima pripeljati večerni osebni vlak iz Ljubljane, je bil pri zapornici, ki jc bila že zaprta. Kar pri-dirjajo po cesti splašeni konji naravnost proti zapornici. Ta se v hipu prelomi in udari tam stoječega Sušina na tilnik tako močno, da je bil takoj mrtev. Zapušča mlado ženo. d Dete se je polilo z vrelim kropom. Kme-lica Verona Coner v vasi Cirkveni pri Križev-cih je šla z doma. Doma je pustila dveletno dete. Ko sc jc mati vrnila domov, je našla dete v zadnjih zdihljajih. Dete se je polilo z vrelim kropom in je zaradi hudih opeklin umrlo v strašnih bolečinah. Sodnijska komisija je ugotovila, da gre za nesrečen slučaj. d Pri nedeljskem tekmovalnem smučanju v Kranjski gori se jc ponesrečilo več tekmovalcev. Hude notranje poškodbe jc zlasti dobil pri padcu ing. Janko Janša. na kakega nameščenca kmetijske stroke, se ponovno vabijo, da se obrnejo na omenjeno društvo, ki jim ho l'ade volje postreglo s pojasnili. d Ni se ni u posrečilo. Na meji pri Sv. Duhu na Kozjaku je padci obmejnim čuvajem v roke ötefan I .asič, pek iz Gradca, ko jc skušal pretihotapiti preko meje 50 zavojev saharina ter večjo količino vžigalnikov in kamenčkov. Na mariborski carinarnici so mu zato prisodili 12 jurjev globe, ker pa tega ni inogel plačati, so ga zašili za 100 dni. d Pozer! Menda hodi po deželi neki človek, ki nabira prispevke za zvonove na Brez-| jah. Cerkveno predstejništvo na Brezjah sporica, da ni nikogar pooblastilo, da bi nabiral za zvonove na Brezjah. Previdnost! — Pri revmi v glavi, ledjih in plečih, živčnih boleznih, bolečinah v boku, in trganju v križu, se z velikim pridom uporablja naravna »Franz-Jožei« grenčica za dnevno čiščenje prebavnega kanala. Vseučiliške klinike dokazujejo, da je »Franz-Jožef« voda. posebno v srednji in starejši življenjski dobi, jzborno čistilo za želodec in čreva. »Franz-Jožef2 grenfica se dobiva v vseli lekarnah, drogerijali in špecerijskih trgovinah. Novi grobovi u Po dolgi, mučni bolezni je odsei n uo-jpodu po plačilo p. Atanazij Ausser v ivoveni mestu. Svetila mu večna luč! V Ljubljani je umrl znani trgovec z gra-! mofoni g. Alojzij Rasberger. — V Mariboru ,e umrl zdravnik dr. Vladimir Rudež. —- V Sladki gori pri Šmarju pri Jelšah je zapustil solzno dolino 83 letni bivši strokovni učitelj g. Josip Knaflič. — V Ljubljani so položili v jrob 06 letnega posestnika g. Antona Vodnika V Studencih pri Poljčanah je zaspal v Gospodu trgovec g. Ivan Logar. — V Strugah na Dol. so pokopali 82 letnega strojnika g. Andreja Puglja. - V Mežici je umrla Terezija Potoč ■lik roj. Jager, soproga tesarskega mojstra. V .Mostah je umrl 83 letni g. Martin Zelez-nikar. — V Ljubljani je odšla v večnost ga. Julija Valenta roj. Herodež. — Na Primsko-vem pri Kranju so položili v gomilo Uršulo Jemec, sestro g. župnika v pokoju — V Sinart-nem pod šmarno goro so zapeli mrtvaški zvonovi posestniku g. Jerasu Matiji. — V Ljubljani je odšla po plačilo h Gospodu učiteljica v pokoju gdč. Gerkman Emilija. Naj počivajo v miru! Razno d Še 10 zunanjih gojenk sprejme zavod za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani, Proti plačilu šolnine od 200 Din mesečno. d Kmetijske službe. Društvo kmetijskih strokovnjakov za dravsko banovino obvešča leni potom vse večje posestnike in kmetijske »brate, da se je priglasilo društvenemu taj-nistvn (Kranj) večje število absolventov raznih kmetijskih strokovnih šol, ki želijo 11a-"leščenja kot kmetijski oskrbniki, pristavi, Praktikantje itd. Interesenti, ki reflektirajo d Par številk o svetovni brezposelnosti. • Mednarodni delovni urad priobčuje pregled o razvoju brezsoselnosti v letih 1930 in 1931 in pride do sledečih zaključkov: V Nemčiji je brezposelnost na/astla od ca 3,900.000 na ca 5,300.000 oseb ali za 34 odstotkov, v Angliji od 2,300.000 na 2, 600.000 ali za 12 odstotkov, v Italiji od 500.000 na 909.080 ali za 63 odstotkov, v Avstriji od 237.000 na 273.000 ali za 15 odstotkov, v Svici od 34.000 na 58.000 ali za 66 odstotkov. Zedinjene države Severne Amerike izkazujejo 30 odstoten prirastek, Poljska 24 odstoten in Francija 566 odstoten, pri čemer je pa številka seveda še zmeraj zelo majhna. d Čebelarji! Cenik s slikami, ki izide v kratkem Vam pošlje na zahtevo brezplačno in poštnine prosto Društvena čebelama« (oddelek Čebelarskega društva) v Ljubljani, Vošnjakova 4. Velika izbira panjev, satnic in orodja. Nizke cene. Ce kupujete pri nas. pripomorete k povzdigi in napredku čebelarstva. Odstranitev neokusnega zobnega obložka? Zelo enostavno: Najprej očistite zobe z znano Chlorodont zobno pasto in nato jih izperite grgraje z Chlorodont ustno vodo. Tuba Din 8. PO DOMOVINI Čevljarji, pozor! Kdor liofc kupiti dobro blago po nizkih oenali, n»J se zglasl v trgovini z usnjem v Kranja, nasproti tiskarno »Savni pri AlltOll AllZclm-U. Novice. (Naklo.) Umrl je v soboto, 6. febr. na Okroglem, posestnik Janez Kalan. po domače Ažmanov Janez, star 57 let. Bil je priljubljen in spoštovan, okoli trideset let naročnik Domoljuba*, član krajev-! nega šolskega sveta, v nadzorstvu mlekarske za-i druge in vedno vnet za dobro in pravično stvar. ; Naj ročiva v miru! — Predpust je minil v naši fari >■ znamenju krize. Nobenega oklica, nobene poroke. — Hvalevredno je pripomniti, da letos tli bilo v lari nobenega bala in maškerade. Streznili so se tudi tisti, ki so jim še lani prijale pred-pustne norosli. Da bi bilo vedno tako. Hdino oder ponuja še nekaj oddiha, gasilci so poskrbeli za zdravo in prijetno zabavo. Vsa čast našim gasilcem! Da bi bili povsod taki. Novice. (Predvor nad Kranjem.) Letošnji |iredpust je bilo pri nas samo troje (.klicev. — V najboljših letih je umrl posestnik in cerkvenik v Tupaličah France Celar. Bil je dober gospodar. Pogrešala ga bo žena in dvoje malih otrok, tstotam je umrla Helena Hribernik. Prc-1 birala je rada »Domoljuba«. — Prosvetno društvo j je gostovalo z uspehom na Jezerskem z igro »Trije I vaški svetniki«. Sedaj pa pripravljajo slovito igro ! »Slehernik Da se bo mogoče vsakomur udeležiti te lepe igre. bo-vstopnina znatno znižana, in sicer sedeži 5 Din. stojišča 3 Din. Vrši se prvo in drugo ! posino nedeljo, obakrat ob 3 poj). Naj nihče ne zamudi te prilike. Prosveta. (Iz Olšcvka.) Predpust se je približal svojemu koncu brez vsakih zabav Zato nas pa člani prosvet. društva razvesele z kakšno igro. Vsa čast igralcem za njihov trud. Že dolgo niso tako delovali, kot letos. Pred Božičem so nam pokazali igro 'Stari in mladi«, potem so priredili smeha polni Silvestrov večer, v nedeljo 7. februarja smo pa videli prekrasno igro «Vaški lopov«. Nisem mislil, da se da na tako majhnem odru kaj takega uprizoriti. Igra se ponovi v nedeljo 14. februarja. Smrtna kosa. • (Gorenje.) Smrt je ugrabila J. febr., 65-letnega posestnika Antona Jermana. To je v vasi že sedmi slučaj v enem letu. Smrt gre kar od soseda do soseda in pobira skoro saine gospodarje. Umrli je bil mirnega in lihega značaja, občespostovan in ugleden posestnik, ki je rad vsakomur pomagal. Priden in varčen, si je izboljšal svoje gospodarstvo. Svoje otroke ima dobro preskrbljene. Umrli je bil zvest naročnik »Domoljuba«. Bodi mu Bog dober plačnik. Smrt dveh mož (Jama.) Umrl je Lovro Drinovec, drž. cestar v pokoju, v starosti 78 let. Živel jc v vasici Meji. Posebno veselje je imel do sadjarstva. Lepo urejen vrt priča o pridnosti rajnika. — Koncem januarja pa je na Jami umrl 7'2-letni užitkar Janez Novak. Prav do zadnjega je izdeloval mlinBke kamne. S to obrtjo se je pečal celo življenje. Marsikak mlinar po Dolenjskem je poznal skromnega in poštenega mož«, ki je vedno dobro postregel. Njegovo obrt bo :ndaljeval sedaj njegov sin. — Oba moža, verna poštenjaka in stalna naročnika našega lista počivata sedaj na farnem pokopališču v Mavčičah. Bog jima daj večni mir! Jubilej. (Iz Pod bor ? ta pri Komendi.) V nedeljo sta praznovala 40 letnico poroke Janez in Marija Stele, p. d. Škleta, v krogu svojih številnih otrok, katerih je bilo 13. Vso družino sta vzgojila v strogo katoliškem duhu. Najstarejši sin je padel v vojni, enega j>a sta dala v äole in je sedaj strok, učitelj za zanemarjene otroke. Tudi najmlajša hči je šla v srednje šole. Oba sta dolgoletna naročnika »Domoljuba : in »Bogoljuba«. Dokler so vladale lepše gospodarske razmere, je bil tudi »Slovenec« v hiši. Znana je skrb škletove mame za siromake in berače. Kadar ti pridejo v vaB, dobro vedo kje se dobi večerja in prenočišče. Dal Bog, da dočakata še mnogo let v sreči in zadovoljstvu. kar je iskrena želj-i vseh! Novice. (Kamniška okolica.) V Podgorju pri Kamniku je umrla po dolgi bolezni, dne^ 10. jan. Frančiška Jeraj, ki je bila svojemu možu — bivšemu podgorskemu župani: — že 51. leto zvesta spremljevalka 11a poti zakonskega življenja. Njeni družini naše iskreno sožalje — G. Jernej Škerjanec iz Volč. potoka se je po-ročll z gdč. Rozalijo Bohinc iz Zaloga. — Obilo sreče. Delavstvo. (Vevče.) Delavstvo vevške papirnice je še vedno pod vtisom mogočne zmage »Jugoslovanske strokovne zveze« pri volitvah obratnih zaupnikov, ko je za njeno listo glasovalo 498 delavcev. Naše delavstvo je sicer v preteklem letu malo popustilo pri or^a nizaciji, te volitve pa so nam dale pobudo, da 1 novo silo vstopimo in delamo v organizaciji. V nedeljo 14. februarja ob 8 zjutraj ima delavstvo v Ljudskem dimu shod, kjer nani bo med drugimi govoril tudi ìrednik Franc Terseglav. Delvaci, de lavke obeh fnra, v nedeljo po prvi maši vsi in vet na shodi Z združenimi močmi z močno strokov»« organizacijo v bol po nove zmage' V JU$Č se ne Podajajo po »kovaču«. ~ sem v Višnjo goro na sejem. Kmetje So prignali nenavadno veliko živine, a kupčija ie bila slaba. Pred letom je veljalo te e vef, kot dane krav* Ondi sem šel v ^stilno. Radoveden sem «ivinf ah ™ ,v, 8°stl na|i Padle cene, kakor pri fZ™ i» i„ S0Stt!lmCarJl ne gredo dol s cenami, leprav ie tudi vinu cena padfe za polovico. Pa t pravi eden: »Glej, kramarji in birfie so boli pa metal kakor mi. Ti drže skupaj ktfkor lakk m m mi «ivinorek pa kar tekmuj .vli?-d?I„ce.neie 8V0° živi"°- Ko bi ml tako ÄÄ kak°r birti«. Primarulia, d. Mg™ spod* ne bita en meeee brez mesa in mleka.« -g» wa' M 86 tudi «>!«1 Pogovor okoli «tirati. Kdeu je dejal."Pri nas ; Višnji ^ri P« .'.T "A DomTv f Ä gorico, kjer je toliko gostiln, kolikor his. /lata poroka. (Trebnje.) Nenadoma je šinil» preko vs.. Irel^ske dolino vest: >Na Vrhtrebnjem se nekdo ženi.. »Kdo?« »Udovič.' »Kateri?« - I no, menda ga ven-dai? poznaš Udoviča ; saj si iz lu tare, lo je o korenina, zdrava in močna kot bukev, k. je /. a» v hribu. Jože mu je ime iu Št.gelj m» P * » domače.. »O tega )»a poznan. Katero bo pa vzel K »Koga bo jemal, saj jo že ima m Antonija ji jo ime Veš, to bo zlata poroka. Pri zlati poroki pa ostane vse pri starem. »Aa tako, tako. — m res. V nedeljo (7. fefcr.) sta dve korenini prikorakati ponosno v krogu najožjih sorodnikov: dveh sinov (eden je pa v Ameriki) in treh hčera in 27 vnukov in vnukinj, v župno cerkev. Bilo je prav pred deseto mašo. Ljudi polna cerkev je pričala, kako sta si Jožef in Antonija kakor pred petedesetimi leti segla v roke iu potrdila še za naprej ljubezen, ki ju je vezala dolga leta. Vsi, ki so ju videli, so se čudili, 'kako sta pri svojih letih še i-ita in zdrava, kot bi šele prvič obljubljala zvestobo. 3n vendar njuna ramena bi vedela povedati o niarskikaketfi križu. Vendar križ ne zlomi človeka, če ga z Bogom nosi. Tudi našima jubilantoma križ ni zlomil duše: saj sta vedno zajemala moč iz studenca, ki ne usahne: iz vere v Boga. 1'opoldne se je družina zbrala na domu in pri prijetnem pogovoru se j;i obnovil liiarsiltak lep spomin. Obema želimo Se veliko let srečnega in veselegn življenja. Smrt ne izbira. (Sv. Jurij pod Kuniom.) Minuli teden je smrt prerezala nit življenja 26-letni zakonski materi Alojziji Avrelio, ženi posestnika in čevljarskega mojstra. Pokojnini je bolehala eno leto. Bila je v bolnišnici in pri mnogih zdravnikih, a vse ni nič jiomagalo; morala je v prezgodnji grob. Velika množica je bila zbrana na pokopališču ob njenem grobu. Pokojnica zapušča moža in tri male olročiče. Novice. (Raka pri Krškem.) »Vihravi« predpust je že za nami. Nekaj parov se je »vpreglo» v zakonski jarem. — Po g, ičih že pozvanjajo beli zvončki, cveto Irobentice, poganja teloh. V vinogradih pričenjamo z rezanjem trsja. — Na Svečnico so v »Domu: nastopili naši pevci. Uprizorili so »Snubače«, za nameček pa navrgli celo vrsto narodnih pesrni. Občinstvo je z lepo udeležbo dalo priznanje požrtvovalnosti pevskega zbora. Lepo je bilo t Želimo, da se še oglasite. — Za izobrazbo v zimski dobi skrbi gospo-darsko-prosvetni tečaj. Vrši se sleherni torek od 9—13. Ogromna udeležba fantov pa tudi mož priča, da se naši ljudje v polni meri zanimajo za gospodarski napredek. Poroka. (Gorenji Logatec.) V Poročila sta se dne 1. febr. v župni cerkvi g Jože Kavčič, dolgoletni član tukajšnjega prosvetnega društva, z gdč. Tršar Francko iz Blekove vasi prednico Mar. družbe in delovno članico prosvel-nega društva. Obema, ki bta obenem tudi cerkvena pevca, kličemo: Na mnoga leta .še pri delu za blagor Cerkve in domovine! Novice. (Otok.) n„„iP04i,s na Babini « i~vN,a Sve1,'n,co «o Priredili otoški fantje, de-k eia ln šolarji tri enodejanke v Lekšanovi veran- v i;nf„Äm,0drU: ld so 8« fan,i® sami Mp„. eosedov Piiri'i ilf^i 0 8]edat mn°SO naših sosedov. Prireditev je uga ala vsem. - Spomladi bomo igrali na prostem §inžgarjevo igro »Veriga- - Nasip so otofani popravili in zvišali; nova SMS «pSŠvB Jaklič: »L.1 sem na lovu na medvede « fNaglič: »In si imel srečo?« videUkWi >>Pa kakž"°' ,10'>clMiÄa nisem Radio Program Radi« LjuMjane od 11. è0 la IH,nmtj, Vsak dela vai k: 12.15 Plošče, 12.45 Dneva,. ... sti, 13.00 fas, plošče, borza, 17.80 SaJsnskl kvlni.i 22.00 fas in poročila. — Četrtek 11. februarja- i"» Plcšče, 18.00 O travništvu, 18.30 ainumsličnj vii! 19.00 Italijanščiu», 19.80 Prenos epere z jiu,,,.,.' ; Pikova dama.. - Petek, lž. februarja: 11 an Zi ska ura, 18.30 Gospodinjska ura, 19.00 FrnncoSfh!' 19.H0 Prenos z Dunaja: Produkcija mojslrske Coi državne akademije, 20.20 Preno» iz Belgradi! Siibotu, 13. februarja: 17.(KI Mladinska ura- 7Ù! mestne žeiioke realne gimnazije, J N.uo Žuuibevijki uskeki, 18.80 Krize danaänjega stoletja, Tj.im \„ gloščiria,-10.80 Mladinska Sola, organizacija 20M Klavirski koncerl gospe Šmalc-Svajgerjeve, ài 'a Samospevi gdčne Koaovinc, 21.3!) Cilre s «premije, vanjam kitare, 22.15 Salonski kviuiet. — Nedelja* 14. februarja: 8.00 Kmetijsko predavanje. 9.00 E«pV! ranlsko predavanje, 9.80 Prenos cerkvene 10.00 Versko predavanje. 10.30 Ognjeniki zemljo' 11.00 Salonski kvintet, 12.00 Oes, poročila, plošče' 15.15 Dekliška ura, 15.45 Citraški trio iz Trbovelj! 16.45 Ljudska igra, 20.00 Cesar Frank: Simfonija D-mol (plcšče), 20."5 Samospevi gospe Štefanije Vukove, 21.30 Salonski kvinlet, '22.30 Ca.s, poroSil» — Pencdeljek, 15. februarja: 18;SO Splošno o W nilih. lr.OO Ceščina, 19.E0 Zdravstvena ura, 20.% Operni <1 neti : izvajata gg. Goslič in Zupan, 20^45 ■Salonski kvintet. — Torek, J6. februarja: 1.1.80 Šol-Rka ura, 17.80 Otroški kotiček, 18.00 Salonski kvin-tet, 19.00 Nemščina, 19.30 Glavne razvojne laze v umetnostni zgodovini, 20.00 Trgovska reklama, 20.30 Prenos iz Belgrada. — Sreda, 17. februarja: 183 O morju, 19.C0 Ruščina, 19.80 Literarna ura, 20.00 Glasbeno predavanje, 20.80 Prenos iz Zagreba. Kateri zabavi se ne smemo odpovedeti V sedanjih težkih časih, ko krčimo na vse! koncih in krajih naše izdatke za razne jiribelj-äke« našemu vsakdanjemu trdemu življenju, se lie smemo odpovedati knjigi. Nobena stvar no more tako uspešno in zadovoljivo nadomestiti katerokoli zabavo in katerikoli užitek, ki si z njim preganja človek moreče skrbi svojega vsakdanjega življenja, kakor ravno knjiga, ki nudi poleg zabave i:i užitka tudi resnično korist svojemu čilateljn. Dobra knjiga nadomesti vsè brezkoristue in drage zabave, ki se jiin moramo v sedanjih gmotnih stiskah polagoma odpovedati, je pa obenem edino sredstvo omike za naše ljud-slvo, ki mu na najprijelnejši način širi obzorju. Dan današnji velja na svetu le kdor kaj zna; in čim vef zna, foin več veljn. Zato se odpovejmo zabavam in užitkom, ki veljajo denar, ne odpovejmo se pa knjigi! Jugoslovanska knjigama v Ljubljani, najstarejši naš knjižni zavod, je lansko leto. za« čela izdajati svoje knjiž. zbirke pràv zato, da bi omogočila vsakomur nakup dobre knjige. Največja težava za knjigarno je bilo vprašanje, kako urediti stvar tako, da bi bile knjige izvrstne, lepo opremljene, solidno vezane, pa vendar poceni, zakaj po mnenju knjigarne naj bi bila zAbava in korist, ki jo nudi knjig« ljudstvu, cenejša od katerekoli druge, brez-koristne zabave. To vprašanje je Jugoslovanska knjigarna resila tako, da je prevzela nase ogromno denarno žrtev. Kastavila je pod po gojem, da se naročnik obveže kupiti - Be eno posamezno knjigo — marveč vsaj za « lelo vse knjige, ki izidejo v eni ali drugi knjižni zbirki, tako niske cene, kakršnih niinaj« nikjer na svetu za tako lepe izdaje i« '«kc naklade j v kakršnih izdaja Jugoslovanski Knjigarna svoje knjige. 1 Poleg te velike udobnosti je šla Jtig°j slovanska knjigarna še dalje, da omogoči se tako siromašnemu naročanje na knjižne zun- jie- itale, »kraja» nitko letna uaroèuiuo jo po-vBideliU n» mesečne obroke, tako, da odpade ,ia naročnika na posamezno zbirko le 8 do 15 dinarjev na mesec! , Toda s tem še m konec v seji ugodnosti, |;i jih nudi Jugoslovanska knjigarna naročnikom knjižnih zbirk! Vsak naročnik uživa £>% popusta na knjigotrško ceno pri nakupu. Bli naročilu katerekoli druge knjige iz saložbe Jugoslovanske knjigarne 1 To vso je storila Jugoslovanska knjigarna da bi ugladila lepi in dobri knjigi pot v najširše pia i*, liašeg". ljudsha Tisoči in tisoči eo razumeli težnje Jugoslovanske knjigarne tn s oz nepopisnim navdušenjem prejemali lansko leto prekrasne knjige, ki so izhajalo v i Leposlovni knjižnici«, v »Ljudski knjižnici«, v »Zbirki domačih pisateljev«, v : Zbirki mladinskih spisov« in v poljudno znanstveni zbirki »Kosmas«, Čim večja gospodarska stiska — tem bolj se oklenimo lepe knjige, ki uam je treba zanjo žrtvovali le malenkost — a nam nudi neprecenljivo zabavo in dragocene koristi. Jugoslovanska knjigarna postreže rado volje brezplačno s pro-pekti in pojasnili glede knjižnih zbirk, zato se še danes zauimajmo za njene knjižne zbirke! Esperanto sezik bodočnosti? Kaj je esperanto? Beseda je latinskega izvora in pomeni človeka, ki upa na uspeh. Pod tem imenom je poljski zdravnik Ludovik Zameuhof izdal svojo slovnico mednarodnega pomcžuega jezika, na kateri je delal lota in leta. L. 1887., ko je ta slovnica izšla, j" bil že močno razširjen drug pomožni jezik — Volapiik. Zato ljudje Zamenhofovi ideji niso obetali mnogo uspeha. A glej čudo! Pripadniki Volapiika so postali sami kmalu vneti pri-taši esperanto, kakor se je odslej ta jezik imenoval. V Nümbergu (Bayern) je obstojal nicčau klub volapiikistov. Ko so ti zaznali za esperanto, so se ga oprijeli z vso vnemo in klub je spremenil svoje ime v — esperantski tlub. Esperanto s svojo neverjetno enostavno slovnico in s svojim strogo logičnim sestavom e kaj kmalu izpodrinil svojega tekmeca — Volapiik. t-'rvi mednarodni esperantski kongres, ki >o je vršil leta 1905 v Boulogne sur mer, je pokazal, da je esperantsjka ideja dobra, iz-edljiva in človeštvu koristna. Na drugih mednarodnih kongresih se razpravlja v ireli ali še več jezikih, za kar je potrebno nebroj prevajalcev. Drugače je na esperantskih kon-gresifc Japonec kramlja z Nemcem, Francoz z Arajcem, Šved s Slovencem, Hrvat s Turkom itd. Vsi se pogovarjajo v esperantu, tolmači pa bo nepotrebni. Nobeden se ne čuti ponižanega, nobeder. povišanega, vsi se čutijo na isti stopnji. Da na takih kongresih vlada družabnost, mi ni treba posebej omenjati. Letos se bo vršil v binkoStnih praznikih kongres jugoslovanskih esperantistov v Slavonskem Brodu. Vsem tistim, ki dvomijo, da bi mogel esperanto služiti za medsebojno sporazumevanje, svetujem, da se uCe esperanto (vsak dan pol ure) in do kongresa bodo znali toliko, da se lahko udeleže kongresa in bodo več razumeli kakor oni, ki dve ali tri leta porabijo za učenje nemščine ali kakega drugega jezika. 2e večkrat sem slišal: esperantsko gibanje je protiversko. To ni res. Res pa je, da se esperanto poslužujejo v velilji meri pioti ver, fjke organizacije. Saj se drugih jezikov tudi poslužujejo verske in protiverske organizacije, pa vendar ne moremo reči, da je ta ali oni jezik brezverski. V pomirjenje nekaterih naj povem, da obsloji mednarodno udruženje katol. esperan-t is lov (IKUE), ki ima svoje člane v 36 deželah. V mnogih deželah obstojajo katoliške lige, ki so članice IKUE. Predsednik IKUE j« katoliški duhovnik Font Girald, profesor v S. Maria del Collell v Španiji; urediiik katoliškega esperantskega glasila ; Espcro Katolika'« je tudi duhovnik (G. Ramboux, Paris). V mednarodnem odboru IKUE so sledeči duhovniki: R. A. Davis (Anglija), dr. A. Eltsch-kuer, kaiumik (Praga), K. Czéch (Bergstadt-Platten, CSR), G. Ramboux (Francija), H. Gafi'ney (Ogrska), Wilfrid Broeus (Trinidad), P. Holtmann (Venezuela), Fr. Joh. Baptist (Kitajska), M. Cajollj (Italia) in P, Japjk, župnik (Poljska). Iz tega je rapv^dno, da, je esperanto razširjen tudi v katoliških krofih» Espe-rantsko gibanje je danes zavzelo takšen obseg, da bi bilo za nas labjio usqdepolno, ako ne bi hoteli posvetiti temu gibanju malo več časa in truda. Tudi tukaj moramo reči: Onjnia ad majorem Dei gloriam -r vse v večjo čast božjo. Svet je danes blizu prepada, Državniki sklicujejo konference, na katerih razpravljajo o razoroževanju, a narodi se mrzlico oboro. žujejo, kar je tudi večjidel vzrok današnji svetovni (trizi. Esperanteka ideja pa je ideja miru in sprave in kot tako jo pozdravljajo vsi narodi. Veliko večjo moopa bo imela ta ideja, ako bo prežeta s pravim krščanskim duhoni. Kdor želi tozadevna pojasnila, naj. se obrne na: Esperantski klub, Jesenice na. Gorenjskem. Priložit? znamko za odgovor, -r- Golo-bič Peter. RAZNO Na vojni. — Gospod ka-petan, dovolite mi tri dni lopusta, stara mati mi je mirla. — Torej imamo ta uesee že petnajsto staro "aulico v naši Četi. Never-etno, kako slabo prena-iajo stari ljudje vojno, SvetLba se širi vedno )olj počasi. Sloveči fizik Jheur" de Bray jt trdil pred leti, da hitrost svetlobe pojema od leta no leta. Tej njegov! trdi-vi učenjaki sprva niso hoteli verjeti. Danes pa irihaja mož na dan z no-'imi dokazi za resničnost >vo]e trditve. Samoposebi stvar sicer ni tako važna, <« je ljudem pač vseeno, se širi svetlob» s hi-Irostio 300.000 km na se-tundo ah pa nekaj metrov "anl aH pa več. Vendar je .stvar zanimiva. Prvi, je računa! hitrost sve-je 1 Danec Olaf «>mer. Ta je izračunal, la se širi svetloba s hi-rostjo 300 tisoč kikune-":< sek. Drugi uče-ii»ki so našli zopet nove "«'ne za določitev sve-j e '»trosti, vsi uspehi * sc do malega We-wli; (Vi vseh računih na e zanimivo to, da le s>k uspeh bil namreč tote manjši, kolikor je bil ">ve|šega datuma. - Ra- Sheehan: 8 MOJ MOVI KAPLAN sGcspa Darcy!« sem poklical. Mlada žena z gladko počesanimi lasmi, belim predpasnikom, obrobljenim s čipkami, in z lepo iglo na prsih je prihitela iz sosednje sobe. Bila je v veliki zadregi, sramežljivo se mi je nasmehnila in zdelo se mi je, da bi najrajši ušla iz zakristije in se skrila pred menoj. j Gospa Darcy!« sem ponovil. Njen nasmeh je bil še bolj ljubezniv in zdelo se mi je, da se je celo namuznila. >Tu sem, prečaetitil« Spoznal sem, da je res moja stara znanka in to me je osupnilo. Sreča zame, da sem se z dolgo vajo privadil molčečnosti, ker bi sicer gotovo izpregovoril kako neumnost, če bi me ne zadržnla ta lastnost. Vendar moram obžalovati, da jo bil ta dogodek povod zif mojo razmišljenost med sveto maso in nato še ves dan. Kaj se je zgodilo? Strahovito me je mučila radovednost, toda, ker sem imel vsako povpraševanje za nečastno in mojemu stanu neprimerno, sem molčal, kar je šlo zelo težko. Kdo bi mi mogel pojasniti, kakšen čudež se je zgodil? Vendar pa je minilo še nekoliko dni, preden so odkril vzroke te skrivnostne in čudovite izpremembe. Pojasniti vam moram, da je Jem Darcy, njen mož, nad katerim se je preje pritoževala, ko je odšel k Bcgii po svoje plačilo, zapustil dva otroka. Toda, Bog ne daj, da bi rekel, da sta ji bila v breme! Ona bi zaničljivo preslišala to besedo. Ali ni enajstletnega Patseyja ljubila kot zenico svojega očesa in malega grbavčka Jemmyja je ljubila kot svoje srce. Za koga je delala, se trudila in /garala« — kakor je sama rekla — ter se potila, če ne prav za nju, da bi jima zaslužila kruha in nakupila rdečih trakov za naramnice ali Jemmyju mornarsko Čepico* na kateri se je blestel napis: Junak? Sredi njene nemirnega življenja, polnega skrbi in težav, njena uboga duša pač ni videla drugega svetlega solnčnega žarka po« leg onega, ki se je v mavričnih barvah odbijal iz dečkovih oči, ali onega, ki je osvetljeval ilovnata tla njene koče, na katerih je ležal Jemmy in se igral s solnčnimi žarki, ki so prodirali skozi špranje v vratih, se jim izmikal in zopet približeval. Da, lahko je brati levite revežem in jih grajati radi njihovih strašnih napak, a vendar opazimo pri njih toliko ljubezni, katere ne boste kmalu našli pri komu drugemu razen pri teh najbolj upognjenih in zamazanih ljudeh, ki uničujejo svoje življenje kljub zgledovanju onih, ki nad njihovim početjem vihajo svoje nosove. In naj-brže dosežejo angeli Njega, v čigar očeh niti zvezde niso brez madeža, da se obrne od mrzle, vsestransko popolne palače in gradu in z ljubeznijo povesi svoje oči na umazano, ponižno vasico ali kočo. Dobro, pustimo to. Tisto jutro, ko mi je goape Darcy odpovedala službo in zapustila svoj važifi posel, katerega je tako dolgo opravljala, je s težkim korakom šla proti domu. Storila je svojo dolžnost, tako se je tolažila, kakor delajo vsi ljudje, kadar se zavedajo kakega pogreška ali neprijetno zadeve. A to je ni potolažilo. S svojim nepremišljenim korakom je izgubila stanovanje in pretrgala vse krasne zveze, katere so bile združene z njeno dosedanjo službo, zavrgla vso zunanjo slavo iö ponos na svojo moč, ko je javno v Gandi in Indija Osebnost, ki danes v svetovni politiki veliko pomeni, v čigar rokah se nahaja — lahko rečemo — usoda 300 milijonskega naroda, je Gandi. Sila veliko se piše o njem, ob njegovih mislih se vnemajo marsikatere velike glave in iščejo odgovorov na njegove dokaj osebnostne (indijske) zahteve. V naslednjem namerjam v kratkih obrisih opisati njegovo življenje, ka tero preveva vseskozi velika ljubezen do domovine in do svojega rodnega ljudstva. Mo-handas Karamcliand Gandhi — to je namreč njegovo pravo ime — se je rodil 3. oktobra 1869 ob zalivu Oman, v Porbandaru. Je sin ple-menitaških staršev. Njegov oče in ded sta bila ministrska predsednika v svoji državi; vendar sta morala bežati ,ker sta s svojim delovanjem Angležem več škodila kot koristila. Gandijevi starši pripadajo k Jainas veri, ki je ena izmed vrst hinduizma (hinduizem in bramanizeni sta dvoje največjih, pa tudi se medseboj najbolj sovražečih ver v Indiji. Hinduizem združuje v sebi nauke dravidistične vere in bramanizma. Najočitnejše znamenje bramanizma je razdelitev ljudi po kastah. Kaste so med seboj siino ostro ločene; tako je n. pr. prepovedano, da bi se kdo iz višje kaste poročil z žensko, ki pripada nižji kasti. Ali pa narobe. Pripadniki najnižje kaste se skoraj ne prištevajo k ljudem. Mladega Indijca so starši oddali v vzgojo nekemu bramanu, kateri je svojega gojenca učil hvalnic v čast Višnu. (Višnu je eden izmed treh bogov bramanske vere.) Do sedmega leta je obiskoval navadno domačo šolo (v Porbandaru), nato šolo v Raykottu, kot desetleten je vstopil v višjo šolo v Kathiavaru in končno sedemnajst let star začel posečati ahmedabatsko univerzo. Pravne študije je dovršil v Londonu , (1 1888.). Na zahtevo svoje matere, ki je bila i izredno pobožna, je moral izvršiti trojno za- j kletev Jaina vere, preden je odšel v London; namreč, da se bo vzdržal pijače, mesa in spolnega oslajanja. L. 1891. se je Gandhi kot advokat vrnil v Indijo. Medtem mu je umrla mati, gije smrt so mu dalj časa prikrivali. Nastanil se je v Bombayu in otvoril advokatsko pisarno. Temu poklicu se je pa kaj kmalu odpovedal, ker ga je smatral za nemoralnega. Z 1. 1893. pričenja mlad novotarec svoje politično delovanje, katero navadno razdeljujejo v dva dela, iu sicer: od 1. 1893. do 1914. v Afriki in od leta 1914. naprej pa v Indiji. Gandhijevo delo v Afriki je bilo skoraj čisto prikrito Evropcem. Šele najnovejši čas nam je odkril, kako ogromno je bilo prizadevanje tega človeka, da bi zbudi! Indijce k zavesti. V Natalu, v južni Afriki, kamor je Gandhi prispe! iz neke pjpolnoma zasebne zadeve, je videl Evropejce, kako na vse načine šikanirajo inde. iNadel si je nalogo, da organizira 150 tisoč — toliko jo bilo Indov v Južni Afriki — broječo maso, ki je bila popolnoma prepuščena na milost in nemilost belokožcem. Vprav iz tega časa je tudi Gandhi-jeva mržnja napram zapadni kulturi. Vselej in koderkoli je prej dospel v doiiko z Evropejci, jih je smatral za prijatelje, v Afriki pa jih je videl v njih grozodejstvih, kar ga je — povsem razumljivo — njim zelo odtujilo, obenem jim je pa napovedal boj. Sadove njegovega tlela, ko je nesvobodne, zapuščene Inde tako prepojil z osebnim dostojanstvom, da «> kot en mož nastopili proti tiačiteljeni, občuduje ves svet. In če pomislimo, da se orientalski narodi svojih šeg, običajev in navad veliko krepkeje drl' kot zapadnjaki, Evropejci, ter da so bolj odporni napram novotarijam, katere prinaša za-padna kultura (po Gandhijevem mnenju je uničujoča), bomo razumeli trud, ki je zarisan v gubah njegovega čela. Ko je Gandhi videi, da je v Južni Afriki dosegel svoj namen, se jo vrnil domov v Indijo, kjer ga je čakalo Se teije delo. Silni razDOf' ki so povečini nastali zaradi verskih vpraL ' so indijski narod popolnoma razdvojili, in „ vrgli v naročje Angležem. Anglija, ki je'od nf kdaj navajena netiti notranje spore, vsled ka terih ji je povsem lahko zavladati, je v Indiji najboljše okušala sad svoje razdvajalne pol tike. Gaudi je hotel tej sramotni politiki n» praviti konec. Ko so Angleži opazili Gandij«' so ščuvali proti njemu domačine, sami so ga 4' pirali; toda vse to besnenje ni nič potratah Gandi je pozval ves indijski narod na boi proti tujcem, proti stroju, ki je uničevalec do-mače robe, proti industriji in zahteval, naj se zopet uvede v vsako indijsko hišo kolovrat Silen odmev je sledil klicu. Vsa Indija je bila pokonci in Gandi ji je post»! vodju. Vendar verski odnošaji še vedno niso bili urejeni. Gandhi je dobro vedel, da dokler ne bo edinosti v verah, je vse njegovo prizadevanje brezplodno, zato se je z vso vnemo lotil tega, tako težavnega vprašanja. Urejevanje notranjih indijskih razmer se še vrši. Gandi dela, in bo delal, dokler ne bo zmagal. Svobodna Indija mu je cilj! _ _A. Z. I. Vaški dobričina Podlogar je poslal nekega berača v vaško gostilno z naročilom, naj tam kaj povžijc, plačal da bo že on.« Koliko sem dolžan, je vprašal v nedeljo gostilničarja. »Dva intrideset dinarjev,« je pojasnil gostilničar Podlogar se je začudil. »Da,« je nadaljeval krčinar,« berač je imel namreč dva litra vinili dve cigari.« * * t Frtačka: »2e nad eno leto sva poročena, « a se nisva še sprla. Če nama gre nekaj navskriž iri imam jaz prav, Jože vedno odneha.« Balančka: »Kaj pa, če ima on prav?« Frtačka: »To se dosedaj šc ni pripetilo. cerkvi opravljala svojo službo in se je vsakdo zavedal, da je nenadomestljiva. Kdo bi mogel boljše prešteti vse zamudnike kot ona, gospa Darcy? Kdo bi znal bolje potolažiti jokajoče dete v nespretnih rckali mlade botre kot gospa Darcy? In kdo bi znal bolje napraviti mrliča kot ona? Kdo razen gospe Darcy bi našel prstan, kadar je razburjen ženin osramočen preobračal žepe in je duhovnik pred oltarjem postajal jezav in nestrpen, nevesto pa je oblivala sramota? In njena slava v cerkvi! Kako lepo je o bežiču ckrasila cerkev s palmami in bršljanom! Kaki krasni načrti so se rodili v njeni živi domišljiji! Kako okus-no je v inaju okrasila Marijin oltar! Ali ni sama gospodična Campion rekla, da je ona, gospa Darcv v tem oziru genij, samo nerazvit? Ali ni neka Dublin-eanka, prijateljica gospodične Campion, rekla, da v Dublinu tudi na vrtnarski cesti ni megoče dobiti lepšega cvetja? n ko bo minila njena doba in"V bo P« arala ter o bo mučil revmatizem, ali n" bo la krat njen mah Jemmy stopil na njeno mesto in tako podedoval dom? Saj on še tako ne bo möge v dahnf surov, svet. Oh, in vse to je minilo. Vse to e zavrgla radi pravilnega pojmovanja dobrega imena osebn ga ponosa in dolžnosti. S težkim srcem jeSta »Tasi ■n s predpasnikom zakrivala cči P 1 Izgledal okrogli obraz, katerèg eTako'dobropo° znal, kako mu pomežikuje izza lepih cvetov reseÄ" bilo njegovo veselje neizmerno. Toda tega jutla ' o spe Darcy ni posebno veselilo, da bi L igrala Votfn' •n, vendar je bila moč navade mAVKi premagati. Z objokanimi očmi je pogledala skozi okno. In kaj so videle njene oči, ki jih je pozneje imenovala dva žareča oglja y svoji glavi? Na tleh je kaker po navadi sedel grbavi Jemmy, glavo si je podpiral 7. rekami in z velikim navdušenjem in zbranostjo kaker Ediecn premišljeval, kako bi si iz malih deščic, ki so bile raztresene po tleh, zgradil lep Branik ^"RSr £ stal nJ'en na.ive^j' sovraž- kakn £ , Bl1 Cbrnjen cd »i'' in videla je, kako e z desnico vzdlgoval in spuščal neko igračo iz indijskega kavčuka, mali Patsey pa se je s široko odprtim, oc,ni zastonj trudil, da bi jo vje Vesel je jezo u, z raztrganim predpasnikom stekla IkoJ vil ÄÄt 5Sr »bil" Zopet je zmagal cče Letheby. gospo Darcy, da se bo um i 2, 7aT Le ^ prisilil bo šla stava bo vodi 7 ^,Zdelo.se jini e že, da sedaj so"aSprotn°: In jo bo prisilil, df bo moralaP v Z1 PP°fi enemu' da belo čepico in svilenfff" mesecu Rositi Campionovih ° ,rakove kakor služkinje pri VI. Stanovsko delo k«to£ ,';:!, »"> povprečna, zlike niso bile velike komaj rx> nekaj sto metrov na sekundo — vendar pa govori tudi ta o nost za to, da hitrost svetlobe polagoma pada. Vzrok potresa. — Pr»-i vijo, da ima zadnji potres I v Italiji na vesti Mussoli-I ni. — Kako to? - Ker se pred njim vse trese. UadoniBŠnez. — jajce mi je padlo na tlf. Kaj naj počnem? — Za-čnite kokodakati, milo-stiva. Vsaki dan v letu lahko pijejo iz drugega studenca. 364 studencev, ki se tudi v največji suši ne po- j sušijo, ima otok Rab v Jugoslaviji. To je otok, o katerem pravijo, da je najbolj zaraščen in porašft» v Sredozemskem morja-Mesto Rab je pravo bene-čansko mesto: ozke ita visoki hišni vhodi, pala" s hodniki in balkoni, o-metniški vodnjaki in ple-miški grbi, vse to pr«^ zuje njegovo davno bogastvo in slavo. V Kol-dancu (staro mesto) 1« stolnica, v kateri je glava in krona sv. Kristala, ■listanti križa, ki ga je Ko-loman podaril cerkvi, lesen kor iz leta 1445, i« orgije iz 16. stoletja. N«" vs;mi cerkvami, cerkvicami, samostani, gradiči, pa* lačami in hišami P» vlada Za kratek fes Rcpcčuik in njegova boljša polovica sta praznovala svojo ziato poroko. Pri njima se je zgtosil poročevalce, »Petnajst otrok ste spra-•ili pokonci s borimi stodevefdesetimä dinarji edensko?« se je čudil poročevalec, »Pst, ne ako glasno,« je miril zakonec, »njej sem tamreč vsak mesec enega kovača utajil in ji agal, da dobivam le po stoosemdesei.« * t' * Avtoniobilist je zašel v neznano pokrajino. Ali je ona voda globoka in bom lahko vozil skozi z avtom?« je vprašal pastirja. »Lahko, a/no par centimetrov je globoka.« Ko jc šofer avozil v vodo, ga je takoj zalilo do vrha. »Paul, le počakaj ine,« je grozil pastirju s pestjo. »Jaz sem mislil, da je plitva, saj sosedovim acam ne doseže voda niti do vrat«,« se jc prostil fant. r « # * »Pa mu menda vendar nisi naravnost rekla,, da ga imaš rada?« Je vpralala mati svojo čerko. »O, nikakor ne, prav izsiliti je moral to besedo iz mene.« « ». » »Če (i pa rečeni, da je (9 piava žena za te. Zna peti, muzicirati, slikati, igrati tenis in nogomet.« »2e prav. Ampak žal, da jaz neznani nogavic krpati hi kuhati;« Jaka in njegov prijatelj 'sta se sprehajala v ljubljanskem Tivoliju, ko se Jaka, nenadoma ustavi ter kaze na bližnjo klop na kateri je Sedel posfaren mož: »Vidi«, tam sedi Človek, ki me je opeharil za 20.000 dinarjev.« »Kako je to mogoče?« se je čudil prijatelj. »1, kako, svoje hčere ini ni dal v zakon.« Opozorilo! Ponovno pdvdwjalna, da „Karitas^ limia mf skupnega z raznimi pomožnimi blagajnami (samopomoči, pomoči itd.). »Karitas« goii pravo zavarovanje :na zavarovalno tehnični podlagi m nudi svojim zavarovancem poholtto vfr£?st Vza|««Hia. zavarovalnica 'Jam« za vsa izplačila »Karitas«.. Mesečni prispevki so'stalno enaki. Sjirejemtiina znaša 10 Din. Zahtevajte prospekte Obrnite se ua: »Karitas., Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnice. il Javorje nad Poljanami. Na dau sv. Valenti-S? L J'J* P?8',"0 »o sv. maša in pridiga ob lo pnSy, Valentinu naJpnih'em bMu. ' tt Pmvetno ilniftv» r Hrastju jM-iredi v jiede-jo ^februarja ob S ptipòldne v drušivei» dvorani ljudsko igro s petjem in ispremlievaliiem/tambura-: fev ištevilke gespe RbžmafiriliV Igrajo domači' igral«. K obilni udeiežbi Rjudlio valfoàW u Občni sli«r podružuite. ž»na*ske zvene za sodiu Okraj Višnja, gora se-vrši v nedeljo, 14. februarja pod Jvančno gorico v restaviadji ,V«WL-n Društvo itelesuiških upokojeaeev obve>ca' one upokojence, kateri prejemajo svoje pokojnine od wlezmäke direkcije, da jim železniška direkču ja vi par diteli pošlje prijave na doni. Prijave naj upokojenci natančno «polnijo po navodil« nst zadnji strani m najkasneje. do 1. marca trne ju železniški .direkciji; . i: -, .Kopačin je bil trgovcc, dp Jiar sc je j vzpel iz lastne «toči. »Ne pozafci, féit, da i iz nič postal lo, kar sem,« je poučeval vajeni Pričeti sem moral prav pri tleh. Karkoli name ravaš, vsako stvar moraš pričeti psi tleh, ra-zuificš?« To pa že ni res,« je ugovarjal font-»Pa mi imenuj eno samo stvar, pri kateri ni treba pričeti pri tleh!« »Cc se učim pkvati,« jc odvrnil navihanec. 2 » » ■ » <• Pete-: »Kaj pa s tistimi sto diuarji, ki :sf mi jih hotel vrniti to jesen?« Pavel: »A kaj, saj vidiš, da* je jesès ž$ niHiula. < ■ - * * * 1 ;; žt J.'■ '' , %■ Stara dama: »Ali pelje t*!c vlit res n§ Jesenice?« Vratar v Ljubljani: »Gošpa, če to (ie, bi bilo res, potem se »noti!? direkcija, postaje-'načelnik, signalist, sfeéjev^a, vlakovna,'Si»^» vodniki in jaz.« * <■ » ; ; f ' ' ' ..v. / Mati je dobila növ Kožuh. Pa plavi inala; hčerka: »Q koliko je morala uboga žjval trpeti J ki ti je dala ta kožuh.« > • a ,. ? »Otrok, tieiharnj,« se je: ujezila raati,,«(fcaka ?i drgneš, tako nespodobno goVoi;iti o svojjeirt Očetu?« ' ■ I ................ "■'•■" '"" m. ■■ ■'■ Brinje, fige in slive za. žganjekuho prodaja po najnižji ceni tvrdka IVAN , ,IELAČJN, Ljubljana, Emonska cesta št; 2, HRANILNICA IM POSOJILNICA regbtrovanc «druga z Eeom«j«no savezo v R\MNIRU (Suina št. 22) Urad v lastOTl hlži Jffl.KriStoiu" biiasu postale ■ ? ! I ■ Obrestuje branike vlogjre najugpd-neje, vezane po dogovoru. Rentni davek p!aču,e posojilnica sarta. Jamstvo presega večkratno vrednost jseh vlog. Daje posojila na vknjižbo, proli po-rdštvu. Otvarja tekoče raàvnt l. t. d in izpiljenih okoUffiM'>blo lutm. Mtf preprečevali vsak» večje prijateljstvo hiéd mwa. ■annidi prilike, če 5n* le l'RW«8^-bl» možaki, surovi ljudje, ki jim je j Kaj sem zagovarjal katerekoli politične nabore, kaj časa, pohiteti pol ure | M» vsaka Mjiva beseda, za«to?rten vwok za pr€ a alf p* brezbarvne, vednonao bili v zfial)« do samostana «v. „ ,G<*§x>d Campion je bij v vsftkettì oziru spcštovaujn ...... luriiT,9v£k Vredea eden k» M »li za vehi, čeprav ..... - ' - .niso* nikdar poznali njenega rtàuka in So aè za njeae jZÄpOVedl prfiV malo menili; Pogb&to so se vinesjnih ■kot tudi v podeželskih dražbah dogajale stvari, o katerih -zunanji svet ni zvedel niti besede^ slMiabniki zsuitini . ______i.> ..... lesen križ iz i i 'stoietj» in baročni tabernak«/j it, marmorja, n« Mttiwtwi-wem vrtu p« «Ste imJvu> iz kta 1820. Umni Mdj«r. — juawjt7j ^«öntf, «pritviteljem pa je bilo spoštovanje fini in I.: ' 'ÜA 'CTÌKÌlt, „ Irmii Tn^a ..1....., UE '«n». r db sV6jih gospodarjev že v krvi. Toda steile bi nam laMro marsik«! Rivedale o razbitih vin&kih atekle-nicah, polomljenih biljardnih palicah, ki. so bile posledice žaljive priponke o papetó ali žabS^jfce pjröt! duhovnikom. To je Ml samo ìkipen izbruh ifi v ia-eledjem trenutku so bili zopet najvlj«dnèj§i gospodje. Prenavdošena keltska domišljija je vedela marsikaj takega povedati, o goepodu Campionu. Tako so na —........ ...»„^ , primer pripovedovali o nekem zanimivem dogodku |r*«wMh e ■}' na wifceni lova v LàiWersu, ko je t enim mahoin j» noinetrov na jim, «gaB -- - ' ■ ■*- Kdaj je najboljši čas za fronte sadja? — tÄe- SomaKa'iar gosPc"iarJa Vlak na propeler. Že- ' ozniški voz na propeler, » f pri prvih poskusih _______ .... „. »itÄ^feS ' P«®«vdnšena keltska Ittlanjiti posknsih weit "vakrat jijj jirofU Hauno- i.ofx.ineni, qusprctjn z njegovimi. On je bil globoko prepričan tfczvezni konservativci;, katèréitìu je ,bilo ljudstvo l,e kup sužnjev, dolžnih skyboii fJaa njegova blagostanja in ki so morali z »ugirtr MeMlfem piar ■èevati izredno milost, da sniejo živeti v teh ekalnatjli» nerodovitnih pogorjih ali v pustem močvirju. Že mìse| «ama,"da '14 tudi aii; utegnili ifttìSti*'jk^ce, s4 mu je zdela neosnovana in netimna. 'mti\ ^ r^to^tU samo ena s|var, ki je imela nekaj pravic ia to je Jbi® »jfgov inilik — njegovo premožen je.'Vaak še tak<^ moj glavni nsprptnik, ko sem vfiasi — seve .brez-5 uspešno pc^zknsal izboljšati gospodarski' p^ožaj za* TIAWlQm/mn ^.Imltnn Hf nrl lit< J»,!, i» l.Il _ _ Ji,— ■ _ «.H . i _ .. . ««tomettìr'VftàrtfeL i I Www« bUk vrgel iz sedla mladega nesreShega cast* favi hči očetu, otev Ža' i ^^ 8« pretepel z bl^ehi in osuva} s Čevlji,' ker se oliko p«? — H«i : Prav ia Ti-objavljaj« «aključek „ tm ljudskega štetja ieh |)0datk'h je predrmil sprego\'Orlti neksj besed o Bftlri itej ljubki pa^iisfinli ; ,1 kateri so nazdravljali Cftstniki pri svöjdt musati" v Oalwayu in je s svojim pogumni« In Se peto očarala polovico vseh irskih lovcev. Omeniti pA ni'crató nadalje, da kapitan Campiort ni bil prak-tižen katoličan. K maši je prihajal le redko, v cerkvi ie postaj«! razdražljiv, začel se je obrasli v sv »emu iunavskoprìli-ho$t, — Kako ao usmiljeno; h& usmilteaejga <_ itti bet» glav«, icVjpi in sot se nase duš< stoletna si PREMISLITE! Vi obrtniki, trgovci iu industrijalci si hočete pridobiti čim največ novih odjemalcev. Zato premislite, v katerih listih se ùplafa inseri-rati, da boste prišli na svoj račun! Moja dolžnost je, da Vas opozorim na liste, ki so po svoji visoki nakladi in ugledu nepogrešljivi u Tsako uspešni) reklamo, posebej še za predmete z zaščitnimi znamkami. Že botet izhajajoči, najstarejši jutranii list „SLOVENEC" 30.0^0 naklado kupaorooene naročnike v vseh krajih naše driarc in sirom sveta, dnevno nad 150000 bralcer. najcenejše oglase! 45 let izhajajoči i« „DOMOLJUB ima najvišje naklado iimtd vseh sloveaskik tednikov, lato pa tadi aajretji reklamni uèiaek. ~ 7, »Domoljubom« deaeicte !'tiaja\ dr"ii,sl" T Sloveniji. 40.000 Izvodih! 30 let izhajajoči „BOGOLJUB" ima najvišjo aiklade inned vsek «laTeasfcik ■teetaiker. 36.000 ^»•■oftA MroM« bere >Bogotjubat in vpošteva v njem slike in b^ede. Ukušnja ufi: ».,. vseh nakupov oskrbujejo ženske. Tudi na nakupe m všk.h navadno vplivajo. Razumljivo je, d. mumìo svojemu družinskemu listu in tudi oglasom* njem. Zato pa, kdor išče za svoje blago zaupanj renskega sveta in si hoa ?!«)„,, egtasemaie! kJS mm SLOVENCI f DOMOLIIRA )OtGOUUBP * Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nie prostor velja za eukrai Din 5. Naročniki „Domoljuba" plačajo samo polovico, «no kupujeio kmetijske po trebščine ali prodaiajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vaiencav in narobe. Siožba cerlioBitifia se odda pri podružnic na Trški gori. Morebitni prosilci nai se zgladijo pri župnem uradu v Št. Petru pri Novem mestu ri 20 in 25 let, iš età službo za vsa kmečka dela. če mogoče pri istem gospodarju ali pa vsaj v isti vasi. Obe sta zdravi, verni in pošteni. - Nastop službe takoj ali čimpreje Ponudbe na upravo Domoljuba c f>od št. 1608. Male tortila po dojovoru. - Koka tj Anion. Podgora, Dol pri Ljubljani. Um fanta tenega za kmečka ,tela Studenec št. 6, p. D. M. v Poliu pri Ljubljani. Honjskeoa hlapca za vožnjo lesa v hribih sprejmem. Ponudbe na upravo Domoljuba pod Mev. 1388. Mešanega vajenca poštenih staršev spre,-mem. Naslov: Ivan Ja-vornik, mesar, Ljubljana, Domobranska 7. rjfjj. Piscu anonim- Ullljfl, nfga pjSInli sc najlepše zahvaljuje m za pozornost in ga vljudno prosim za naslov, ua katerega bi mu lahko pisal. - Janko Končar, Litija. Pokoroftigi »si«p 15 let starega, močnega in zdravega, poštenih staršev, sprejme takoj parna pekarna v Dolenjem Logatcu Hrana in stanovanje v biši. Aidova molla Dia *'- Prvovrstne korume izdelke po zelo ugodni ceni, od 25 k™ naprej, razpošilja Pavel Sedej, umetni mlin, Javornik, Gorenjsko. Bogati postanti če imate veliko znancev! >Perssons< Ljubljana. Poštni preda!307. Znamki za odgovor! Gramofone, radio-aparate, plošče, šivalne stroje in kolesa vam dobavi najceneje tvrdka ,AP0L0' "•Sjjj/ LJUBLJANA, Miklošičeva c. (Palača GRAFIK At) «•Radiu se imam zahvaliti za nekaj prijetnih une vsak dan « ^ »Ali tako pridno poslušate?« ♦Jaz ne, pač pa moja žena « NOV POKLIC t »» dame ia gospode i LIT^T'il'"^» eioiarstva v «uU'^ììev1»«! «SS5SS» in- /""'Uòot prwpekte na: Gostiteljica (po večerji); »Kaj, že odhajate Protesor: .Res, žal mi je. da jo moram.« ßHnie in fine dob ° z» JogtfcioTansko liakarno: Karel C<*. Ure, zlatnino in srebrnino Xr1"^ H. SUTTNER Liubliana 1 Prešerno»» uliea Razpošilja so oa kraie Europe Avstralije " Lastna protokolu,», ■ tovarna ur v Svi? Dtó 44Vi naprej. Št 120 KoVi niti. anker ura Din 44.. s sekundnim kani! cem Din 78-St. 121. Ista 1 radijem Din 58'-, s sekundnim h zalcem Din 94 -, St. 125. Budilna ura 16 cm visoki Din 49 -, z radijem Din 76 -, Zahtevajte veliki ilostrovani cenik zastonj In poStnine prosto od H. SUTTNER, LJUBLJANA Ceoeiarjt Vse cefcelanke patrrfcMae kupile najceneje \ trgovin. Fr. Stupica železnina in zaloga poljedelskih strojev Ljubljana, Gaspotvelaka cesia 1. Kože vseh vrst divjačine kupuje ter plačuje visoke cent Zdravlč, trgovina, Lfuoljana, Sv. Fioniana ulico 9. Fige iti brinje najceneje pri Sever A Komp., Ljubljana Ooopotvelaka cesto «lev. S Mne ne tem čet vseh vrst. Najmodernejli čevlji od Din 120 do I«, močni, nepremočbivi krom-goiurji za smučarje, moiki in lentki boks vitoki Din 150. otroški v«k vrat, hiine copata od Din 25 do 40, sandale u otroke in odrulr, ženski platneni čevlji Din 80. Popravljam sneike in galoie ter barvam čevlje viri vrti a najmodemešimi barvami. Vse se izdeluj«» prodaja po nainiitji ceni — tudi na obroke. - Prt' pričajte se tamil Se vljurfno priporoča FRANC TRAVNIK, čevljar, Trebnje, Dol Gostilničar: »Potemtakem nocoj le ostane!; pri nas?« Profesor: »Da, to se pravi, mislil seni pozabiti, da bi prišel, pa sem pozabil pozabiti« Najboljši šivalni stroji in kolesa so edino ADLER In CRITZNER za dom, obrt in indostrljo v vseh opremah. islolsm incanti plolM •troj DUBIED Pcok T Teženja brerpll-fe-n. - Nlike cone JOSIP PETELINE LJUBLJANA bitja PreJemOTeca l|» aui.ika za vodo. Večletoa ja-ancl)«. Tedi a. obroke. Poravnajte naročnino l