IZ VSEBINE: I. ELABORAT O PRIPOJITVI ETP BLISK, MURSKA SOBOTA K IM P, LJUBLJANA II. ELABORAT O PRIPOJITVI ELEKTROKOVINAR, TOZD MONTAŽE IN STORITVE PTUJ, K IMP LJUBLJANA III. ELABORAT O PRIPOJITVI IN ZDRUŽITVI DVIGALOTEHNE IN ELEKTRODVIGALA V IMP. LJUBLJANA IV. STATUT PODJETJA V. SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽITVI V DELOVNO ORGANIZACIJO IMP, LJUBLJANA VI. PREDLOG ZA DOPOLNITEV ORGANIZACIJSKE SHEME DSSS VII. SAMOUPRAVNI SPORAZUM O VARSTVU PRI DELU imp GLASNIK DELOVNE SKUPNOSTI ■ INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA ■ LJUBLJANA POSEBNA ŠTEVILKA JUNIJ 1975 LETO IX. r INTEGRACIJSKI PROCES V IMP SE NADALJUJE Predvidena pripojitev podjetij »Bliski< Murska Sobota, »Elektrokovinar« Ptuj, »Elektrodvigalo« Ljubljana in »Dvigalotehna« Ljubljana. V IMP tri nove TOZD V jeseni 1974 je bil v našem podjetju izdelan obširen elaborat o povezovanju dejavnosti IMP. Elaborat so obravnavale vse TOZD in njihove družbeno politične organizacije. Na podlagi take obravnave je bilo končno besedilo posredovano občinskim, mestnim in republiškim svetom. V tem programu montažne in spremljajoče proizvodne dejavnosti je IMP opredeljeno kot nosilec integracij. Naša prizadevanja na tem področju so bila vsestransko pozitivno ocenjena, hkrati pa je več podjetij pokazalo močan interes za povezovanje oziroma vključitev v IMP. Ustavna koncepci ja samooiganiziran ja gospodarstva predstavlja vzpostavitev takšnih ekonomskih odnosov med TOZD, ki vodijo do polne afirmacije neposrednega samoupravljanja in omogočajo racionalno ekonomsko poslovanje. V tem smislu bo poslovni sistem IMP deloval kot enoten kompleks medsebojno odvisnih in združenih interesov, katerega cilj bo maksimi-zacija lastnega in družbenega dohodka. Vse to pa bi moralo biti ustrezno zahtevam novih družbenih odno-sov in racionalni, smotrni uporabi proizvodnih dejavnikov. V tem smislu pomeni 36. seja CK ZKS pomemben prispevek glede ocene in usmeritve integracijskih gibanj. Med drugim je bilo spoznano, da je povezovanje in združevanje OZD temelj in pogoj za uspešni ekonomski razvoj in družbeni napredek in s tem za spreminjanje položaja delovnih ljudi. To povezovanje in združevanje zagotavlja večjo ilšklajeilost rdžvdja”všeh vej dejavnosti v Sloveniji, postopno odpravljanje strukturnih nasprotij, povečanje ekonomskih učinkov vsega slovenskega gospodarstva in enakomeren razvoj republike. V skladu s temi izhodišči so se vodili začetni razgovori s predstavniki, organi in organizacijami posameznih podjetij, nakar je delavski svet podjetja na svojem rednem zasedanju dne 28. 2. 1975 imenoval komisijo za izdelavo integracijskega elaborata o pripojitvi podjetij: >*Blisk« Murska Sobota. »Inštalater« Prevalje, »Elektrokovinar« Ptuj in »Elmont« Bled. Komisijo sestavljajo: mag. Alojz Kosi, ing. Vojan Mal, ing. Miklavž Kržan. dipl. oec. Jurij Zavec, dipl. iur. Aleš Čerin. Na sedmem rednem zasedanju dne 21. 5. 1975 je delavski svet podjetja zadolžil isto komisijo za izdelavo elaborata o ekonomski upravičenosti pripojitve še za podjetji »Elektrodvigalo-< in »Dvigalotehne« Ljubljana. Vsa navedena podjetja spadajo v osnovno dejavnost IMP, razen »Elektrodvigalo« in >>Dvigalotehne«, katerih dejavnost pa je tesno povezana z gradnjo objektov in se vključuje v gradbeništvu v širšem smislu. Vključitev v IMP omogoča navedenim OZD po eni strani smotrnejšo delitev dela in večjo specifikacijo, po drugi strani pa kompletnejši nastop na domačem in tujem tržišču. Odločitev delovnih kolektivov na referendumu o integraciji ne bodo torej izrednega pomena samo za njihov lasten razvoj, ampak bodo imele te odločitve vsekakor širši družbeni pomen. Dobra informiranost in zavesi ob pozitivnih ciljih združevanja gospodarstva sta zato nujen pogoj za pravilno odločitev. Vsebina elaboratov o ekonomski upravičenosti obravnavanih integracij omogoča, da bo ta pogoj v celoti izpolnjen. --------------------------------------------------------------------------N ELABORAT 0 PRIPOJITVI ETP BLISK, MURSKA SOBOTA K IMP, LJUBLJANA X. UVOD Delovni skupnosti IMP LJUBLJANA in BLISK MURSKA SOBOTA sta spoznali, da imata precej skupnih problemov v svojem vsakodnevnem poslovanju, ki bi jih lahko lažje reševali v organizaciji združenega dela IMP. Zato sta obe skupnosti imenovali vsaka svojo komisijo za sestavo integracijskega elaborata, ki naj prikaže prednosti in pomanjkljivosti poslovanja za obe organizaciji. Komisiji sta delo zaključili in rezultate svojih ugotovitev prikazali v tem elaboratu. 1.1. Formalno pravni vidiki dosedanjega razvoja obeh podjetij 1.1.1. IMP Ljubljana 1.1.1.1. Kratek pregled dosedanjega razvoja IMP in splošni podatki IMP — Industrijsko montažno podjetje je bilo ustanovljeno z odločbo Okrajnega ljudskega odbora Kranj št. 2163/1 z dne 13. februarja 1947 pod imenom Montažno podjetje »TOPLOVOD« s sedežem v Kranju. Le nekaj mesecev kasneje je z odločbo vlade LRS št. S-zak. 611 z dne 18. novembra 1947 dobilo status republiškega podjetja, sedež pa se je preselil v Ljubljano. Prva pripojitev datira dobro desetletje nazaj, ko se je 15. aprila 1963 še imenovanemu »Toplovodu« pripojilo podjetje »Elektro-signal« Ljubljana. Do 1. januarja 1964 se imenuje »Toplovod — Elektrosignal«, ko se prvič uporabi novo ime IMP — Industrijsko montažno podjetje Ljubljana, ki ga nosi še danes. Podjetje »Agroservis« Ivančna gorica se je pripojilo IMP dne 22. avgusta 1966, IMP prevzame livarno v Ivančni gorici. Dne 15. marca 1973 se je k IMP pripojilo še montažno podjetje »Simplex« Idrija. Strojno ko/insko industrijsko podjetje (SKIP) Ljubljana, ki je prvotno poslovalo pod nazivom »Remont«, se je 29. januarja 1975 pripojilo k IMP. Sklep, s katerim je bil zaključen postopek o pripojitvi Dijaškega doma Domžale k IMP pa je Okrožno gospodarsko sodišče v Ljubljani izdalo 21. februarja 1975. Firma podjetja glasi: IMP — Industrijsko montažno podjetje Ljubljana, Titova 37, n.sol.o. Skrajšana firma glasi: IMP — Ljubljana, n.sol.o. Sedež IMP je v Ljubljani, Titova 37. IMP — Industrijsko montažno podjetje Ljubljana je registrirano pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani pod št. reg. vložka 503/00. Glavni direktor IMP je Stanko Krumpak, ki vodi podjetje že od 19. aprila 1948 dalje. 1.1.1.2. Organiziranje temeljnih organizacij združenega dela Do vsebinskih sprememb, nakazanih z ustavnimi amandmaji, posebno v 21. in 22. (8. julij 1971), razvitih v zakonu o konstituiranju organizacij združenega dela in v njihovem vpisu v sodni register ter drugimi predpisi in zaokroženih z ustavo SFRJ 21. februarja 1974, je imelo podjetje IMP samostojne organizacije združenega dela (obrate), ki so samostojno pridobivale in delile dohodek, niso, pa bile pravne osebe. Imele so pravico sklepanja pogodb do omejene vrednosti. Samostojne organizacije združenega dela so bili montažni obrati (4), proizvodna obrata, samostojna enota skupnih strokovnih služb in projektivni biro. Na podlagi nove zakonodaje so se delavci organizirali v temeljne organizacije združenega dela. Sklepi o organiziranju osmih TOZD (OVK, PMI Maribor, PM Koper, TEN, Elektromontaža, TRAA, TI O Idrija, Livarna Ivančna gorica) so bili sprejeti 7., 8., 12. in 13. junija 1973, samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo IMP so omenjene temeljne organizacije sklenile 19. julija 1973 in nato 8. maja 1974. Medtem so 15. marca 1974 delavci sprejeli sklep o organiziranju TOZD Zastopstva, 18. marca 1974 pa TOZD Projektivni biro. Konstituiranje delovne organizacije je bilo končano 31. julija 1974, v sodni register pa je vpisano 15. oktobra 1974. V zadnjo fazo razvoja IMP spada 8. novembra 1974 sprejeti sklep o organiziranju nove TOZD v sestavi naše delovne organizacije. Gre za notranjo statusno spremembo oz. samoupravno reorganizacijo, s katero se je TOZD OVK razdelil v TOZD OV in novo nastalo TOZD Klima-proizvodnja-montaža. Pripojeno podjetje SKIP ima v IMP status TOZD. Dijaški dom Domžale ima status obračunske enote v sestavi novo oblikovane TOZD Družbeni standard, ki je kombinacija zunanje in notranje statusne spremembe, pri čemer so se druge tri obračunske enote v TOZD Družbeni standard organizirale iz delov podjetja (kuhinja, samski domovi, počitniški domovi). Samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo IMP opredeljuje temeljne organizacije združenega dela v podjetju kot »samoupravne oblike združenega dela, ki samostojno pridobivajo, ugotavljajo in delijo dohodek in samostojno odločajo o uporabi in združevanju sredstev« (čl. 35). Vendar je z omenjenim sporazumom samostojnost sklepanja pogodb temeljnim organizacijam omejena do določenih zneskov (čl. 38). TOZD odgovarjajo za obveznosti podjetja, nastalih iz poslov, navedenih v samoupravnem sporazumu (čl. 10), neomejeno in solidarno. Za obveznosti posamezne TOZD, ki nastanejo iz poslovanja s tretjimi osebami, odgovarjajo ostale neomejeno in solidarno (čl. 37/3). Sicer pa se podpisnice v samoupravnem sporazumu o združitvi, v katerem sta dogovorjena tudi samoupravni položaj in obseg pravne samostojnosti TOZD, sporazumejo o, opravljanju skupnih nalog in koordiniranju nalog podjetja, sprejemanju skupnih planov in programov, združevanju sredstev na osnovi sporazumno sprejetih programov, upravljanju podjetja, medsebojnih poslovnih in samoupravnih odnosih TOZD, dejavnostih posebnega namena, pravicah obveznostih in odgovornostih DSSS in drugo. Temeljne organizacije se sporazumejo, da dela skupnega pomena za delovno organizacijo opravlja delovna skupnost strokovnih služb (čl. 47 samoupravnega sporazuma o združitvi). DSSS se organizacijsko deli na: — finančno računovodsko službo. — kadrovsko in splošno službo, — nabavno službo z uvozom, — oddelek za investicijsko izgradnjo. — prodajno službo, — plansko analitsko službo. — pravno službo, — razvojni oddelek, — službo za dela v inozemstvu in blagovni izvoz, — službo za organizacijo in informacijski sistem. IMP — Industrijsko montažno podjetje se kot organizacija združenega dela v gospodarskem in enotnem družbenem sistemu SFRJ danes sestoji iz 13 TOZD in delovne skupnosti strokovnih služb. 1.1.2. ETP BLISK Murska Sobota l.l.O.l. Splošni podatki (ustanovitev, firma, sedež, registracija) Podjetje je bilo vpisano v register podjetij in obratov pri Okrož-ženega dela s popolno odgovornostjo. Elektrotehnično podjetje BLISK Murska Sobota je ustanovil MILO Murska Sobota z odločbo št. 1913/1-51 z dne 29. jan. 1961. Ime podjetja je Elektrotehnično podjetje »BLISK« Murska Sobota, skrajšan naziv: ETP »BLISK« Murska Sobota. Sedež podjetja je v Murski Soboti, Lendavska 5. Podjetje je pravna oseba. Vse poslovne knjige vodi podjetje samostojno. Podjetje e bilo vpisano v register podjetij in obratov pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Mariboru pod reg. št. 29/1 z dne 17. maja 1955. Konstituirano po načelih nove ustave kot enovita organizacija združenega dela je registrirano pri OGS Maribor pod št. reg. vložka 177/00 z dne 7. maja 1974. Direktor podjetja je Vlado Kolmanič, ki je na tem delovnem mestu od leta 1968 dalje. 1.2. Proizvodni program OZD 1.2.1. Poslovni predmet IMP Poslovni predmet IMP Ljubljana je izvajanje zaključnih montažnih del (notranje instalacije) pri gradnji industrijskih objektov in postrojev, javnih in stanovanjskih zgradb, turističnih in poslovnih objektov, bolnic in drugih oblik družbenega standarda. V strukturi izvedbenega procesa so tudi industrijske dejavnosti: tovarna regulacijskih armatur in aparatov, livarna sive in no-dularne litine, tovarna elektronaprav jakega in šibkega toka, tovarna klimatskih in prezračevalnih naprav, tovarna instalacijske opreme ter proizvodnja gradbenih strojev in opreme za gradbeništvo. Dejavnost OZD obsega še: projektiranje vseh vrst notranjih instalacij, ki so temeljni predmet montažnih storitev IMP, zastopstva inozemskih podjetij in dejavnosti na področju družbenega standarda, ki zajemajo, domsko oskrbo in vzgojo učencev v gospodarstvu IMP, družbeno prehrano, letovanje članov kolektiva in del upravljanja s stanovanji. Delovna skupnost skupnih strokovnih služb sporazumno izvaja dela skupnega pomena za vse združene TOZD. S tolikšno stopnjo integracije (v delovno organizacijo) združenega dela različnih, toda medsebojno funkcionalno povezanih področij je seveda ustvarjena visoka stopnja družbene proizvajalne sposobnosti; s tem pa je poudarjen pomen in zapletenost vzajemne povezanosti integracije in specializacije. Diferenciacija oblik združenega dela je najtesneje povezana in temelji na obvladovanju tehnologije dela v enotah, ki imajo zadostno reprodukcijsko bazo v okviru skupnega združenega dela delovne organizacije IMP. 1.2<.2. Poslovni predmet BLISK Proizvodni program podjetja »BLISK« obsega v montažni dejavnosti : — izvajanje vseh instalacij ogrevanja v stanovanjskih in poslovnih prostorih, — instalacije ogrevanja v industriji, — tehnološke instalacije ogrevanja vseh vrst od nizkotlačnih do visokotlačnih, — kotlarne za ogrevanje in tehnološko paro vseh velikosti, — vodovodne instalacije za stanovanja, poslovne objekte in industrijo, — zunanje vodovode, — elektroinstalacije šibkega in jakega toka v industrijskih, poslovnih, trgovskih in stanovanjskih objektih, — prezračevalne in klimatske naprave, — delavnice za stavbno kleparstvo: žlebovi, strešne obrobe, strelovodi, — elektrodelavnica: izdelava razdelilcev vseh vrst. Proizvodna dejavnost pa obsega: —livarna barvnih kovin: oblikovanje surovcev v kovinske kokile, in sicer bakra, medenine in aluminija brez metalurške priprave taline, — obdelovalnica: groba in fina obdelava barvnih odlitkov ter sestavljanje posameznih sklopov. Navedeni montažni in proizvodni program podjetja »BLISK« se prekriva s programom podjetja IMP in to z vsemi montažnimi TOZD. Izjemo predstavljajo le stavbno kleparstvo ter livarna barvnih kovin skupno z obdelovainico. 1.3. Rast OZD IMP in BLISK 1970—1974 Rast OZD kažeta predvsem dva pokazatelja — število, delavcev in celotni dohodek. IMP je v opazovanem obdobju povečal zaposlenost od 2.119 delavcev v letu 1970 na 3.311 delavcev v letu 1974 (indeks znaša 156 %). Blisk je v letu 1970 zaposloval 130' delavcev, 1974. leta pa 198 delavcev (indeks 152 %). Vidimo torej, da je bila stopnja zaposlovanja približno enaka v obeh delovnih organizacijah. Celotni dohodek IMP v letu 1970 je znašal 309,831.000 din, konec lanskega leta pa 1.029,000.000 din (indeks 332 %). Celotni dohodek BLISK pa je narasel od 13,816.000 din v letu 1970 na 37,128.000 dinarjev lani (indeks 269 %). Stopnja naraščanja celotnega dohodka v BLISK je bila precej nižja kot v IMP. To se je odrazilo tudi na relativnih rezultatih, ki so v BLISK znatno nižji kot v IMP (glej tabeli: per capita pokazatelji). Omenjene rezultate je IMP dosegel z angažiranjem poslovnega sklada, ki je leta 19701 znašal 51.436 din, lani pa 132.655 din na zaposlenega (indeks 258 %). BLISK je imel znatno manj poslovnega sklada na zaposlenega: 23.292 din 1970. leta in 53.549 din lani. Delno lahko tudi v tem najdemo vzrok za slabše poslovne rezultate glede na rezultate IMP Ljubljana. Ostali podatki so vidni v tabelah št. 1, 2, 3, 4 in jih ni potrebno podrobneje opisovati. TABELA ST. 1 — IMP LJUBLJANA ABSOLUTNI POKAZATELJI v 10* din, razen vrsti 1 in 9 Kategorija Leto 1970 1971 1972 1973 1974 1. Število zaposlenih 2.119 2.306 2.535 3.009 3.311 2. Celotni dohodek 309.831 428.625 544.683 714.074 1,029.393 3. Dohodek 118.322 165.201 197.432 280.517 360.594 4. Razlika v realizaciji 37.684 70.480 79.835 100.583 109.118 5. Amortizacija 3.796 7.053 15.350 18.873 28.312 6. Bruto akumulacija 41.480 77.533 95.185 119.456 137.430 7. Poslovni sklad 108.992 189.574 263.175 360.329 439.220 8. Osnovna sredstva (nabavna vrednost) 56.146 96.671 113.291 178.967 233.217 9. Poprečni OD 2.052 2.372 2.613 2.913 3.491 TABELA ŠT. 2 — IMP LJUBLJANA PER CAPITA POKAZATELJI v din Kategorija Leto 1970 1971 1972 1973 1974 1. Celotni dohodek 146.216 185.874 214.865 237.313 310.900 2. Dohodek 55.839 71.640 77.882 93.226 108.890 3. Razlika v realizaciji 17.784 30.564 31.493 33.427 32.956 4. Amortizacija 1.791 3.058 6.055 6.272 8.551 5. Bruto akumulacija 19.575 33.622 37.548 39.700 41.507 6. Poslovni sklad 51.436 82.2019 103.817 119.750 132.655 7. Osnovna sredstva (nabavna vrednost) 26.497 41.922 44.691 59.477 70.437 TABELA ST. 3 — BLISK MURSKA SOBOTA ABSOLUTNI POKAZATELJI v 103 din, razen vrstic 1 in 9 Kategorija Leto 1970 1971 1972 1973 1974 1. Število zaposlenih 130 147 163 171 198 2. Celotni dohodek 13.816 18,117 19.693 26.112 37.128 3. Dohodek 6.106 7.700 8.870 10.375 12.747 4. Razlika v realizaciji 2.717 3.747 3.658 3.316 2.479 5. Amortizacija 136 199 348 524 775 6. Bruto akumulacija 2.853 3.946 4.006 3.840 3.254 7. Poslovni sklad 8. Osnovna sredstva 3.028 5.009 6.975 9.226 10.603 (nabavna vrednost) 964 1.628 2.478 2.802 3.779 9. Poprečni OD 1.554 1.975 1.972 2.033 2.835 TABELA ST. 4 — BLISK MURSKA SOBOTA PER CAPITA POKAZATELJI v din Kategorija Leto 1970 1971 1972 1973 1974 1. Celotni dohodek 106.275 123.245 1201818 152.270 187.517 2. Dohodek 46.967 52.379 54.418 60.672 64.381 3. Razlika v realizaciji 20.898 25.490 22.442 19.392 12.519 4. Amortizacija 1.060 1.353 2.138 3.064 3.913 5. Bruto akumulacija 21.948 26.843 24,580 22.456 16.432 6. Poslovni sklad 7. Osnovna sredstva 23.292 34.063 42.791 54.188 53.549 (nabavna vrednost) 1.4. Organizacija 7.415 11.075 15.202 16.388 19.085 1.4.1. Organizacija IMP Ljubljana 1.4.1.1, Osnovna organizacijska shema podjetja Novim tokovom v naši družbeni stvarnosti prilagojena načela nujno vodijo k vzpostavljanju novih ekonomskih odnosov na principu združevanja dela in sredstev. Tako je tudi organizacijska shema IMP odraz svobodnega združevanja, ob katerem so se TOZD sporazumele, kako bodo delale v združenem delu in kakšne koristi bodo imele od tega. Na osnovi združenega dela oblikovana organizacijska shema, ki prikazuje pravzaprav sporazum med TOZD, zatorej ne more biti več prikazana skozi tradicionalno hierarhično obliko piramide, ampak s tako imenovano matrično obliko. Iz — v nadaljevanju priložene — sheme, kakor tudi iz vsebine samega samoupravnega sporazuma o združitvi, so razvidna ustavi prilagojena koordinacijska razmerja. Le-ta temelje na delavčevi vlogi nosilca upravljalne funkcije v TOZD, ponazarjajo skupne interese delavcev v podjetju IMP kot celoti, zadržujejo pa — zgodovinsko nujno — delitev organizacijskih ravni na ravnalske in izvajalske. Delovna skupnost strokovnih služb (DS9S) opravlja za TOZD po sporazumu dogovorjene naloge, obenem pa je s svojimi kadri na razpolago za izvajanje delovne naloge glavnega direktorja, individualnega poslovodnega organa podjetja. Za kakovost delovnega procesa v podjetju bi bilo nezdravo jemati odnos TOZD — DSSS kot odnos nadrejeni — podrejeni ali obratno, saj je po ustavi jasno, da se srečujemo z odnosom enakopravnih asociacij delavcev, od katerih ima vsaka z družbeno in tehnično delitvijo dela določeno nalogo v procesu družbene reprodukcije. To pa pomeni, da ima s ciljem povečanja družbene proizvodnosti dela tako TOZD kot DSSS pravico in dolžnost opozarjati na pomanjkljivosti v poslovanju IMP. Zaradi širokih posledic svojih delovnih nalog imajo za oblikovanje odnosov v podjetju tu še zlasti odgovorno nalogo direktorji posameznih služb v DSSS, pa je zaradi tega pri izbiri posameznikov na delovna mesta direktorjev v DSSS dajati ustrezen poudarek strokovnim in drugim sposobnostim kandidatov. 1.4.1.2. Organizacijske sheme TOZD Ustrezno ustavno zajamčenim pravicam delavcev v TOZD so za izdelavo organizacijskih shem TOZD zadolžene strokovne službe, še zlasti pa individualni poslovodni organi v TOZD. Ta enotnost sestavov vseh vrst razmerij pomeni, da morajo TOZD s svojimi rešitvami organizacijskih shem, narekovanimi z različnimi objektivnimi dejavniki kot so število delavcev, vrsta in kompleksnost dejavnosti ali panoge, prostorsko oddaljenostjo TOZD od DSSS in ne nazadnje z razpoložljivimi kadri, zagotoviti: a) približno enak delokrog enako imenovanih delovnih mest; b) približno enake dolžnosti, pravice in odgovornosti na vodilnih delovnih mestih v TOZD; c) podobne koordinacijske povezave med posameznimi poslovnimi funkcijami in znotraj njih med delovnimi mesti. 1.4.2. Organizacija ETP BLISK Murska Sobota V organizacijski strukturi ETP BLISK Murska Sobota so povezane delovne enote: 1. delovna enota vodovod, 2. delovna enota elektroinstalaterstvo, 3. delovna enota mehanična delavnica, 4. delovna enota kleparstvo, 5. delovna enota servis, 6. delovna enota uprava. Delo v podjetju se odvija po dveh pffteh: proizvodni in montažni. V proizvodni dejavnosti sloni celotno breme organizacije in vodenja proizvodnje na vodjih oddelka, ki je neposredno odgovoren direktorju podjetja. Montažna dejavnost je razdeljena na štiri področja. Montažo kurjave in vodovoda, montažo elektroinstalacij, montažo klimatskih naprav ter servisne delavnice. Elektromontaža ter servisne delavnice so bile pod oskrbo skupnega vodje, montaža kurjave in vodovoda je imela svojega vodjo, montaža klimatskih naprav in delavnice za stavbno kleparstvo pa je bila podrejena vodji proizvodnje. " • Vse skupne službe so bile organizirane v dveh oddelkih, in sicer v računovodstvu ter splošnem sektorju, ki sta oba spadala neposredno pod direktorja podjetja. Ta organizacija je imela določene pomanjkljivosti, zato so. pri podjetju razmišljali o novi organizaciji, kjer bi obdržali oba splošna oddelka, to je računovodstvo ter splošni sektor, vse ostale proizvodne dejavnosti pa bi bile razdeljene le v montažo in proizvodnjo. Pridobivanje novega dela in naročil v serijski proizvodnji ni bilo organizirano in zato ni skrbela posebna služba, pač pa je za to skrbel vodja oddelka s svojim pomočnikom. V montažnih oddelkih je bila organizirana kalkulantska služba, ki je skupaj z vodji skrbela za pridobivanje del. Za nabavo materiala za Celotno podjetje je skrbela nabavna služba v sklopu splošnega sektorja. 1.5. Splošni akti 1.5.1. IMP Ljubljana I. 1.5.1.1. Splošni akti podjetja Splošni akti podjetja so: — samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo LMP, — statut podjetja, — program in plan podjetja z vsemi elementi, — pravilnik o knjigovodstvu, — sporazum o razporejanju dohodka ter kriterijih in merilih za delitev osebnih dohodkov, — sporazum o nekaterih vprašanjih s področja medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu, — sporazum o zaposlovanju delavcev v inozemstvu. — sporazum o varstvu pri delu, — periodični obračun in zaključni račun, — pravilnik o volilnem imeniku, volitvah in odpoklicu organov upravljanja, — pravilnik o uporabi osebnih avtomobilov za službene namene, — pravilnik o poslovni tajnosti, — sporazum o nagrajevanju, racionalizaciji poslovanja, — pravilnik o SLO in civilni zaščiti. 1.5.1.&, Splošni akti TOZD Ker gredo na skupni imenovalec v statutih TOZD našteti le nekateri splošni akti (pa tudi sicer poteka postopek usklajevanja statutov podjetja in TOZD s samoupravnim sporazumom o združitvi in spremenjenim gospodarskim in pravnim stanjem), naj bi vse TOZD v svoje statute, pa tudi sicer, sprejele naslednje splošne akte: L Statut TOZD; 2. 2. Samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu: a) sporazum o temeljnih pravicah in obveznostih v medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, b) sporazum o sistemizaciji delovnih mest, c) sporazum o delitvi dohodka in osebnega dohodka, t d) sporazum o normah, e) sporazum o dodeljevanju stanovanj in posojil za stanovanjsko izgradnjo, f) sporazum p štipendiranju; 3. Poslovnik o delu organov upravljanja TOZD; 4. Pravilnik o planiranju; 5. Periodični obračun in zaključni račun TOZD; 6. Pravilnik o požarni varnosti; 7. Pravilnik o varstvu pri delu; 8. Pravilnik o delu kontrole kvalitete; 9. Pravilnik o delu delavske kontrole. 1.5.2. ETP »BLISK« Murska Sobota Naj višji splošni akt ETP »BLISK« je statut podjetja, sprejet dne 19. decembra 1973. Statut je izredno obširen še posebno zaradi dokaj natančnih določil o delu samoupravnih organov in drugih določb, ki sicer ne spadajo v statut. V 87. členu našteva splošne akte podjetja: — samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih v združenem delu podjetja, — samoupravni sporazum o ugotavljanju in delitvi dohodka in osebnih dohodkov, — samoupravni sporazum o varstvu pri delu, — pravilnik o knjigovodstvu, — samoupravni sporazum o sistemizaciji delovnih mest. 1.5.3. Primerjava splošnih aktov IMP Ljubljana — ETP »BLISK« Murska Sobota Povsem jasno je, da se splošni akti obeh podjetij bistveno razlikujejo zaradi različnega statusa obeh podjetij, LMP kot OZD, v katere sestavi so TOZD z DSSS in ETP BLISK kot enovite OZD. Ne le, da se splošni akti obeh podjetij razlikujejo po številu in vrsti, ki jih imata ena ali druga organizacija, tudi vsebina splošnih aktov, ki jih med seboj lahko, primerjamo, je mnogokrat povsem različna. Skupne točke v splošnih aktih obeh podjetij najdemo predvsem tam, kjer predpisi s kogentnimi (obveznimi) normami obvezujejo delovne organizacije na točno določeno vsebino oz. ureditev in poslovanje. Notranja organizacija podjetij je pač tako različna, da kaj drugega v taki primerjavi sploh ni mogoče pričakovati. 5>. Značilnosti trgov za storitve in proizvode obeh OZD 2.1. Dosedanji razvoj gradbeništva in montaže Da bi dobili osnovo za predvidevanja hitrosti razvoja gradbeništva v SFRJ in SRS v prihodnje, si moramo najprej ogledati dosedanje dosežke gradbeništva. Slovenski gradbinci so v vseh letih predstavljali okrog 12,5 % zaposlenih v gradbeništvu v SFRJ. Če predpostavljamo, da so večino gradbenih del v SRS opravila domača podjetja, lahko trdimo, da je produktivnost v slovenskih podjetjih naraščala hitreje kot v ostalih delih Jugoslavije. Zaposleni v slovanskih montažnih podjetjih 1060. ltitpredstavljali slabih 20 % vseh montažnih delavcev v SFRJ, 1972. leta pa slabih 21 %. Zaradi hitrejšega porasta delavcev v montaži 1 SRS kot v ostalem gradbeništvu se produktivnost montažnih delavcev ni dvigovala skladno z gradbeništvom. 2.2. Investicije v osnovne naložbe TABELA ST. 5 Investicije v osnovna sredstva po tehnični strukturi v SRS v letih 1970 do 1974 v 103 din Vir: Investicije v osnovna sredstva v SRS v letih 1971, 1972, 1973 in 1974 Investicije 1970 1971 1972 1973 1974 SKUPNO 5,799.489 6,963.551 8,259.575 10,147.385 15,850.572 Gradbena dela 3,035.760 3,859.723 4,588.074 5,432.971 8,933.383 Oprema 2,031.228 2,307.625 2,605.623 3,381.133 6,628.428 Ostalo 556.666 635.547 727.697 875.156 1,288.764 Izplačani avansi 165.835 160.656 338.189 458.125 Tabela kaže, da so se investicije v gradbene objekte — osnovna sredstva povečale od 3,036 milijona din v letu 1970 na 8,933 milijona din lani (indeks 294 %). Če upoštevamo 30-odstotni delež instalacij v teh investicijah, vidimo, da je bilo v SRS 1970. leta za okrog 910 milijonov montažnih del, lani pa 2.680 milijonov din. Glede na to, da je celotni dohodek slovenskih montažnih podjetij znašal 1970. leta okrog 890 milijonov din, lani pa okrog 2.527 milijonov din, lahko ugotovimo, da so večino, del pokrila domača večja podjetja, le manjši del pa so bili izvajalci iz drugih republik in domača obrtna podjetja. Vidimo pa, da se je odstotek montažnih del, ki jih izvajajo slovenska podjetja na področju SRS, zmanjšal in bo potrebno izboljšati domačo ponudbo. 2.3. Trg za montažne storitve in proizvode obeh OZD v tuzemstvu in inozemstvu Obe OZD se pojavljata na področju montaže in proizvodnje, ki dopolnjuje montažo. Zato so za tržno politiko obeh OZD značilne naslednje ugotovitve: — kot kupec se običajno, pojavlja industrijski kupec, — ker gre v tem »industrijskem« marketingu za rabo družbene akumulacije v večjih zneskih, so seveda tudi odločitve investitorjev veliko bolj racionalno pogojene in premišljene, — način sklepanja poslov ima skoraj vedno, skupinsko obeležje, — prodaja ima običajno tehnično obeležje, ki zahteva predpro-dajno ali pred odločilno obdobje, — prodajni servis (prospektni material, tehnološko-projektna dokumentacija) pred in po prodaji ima izreden pomen v industrijskem marketingu, — kupci industrijskih dobrin so v eni časovni enoti (poslovnem letu) maloštevilni, naročila so časovno neenakomerna, in zato so tudi individualna naročila zelo visokih vrednosti, — oglaševanje in publiciteta sploh imata v splošnem majhen pomen, — povpraševanje lahko zelo močno fluktuira, ker je odraz splošne ekonomske in investicijske situacije v narodnem gospodarstvu, — učinki tehnološkega napredka se hitreje občutijo. * 2.3.1. Trg za IMP Ljubljana IMP Ljubljana je okrog 92 do 95 % svoje proizvodnje plasiral na jugoslovanskem tržišču. Močno se je uveljavil kot izvajalec montažnih del v DR Nemčiji in ZR Nemčiji. Lani je sicer dinamika del v ZR Nemčiji zaradi znane stagnacije malce zastala, vendar lahko pričakujemo, da bo s ponovno oživitvijo investicijskih del v ZR Nemčiji tudi IMP povečal obseg svojega poslovanja v tej državi. Zadnje čase se IMP Ljubljana skupno z drugimi jugoslovanskimi gradbenimi podjetji intenzivno dogovarja za prevzem del v Sovjetski zvezi in na Poljskem. Poleg že omenjenega delovanja v DR Nemčiji bi to pomenilo še večji prodor in renome IMP Ljubljana / hodnih socialističnih državah. Kljub gornjim uspehom še ne moremo trditi, da bi bil IMF Ljubljana močno izvozno usmerjeno podjetje. Zato bo potrebno izvoz še povečati, da bi tako izboljšali svojo devizno bilanco. 2.3.2. Trg za BLISK Murska Sobota BLISK ima zelo razvejano dejavnost. Pretežni del realizacije pa ustvari z montažo in proizvodnjo. Zato bomo obravnavali le tržne posebnosti za ta področja. TABELA ST. 6 Investicije v osnovna sredstva po občinah in po tehn. strukturi investicij v KPdin Vir: Investicije v osnovna sredstva v SRS v letih 1971, 1972, 1973, 1974, SDK v SRS 1970 1971 1972 1973 1974 SKUPNO 151.264 200.249 233.869 242.577 531.570 Gradbena dela 93.801 133.446 145.989 141.557 323.887 Oprema 36.878 46.791 63.223 59.950 155.660 Ostalo 14.748 17.968 22.821 39.098 52.023 Izplačani avansi 5.8 V 2.044 1.836 1.972 — LENDAVA 18.284 30.503 41.530 32.494 106.795 Gradbena dela 10.990 23.309 26.045 20.183 59.232 Oprema 5.583 5.557 12.666 7.988 39.638 Ostalo, 1.711 1.637 2.819 4.323 7.925 Izplačani avansi — — — — — LJUTOMER 22.661 16.901 30.684 31.074 76.258 Gradbena dela 14.097 9.835 21.627 20.439 53.808 Oprema 5.706 4.373 5.391 6.172 16.854 Ostalo 1.772 2.677 3.886 4.463 5.596 Izplačani avansi 1.086 16 380 ORMOŽ 15.079 18.422 25.601 23.531 43.043 Gradbena dela 8.797 10.315 16.322 12.792 21.344 Oprema 3.132 4.756 7.898 5.116 13.028 Ostalo 3.095 2.675 1.068 4.497 8.671 Izplačani avansi 55 676 313 1.126 — MURSKA SOBOTA 95.240 134.423 • 135.423 155.478 306.474 Gradbena dela 59.917 89.967 81.995 88.143 189.503 Oprema 22.447 32.105 37.268 40.674 86.140 Ostalo 8.170 10.979 15.048 25.815 29.831 Izplačani avansi 4.706 1.352 1.143 826 — Tabela prikazuje strukturo investicij v osnovna sredstva v občinah pomurskega okoliša v letih 1970 do 1974. Ce upoštevamo 30 % delež montažnih del od vrednosti vseh gradbenih del, vidimo, da je bila vrednost montažnih del leta 1970 28,140.000 din, lani pa 97,166.000 din. Glede na to, da BLISK okrog 40 % montažnih del ne more prevzeti zaradi zahtevnosti, neugodnih rokov, nekonkurenčnosti in ostalih vzrokov, bi bil delež, ki bi ga lahko prevzel »BLISK« v omenjenem obdobju od 16,884.000 din leta 1969 do 58,300.000 din lani. Celotni dohodek »BLISK-a« v letu 1969 pa je znašal 13,816.000 din, lani pa 37,128.000 din. Iz tega sledi, da ima BLISK še možnost, da bi resno povečal svojo realizacijo na pomurskem območju, še posebno če upoštevamo, da v gornjih številkah ni zajetih podatkov o stanovanjih in ostalih negospodarskih gradnjah. »BLISK« ima tudi manjšo livarno barvnih kovin, ki jo želi razširiti. Da bi ugotovili, kolikšen je možen obseg povečavanja livarne barvnih kovin, si oglejmo podatke o uvozu raznih izdelkov iz barvnih kovin v zadnjih letih. TABELA ST.: 7 Uvoz izdelkov iz barvnih kovin v letih 1972 in 1973 v 103 din. Vir: Statistika spoljne trgovine SIFRJ 1973. Vrsta izdelkov Leto 1972 1973 tor. ton din din Izdelki iz bakra ir: bakrene zlitine 691 66.160 715 84.815 Izdelki iz aluminija ir cinka in zlitine 396 19.828 722 31.452 SKUPAJ 1.087 85.999 1.438 116.267 Iz tabele vidimo, da se je povečal uvoz izdelkov iz barvnih kovin količinsko od 1.087 ton 1972. leta na 1.438 ton leta 1973 oziroma za 32%, vrednostno pa od 85,988.000 din na 116,267.000 oziroma za 35 %. Poprečna cena tone uvoženih izdelkov leta 1973 pa je znašala 80.853 din. Tudi iz teh podatkov je razvidno, da ima BLISK še odprte možnosti na področju livarstva barvnih kovin, saj je zaenkrat še marginalni ponudnik. Z odločitvijo povečanja livarske proizvodnje, pa bo potrebno tudi določiti osnovno usmeritev proizvodnje. Glede na to, da SRS nima lastnih surovin, bo verjetno treba uvajati proizvodnjo manjših in bolj kompliciranih odlitkov s čimveč obdelave v lastnem obratu. 2.3. Zaključne ugotovitve biro, ki bi zaposloval 5 do 10 inženirjev, tehnikov in risarjev. Na področju proizvodnje bo potrebno, v podjetju organizirati močno strokovno skupino, ki se bo specializirala za odlivanje vseh barvnih kovin ter specialno medeninastih armatur. Pri tem delu bo možno, koristiti usluge laboratorija TOZD Livarne v Ivančni gorici, hkrati pa izkoriščati tudi praktične izkušnje tehničnega kadra livarne pri obdelavi jeder. V enaki meri pa bodo vsi novi obrati po pripojitvi sodelovali s skupnim oddelkom za normative, sodelovali pri sestavljanju programov tega oddelka ter tudi koristili interne normative podjetja IMP. Zaradi prekrivanja določenih proizvodnih dejavnosti pri podjetju BLISK za proizvodnjo nekaterih TOZD v IMP bo potrebna tesna sodelava z vsemi službami v podjetju. Odbor za gospodarjenje in razvoj bo moral določiti način tega sodelovanja. 3.b Kadri 3.2.1. Kadri v IMP Konec lanskega leta je bilo v IMP zaposlenih 3.588 delavcev in 657 učencev v gospodarstvu. Kvalifikacijske struktura delavcev je zelo ugodna, podrobna slika pa je naslednja: Kvalifikacija Delavci Struktura % VSU 259 7,2 ViSU 197 5,5 SSU 322 9,0 NSU 200 5,6 VKV 424 11,8 KV 1.239 34,5 PKV 621 17,3 NK 326 9,1 Skupaj 3.588 100,0 % 3.2.2. Kadri v BLISK-u Konec leta 1974 je bilo v BLISK-u zaposlenih 208 delavcev, od tega je 168 proizvodnih delavcev ali 80,8 %, neproizvodnih pa je 40 delavcev oziroma 19,2 %. Opazimo lahko, da je pretežen del kadra iz vrst kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev, trenutno pa bi BLISK potreboval vsaj nekaj inženirjev. Poleg tega ima BLISK tudi 53 učencev v gospodarstvu. Struktura delavcev — dejansko stanje: Kvalifikacija Delavci Struktura % VSU — — ViSU 1 0,5 SSU 16 7,7 NS 5 2,4 VKV 56 26,9 KV 83 39,9 PKV 27 13,0 NKV 20 9,6 Skupaj 208 100,0 3.3. Finance Poslovne naložbe IMP se gibljejo vsa opazovana leta na nivoju okrog 90 % Čeprav se obratne naložbe absolutno večajo, njihov delež v strukturi pada in je lani znašal 62 %. Rahlo se je povečala udeležba osnovnih naložb od slabih 20 % na 22%, kar pomeni boljšo opremljenost delavcev s sredstvi dela in posredno pogojuje višjo produktivnost. Z rastjo IMP je bilo treba sredstva usmerjati v družbeni standard delavcev. Lani so sredstva skupne porabe predstavljala 8 % vseh sredstev OZD. 1 % pa so znašala sredstva stanovanjskih hiš OZD. Na drugi strani pa lahko vidimo, da IMP nikoli ni pretiraval z najemanjem kreditov, saj so lani vsi krediti skupaj znašali le okrog 5 % virov sredstev. Poslovna sredstva BLISK-a so znašala od 95 % do 92 %■ vseh sredstev. Daleč pretežni del le-teh so predstavljale obratne naložbe (lani 80 %), osnovnih naložb pa je bilo okrog 8 % aktive. Primerjano z IMP vidimo, da so delavci BLISK-a precej slabše opremljeni z delovnimi sredstvi. Tudi sredstva za družbeni standard BLISK-a so relativno manjša in so znašala od 5 do 4 % aktive. BLISK je zmerno najemal kredite in je njihov delež v strukturi virov sredstev od 11 do 10 %. Delež trajnih virov sredstev znaša od okrog 44 '/<•, primanjkljaj virov pa je podjetje v veliki meri krilo z zadolževanjem pri dobaviteljih in z akontacijami. Obe OZD imata dovolj sredstev za tekoče poslovanje v ne bistveno povečanem obsegu. Ce bosta nameravali pospešeno investirati, bo potrebno poskusiti pridobiti kredite od poslovnih bank. Kreditiranje takšnih dejavnosti kot jih opravljata obe OZD pa trenutno ni v narodnogospodarskem prioritetnem planu in zato bo ravno pri financiranju razširjene reprodukcije precej problemov. TABELA ST. 8 — BLISK MURSKA SOBOTA FINANČNA STRUKTURA v 10:< din Kategorija leto 1970 1971 1972 1973 1974 1. AKTIVA 6.891 9.726 12.960 18.505 24.207 1.1. Poslovna sredstva 6.531 9.281 12.052 17.150 22.357 1.1.1. Obratna sredstva 5.613 8.089 10.436 14.517 19.324 1.1.2. Osnovna sredstva (sed. vred. + grad.) 887 1.142 1.419 1.870 2.043 1.2. Rezervna sredstva 14 14 185 488 884 1.3. Sredstva skupne porabe 346 431 723 867 966 2. PASIVA 6.891 9.726 12.960 18.505 24.207 2.1. Kratkoročni viri skupaj 2.737 2.609 3.896 6.282 10.164 2.1.1. Kratkoročni krediti 550 406 600 1.500 2.3. Srednjeročni viri skupaj — — — 2.3. Dolgoročni viri skupaj 3.203 5.330 7.273 10.092 11.449 2.3.1. Dolgoročni krediti 175 321 298 866 846 2.3.2. Trajni viri skupaj 3.028 5.009 6.975 9.226 10.603 2.3.2.I. Trajni viri obratnih sredstev 2.445 3.922 5.267 7.265 8.422 2.4. Viri rezervnih sredstev 343 593 757 965 1.278 2.5. Viri sredstev skupne porabe 608 894 1.034 1.166 1.316 TABELA ST. 9 — IMP LJUBLJANA FINANČNA STRUKTURA Kategorija leto 1970 1971 v 103 din 1972 1973 1974 1. AKTIVA 227.581 332.485 478.927 589.042 883.817 1,1. Poslovna sredstva 206.975 307.050 425.638 525.155 794.523 1.1.1. Obratna sredstva 147.154 221.130 265.764 345.159 547.744 1.1.2. Osnovna sredstva (sed. vred. + grad.) 44.583 66.740 93.985 140.655 192.696 1.2. Rezervna sredstva 6.059 6.064 12.333 12.125 11.472 1.3. Sredstva skupne porabe Sredstva stanovanjskih hiš 14.547 19.371 40.956 51.762 70.453 1.4. — — — — 7.369 2. PASIVA 227.581 332.485 478.927 589.042 883.817 2.1. Kratkoročni viri skupaj 71.503 93.387 141.529 123.310 281.003 2.1.1. Kratkoročni krevu 2.616 673 317 87 6.125 2.2. Srednjeročni ’:d — — — 2.439 2.849 2.3. Dolgoročni ’ iri sk. paj 121.829 201.897 277.910 377.700 475.306 2.3.1. Dolgoročni ki 'akti 4.840 4.039 6.324 17.370 36.086 2.3.2. Trajni viri skupaj 116.341 197.315 271.152 360.320 439.220 2.3.2.1. Trajna obratna sredstva 54.597 94.393 159.050 209.370 250.212 2.4. Viri rezervnih sredstev 14.229 9.456 13.348 20.219 21.119 2.5. Viri sredstev skupne porabe 20.021 27.746 46.140 56.420 96.150 2.6. Trajni viri stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov 8.954 7.390 Iz gornjih prikazov lahko ugotovimo, da imata še obe OZD dovolj možnosti za razvoj tako na področju montaže kot proizvodnje. Ce bo hotel BLISK pokrivati pomursko regijo na področju montaže, bo predvsem moral povečati svojo produktivnost, saj je zaenkrat realizacija na enega zaposlenega v BLISKU še občutno nižja kot v IMP. To pomeni, da bo večji celotni dohodek potrebno doseči z ne bistveno večjim številom ljudi; povečanje zaposlenosti, kar je predvsem problem regije, pa bo treba doseči na proizvodnem področju, kjer je še dovolj odprtih možnosti. IMP pa bo moral skrbeti, da bo sedanje kolikor toliko ugodne rezultate zadržal vsaj na doseženi ravni, če že ne izboljšal. Ugodnejše rezultate lahko pričakujemo tudi iz rezultatov delovanja posameznih TOZD v okviru poslovnih združenj in podkomisij za izdelavo srednjeročnega plana razvoja 1976—80. 3. Prednosti in perspektive razširjene dejavnosti podjetja 3.1. Raziskovanje in razvoj V podjetju BLISK organiziranih raziskav ni bilo. Podjetje se je razvilo iz obrtniških osnov in je obdržalo ves čas prvotni obrtniški značaj. Razdrobljena dejavnost po posameznih, razmeroma strogo ločenih panogah je tako organizacijo omogočala. Vsa montažna dela je podjetje izvajalo po tujih načrtih in zato tudi ni imelo svojega projektivnega biroja. Posamezni montažni obrati so bili celo mnenja, da samostojni projektivni biro nima nobenih možnosti razvoja, ker so interesi gradbenih podjetij ter gradbenih projektnih organizacij, ki oddajajo dela za instalacijske projekte, da sama urede vso projektno dokumentacijo pa čeprav z zunanjimi sodelavci. Programska usmeritev podjetja BLISK v montažno dejavnost zahteva po priključitvi k IMP vključitev v obstoječe razvojne naloge iz montažnih dejavnosti, ki so v teku pri IMP. Med te naloge lahko štejemo sledeče naloge: — razvoj tipiziranih tlorisov sanitarnih prostorov v sodelovanju z Birojem gradbeništva Slovenije, — razvoj sanitarnih vozlov za stanovanjsko gradnjo, ki obsegajo odtočni, tlačni del, elektriko, prezračevanje, plinsko instalacijo — razvoj enocevnih sistemov ogrevanja s predfabrikacijo montaže, — unifikacija ter predfabrikacija montažnih sklopov v delavnicah. Zaradi možnosti nudenja boljših strokovnih storitev in ob dovanja področja montažne dejavnosti bo potrebno s por> f' podjetja IMP organizirati pri BLISK manjši izvedbeni projektni 3.4. Montaža in proizvodnja 2e v poglavju o značilnostih trgov obeh OZD smo prikazali razvoj gradbeništva in montaže v SFRJ in SHS. Podatki dopuščajo domnevo, da je na tržišču še dovolj možnosti za plasma obeh OZD. Poprečna stopnja porasta investicij v gradbene objekte v SRS v zadnjih 5 letih je bila okrog 26 % letno. Ce primerjamo rast celotnega dohodka IMP Ljubljana vidimo, da je IMP imel poprečno 28 % rasti, celotni dohodek BLISK-a pa je v omenjenem obdobju naraščal poprečno za 23 %. Ce bi se podjetji združili, bi stopnja naraščanja lahko še vedno ostala višja kot 26 %. IMP Ljubljana konstantno veliko vlaga v osnovne naložbe in tako zboljšuje delovne pogoje delavcev. Med združenimi TOZD je dosežena visoka stopnja poslovnega sodelovanja (primer: TOZD TRAA in TOZD Livarna ter dogovor med TOZD TRAA, TOZD TIO in TOZD S KIP o razdelitvi programa proizvodnje cistern in posod). Že zaradi tradicije se odpirajo lepe možnosti, da bi do takšnega sodelovanja prišlo tudi med BLISOM in ostalimi proizvodnimi TOZD IMP. 3.5. Komerciala 3.5.1. Prodaja na domačem trgu Vsebina del v prodajni službi za montažno dejavnost in njej spremljajočo proizvodnjo je specifična in se v marsičem razlikuje od čiste trgovinske ali industrijske prodaje. V montažni dejavnosti gre za funkcionalne naprave ali celo za funkcionalno povezane celote, zato se pri komercialnih nastopih in potem pri realizaciji prevzetih del v veliki meri kažejo prednosti celovitih ponudb izvajalcev del (inženiring). Proizvodnja, ki je predvsem namenjena za potrebe instalacijskih strok, je v komercialnem poslovanju vezana na skupno koordinacijo, ker tržišče zahteva trgovsko poslovnost in sposobnost tehnične obdelave podatkov, ki se premnogokrat opirajo na nepopolne projekte in funkcionalno neskladnost. Uspešno poslovanje se odraža v dobri koordinaciji komercialnih služb za vsa proizvodna področja podjetja. Zaradi teh potreb in nujnosti približati se lokalnim tržnim potrebam, so v podjetju organizirana predstavništva za vsako republiko posebej. Komercialna poslovnost s tehnično sposobnimi kadri v predstavništvih približuje proizvodnjo tržišču. Dosedanji rezultati dela preko predstavništev so potrdili potrebo po še povečani prisotnosti komercialno tehničnih služb na te- renu. Njihovo poslovanje je iz dneva v dan uspešnejše. Poleg prodajnih dolžnosti predstavništva obdelujejo tržišče tudi z zbiranjem podatkov o perspektivnih potrebah in o konkurenčnih nastopih domačih pa tudi tujih proizvajalcev. Za potrebe vzdrževanja in popravila naših proizvodov, so pri predstavništvih organizirane servisne službe, s čemer zadovoljujemo kupca, posebno v področjih, kjer je strokovnost v lokalnih servisnih podjetjih nezadostna. Vsaka proizvodnja, ki bo dopolnjevala sedanji asortiman proizvodnje IMP, bo v sedanji organizaciji prodajnih služb lažje našla kupca oziroma tržišče na celotnem področju države. Nenehno prisotnost naših predstavništev v projektantskih organizacijah, montažnih podjetjih, industriji in trgovini obeta uspešne nastope tako tudi pri plasmaju montaže in proizvodnje BLISK. 3.5.?!. Prodaja v izvoz Zunanjetrgovinska izvozna dejavnost IMP-j a se izraža v dveh oblikah: a) blagovni izvoz vseh izdelkov v zvezi z našo dejavnostjo oziroma proizvodnjo posameznih TOZD; b) investicijska dejavnost v tujini. V zvezi z deli pod a) in b) je organizirana na skupnih službah služba za blagovni izvoz in investicijsko dejavnost v inozemstvu. Ob nalogah konkretne izvedbe blagovnega izvoza in skrbi za izvajanje investicijskih del v tujini se v službi opravljajo tudi de-vizno-obračunski posli, korespondenca in prevajanje, medtem ko se akvizicija in informacije tudi vrše po posameznih TOZD. Pogodbe z inozemskimi partnerji se podpisujejo na nivoju IMP glede na zakonske predpise in sporazum o združitvi TOZD v IMP. V zvezi z investicijskimi deli v inozemstvu je poleg že naštete dokumentacije potrebno voditi še personalno, dokumentacijo in evidenco ter vsa potrebna dela za zavod za zaposlovanje, zavod za socialno zavarovanje in Sekretariat za delo. Pogodba za izvajanje investicijskih del v inozemstvu se lahko sklene samo na osnovi predpisanih potrdil s strani vseh naštetih institucij. Služba izvoza vodi evidenco oziroma program vseh izdelkov posameznih TOZD in skrbi za dopolnjevanje referenčne liste IMP, tako za materialni izvoz kakor tudi za investicijska dela. Ta referenčna lista je osnova za akvizicijo. 3.5.3. Nabava V okviru integracijskih procesov predvidevamo, da bi nabavna služba z uvozom ob dosedanji praksi imela enako vlogo še naprej, kot je to do sedaj. Nabavna služba opravlja v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju naslednja dela: — sklepa z večjimi trgovskimi podjetji v Jugoslaviji letne pogodbe. Te pogodbe vsebujejo rabate na posamezne izdelke, plačilne pogoje, višino zamudnih obresti in superrabatno lestvico, ki je odvisna od letnega prometa. Sklenjene pogodbe pošilja vsem TOZD; — sklepa letne pogodbe s proizvajalci za dobavo materiala; — zagotovi blagovne kontigente pri zveznih organih; — dostavlja zveznim organom poročila o problematiki pri nabavi repromateriala na domačem in tujem trgu; — v kolikor je možnost, zagotovi pri večjih uvoznikih še dodatne blagovne kontingente za uvoz materiala iz 114 veje; sporoča TOZD-om predvideno zvišanje cen repromateriala; — pri sklepanju večjih enkratnih pogodb sodeluje in posreduje med TOZD-om in trgovskim podjetjem, da se dosežejo boljši pogoji, kot so bili določeni v letni pogodbi. Nedvomno je, da bi pomenila pripojitev OZD BLISK očvrstitev pozicije IMP, pa tudi BLISKA-a samega na domačem nabavnem trgu, katerega je moč obvladati le z vnaprejšnjim dogovarjanjem med proizvajalci, grosisti in velikimi porabniki. 4. Usmeritev BLISK-a po pripojitvi 4.1. Možnosti na področju prodaje Vsebina drugega poglavja nam nedvomno kaže, da povpraševanje po montažnih storitvah in montažni dejavnosti namenjenim proizvodom stalno narašča. Precejšen vzrok temu je inflacijsko povpraševanje. V skladu z odpravljanjem strukturnih neskladij v našem gospodarstvu lahko pričakujemo, da bo v prihodnjih letih bistveno narasel delež investicij v energetiko in težko industrijo, pri čemer je zlasti zadnja po svojih investicijskih značilnostih domena IMP-jevih montažnih TOZD. Z zvišanjem standarda lahko pričakujemo, da se bo delež instalacij v skupno vrednost gradbenih del še povečal, kar pa spet pomeni več dela za montažne OZD. Glede na gornje bi imel BLISK v primeru pripojitve k IMP — Ljubljana vse možnosti, da se približa procesom na področju prodaje, katere IMP Ljubljana že spremlja in kanalizira prodajo svojih TOZD na tista področja, kjer je možnost dobrega dela in zaslužka. 2e samo s tesno povezavo med TOZD-i znotraj IMP bi lahko BLISK precejšen del svoje prodaje usmeril v TOZD-e IMP: S tem bi si zagotovil precejšen trg, kar pa je še več vredno je to, da so ti kupci tudi plačilno sposobni. O skupnem nastopu na področju prevzemanja del pa je že bilo govora v točki 3.4. 4.2. Možnosti na tehnološkem področju Pripojitev podjetja BLISK k IMP-ju bi imela nedvomno vpliv na tehnologijo pripojenega podjetja. Na tehnološkem področju pripojitev v montažni deavnosti omogoča: — sodelovanje s projektivnimi biroji ostalih TOZD vse dokler se ne formira dovolj močna lastna projektivna skupina; — prevzemanje in hitrejše osvajanje mantažnih izkušenj ostalih montažnih temeljnih organizacij; — prevzemanje nalog za celotno podjetje IMP, zlasti pa na področju Pomurja; — specializacija za določeno vrsto dejavnosti in pokrivanje te dejavnosti na celotnem delovnem področju IMP (servisiranje gorilcev, itd.); — uporabljanje in nudenje tržišču storitev ostalih proizvodnih obratov IMP; — uvajanje in širša uporaba izkušenj montažne predpriprave oziroma uporabe predfabriciranih elementov; — prevzemanje večjih montažnih nalog ob pomoči ostalih TOZD IMP; — koriščenje skupne nabavne službe ter usmerjanje naročil na kvalitetnejše, cenejše in točnejše dobavitelje kakor tudi pridobivanje boljših nabavnih pogojev zaradi obsežnejših naročil; —• uporaba ter soustvarjanje internih standardov IMP. Na tehnološkem področju v proizvodni dejavnosti pripojitev omogoča: — realizacijo širšega proizvodnega programa armatur iz barvnih kovin ter gradnjo dovolj velikih proizvodnih kapacitet za gospodarno proizvodnjo; — koriščenje poznavanja tržišča inštalaterske dejavnosti in deficitarnih materialov za usmerjanje proizvodnje ter pripravo potrebnih elaboratov za samo gradnjo; — izboljšanje izkoriščenosti strojno obdelovalnih zmogljivosti; — sodelovanje in delitev dela z ostalimi TOZD IMP pri obstoječi proizvodnji ter pri osvajanju novih proizvodov; — uporaba izkušenj podjetja IMP pri modernizaciji metalurško proizvodnih obratov ter strokovna pomoč pri uvajanju novih proizvodnih postopkov. 4.3. Potrebne investicije v »BLISK« Da bi imelo podjetje BLESK sploh možnost nadaljnjega razvoja, je nujno potrebna preselitev iz utesnjenih razmer v sedanjih proizvodnih in poslovnih prostorih. Sedaj združuje BLISK dve popolnoma različni dejavnosti, montažno in proizvodno, zato je najustreznejša po tem tudi prostorska delitev. Najprimerneje je za montažno dejavnost poiskati oziroma zgraditi nove proizvodne obrate in to na rezervirani površini v industrijski coni. Z odselitvijo montažnega oddelka in montažnega skladišča v nove prostore se bo precej prostorov v starem obratu spraznile in se bo v njih lahko razmahnila proizvodnja. S pripojitvijo podjetja BLISK k IMP trenutno odpade potreba po ureditvi livarne barvnih kovin v Ljubljani, ker bi celotno organizacijo proizvodnje izdelkov iz barvnih kovin v IMP prevzelo priključeno podjetje BLISK. Investicije za proizvodno dejavnost bo mogoče podati šele po izdelavi investicijskega elaborata za novo proizvodnjo. To naj bi bilo urejeno do pričetka 1976. leta. Že v letošnjem letu pa naj bi proizvodni obrat nabavil nekaj obdelovalnih strojev zaradi povečanja proizvodnih zmogljivosti. Potrebne investicije v osnovne naložbe bi bile naslednje: 1. Zemljišče v industrijski coni, ki naj bi zadoščalo za postavitev najnujnejših skladiščnih prostorov in delavnic, da bi bilo mogoče vso montažno dejavnost preseliti iz obstoječih obratov. Na zemljišču pa mora biti toliko rezerve, da bo pozneje na njem možno urediti tudi nove proizvodne prostore livarne. Po oceni bi moralo imeti zemljišče velikost 20.000 m2. Vrednost zemljišča . . . 2,000.000 din. 2. Lahka montažna hala velikosti 20 X 70 m, v kateri bodo imeli prostore kleparska delavnica, mehanična delavnica, priprava za dejavnost elektromontaže, lakirnica, garderobe in sanitarije. Vrednost objekta . . . 4,900.000 din. 3. Lahka montažna hala velikosti 20 X 70 m, v kateri bodo imeli prostore delavnica za previjanje elektromotorjev, previjalnica tuljav, transformatorjev, servisna dejavnost za oljne gorilce, preizkuševališče gorilcev, skladišče orodja za montažerje, zaščitna sredstva ter garderoba in sanitarije. Vrednost objekta . . . 4,900.000din. 4. Lahka montažna hala velikosti 20 X 50 m, ki naj bi bila razdeljena po višini in bi v spodnjem delu obsegala prostore za shranjevanje avtomobilov ter skladišče težkega materiala, v zgornjem pa skladišče lažjega in drobnega materiala. Vrednost objekta . . . 3,500.000 din. 5. Poslovna zgradba etažne velikosti 15 X 30 m, ki bi bila zgrajena v dveh etažah. V tej stavbi bi bili prostori za projektivni biro, tehnični oddelek montaže, priprava dela, nabava, računovodstvo ter arhiv. Vrednost objekta . . . 3,200.000 din. 6. Za povečanje zmogljivosti obdelovalnice potrebujejo naslednje stroje: — polavtomat za obdelavo armatur za brizgalke, ki obsegajo glavnino sedanje proizvodnje armatur; vrednost 450.000 din; — univerzalno stružnico, stružne dolžine 1,2 m za obdelavo; vrednost 180.000 din; — rezkalni stroj za izdelavo kokilov; vrednost 250.000 din; — rezkalni kopirni stroj za obnavljanje kokilov; vrednost 1,000.000 din. 7. Ureditev neposredne okolice novozgrajenih objektov z asfaltiranjem vseh dovoznih in manipulacijskih površin, ureditev zelenic ter ograj; vrednost 500.000 din. Skupne potrebne investicije torej znašajo 20,880.000 din. Seveda se moramo zavedati, da tega ne bo mogoče investirati v kratkem času. V IMP vsako leto po potrditvi zaključnega računa sestavimo plan investicij za tekoče leto. Ce se bo BLISK pridružil k IMP, bo za del svojih investicij poskusil pridobiti sredstva od drugih TOZD, ki se bodo zanimale za njegovo proizvodnjo oziroma, ki bodo imele skupne interese z BLISKOM. 5. Pripojitev in njena izvedba 5.1. Pravni vidik pripojitve 5.1.1. Statusne spremembe delovne organizacije in postopek o pripojitvi »-Delovna organizacija se lahko spoji z drugo delovno organizacijo, pripoji k drugi delovni organizaciji ali razdeli na dve ali več delovnih organizacij«, predstavlja temelj vseh statusnih sprememb delovne organzacije (čl. 67/1 zakona o konstituiranju OZD in njihovem vpisu v sodni register — Ur. 1. SFRJ 22/73). Podlaga za pripojitev je sklep o pripojitvi (čl. 68/1 omenjenega zakona). Drugi odstavek 68. člena pa pravi, da »o spojitvi, pripojitvi ali razdelitve delovne organizacije, ki nima v svoji sestavi TOZD, odločajo delavci z večino glasov vseh delavcev v taki delovni organizaciji«. Ce ima delovna organizacija v svoji sestavi temeljne organizacije, je sklep o spojitvi, pripojitvi ali razdelitvi delovne organzacije sprejet, če je 2/.i temeljnih organizacij sprejelo v vsaki od njih z večino glasov vseh njenih delavcev s pristavkom, da mora biti v vseh temeljnih organizacijah skupno število delavcev, ki so glasovali za sklep, večje od polovice skupnega števila delavcev v vsaki teh delovnih organizacij (čl. 65/3). Pri tem pa daje zakon temeljnjim organizacijam, v katerih niso delavci sprejeli sklepa o statusnih spremembah, pravico izločitve iz sestava delovne organizacije pred statusno spremembo Pred odločitvijo o pripojitvi delovne organizacije morajo biti delavci seznanjeni z analizo njenega ekonomskega in finančnega stanja ,ki mora vsebovati tudi podatke o sredstvih, pravicah in obveznostih, ter z analizo ekonomske upravičenosti njene pripojitve (elaborat) (čl. 69). Ne bi bilo dovolj, da bi bil elaborat le objavljen. Delavci morajo imeti možnost o njem razpravljati, zahtevati pojasnila in dajati mnenje. Sklep o pripojitvi delovne organizacije k drugi delovni organizaciji mora navajati delovno organzacijo, ki se pripaja in delovno organzacijo, h kateri se pripaja (čl. 70/3). Naslednji odstavek istega člena pa zahteva, da mora biti v sklepu o pripojitvi delovne organizacije tudi določeno, ali bodo TOZD v njeni sestavi tudi v delovni organizaciji, h kateri se pripaja, obdržale položaj temeljnih organizacij. Zakon v 71. členu določa, da sredstva pravice in obveznosti TOZD v sestavu delovne organizacije, ki se pripaja, preidejo v skladu s pismenim sporazumom na TOZD v sestavi delovne organizacije, h kateri se pripaja delovna organizacija. Ce se temeljna organizacija pripoji k drugi temeljni organizaciji, ostane še naprej nosilka sredstev, pravic in obveznosti, ki jih je imela do izločitve (čl. 65/2). 5.2. Organizacijski vidik pripojitve 5.2.1. Uskladitev splošnih aktov Notranja organizacija in poslovanje delovne organizacije IMP zahteva, da imajo vse TOZD v njeni sestavi vsebinsko (pa tudi formalno) enotno splošne akte. Popolno poenotenje seveda ni mogoče, če nočemo zanemariti določene avtonomnosti TOZD, posebno pa vseh, od proizvodnih do socioloških faktorjev, ki opredeljujejo status in poslovanje vsake TOZD. Značilnosti, ki ločijo TOZD od druge, uredi seveda vsaka TOZD v splošnih aktih sebi primerno, sicer pa so splošni akti po številu in vsebini v vseh TOZD enotni. Zato bo moralo ETP BLISK, če bo pristopilo oz. sklenilo samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo IMP in se organiziralo kot TOZD v sestavi IMP, korenito spremeniti svoje splošne akte in jih sprejeti, upoštevajoč svoje posebnosti, po modelu vseh TOZD, združenih v IMP. Nekatere splošne akte bo potrebno sprejeti sploh prvič, ker jih ETP BLISK zdaj niti nima. Največ težav bo verjetno v zvezi s samoupravnim sporazumom o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest ter samoupravnim sporazumom o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke, ki utegneta marsikje porušiti dosedanjo organizacijo, sistematizacijo in razmerja v ETP BLISK. S tem v zvezi bo moral ETP BLISK »izstopiti« iz samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov storitvene obrti in podpisati samoupravni sporazum o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke v gradbeništvu, ki s sindikalno listo 1975 tvori okvir oziroma osnovo samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka v IMP. Za hitro in učinkovito pripojitev in nemoteno delo po pridružitvi k IMP bi morali vskladitev splošnih aktov pripraviti že pred samo pripojitvijo tako, da bi bili v času postopka pridružitve že v razpravi, sprejeti pa, kakor hitro bi bil sklenjen pristop k samoupravnemu sporazumu o združitvi v delovno organizacijo IMP. Dobro bi bilo še počakati na spremembe statutov podjetja in TOZD, samoupravnega sporazuma o dodeljevanju stanovanj in posojil za stanovanjsko izgradnjo, ki so v teku in na sprejem samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov, nato pa takoj pričeti z usklajevanjem. Predlogi novih splošnih aktov ETP BLISK morajo biti v razpravi in pripravljeni za sprejem že v juliju oziroma takoj po pridružitvi k IMP. 5.2.2. Izvolitev organov upravlanja Iz poglavja 5.3. tega elaborata je vidna bistvena razlika med organi upravljanja TOZD druženimi v delovno organizacijo IMP in ETP BLISK. Na podlagi sprejetega Statuta bodo morali delavci v ETP BLISK izvoliti organe upravljanja po enotnem konceptu delovanja samoupravnih organov, ki velja za vse temeljne organizacije združenega dela v IMP. Prav tako bodo delavci ETP BLISK izvolili svoje delegate v organe upravljanja podjetja in druge samoupravne organe na nivoju samoupravnih odnosov TOZD (npr. svet proizvajalcev in uporabnikov itd.). 5.3. Samoupravni organi in družbenopolitične organizacije 5.3.1. Samoupravni organi 5.3.1.1. IMP Ljubljana 5.3.1.1.1. V temeljni organizaciji združenega dela Poleg na ustavnih načelih apliciranih oblikah neposredne samouprave imajo vse TOZD v IMP delavske svete kot najvišje neposredno voljene organe upravljanja (število članov v delavskih svetih je različno, v osnutku statuta TOZD predvideno od 15 do 25 članov, v praksi pa šteje delavski svet najmanjše TOZD 9 članov). Neposredno voljeni organi upravljanja so odbori, v večini TOZD so naslednji: — odbor za medsebojna razmerja (5 članov, 5 namestnikov), — odbor za osebne dohodke (5 članov, 5 namestnikov), — odbor za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti (3 člani 3 namestniki, — odbor za stanovanjske zadeve (5 članov, 5 namestnikov), — odbor delavskega nadzorstva (5 članov, 5 namestnikov). Kolektivni izvršilni organi so: — komisija za norme (5 članov), — komisija za varstvo pri delu (5 članov), — komisija za tehnične izboljšave (3 člani), — komisija za prodajo in odpis osnovnih sredstev (3 člani). Delavski svet in odbori se izvolijo z neposrednimi in tajnimi volitvami. Neposredno se izvolijo tudi delegati TOZD v delavski svet podjetja. Komisije voli delavski svet. 5.3.1.1.2. Upravljanje podjetja Izvrševanje določenih pristojnosti TOZD poverjajo svojim delegatom v delavski svet podjetja, samo izvajanje sklepov DSP pa poverjajo kolektivnim izvršilnim organom podjetja. Organ upravljanja podjetja je delavski svet, njegovi izvršilni organi pa so: a) kolektivni izvršilni organi : — odbor za gospodarjenje in razvoj, — odbor za medsebojna razmerja, štipendije in strokovno izobraževanje, — odbor za razvijanje sistema, razporejanje dohodka in osebnih dohodkov, — odbor za varstvo pri delu, — odbor za stanovanjske zadeve, — odbor za SLO, — notranja arbitraža; b) individualni poslovodni organ je glavni direktor podjetja. V DSP voli vsaka TOZD po 4 člane, ki se izvolijo na neposrednih volitvah za dobo 2 let. Člane kolektivnih izvršilnih organov voli za enako dobo DSP na predlog TOZD tako, da so v njih zastopane vse TOZD s po enim članom. 5.3.1.2. ETP BLISK Organ upravljanja je delavski svet ETP BLISK, ki šteje 15 članov. Kolektivni izvršilni organ je izvršilni odbor 7 članov, ki ga izvoli delavski svet podjetja. Kot svoje pomožne organe lahko zbor delovne skupnosti imenuje stalne ali začasne komisije. Stalne komisije so: — komisija samoupravne delavske kontrole (5 članov), — komisija za izrekanje ukrepov zoper kršilce delovnih obveznosti (3 člani, 2 namestnika), — komisija za sestavo predosnutkov splošnih samoupravnih aktov (5 članov), — komisija za varstvo pri delu (3 člani), — komisija za izvedbo nalog narodne obrambe (5 članov), — kadrovska komisija (3 člani). 5.3.2. Družbenopolitične organizacije V vsaki TOZD naj se ustanovijo tudi organi družbenopolitičnih organizacij. Zlasti to velja za ZK, Sindikat in ZSMS. ZK kot avantgarda delavskega razreda naj se tako organizira pri svojem delu, da bo resnični faktor delovnega procesa, tako v dobro delavca kot celotne samoupravne družbe. ZK je organizirana v OOZK in deluje na območju, kjer je ustanovljena, ter s svojimi predstavniki vključena v svet ZK IMP, zaradi koordiniranja med ostalimi OOZK v okviru podjetja se na svetu ZK IMP do- govarjarr.o &a cmHua dlallSCd hKUpil6^H pOmSIlH. Ravno tako smo organizirani v OOS gradbenih delavcev Slovenije. Vsaka OOS ima svoj izvršilni odbor ter po potrebi več komisij. Deluje samostojno na območju občine, kjer je ustanovljena, ter s svojimi predstavniki zastopa stališče v konferenci OOZSS IMP, kjer se dogovarjamo za enotno politiko skupnega pomena. V okviru TOZD naj se organizira tudi OOZSMS kot oblika delovanja mladih in naj bo povezana z vsemi aktivi mladih v okviru podjetja in seveda z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Za vsklajevanje organizacije in delovanja OOZK, OS in OOZSMS z ostalimi TOZD in na nivoju podjetja (svet ZK IMP, Konferenca sindikata itd.) so zadolženi tajnik samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij in koordinacijski organi teh družbenopolitičnih organizacij na ravni podjetja. 6. Zaključek Zadovoljiv ekonomski položaj obeh OZD — BLISK in IMP — daje precej trdno osnovo, da se bodo dobre poslovne tradicije nadaljevale tudi v primeru pridružitve BLISK-a k IMP Ljubljana. Sama pripojitev bo omogočila združitev vseh proizvodnih dejavnikov v BLISK-u in IMP pri reševanju skupne organizacijske, tehnične, finančne in kadrovske problematike. Ce nam bo to uspelo, bomo lahko z zadovoljstvom ugotovili, da smo organizirali še eno novo TOZD v okviru poslovnega sistema IMP Ljubljana. To pa bo tudi nov dokaz, da se tudi v tako razvejanem sistemu kot je IMP s pravilnim organiziranjem TOZD samoupravljanje približuje delavcem. Delavci obeh podjetij bomo na zborih delavcev, ko bomo glasovali o pripojitvi, ne le odločali o pripojitvi BLISK k IMP, temveč tudi pokazali stopnjo razvitosti naše samoupravljalske zavesti. ELABORAT O PRIPOJITVI ELEKTROKOVINAR, TOZD MONTAŽE IN STORITVE, PTUJ K IMP, LJUBLJANA 1. UVOD Delovni skupnosti IMP Ljubljana in Elektrokovinar, Ptuj sta spoznali, da imata precej problemov v svojem vsakodnevnem poslovanju, ki bi jih lahko lažje reševali v organizaciji združenega dela IMP. OZD Elektrokovinar Ptuj sestavljata dve TOZD: TOZD Montaže in storitev, Ptuj in TOZD Elektroproizvodi, Ptuj. Zaradi različnih področij delovanja je tudi interes TOZD različen in zato se želi TOZD Montaže in Storitev pripojiti k poslovnemu sistemu IMP Ljubljana, TOZD Elektroproizvodi pa je že začela pogovore, da bi se pridružila Elektrokovini, Maribor. Delovni skupnosti IMP Ljubljana in TOZD Montaže in Storitev Elektrokovinar, Ptuj sta imenovali vsaka svojo komisijo za sestavo integracijskega elaborata, ki naj pokaže možndsti za skupno poslovanje obeh organizacij. Komisiji sta delo zaključili ir. rezultate svojih ugotovitev prikazali v tem elaboratu. 1.1. Formalno pravni vidiki dosedanjega razvoja obeh podjetij 1.1.1. IMP Ljubljana 1.1.1.1. Kratek pregled dosedanjega razvoja IMP in splošni podatki IMP — Industrijsko montažno podjetje je bilo ustanovljeno z odločbo Okrajnega ljudskega odbora Kranj št. 2163/1 z dne 13. 2. 1947 pod imenom Montažno podjetje »TOPLOVOD« s sedežem v Kranju. Le nekaj mesecev kasneje je z odločbo vlade LRS št. S-zak. 611 z dne 18. 11. 1947 dobijo statut .Republiškega podjetja, sedež pa se je preselil v Ljubljano. Prva pripojitev datira dobro desetletje nazaj, ko se je 15. aprila 1963 še imenovanemu »Toplovodu« pripojilo podjetje »Elektro-signal« Ljubljana. Do 1. 1. 1964 se imenuje »Toplovod — Elek-trosignal«, ko se prvič uporabi novo ime IMP — Industrijsko montažno podjetje Ljubljana, ki ga nosi še danes. Podjetje »Agroservis« Ivančna gorica se je pripojilo IMP 22. avgusta 1966, IMP prevzame livarno v Ivančni gorici. Dne 15. 3. 1973 se je k IMP pripojilo še montažno podjetje »Sim-plex« Idrija. Strojno kovinsko industrijsko podjetje (SKIP) Ljubljana, ki je prvotno poslovalo pod nazivom »Remont«, se je 29. 1. 1975 pripojilo k IMP. Sklep, s katerim je bil zaključen postopek o pripojitvi Dijaškega doma Domžale k IMP, pa je Okrožno gospodarsko sodišče v Ljubljani izdalo 21. 2. 1975. Firma podjetja glasi: IMP — Industrijsko montažno podjetje Ljubljana, Titova 37, n. sol. o. Skrajšana firma glasi: IMP — Ljubljana, n. sol. o. Sedež IMP je v Ljubljani, Titova 37. IMP — Industrijsko montažno podjetje Ljubljana je registrirano pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani pod št. reg. vložka 503/00. Glavni direktor je Stanko Krumpak, ki vodi podjetje že od 19. - . 1948 dalje. 1.1...2. Organiziranje temeljnih organizacij združenega dela Do vsebinskih sprememb, nakazanih z ustavnimi amandmaji, posebno v 21. in 22. (8. julij 1971), razvitih v zakonu o konstituiranju organizacij združenega dela in v njihovem vpisu v sodni register ter drugimi predpisi in zaokroženih z ustavo SFRJ 21. 2. 1974, je imelo podjetje IMP samostojne organizacije združenega dela (obrate), ki so samostojno pridobivale in delile dohodek, niso pa bile pravne osebe. Imele so pravico sklepanja pogodb do omejene vrednosti. Samostojne organizacije združenega dela so bili montažni obrati (4), proizvodnja obrata, samostojna enota skupnih strokovnih služb in projektivni biro. Na podlagi nove zakonodaje so se delavci organizirali v temeljne organizacije združenega dela. Sklepi o organiziranju osmih TOZD (OVK, PMI Maribor, PM Koper, TEN, Elektromontaža, TRAA, TIO Idrija, Livarna Ivančna gorica) so bili sprejeti 1., 8., 12. in 13. junija 1973, samoupravni sporazum o zružitvi v delovno organizacijo IMP so omejene temeljne organizacije sklenile 19. 7. 1973 in nato 8. 5. 1974. 15. 3. 1974 so delavci sprejeli sklep o organiziranju TOZD Zastopstva. 18. 3. 1974 pa TOZD Projektivni biro. Konstituiranje delovne organizacije je bilo končano 31.7.1974, v sodni register pa je vpisano 15.10.1974. V zadnjo fazo razvoja IMP spada 8.11. 1974 sprejeti sklep o organiziranju nove TOZD v sestavi naše delovne organizacije. Gre za notranjo statusno spremembo oz. samoupravno reorganizacijo, s katero se je TOZD OVK razdelil v TOZD OV in novo nastalo TOZD Klima-proizvodnja-montaža. Pripojeno podjetje SKIP ima v IMP status TOZD, Dijaški dom Domžale ima status obračunske enote v sestavi novo oblikovane TOZD Družbeni standard, ki je kombinacija zunanje in notranjo statusne spremembe, pri čemer so se druge tri obračunske enote v TOZD Družbeni standard organizirale iz delov podjetja (kuhinja, samski domovi, počitniški domovi). Samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo IMP opredeljuje temeljne organizacije združenega dela v podjetju kot »samoupravne oblike združenega dela, ki samostojno pridobivajo, ugotavljajo in delijo dohodek in samostojno odločajo o uporabi in združevanju sredstev« (čl. 35). Vendar je z omenjenim sporazumom samostojnost sklepanja pogodb temeljnim organizacijam omejena do določenih zneskov (čl. 38). TOZD odgovarjajo za obveznosti podjetja, nastalih iz poslov, navedenih v samoupravnem sporazumu (čl. 10), neomejeno in solidarno. Za obveznosti posamezne TOZD, ki nastanejo iz poslovanja s tretjimi osebami, odgovarjajo ostale neomejeno in solidarno (čl. 37/3). Sicer pa se podpisnice v samoupravnem sporazumu o združitvi, v katerem sta dogovorjena tudi samoupravni položaj in obseg pravne samostojnosti TOZD, sporazumejo o opravljanju skupnih nalog in koordiniranju nalog podjetja, sprejemanju skupnih planov in programov, združevanju sredstev na osnovi sporazumno sprejetih programov, upravljanju podjetja, rfiedsebojnih poslovnih in samoupravnih odnosih TOZD, dejavnostih posebnega namena, pravicah, obveznostih in odgovornostih DSSS in drugo. Temeljne organizacije se sporazumejo, da dela skupnega pomena za delovno organizacijo opravlja delovna skupnost stro-kovnih služb (čl. 57 samoupravnega sporazuma o združitvi). DSSS se organizacijsko deli na: — finančno računovodska služba. — kadrovska in splošna služba, — nabavna služba z uvozom, — oddelek za investicijsko izgradnjo, — prodajna služba, — plansko analitska služba. — pravna služba. — razvojni oddelek, — služba za dela v inozemstvu in blagovni izvoz, — služba za organizacijo in informacijski sistem. IMP — Industrijsko montažno podjetje se kot organizacija združenega dela v gospodarskem in enotnem družbenem sistemu SFRJ danes sestoji iz 13 TOZD in delovne skupnosti strokovnih služb. 1 1.2. MP »Elektrokovinar« Ptuj 1.1.21. Splošni podatki (ustanovitev, firma, sedež, registracija) Montažno podjetje »Elektrokovinar« Ptuj je samostojna samoupravna organizacija združenega dela. v okviru katere so delavci združeni v dve temeljni organizaciji združenega dela in delovno skupnost strokovnih služb. V sestavi »Elektrokovinar« Ptuj sta TOZD montaže in storitev Ptuj in TOZD elektroproizvodov Ptuj. S tem elaboratom je obdelana pripojitev TOZD montaže in storitev k IMP Ljubljana, TOZD elektromotorjev pa naj bi se pripojil k »Elektrokovini« Maribor. Montažno podjetie -Elektrokovinar« Ptui ie bilo ustanovljeno z odločbo Občinskega ljudskega odbora Ptuj z dne 24.6. 1961 št. 05/2-VO-155/1-61. Firma podjetja glasi: MONTAŽNO PODJETJE »ELEKTROKOVINAR« PTUJ, n. sol. o. Ptuj, skrajšana firma OZD pa je »ELEKTROKOVINAR« Ptuj n. sub. o. Sedež ODZ je: Ptuj, Zadružni trg 11. Ime TOZD, ki naj bi se pripojila k IMP: TOZD MONTAŽE IN STORITEV PTUJ b. o. Sedež TOZD je: Ptuj: Zadružni trg 11. Temeljni organizaciji združenega dela, podpisniki sporazuma o združitvi in OZD kot celota so pravne osebe in nosilke pravic in obveznosti. TOZD montaže in storitev ne nastopa samostojno v pravem prometu z drugimi osebami, ampak nastopa za njo v njenem imenu in za njen račun OZD. Odgovornost: za sprejete obveznosti OZD, kadar nastopa v pravnem prometu z drugimi v svojem imenu in za račun TOZD v okviru pooblastil, odgovarjajo TOZD z neomejeno subsidiarno odgovornostjo (z »n. sub. o.«). Za sprejete obveznosti, ki jih prevzame TOZD, odgovarja le prizadeta TOZD z vsemi svojimi sredstvi in za te obveznosti ne odgovarja druga TOZD (»b. o.«). Konstituirana po načelih nove ustave kot delovna organizacija, v katere sestavi sta temeljni organizaciji združenega dela, je registrirana pri OGS Maribor, pod št. reg. vložka 538/00 z dne 20. 12. 1974. Direktor podjetja tov Marjan Berlič vodi podjetje že od 1963. leta. 1.2. Proizvodni program OZD 1.2.1. Poslovni predmet IMP Poslovni predmet IMP Ljubljana je izvajanje zaključnih montažnih del (notranje instalacije) pri gradnji industrijskih objektov in postrojev, javnih in stanovanjskih zgradb, turističnih in poslovnih objektov, bolnic in drugih oblik družbenega standarda. V strukturi izvedbenega procesa so tudi industrijske dejav- n os ti: tovarna regulacijskih armatur in aparatov, livarna sive in nodularne litine, tovarna elektronaprav jakega in šibkega toka, tovarna klimatskih in prezračevalnih naprav, tovarna instalacijske opreme ter proizvodnja gradbenih strojev in opreme za gradbeništvo. Dejavnost OZD obsega še: projektiranje vseh vrst notranjih instalacij, ki so temeljni predmet montažnih storitev IMP, zastopstva inozemskih podjetij in dejavnosti na področju družbenega standarda, ki zajemajo domsko oskrbo in vzgojo učencev v gospodarstvu IMP, družbeno prehrano, letovanje članov kolektiva in del upravljanja s stanovanji. Delovna skupnost skupnih strokovnih služb sporazumno izvaja dela skupnega pomena za vse združene TOZD. S tolikšno stopnjo integracije (v delovno organizacijo) združenega dela različnih, toda medsebojno funkcionalno povezanih področij je seveda ustvarjena visoka stopnja družbene proizvajalne sposobnosti; s tem pa je poudarjen pomen in zapletenost vzajemne povezanosti integracije in specializacije. Diferenciacija oblik združenega dela je najtesneje povezana in temelji na obvladovanju tehnologije dela v enotah, ki imajo zadostno reprodukcijsko bazo v okviru skupnega združenega dela delovne organizacije IMP. TAEBLA ST.: 1 IMP LJUBLJANA ABSOLUTNI POKAZATELJI v 10:l din, razen vrsti 1 in 9 Kategorija Leto 1970 1971 1972 1973 1974 1. Število zaposlenih 2.119 2.306 2.535 3.009 3.311 2. Celotni dohodek 309.831 428.625 544.683 714.074 1,029.339 3. Dohodek 118.322 165.201 197,432 280.517 360.594 4. Razlika v realiz. 37.684 70.480 79.835 100.583 109.118 5. Amortizacija 3.796 7.053 15.350 18.873 28.312 6. Bruto akumulacija 41.480 77.533 95.185 119.456 137.430 7. Poslovni sklad 108.922 189.574 236.175 360.329 439.220 8. Osnovna sredstva (nabavna vrednost) 56.146 96.671 113.291 178.967 233.217 9. Povprečni OD 2.052 2.372 2.613 2.913 3.491 1.2.2. Poslovni predmet Elektrokovinar ja Proizvodni program podjetja »ELEKTROKOVINAR« Ptuj na področju strojne dejavnosti je zelo raznolik in obsega v posameznih obratih TOZD montaže sledeče: — elektroinstalacije šibkega in jakega toka v industrijskih, poslovnih, trgovskih in stanovanjskih objektih; — izdelava električnih omaric in razdelilcev vseh vrst; — popravila, previjanje in servisiranje elektromotorjev vseh vrst; — vodovodne instalacije za stanovanja, poslovne objekte in industrijo; — zunanji interni vodovodi z izjemo vseh vodovodov, ki spadajo v komunalo; — izvajanje vseh instalacij ogrevanja v stanovanjskih in poslovnih prostorih; — instalacije ogrevanja v industriji; — tehnološke instalacije pritiska do 10 atm. in vroče vode pritiska 6 atm. in 130° C; — instalacije komprimiranega zraka in plina; — izdelava vseh stavbenoključavničarskih del po posebnem naročilu, kot so: predpražniki, pokrovi jaškov, okna za industrijske hale, cisterne za vodo in za shranjevanje goriva po standardih DIN, bojlerji iz črne pločevine z grelnimi registri iz črnih cevi, hidroforji po predpisih JUS, prenosna skladišča eksploziva za podjetje KAMNIK po načrtih podjetja KAMNIK, ograje, stopnice, posebni stroji za izpiranje gramoza, polžasti transporterji; — prezračevalne naprave s kanali iz črne in pocinkane pločevine; — stavbeno kleparstvo, ki obsega strešne obrobe, žlebove, dovodne cevi; — transportne naprave za krmo piščancev v perutninskih farmah; — samokolnice. Navedeni montažni in proizvodni program podjetja »ELEKTROKOVINAR« Ptuj se prekriva s proizvodnim programom podjetja IMP in to z vsemi montažnimi TOZD ter TOZD TRAA (cisterne, bojlerji, hidroforski kotli) in TOZD Idrija (samokolnice). Izjemo predstavljata stavbeno ključavničarstvo, stavbeno kleparstvo in proizvodnja serijskih kompletnih hidroforjev klasične izvedbe s črpalko od Elektrokovine ter tlačnim stikalom. S proizvodnjo hidroforjev zadovoljujejo povpraševanje precejšnjega dela Jugoslavije. 1.3. Rast OZD IMP in Elektrokovinar 1970—1974 Rast OZD kažeta predvsem dva pokazatelja — število delavcev in celotni dohodek. IMP je v petletnem obdot>ju povečal zaposlenost od 2119 delavcev v letu 1970 na 3311 delavcev v letu 1974 (indeks znaša 156 %). Elektrokovinar je leta 1970 izkazoval poslovni uspeh še skupno za oba obrata — montaže in proizvodnjo elektromotorjev. Zato je skupno število zaposlenih v letu 1970 225 delavcev, od tega je bilo približno 150 montažnih delavcev in 75 delavcev v proizvodnji elektromotorjev. Konec lanskega leta pa je Elektrokovinar zaposloval 169 delavcev v TOZD Montaža in 103 delavce v TOZD Elektroproizvodi. Indeks povečanja zaposlenih v TOZD Montaži je 113 %, medtem ko je indeks v TOZD Elektroproizvodi 137 %, poprečno pa 121 %. Vidimo, da je bila stopnja zaposlovanja v IMP občutno višja. Celotni dohodek IMP v letu 1970 je znašal 309.831.000 din, konec lanskega leta pa 1.029.000 din (indeks 332 %). Celotni dohodek Elektrokovinarja pa je narasel od 14.724.000 din 1970. leta na 54.795.000 din lani (indeks 372 %). Vidimo, da je stopnja naraščanja celotnega dohodka Elektrokovinarja celo malce višja kot pri IMP, vendar pa je vzrok temu tudi zelo nizka osnova v letu 1970. Omenjene rezultate je IMP dosegel z angažiranjem poslovnega sklada, ki je 1970. leta znašal 51.436 din, lani pa 132.655 din na zaposlenega (indeks 258 %). Elektrokovinar je imel znatno manj angažiranih poslovnega sklada na zaposlenega: 13.859 din leta 1970 in 47.718 din lani (indeks 344 %). Z nekoliko več poslovnega 'klada je razpolagala lani TOZD Montaže, in sicer 60.306 din na delavca, kar je še vedno le 45 % IMP zneska. Delno je tudi v tem vzrok za relativno slabše poslovne rezultate Elektrokovinarja glede na rezultate IMP Ljubljana: Ostali podatki so vidni v tabelah št. 1, 2, 3, 4 in jih ni potrebno posebej opisovati. TABELA ST.: 2 PER CAPITA POKAZATELJI v din IMP Ljubljana Kategorija Leto 1970 1971 1972 1973 1974 1. Celotni dohodek 146.216 185.874 214.865 237.313 310.900 2. Dohodek 55.839 71.640 77.882 93.226 108.890 3. Razlika v realiz. 17.784 30.564 31.493 33.427 32.956 4. Amortizacija 1.791 3.058 6.055 6.272 8.551 5. Bruto akumulacija 19.575 33.622 37.548 39.700 41.507 6. Poslovni sklad 51.436 82.209 103.817 119.750 132.655 7. Osnovna sredstva (nabavna vrednost) 26.497 41.922 44.691 59.477 70.437 TABELA ŠT. : 3 ELEKTROKOVINAR, PTUJ ABSOLUTNI POKAZATELJI v 10^ din, rezen vrstic 1 in 9 Kategorija 1. Število zapos. 2. Celotni dohod. 3. Dohodek h. Razi.v realiz. 5- Amortizacija 6. Bruto akumulac. 7. Poslovni sklad 8. Osn.sr.(nab.vr^ 9* Poprečni OD l.9.7o_ 1971 1972 1973 1974 skupa.i Montaže t Elelcti ’o Sk. Mont Elek Sk. Mont Elek Sk. Mont. Elektr. 3k. 225 15o 73 223 145 72 217 159 76 235 169 lo3 27 14.724 18375 5.555 23.93o 21622 3333 54.955 31261 4463 35724 45.976 8819 54.79 5131 564o I.806 7.446 7.o49 1.957 9,006 1q4o4 2.722 13126 16p43 5o94 2113 371 1187 277 1464 l>5ol 327 1828 3p86 493 3579 2454 1423 3877 4o7 3ol 159 46o 277 88 365 345 115 46 0 545 379 924 778 1488 436 1924 1*778 415 2193 3431 608 4o39 2999 18o2 4.8ol 3118 3826 862 4688 4971 9o8 5.879 6876 1p97 7.973 lcj.92 2787 1297' 31o7 3586 Lo87 4673 4519 1119 5638 4689 1464 €153 5683 2563 5246 lo68 1394 935 1244 1922 L22o 1689 2294 L4o9 2oo8 2968 1685 2482 TABELA ŠT.: 4 ELEKTROKOVIHAR, PTUJ PER CAPITA POKAZATELJI v din Leto Kategorija 197o 1971 19 72 1973 1974 Mont.Elektrop Slcup. Mont.Elektr. Skup. Mont.Elektr.Skupaj Mont.Elektr. Skupaj 1. Celotni doh. 65.439 1225o3 76o93 107310 145119 46291 115ool 196610 5661o 152pl7 272p48 85623 2ol453 2. Dohodek 22So5 37399 24.736 35388 ’ 46614 27.182 415o3 65.432 35821 55855 94931 49.457 77.711 3. Razlika v real,165o 7.916 3793 6566 lo549 4541 6422 19.411 6488 15232 14518 13812 14251 4. Amortizacija L31o 2yo3 2183 2n62 L914 1224 1685 217o 1514 1958 3226 3677 3396 5. Bruto "akumul. 3.46o 9.919 5976 8628 12263 5.765 I0I07 2L581 8po2 15190 17.744 17.489 17.647 6. Poslovni skl. U859 255o3 11813 2Lo22 34284 12613 27.094 43245 14431 35.487 6cs3o6 27.o63 47.718 7. Osn.sr.(nab.v r.)13,8c 9 23911 14886 L 2o957 31165 15544 25982 29.489 19258 2618o 33626 24882 3o515 1.4. Organizacija 1.4.1. Organizacija IMP Ljubljana 1.4.1.1. Osnovna organizacijska shema podjetja Novim tokovom v naši družbeni stvarnosti prilagojena načela nujno vodijo k vzpostavi jan jru novih ekonomskih odnosov na principu združevanja dela in sredstev. Tako je tudi organizacijska shema IMP odraz svobodnega združevanja, ob katerem so se TOZD sporazumele, kako bodo delale v združenem delu in kakšne koristi bodo imele od tega. Na osnovi združenega dela oblikovana organizacijska shema, ki prikazuje pravzaprav sporazum med TOZD, zatorej ne more biti več prikazana skozi tradicionalno hierahično obliko piramide, ampak s tako imenovano »matrično« obliko. Iz — v nadaljevanju priložene — sheme, kakor tudi iz vsebine samega samoupravnega sporazuma o združitvi, so razvidna ustavi prilagojena koordinacijska razmerja. Le-ta temelje na delavčevi vlogi nosilca upravljalne funkcije v TOZD, ponazarjajo skupne interese delavcev v podjetju IMP kot celoti, zadržujejo pa — zgodovinsko nujno — delitev organizacijskih ravni na ravnalske in izvajalske. Delovna skupnost strokovnih služb (DSSS) opravlja za TOZD po sporazumu dogovorjene naloge, obenem pa je s svojimi kadri na razpolago za izvajanje delovne naloge glavnega direktorja, individualnega poslovodnega organa podjetja. Za kakovost delovnega procesa v podjetju bi bilo nezdravo jemati odnos TOZD—DSSS kot odnos nadrejeni—podrejeni ali obratno, saj je po ustavi jasno, da se srečujemo z odnosom enakopravnih asociacij delavcev, od katerih ima vsaka z družbeno in tehnično delitvijo dela določeno nalogo v procesu družbene reprodukcije. To pa pomeni, da ima s ciljem povečanja družbene proizvodnosti dela tako TOZD kot DSSS pravico in dolžnost opozarjati na pomanjkljivosti v poslovanju IMP. Zaradi širokih posledic svojih delovnih nalog imajo za oblikovanje odnosov v podjetju tu še zlasti odgovorno nalogo direktorji posameznih služb v DSSS, pa je zaradi tega pri izbiri posameznikov na delovna mesta direktorjev v DSSS dajati ustrezen poudarek strokovnim in drugim sposobnostim kandidatov. 1.4.1.2. Organizacijske sheme TOZD Ustrezno ustavno zajamčenim pravicam delavcev v TOZD so za izdelavo organizacijskih shem TOZD zadolžene strokovne službe, še zlasti pa individualni poslovodni organi v TOZD Ta enotnost sestavov vseh vrst razmerij pomeni, da morajo TOZD s svojimi rešitvami organizacijskih shem, narekovanimi z različnimi objektivnimi dejavniki, kot so število delavcev, vrsta in kompleksnost dejavnosti ali panoge, prostorsko oddaljenostjo TOZD od DSSS in ne nazadnje z razpoložljivimi kadri, zagotoviti: a) približno enak delokrog enako imenovanih delovnih mest; b) približno enake dolžnosti, pravice in odgovornosti na vodilnih delovnih mestih v TOZD; c) slične koordinacijske povezave med posameznimi poslovnimi funkcijami in znotraj njih med delovnimi mesti. 1.4.2. »Elektrokovinar« TOZD montaže in storitev Ptuj Vodilo notranje organizacije izraža 37. člen samoupravnega sporazuma o združevanju: zaradi specifičnih razlik v proizvodnem procesu posluje vsaka TOZD v okviru svojega predmeta poslovanja kot samostojna organizacija v skladu z določili tega samoupravnega sporazuma in z njim prevzetimi obveznostmi. TOZD soglašata, da morata biti OZD in skupne službe take organizirani, da omogočata uspešno poslovanje TOZD, skupnih služb in OZD kot celote (36. člen). Delovna skupnost strokovnih služb opravlja za TOZD predvsem naslednje zadeve: 1. finančno računovodsko službo, 2. splošno in kadrovsko službo. 3. pravno službo, 4. službo varstva pri delu in zdravstvenega varstva delavcev, 5. opravljanje poslov s področja družbene prehrane, 6. zadeve civilne zaščite in narodne obrambe. Notranja organizacija in struktura TOZD montaže in storitev se določa in ureja s statutom TOZD montaže in storitev. TOZD montaže in storitev ima naslednje organizacijske enote oziroma obrate (člen 13 statuta): 1. direktor s tajništvom in tehničnimi oddelki, 2. ključavničarski obrat, 3. kleparski obrat, 4. elektro obrat, 5. obrat vodovoda in centralne kurjave. Delo v podjetju se odvija po dveh poteh, ki jih določa že osnovna delitev podjetja v dve temeljni organizaciji združenega dela, to je montaže in storitve ter proizvodnja elektromotorjev. V TOZD montaže in storitve sloni celotno breme organizacije in vodenja na tehničnem vodji ter na obratovodjih delavnic. Ti obratovodje so: obratovodja ključavničarsko kleparske delavnice, obratovodja za centralno ogrevanje in vodovod ter obratovodja elektrodelavnic. Vsak obratovodja ima za posamezno delavnico odgovornega referenta npr. za ključavničarstvo, kleparstvo, vodovod, centralno, referentom pa so podrejeni skupi-novodje s svojimi delavci. TOZD ima še pomožne službe, ki so podrejene tehničnemu vodji TOZD. V te službe spadajo nabava, prodaja in skladiščna služba. Tehnični vodja TOZD je neposredno odgovoren direktorju podjetja, pod katerega spadajo tudi splošne službe. Te pa obsegajo splošni sektor in računovodstvo. Realizacijo v TOZD ne vodijo ločeno po obratih. Delavce namreč po potrebi selijo iz delavnic na montažo oziroma na predpripravo montaže ter obratno in je zato nemogoče realizacijo zasledovati oo posamezni dejavnosti. Projektne dejavnosti v sklopu podjetja nimajo. Zato prevzemajo dela po projektih, ki so bili izdelani v drugih delovnih organizacijah- Delo iščeta in priskrbita največ direktor ter vodja TOZD sama. Ponudbe pripravijo referenti na osnovi popisov. Pogodbo pripravi vodja TOZD. podpiše jo pa direktor podjetja. Po prevzemu dela skrbi za naročila materiala, izvajanje, izmere in obračune referent. Nadzor nad izvajanjem opravljajo referenti, obratovodje, vodja TOZD in delno direktor podjetja. 1.5. Splošni akti 1.5.1. IMP Ljubljana 1.5.1.1. Splošni akti podjetja Splošni akti podjetja so: — samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo IMP, — statut podjetja, — program in plan podjetja z vsemi elementi, — pravilnik o knjigovodstvu, — sporazum o razporejanju dohodka ter kriterijih in merilih za delitev osebnih dohodkov, — sporazum o nekaterih vprašanjih s področja medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu, — sporazum o zaposlovanju delavcev v inozemstvu, — sporazum o varstvu pri delu, — periodičen obračun in zaključni račun. — pravilnik o volilnem imeniku, volitvah in odpoklicu organov upravljanja, — pravilnik o uporabi osebnih avtomobilov za službene namene, — pravilnik o poslovni tajnosti, — sporazum o nagrajevanju, racionalizaciji poslovanja, — pravilnik o SLO in civilni zaščiti. 1.5.1.2. Splošni akti TOZD Ker gredo na skupni imenovalec v statutih TOZD našteti le nekateri splošni akti (pa tudi sicer poteka postopek vsklajevanja statutov podjetja in TOZD s samoupravnim sporazumom o združitvi in spremenjenim gospodarskim in pravnim stanjem), naj bi vse TOZD v svoje statute, pa tudi sicer, sprejele naslednje splošne akte: 1. Statut TOZD, 2. Samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu: a) sporazum o temeljnih pravicah in obveznostih v medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, b) sporazum o sistemizaciji delovnih mest, c) sporazum o delitvi dohodka in osebnega dohodka. d) sporazum o normah, e) sporazum o dodeljevanju stanovanj in posojil za stanovanjsko izgradnjo, f) sporazum o štipendiranju; 3. Poslovnik o delu organov upravljanja TOZD; 4. Pravilnik o planiranju; 5. Periodični obračun in zaključni račun TOZD; 6. Pravilnik o požarni varnosti; 7. Pravilnik o varstvu pri delu; 8. Pravilnik o delu kontrole kvalitete; 9. Pravilnik o delu delavske kontrole. 1.5.2. »Elektrokovinar« TOZD montaže in storitev Ptuj Samoupravni sporazum o združevanju v delovno organizacijo Elektrokovinar Ptuj je skupni temeljni akt obeh TOZD, s kate-terim morajo biti vsklajeni vsi ostali samoupravni sporazumi, statuti in drugi splošni akti TOZD in OZD (80. člen samoupravnega sporazuma, ki velja od 1. I. 1975 dalje). Statut OZD Elektrokovinar Ptuj v 118. členu določa skupne splošne akte OZD poleg že omenjenega samoupravnega sporazuma o združevanju: 1. samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, 2. statut OZD, 3. pravilnik o pripravništvu, 4. pravilnik o knjigovodstvu, 5. pravilnik o varstvu pri delu, 6. pravilnik o požarni varnosti, 7. pravilnik o narodni obrambi in civilni zaščiti, 8. poslovnik o volitvah in delu organov upravljanja, 9. po potrebi tudi drugi splošni akti, za katere TOZD in skupne službe sklenejo dogovor. Statut TOZD je temeljni splošni akt TOZD montaže in storitev, s katerim morajo bit vsklajeni vsi drugi splošni akti TOZD. TOZD montaže in storitev ureja notranja razmerja z naslednjimi splošni akti: 1. Statut, 2. Samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih v združenem delu, 3. Pravilnik o ugotavljanju in delitvi dohodka in delitvi osebnih dohodkov ter sistemizaciji delovnih mest, 4. Pravilnik o dodeljevanju stanovanj in kreditiranju stanovanjske izgradnje, 5. po potrebi sprejema tudi druge splošne akte. 1.5.3. Primerjava splošnih aktov IMP Ljubljana — »Elektrokovinar« TOZD montaže in storitve Ptuj Podjetji IMP Ljubljana in Elektrokovinar Ptuj spadata med delovne organizacije, v katerih sestavi so TOZD in sta si zato z notranje organizacijskega stališča sorodni, čeprav med njima le obstajajo nekatere bistvene razlike. Zato se temeljni splošni akti obeh OZD razhajajo le v določenih posebnostih in jih družijo mnoge stične točke. Temeljni splošni akti, samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo Elektrokovinar. statuti podjetja in obeh TOZD ter samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, ki so v marsičem slični ustreznim splošnim aktom IMP, pripojitvi s tega zornega kota ne bi smeli povzročati težav. 2. Značilnosti trgov za storitve in proizvode obeh OZD 2.1. Dosedanji razvoj gradbeništva in montaže Da bi dobili osnovo za predvidevanja hitrosti razvoja gradbeništva v SFRJ in SRS v prihodnje, si moramo najprej ogledati dosedanje dosežke gradbeništva. Slovenski gradbinci so v vseh letih predstavljali okrog 12,5 91 zaposlenih v gradbeništvu v SFRJ. Če predpostavljamo, da so večino gradbenih del v SRS opravila domača podjetja, lahko trdimo, da je produktivnost v slovenskih podjetjih naraščala hitreje kot v ostalih delih Jugoslavije. Zaposleni v slovenskih montažnih podjetjih so 1969. leta predstavljali slabih 20 % vseh montažnih delavcev v SFRJ, 1972. leta pa slabih 21 %. Zaradi hitrejšega porasta delavcev v montaži SRS kot v ostalem gradbeništvu, se produktivnost montažnih delavcev ni dvigovala skladno z gradbeništvom. 2.2. Investicije v osnovne naložbe TABELA ST.: 5 Investicije v osnovna sredstva po tehnični strukturi v SRS v letih 1970 do 1975 v 10» din Vir: Investicije v osnovna sredstva v SRS v letih 1971, 1972, 1973 in 1974 Investicije leto 1970 1971 1972 1973 1974 SKUPNO 5,799.489 6,963.551 8,259.575 10,147.385 15,850.572 Gradbena dela 3.035.760 3,859.723 4,588.074 5,432.971 8,933.383 Oprema 2,031.228 2,307.625 2,6056.23 3,381.133 5,628.428 Ostalo 55.666 635.547 727,697 875.156 1.288.764 Izplačani avansi 165.835 160.656 338.189 458.125 — Tabela kaže, da so se investicije v gradbene objekte — osnovna sredstva povečale od 3,036 milijonov din v letu 1970 na 8,933 milijonov din lani (indeks 294 %). Če upoštevamo 30 % delež instalacij v teh investicijah, vidimo, da je bilo v SRS 1970. leta za okrog 910 milijonov montažnih del, lani pa 2.680 milijonov din. Glede na to, da je celotni dohodek slovenskih montažnih podjetij znašal 1970. leta okrog 890 milijonov din, lani pa okrog 2.527 milijonov din, lahko ugotovimo, da so večino del pokrila domača večja podjetja, le manjši del pa so bili izvajalci iz drugih republik in domača obrtna podjetja. Vidimo pa, da se je odstotek montažnih del. ki jih izvajajo slovenska podjetja na področju SRS zmanjšal in bo potrebno izboljšati domačo ponudbo. 2.3. Trg za montažne storitve in proizvode obeh TOZD v tuzemstvu in inozemstvu Obe OZD se pojavljata na področju montaže in proizvodnje, ki dopolnjuje montažo. Zato so za tržno politiko obeh OZD značilne naslednje storitve: — kot kupec se običajno pojavlja industrijski kupec, — ker gre v tem »industrijskem« marketingu za rabo družbene akumulacije v večjih zneskih, so seveda tudi odločitve investitorjev veliko bolj racionalno pogojene in premišljene, — način sklepanja poslov ima skoraj vedno skupinsko obeležje, — prodaja ima običajno tehnično obeležje, ki zahteva predpro-dajno ali predodločilno obdobje, — prodajni servis (prospektni material, tehnološko-projektna dokumentacija) pred in po prodaji ima izreden pomen v industrijskem marketingu, — kupci industrijskih dobrin so v eni časovni enoti (poslovnem letu) maloštevilni, naročla so časovno neenakomerna, in zato so tudi individualna naročila zelo visokih vrednosti, — oglaševanje in publiciteta sploh imata v splošnem majhen pomen, — povpraševanje lahko zelo močno fluktuira, ker je odraz splošne ekonomske in investicijske situacije v narodnem gospodarstvu, — učinki tehnološkega napredka se hitreje občutijo. 2.3.1. Trg za IMP Ljubljana IMP Ljubljana je okrog 92—95 % svoje proizvodnje plasiral na jugoslovanskem tržišču. Močno se je uveljavil kot izvajalec montažnih del v DR Nemčiji in ZR Nemčiji. Lani je sicer dinamika del v ZR Nemčiji zaradi znane stagnacije malce zastala, vendar lahko pričakujemo, da bo s ponovno oživitvijo investicijskih del v ZR Nemčiji tudi IMP povečal obseg svoiega poslova-nja v tej državi. Zadnje čase se IMP Ljubljana skupno z ostalimi jugoslovanskimi gredbenimi podjetji intenzivno dogovarja za prevzem del v Sovjetski zvezi in na Poljskem. Poleg že omenjenega delovanja v DR Nemčiji bi to pomenilo še večji prodor in renome IMP Ljubljana v vzhodnih socialističnih državah. Kljub gornjim uspehom še ne moremo trditi, da bi bil IMP Ljubljana močno izvozno usmerjeno podjetje. Zato bo potrebno izvoz še povečati, da bi tako izboljšali svojo devizno bilanco. 2.3.2. Trg za Elektrokovinar Vsaka temeljna organizacija nastopa na tržišču samostojno. Temeljno organizacijo montažne dejavnosti sestavljajo montažne skupine inštalaterjev centralnega ogrevanja in vodovodnih instalacij, elektroinstalacij, ključavničarska delavnica, ki opravlja poleg uslužnostnih ključavničarskih del še maloserijsko proizvodnjo, celo vrsto proizvodov ter kleparsko delavnico, ki je specializirana poleg čistih kleparskih del tudi na posebej projektirane specialne naprave. V sklopu montaže so tudi servisne delavnice, ki izvršujejo od ključavničarskih del, servise za vse naprave strojne, pa tudi za elektro dejavnosti. Celotna montažna dejavnost podjetja je usmerjena na ptujsko področje z okolico do oddaljenosti cca 50 km. V to okolico spadajo Ormož, Ljutomer, Kidričevo, Lenart in delno Maribor. Montažna dela opravljajo predvsem za gradbena podjetja kot so Gradis Maribor, Drava Ptuj, PGP Ljutomer, Ograd Ormož, Gradnje Ptuj, Stavbar Maribor, Graditelj Krapina, SGP Rogaška Slatina. Nekaj del pa opravljajo direktno za industrijo kot npr.: TAM Maribor, Cinkarna Celje. Prodaja proizvodnje ni za vse proizvode enotna. Hidroforje oddajajo na osnovi celoletne pogodbe, ki jo sklepajo s podjetjem Cevovod Maribor. Del proizvedenih hidroforjev pa oddajo po naročilih grosistov kot npr.: Ferimport Zagreb, Zadranka Zadar. Isto velja tudi za samokolnice. Cisterne in bojlerje pa izdelujejo za lastno rabo in po posebnem naročilu. Naročajo jih predvsem »Blisk« Murska Sobota, Jeklotehna Maribor in Cevovod Maribor. TABELA ST.: 6 Investicije v osnovna sredstva po občinah in po tehn. strukturi investicij v 10:! din Vir: Investicije v osnovna sredstva v SRS v letih 1971, 1973, 1974, SPK v SRS Občina — vrsta invest. Leto 1970 1971 1972 1973 1974 Skupno 112.965 128.394 173.696 276.308 500.993 Gradbena dela 54.068 77.719 93.656 138.411 299.012 Oprema 41.209 37.243 48.429 85.130 108.220 Ostalo 10.420 9.867 20.826 32.966 93.761 Izplačani avansi 7.268 3.565 10.785 19.308 — PTUJ 83.151 88.764 128.723 177.460 278.436 Gradbena dela 41.463 51.422 67.188 81.121 124.184 Oprema 28.997 26.422 39.833 62.495 71.506 Ostalo 8.710 7.843 17.087 27.644 82.746 Izplačani avansi ŠMARJE 3.981 2.526 ■«.615 6.200 — PRI JELŠAH 20.771 26.399 30.308 72.546 195.930 Gradbena de]a 9.912 17.169 17.904 37.651 157.786 Oprema 6.528 8.038 6.450 18.628 29.033 Ostalo 1.205 1.099 1.535 4.002 9.111 Izplačani avansi 3.126 93 4.419 12.265 — LENART 9.043 13.231 14.665 26.302 26.627 Gradbena dela 2.693 9.128 8.564 19.639 17.042 Oprema 5.684 2.232 2.146 4.007 7.681 Ostalo 505 925 2.204 1.320 1.904 Izplačani avansi 161 946 1.751 1.336 — Na drugi strani pa lahko vidimo, da IMP nikoli ni pretiraval z najemanjem kreditov, saj so lani vsi krediti skupaj znašali le okrog 5 % virov sredstev. Poslovna sredstva Elektrokovinarja TOZD Montaže in storitev so znašala okrog 90 % vseh sredstev. Daleč pretežni del le-teh so predstavljale obratne naložbe (62 % 1970. leta in 76 % lani), osnovnih naložb pa je bilo okrog 11 % aktive. Če to primerjamo z IMP, vidimo, da so delavci v Elektrokovinarju precej slabše opremljeni z delovnimi sredstvi. Sredstva za družbeni standard Elektrokovinarja predstavljajo 6 % vseh sredstev. 1970. leta je imel Elektrokovinar precej kreditov, predstavljali so kar 38 % vseh virov sredstev. Do lani je svojo zadolženost nekoliko znižal, zato so krediti znašali le še 16 % pasive. Delež TABELA ST. 7 — IMiP LJUBLJANA FINANČNA STRUKTURA v 103 din Kategorija leto 1970 1971 1972 1. AKTIVA 227.581 332.485 478.927 1.1. Poslovna sredstva 206.975 3017.050 425.638 1.1.1. Obratna sredstva 147.154 221.130 265.764 1.1.2. Osnovna sredstva (sed. vred. + grad.) 44.583 66.740 93.985 1.2. Rezervna sredstva 6.059 6.064 12.333 1.3. Sredstva skupne porabe 14.547 19.371 40.956 1.4. Sredstva stanovanjskih hiš — — — 2. PASIVA 227.581 332.485 478.927 2.1. Kratkoročni viri skupaj 71.503 93.387 141.529 2.1.1. Kratkoročni krediti 2.616 673 317 2.2. Srednjeročni viri — — — 2.3. Dolgoročni viri skupaj 121.829 201.897 277.910 2.3.1. Dolgoročni krediti 4.840 4.039 6.324 2.3.2. Trajni viri skupaj 116.341 197.315 271.152 2.3.2.1. Trajna obratna sredstva 54.597 94.393 159.050 2.4. Viri rezervnih sredstev 14.229 9.456 13.348 2.5. Viri sredstev skupne porabe 20.021 27.746 46.140 2.6. Trajni viri stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov — — — TABELA ŠT.: 8 ELEETROKOVIHAH, PTUJ FINANČNA STRUKTURA V 105 din Kategorija Leto 197o 1971 1972 1973 19 74 skupaj Mont.Elektropr .Skup. lont.Elektr. Skup. Mont. klektr .Skup. Mont. Elektr. Skup 1. AKTIVA 12.19o u.955 3.311 15.266 13222 3.454 16676 17.966 4.ol7 21983 26p22 673o 32.752 1.1. Poslovna sredstva 11.294 L0.872 3.275 14.14? 12o81 3275 15356 10357 3.688 2op45 23.668 6183 29.851 1.1.1.Obratna sredstva 7-585 8.626 3.o39 11.665 0112 2875 10.987 12414 3-196 15.61o 19.739 52oo 24.93 1.1.2.Osnovna sredstva ' (sed.vred. + gradnja) 1.459 1.699 2o7 1.9o6 2.797 155 2962 2962 398 3-36c 2751 797 3-548 1.2. Rezervna sredstva 2o9 222 222 2o8 97 3o5 429 134 563 741 212 953 1.3. Sred.skup.porabe 687 861 36 897 933 82 1p15 LlSo 195 1375 1613 335 1.948 2. PASIVA 12.19o L1.955 3.311 15.266 13222 3.454 16676 17.966 4.ol7 21983 26p22 673o 32.752 2.1.Eratkor.viri skup. 5.679 6.229 575 6.8o4 582o 653 6473 6620 053 7473 I0760 2129 12.889 21.1. Kratkor.krediti 2.26o 75o 225o 16o 2410 145o - 1450 265o 500 3.15o 2.2. Srednjeročni viri - - - - - - - 522 - 522 353 241 574 2.3. Dolgoročni viri skup .5.432 4.428 2.6o3 7.031 5.7oo 2465 0165 8488 2.54o ll.o28 11729 3471 15.200 2.J.l.Dolgoročni krediti 2.314 6o2 1.741 2.343 729 3,557 2286 1612 1.443 3o55 1537 634 2.221 2.3-2.Trajni viri skup. 3-118 3.826 862 4.688 4S71 9o8 5879 6876 i.o97 7.973 loJ.92 2787 14.979 2.3.2.1.Trajni viri obr.s r.1443 1.927 65 0 2.577 2156 216o 4.316 4667 2.o65 6.732 8193 2p53 10.251 2.4. Viri rezervnih sred. 597 443 97 54o 584; 134 718 806 217 l.o23 1137 324 1.511 2.5. Viri sred.skup.por. 683 855 36 891 1118 2o2 132o 153o 4o7 1.937 2pl3 565 2.578 trajnih virov se je dvignil od 26 % leta. 1970 na 39 % konec lanskega leta. Seveda pa je to še vedno relativno nizko glede na IMP, kjer so lani znašali trajni viri sredstev 50 % pasive. Primanjkljaj virov je podjetje v veliki meri krilo z zadolževanjem pri dobaviteljih in akontacijami. Medtem, ko ima IMP dovolj sredstev za tekoče poslovanje, pa izgleda, da je Elektrokovinar v rahlem pomanjkanju sredstev. To pa bo resna ovira, če bi želeli razširjeno reprodukcijo v večjem obsegu. Če bosta OZD nameravali pospešeno investirati, bo potrebno pridobiti kredite od poslovnih bank. Kreditiranje takšnih dejavnosti, kot jih opravljata obe OZD, pa trenutno ni v narodnogospodarskem prioritetnem planu in zato bo precej problemov pri financiranju razširjene reprodukcije. 1973 1974 589.042 883.817 525.155 794.523 345.159 547.744 140.655 192.696 12.125 11.472 51.762 70.453 — 7.369 589.042 883.817 123.310 281.003 87 6.125 2.439 2.849 377.700 475.306 17.370 36.086 360.320 439.220 209.370 250.212 20.219 21.119 56.420 96.150 8.954 7.390 Tabela št. 6 prikazuje strukturo investicij v osnovna sredstva v občinah, kjer bi lahko Elektrokovinar opravljal večino svojih del, v letih od 1970 do 1974. Če upoštevamo 30 % delež montažnih del od vrednosti vseh gradbenih del, vidimo, da je bila vrednost montažnih del leta 1970 okrog 16,220.000 din, lani pa 89,704.000 din. Glede na to, da Elektrokovinar ne more prevzeti vsaj 40 % montažnih del zaradi zahtevnosti, neugodni rokov, nekonkurenčnosti in ostalih vzrokov, bi bil delež, ki bi ga lahko Elektrokovinar prevzel v omenjenem obdobju od 9,732.000 din leta 1970 in 53,822.000 din lani. Realizacija Elektrokovinarja v letu 1974 na področju montaže pa je znašala le okrog 21,149.000 din. Iz tega sledi, da ima Elektrokovinar še možnost, da bi povečal svojo realizacijo na področju montaže v občinah, ki smo jih zajeli z našim pregledom. Za proizvode pa bo potrebno v začetni fazi še naprej obdržati sedanje prodajne poti. Sčasoma pa je treba, da se tudi v IMP-jeve ponudbe vključijo Elektrokovinarjevi proizvodi, pa tudi TOZD IMP bodo morale vsa kooperacijska dela, ki jih je sposoben opravljati Elektrokovinar, naročiti pri Elektrokovinarju. S tem se bo dosegla višja interna realizacija, povečala pa se bo tudi medsebojna povezanost med TOZD IMP. 2.3. Zaključne ugotovitve Iz gornjih prikazov lahko ugotovimo, da imata še obe OZD dovolj možnosti za razvoj tako na področju montaže kot proizvodnje. Če bi hotel Elektrokovinar pokrivati področje, ki gravitira k Ptuju, na področju montaže, bo moral povečati zaposlenost in delno tudi produktivnost. Vsekakor pa bo potrebno razbremeniti sedanji vodilni kader, da bo imel več časa za kreiranje poslovne politike delovne organizacije. IMP pa bo moral skrbeti, da bo sedanje kolikor toliko ugodne rezultate zadržal vsaj na doseženi ravni, če že ne izboljšal. Ugodnejše rezultate lahko pričakujemo tudi iz rezultatov delovanja posameznih TOZD v okviru poslovnih druženj in podkomisij za izdelavo srednjeročnega plana razvoja 1976—80. 3. Prednosti in perspektive razširjene dejavnosti podjetja 3.1. RAZISKOVANJE IN RAZVOJ »ELEKTROMONTAŽA« Ptuj nima posebnega razvojnega oddelka niti ne delajo kakih raziskav. Podjetje se je razvilo iz servisnih delavnic, to je iz obrtniških osnov in je obdržalo ves čas svoj prvotni značaj. Razdrobljenost na več med seboj ločenih dejavnosti je to omogočala. Posebnega razvoja v montažni dejavnosti ni bilo. Razvoju so sledili s tem, da so opazovali, kaj delajo večja podjetja novega Montažna dela so izvajali po tujih načrtih in pri tem pazili na novosti v načrtih, ki so jim jih projektanti pred izvajanjem del razložili. Mnenja so bili, da lasten projektivni biro v neposredni bližini Maribora, kjer je projektantska dejavnost močno razvita, nima nobenega pomena. Možnosti za širjenje dela in dejavnosti je veliko, saj komaj za-doste potrebam tržišča. Montažnih skupin številčno nimajo namena širiti. To bi namreč zahtevalo širjenje področja dela, oddaljevanje gradbišč in zato seveda organiziranje močne komercialne službe. Izboljšati pa bi morali opremljenost montažnih skupin. V proizvodni dejavnosti bi bilo sicer potrebno izdelati programe razvoja z upoštevanjem razvoja proizvodov ter zaposlovanja novih delavcev, vendar v podjetju službe, ki bi to obdelala, nimajo. Obstoječi strokovni kadri pa zaradi prezaposlenosti tega ne zmorejo. Usmeritev podjetja ELEKTROKOVINAR Ptuj v montažno dejavnost zahteva po priključitvi k IMP vključitev v obstoječe razvojne naloge iz montažne dejavnosti, ki so v teku v IMP. Med te lahko štejemo sledeče naloge: — razvoj tipiziranih tlorisov sanitarnih prostorov v sodelovanju z Birojem gradbeništva Slovenije, — razvoj sanitarnih vozlov za stanovanjsko gradnjo, ki obsega odtočni, tlačni del, elektriko, prezračevanje, plinsko instalacijo, — razvoj enocevnih sistemov ogrevanja s predfabrikacijo montaže, — unifikacija ter predfabrikacija montažnih sklopov v delavnicah. Da bi na ptujskem področju lahko nudili boljše strokovne usluge, bi se morala montažna dejavnost tesneje povezati s TOZD PMI v Mariboru ter izkoristiti njihove možnosti in sposobnosti v projektivi in komerciali. Na področju prozvodnje bo potrebno v okviru IMP ter TOZD TRAA, SKIP in TIO Idrija zaradi prekrivanja dela na področju cistern za gorivo, hidrofornih kotlov ter bojlerjev napraviti delitev dela ter doseči ožjo usmerjenost' in kot posledico večjo strokovnost. Pri tem bo potrebna tesna sodelava z vsemi službami v podjetju. Odbor za gospodarjenje in razvoj bo moral določiti način tega sodelovanja. 3.2. Kadri 3.2.1. Kadri v IMP Konec lanskega leta je bilo v IMP zaposlenih 3.588 delavcev in 657 učencev v gospodarstvu. Kvalifikacijska struktura delavcev je zelo ugodna; podrobna slika pa je naslednja: Kvalifikacija Delavci Struktura % VSU 259 7,2 ViSU 197 5,5 SSU 322 9,0 NSU 200 5,6 VKV 424 11,8 KV 1.239 34,5 PKV 621 17,3 NK 326 9,1 Skupaj 3.588 100,0 % 3.2.2. Kadri v Elektrokovinarju Konec leta 1974 je bilo v Elektrokovinarju TOZD Montaža in storitve zaposlenih 174 delavcev, od tega je bilo 129 proizvodnih delavcev ali 74,4 %, neproizvodnih pa 45 delavcev oziroma 25,9 %. Opazimo lahko, da je daleč pretežni del kadra iz vrst kvalificiranih delavcev, trenutno pa bi Elektrokovinar potreboval še 94 učencev v gospodarstvu. Kvalifikacija Delavci Struktura % Struktura delavcev VSU — dejansko stanje 2 1,1 ViSU 1 0,6 SSU 16 9,2 NSU 11 6,3 VKV 9 5,2 KV 111 63,8 PKV 18 10,3 NK V 6 3,5 Skupaj 174 100,0 % 3.3. Finance Poslovne naložbe IMP se gibljejo vsa opazovana leta na nivoju okrog 90 %. Čeprav se obratne naložbe absolutno večajo, njihov delež v strukturi pada in je lani znašal 62 %. Rahlo se je povečala udeležba osnovnih naložb od slabih 20 % na 22 %, kar pomeni boljšo opremljenost delavcev s sredstvi dela in posredno pogojuje višjo produktivnost. Z rastjo IMP je bilo treba sredstva usmerjati v družbeni standard delavcev. Lani so sredstva skupne porabe predstavljala 8 % vseh sredstev OZD. 1 % pa so znašala sredstva stanovanjskih hiš OZD. 3.4. Montaža in proizvodnja Že v poglavju o značilnostih trgov obeh OZD smo prikazali razvoj gradbeništva in montaže v SFRJ in SRS. Podatki dopuščajo domnevo, da je na tržišču še dovolj možnosti za plasma obeh OZD. Poprečna stopnja porasta investicij v gradbene objekte (osnovna sredstva) v SRS v zadnjih 5 letih je bilo okrog 26 % letno. Če primerjamo rast celotnega dohodka IMP vidimo, da je IMP imel poprečno 28 % rasti, celotni dohodek Elektrokovinarja pa je v omenjenem obdobju naraščal poprečno za 35 %. Če bi se podjetji združili, bi stopnja naraščanja lahko ostala višja kot 26 odstotkov. IMP Ljubljana konstantno veliko vlaga v osnovne naložbe in tako zboljšuje delovne pogoje delavcev. Med združenimi TOZD je dosežena visoka stopnja poslovnega sodelovanja (na primer: TOZD TRAA in TOZD Livarna ter dogovor med TOZD TRAA, TOZD TIO in TOZD SKIP o razdelitvi programa proizvodnje cistern in posod). Že zaradi tradicije se odpirajo lepe možnosti, da bi do takšnega sodelovanja prišlo tudi med ELEKTRO-KO VIN AR JEM in ostalimi TOZD IMP. 3.5. Komerciala 3.5.1. Prodaja na domačem trgu Vsebina del v prodajni službi za montažno dejavnost in njej spremljajočo proizvodnjo je specifična in se v marsičem razlikuje od čiste trgovinske ali industrijske prodaje.. V montažni dejavnosti gre za funkcionalne naprave ali celo za funkcionalno povezane celote, zato se pri komercialnih nastopih in potem pri realizaciji prevzetih del v veliki meri kažejo p ed-nosti celovitih ponudb izvajalcev del (inženiring). Proizvodnja, ki je predvsem namenjena za potrebe instalacijskih strok, je v komercialnem poslovanju vezana na skupno koordinacijo, ker tržišče zahteva trgovsko poslovnost in sposobnost tehnične obdelave podatkov, ki se premnogokrat opirajo na nepopolne projekte in funkcionalno neskladnost. Uspešno poslovanje se odraža v dobri koordinaciji komercialnih služb za vsa proizvodna področja podjetja. Zaradi teh potreb in nujnosti približati se lokalnim tržnim potrebam, so v podjetju organizirana predstavništva za vsako republiko posebej. Komercialna poslovnost s tehnično sposobnimi kadri v predstavništvih približuje proizvodnjo tržišču. Dosedanji rezultati dela preko predstavništev so potrdili potrebo po še povečani prisotnosti komercialno tehničnih služb na terenu. Njihovo poslovanje je iz dneva v dan uspešnejše. Poleg prodajnih dolžnosti predstavništva obdelujejo tržišče tudi z zbiranjem podatkov o perspektivnih potrebah in o konkurenčnih nastopih domačih in tudi tujih proizvajalcev. Za potrebe vzdrževanja in popravila naših proizvodov, so pri predstavništvih organizirane servisne službe, s čemer zadovoljujemo kupca, posebno v področjih, kjer je strokovnost v lokalnih servisnih podjetjih nezadostna. Vsaka proizvodnja, ki bo dopolnjevala sedanji asortiman proizvodnje IMP, bo v sedanji organizaciji prodajnih služb lažje našla kupca oziroma tržišče na celotnem področju države. Nenehno prisotnost naših predstavništev v projektantskih organizacijah, montažnih podjetjih, industriji in trgovini obeta uspešne nastope tako tudi pri plasmaju montaže in proizvodnje Elektrokovinarja. 3.5.2. Prodaja v izvoz Zunanjetrgovinska izvozna dejavnost IMP se izraža v dveh oblikah: a) Blagovni izvoz vseh izdelkov v zvezi z našo dejavnostjo oz. proizvodnjo posameznih TOZD. b) Investicijska dejavnost v tujini. V zvezi z deli pod a) in b) je organizirana na skupnih službah služba za blagovni izvoz in za investicijsko dejavnost v tujini. Ob nalogah konkretne izvedbe blagovnega izvoza in skrbi za izvajanje investiejskih del v tujini se v službi opravljajo tudi devizno-obračunski posli, korespondenca in prevajanje, medtem :.o sc nkvizicija in informacije tudi vrše po posameznih TOZD. Pogodbe z inozemskimi partnerji se podpisujejo na nivoju IMP glede na zakonske predpise in sporazum o združitvi v delovno organizacijo IMP. V zvezi z investicijskimi deli v inozemstvu je poleg že naštete dokumentacije potrebno voditi še personalno dokumentacijo in evidenco ter vsa potrebna dela za zavod za zaposlovanje, zavod za socialno zavarovanje in sekretariat za delo. Pogodba za izvajanje investicijskih del v inozemstvu se lahko sklene samo na osnovi predpisanih potrdil s strani vseh naštetih institucij. Služba izvoza vodi evidenco oziroma program vseh izdelkov posameznih TOZD in skrbi za dopolnjevanje referenčne liste IMP tako za materialni izvoz kakor tudi za investicijska dela. Ta referenčna lista je osnova za akvizicijo. 3.5.3. Nabava V okviru integracijskih procesov predvidevamo, da bi nabavna služba z uvozom ob dosedanji praksi imela enako vlogo še naprej, kot je to do sedaj. Nabavna služba opravlja v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju naslednja dela: — sklepa z večjimi trgovskimi podjetji v Jugoslaviji letne pogodbe. Te pogodbe vsebujejo rabate na posamezne izdelke, plačilne pogoje, višini zamudnih obresti in superrabatno lestvico, ki je odvisna od letnega prometa. Sklenjene pogodbe pošilja vsem TOZD, — sklepa letne pogodbe s proizvajalci za dobavo materiala, — zagotovi blagovne kontingente pri zveznih organih, — dostavlja zveznim organom poročila o problematiki pri nabavi repromateriala na domačem in tujem trgu, — v kolikor je možnost, zagotovi pri večjih uvoznikih še dodatne blagovne kontigente za uvoz materiala iz 114 veje. — sporoča TOZD predvideno zvišanje cen repromateriala, — pri sklepanju večjih enkratnih pogodb sodeluje in posreduje med TOZD in trgovskim podjetjem, da se dosežejo boljši pogoji, kot so bili določeni v letni pogodbi. Nedvomno je, da bi pomenila pripojitev Elektrokovinarja učvrstitev pozicije IMP, pa tudi Elektrokovinarja samega na domačem nabavnem trgu, katerega je moč obvladovati le z vnaprejšnjim dogovarjanjem med proizvajalci, grosisti in velikimi porabniki. 4. Usmeritev Elektrokovinarja po pripojitvi 4. 1. Možnosti na področju prodaje Vsebina drugega poglavja nam nedvomno kaže, da povpraševanje po montažnih storitvah in montažni dejavnosti namenjenim proizvodom stalno narašča. Precejšen vzrok temu je inflacijsko povpraševanje. SIKAM O V skladu z odpravljanjem strukturnih neskladij v našem gospodarstvu lahko pričakujemo, da bo v prihodnjih letih bistveno narasel delež investicij v energetiko in težko industrijo, pri čemer je zlasti zadnja po svojih investicijskih značilnostih domena IMP montažnih TOZD. Z zvišanjem standarda lahko pričakujemo, da se bo delež instalacij v skupno vrednost gradbenih del še povečal, kar pa spet pomeni več dela za montažne OZD. Glede na gornje bi imel Elektrokovinar v primeru pripojitve k IMP — Ljubljana vse možnosti, da se približa procesom na področju prodaje, katere IMP — Ljubljana že spremlja in kanalizira prodajo svojih TOZD na tista področja, kjer je možnost dobrega dela in zaslužka. Ze samo s tesno povezavo med TOZD znotraj IMP bi lahko Elektrokovinar del svoje prodaje usmeril v TOZD IMP. S tem bi si zagotovil precejšen trg, kar pa je še več vredno, je to, da so ti kupci tudi plačilno snosobni. O skupnem nastopu na področju prevzemanja del pa je že bilo govora v točki 3.4. 4.2. Možnosti na tehnološkem področju Pripojitev podjetja Elektrokovinar, Ptuj k IMP — Ljubljana hi imela nedvomno vpliv na tehnologijo pripojenega podjetja. Na tehnološkem področju pripojitev v montažni dejavnosti omogoča: — sodelovanje s projektivnimi biroji ostalih TOZD. posebno projektivnega biroja PMI Maribor. — prevzemanje in hitrejše osvajanje montažnih izkušenj ostalih montažnih TOZD. — prevzemanje nalog za celotno podjetje IMP. zlasti pa na področju Ptuja. — specializacija za določeno vrsto dejavnosti in pokrivanie te dejavnosti na celotnem delovnem področju IMP (hidroforji, trasporterji za krmo). — uporabljanje in nudenje tržišču storitev ostalih proizvodnih TOZD IMP — uvajanje in širša uporaba izkušenj montažne predpriprave oziroma uporabe predfabriciranih elementov, — prevzemanje večjih montažnih nalog ob pomoči ostalih TOZD IMP, — koriščenje skupne nabavne službe ter namenjanje naročil na kvalitetnejše, cenejše in točnejše dobavitelje kakor tudi pridobivanje boljših nabavnih pogojev zaradi obsežnejših naročil, — uporaba ter soustvarjanje internih standardov IMP. Na tehnološkem področju v proizvodni dejavnosti pripojitev omogoča: — omejitev pestrosti proizvodnje v kleparski in ključavničarski dejavnosti, — sodelovanje in delitev dela z ostalimi TOZD IMP pri obstoječi proizvodnji ter pri osvajanju novih proizvodov, — koriščenje poznavanja tržišča inštalaterske dejavnosti in deficitarnih materialov za usmerjanje proizvodnje ter pripravo potrebnih elaboratov za samo gradnjo, — možnosti boljšega izkoriščanja strojno-obdelovalnih zmogljivosti. 4.3. Potrebne investicije v Elektrokovinarju Delavnice montažne in servisne dejavnosti so v Ptuju razdeljene na dveh lokacijah, oddaljenih okrog 500 m. Prostori so več ali manj stari z izjemo hale, to je prekritega dvorišča ob starem objektu, kjer je uprava podjetja. Površine prostorov, s katerimi razpolaga montažna dejavnost, so razdeljene takole: — servisna elektrodelavnica 64 m2 — ključavničarstvo 140 m2 — 160 m2 — kleparstvo 600 m2 — pokrita skladišča materiala 150 m2 — odprti skladiščni prostor 600 m2 Del prostorov zaseda TOZD Elektromotorjev, ki se namerava pripojiti k Elektrokovini Maribor. Teh prostorov je po površini manj kot pa jih zaseda TOZD Montaže in storitev, za urejeno serijsko proizvodnjo pa niso primerni. Sedanji prostori, pa čeprav so stari in nefunkcionalno razporejeni za montažo in servise trenutno zadoščajo. Po izselitvi TOZD Elektromotorjev bo montaža pridobila še nekaj pokritega prostora, s katerim bo mogoče odložiti gradnjo novih prostorov' za nekaj let. V tem času pa bo potrebno poskrbeti za nabavo nekaj novih strojev in delovnih pripomočkov, ki so delno že naročeni (škarje L 2,5 m, S = 12 mm, stroj za krivljenje pločevine L = 2,5 m, S = 10 mm). Se pred naročilom novih strojev pa bo treba urediti delitev dela med posameznimi TOZD IMP ter pripraviti program nadaljnjega razvoja Elektrokovinar j a v sklopu IMP, Ljubljana. 5. Pripojitev in njena izvedba 5.1. Pravni vidik pripojitve 5.1.1. Statusne spremembe delovne organizacije in postopek o pripojitvi »Delovna organizacija se lahko spoji z drugo delovno organizacijo, pripoji k drugi delovni organizaciji ali razdeli na dve ali več delovnih organizacij«, predstavlja temelj vseh statusnih sprememb delovne organizacije (čl. 67/1 zakona o konstituiranju OZD in njihovem vpisu v sodni register — Ur. 1. SFRJ 22/73). Podlaga za pripojitev je sklep o pripojitvi (čl. 68/1 omenjenega zakona). Drugi odstavek 68. člena pa pravi, da »o spojitvi, pripojitvi ali razdelitvi delovne organijzacije, ki nima v svoji sestavi TOZD, odločajo delavci z večino glasov vseh delavcev v lak; delovni organizaciji«. C e ima delovna organizacija v svoji sestavi temeljne organizacije, je sklep o spojitvi, pripojitvi ali razdelitvi delovne organizacije sprejet, če je % temeljnih organizacij sprejet v vsaki od njih z večino glasov vseh njenih delavcev s pristavkom, da mora biti v vseh temeljnih organizacijah skupno število delavcev, ki so glasovali za sklep, večje od polovice skupnega števila delavcev v vsaki teh delovnih organizacij (čl. 68/3). Pri tem pa daje zakon temeljnim organizacijam, v katerih niso delavci sprejeli sklepa o statusnih spremembah pravico izločitve iz sestava delovne organizacije pred statusno spremembo. Pred odločitvijo o pripojitvi delovne organizacije morajo biti delavci seznanjeni z analizo njenega ekonomskega in finančnega stanja, ki mora vsebovati tudi podatke o sredstvih, pravicah in obveznostih, ter z analizo ekonomske upravičenosti njene pripojitve (elaborat čl. 69). Ne bi bilo dovolj, da bi bil elaborat le objavljen. Delavci morajo imeti možnost o njem razpravljati, zahtevati pojasnila in dajati mnenje. 5.1.3. Določbe o pripojitvi v splošnih aktih Elektrokovinar. Ptuj Samoupravni sporazum o združevanju v delovno organizacijo Elektrokovinar, Ptuj in statut podjetja Elektrokovinar imata obširne (večji del iz zakona recipirane) določbe o statusnih spre-mmebah v čl. 29—34, oziroma 10—17. V primeru, da se bo TOZD montaže in storitev pripojila k IMP, TOZD Elektroproizvodov pa k »Elektrokovini« Maribor, gre za posebno kombinirano statusno spremembo razdelitve obstoječe OZD na temeljni organizaciji združenega dela, ki sta sedaj združeni v podjetje Elektrokovinar, Ptuj in nato pripojitve obeh nastalih (razdeljenih) delov, vsakega k drugi OZD. S tem bi dosedanja OZD »Elektrokovinar«, Ptuj prenehala. Najprej se bodo morali delavci v Elektrokovinarju odločiti o razdelitvi podjetja, čemur daje podlago tudi 31. čl. samoupravnega sporazuma o združevanju: O statusni spremembi OZD glede spojitve, pripojitve in razdelitve, morajo biti delavci TOZD seznanjeni z analizo ekonomske upravičenosti njene spojitve, pripojitve in razdelitve, nakar odločajo delavci v vsaki TOZD posebej o statusni spremembi z referendumom in v skladu z zakonskimi določili. Analogno veljata tudi določili 32. in 33. čl. omenjenega sporazuma. TOZD montaže in storitev pa se bo morala seveda odločiti tudi o pripojitvi k IMP — OZD se lahko spoji ali pripoji k drugi OZD ter se lahko razdeli na dve ali več OZD (čl. 14/1 statuta podjetja). Tudi statut TOZD montaže in storitev predvideva pripojitev: delovna skupnost TOZD montaže in storitev odloča z referendumom o vprašanjih, ki so bistvenega pomena za poslovanje in razvoj TOZD. in sicer: 1. o statusnih spremembah — spojitvi, pripojitvi ali razdelitvi. 2. itd. (čl. 31 statuta). Posebno pomembno določbo, ki pomeni konkretizacijo drugega odst. 70. člena zakona o konstituiranju organizacij združenega dela in o njihovem vpisu v sodni register, pa ima samoupravni sporazum o združevanju v delovno organizacijo Elektrokovinar. Ptuj v 34. členu, ki pravi: V kolikor se TOZD ne sporazumeta ali ni drugače predpisano, se materialne obveznosti uredijo: 1. obveze OZD do tretjih oseb, ki se nanašajo na TOZD. ki se izloča, prevzema v celoti ta TOZD, 2. skupna združena sredstva OZD, vložena v TOZD, ki se izloča, zmanjšana za del, ki ga je TOZD sama prispevala, morajo biti v celoti vrnjena OZD z dnem, ko postane sklep o izločitvi TOZD iz sestave OZD pravnomočen. 3. sredstva, ki so jih druge TOZD posebej vložile v TOZD, ki se izloča, morajo biti v celoti vrnjene OZD z dnem pravnomočnosti sklepa o izločitvi TOZD iz sestave OZD. 5.2. Organizacijski vidik pripojitve 5.2.1. Vskladitev splošnih aktov Notranja organizacija in poslovanje delovne organizacije IMP zahteva, da imajo vse TOZD v njeni sestavi vsebinsko (pa tudi formalno) enotne splošne akte. Popolno poenotenje seveda ni mogoče, če nočemo zanemariti določene avtonomnosti TOZD, posebno pa vseh, od proizvodnih do socioloških faktorjev, ki opredeljujejo status in poslovanje vsake TOZD. Značilnosti, ki ločijo TOZD od druge, uredi seveda vsaka TOZD v splošnih aktih sebi primerno, sicer pa so splošni akti po številu in vsebini v vseh TOZD enotni. Zato bo moralo Elektrokovinar. TOZD montaže in storitve, če bo pristopilo oziroma sklenilo samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo IMP in se organiziralo kot TOZD v sestavi IMP. spremeniti svoje splošne akte in jih sprejeti, upoštevajoč svoje posebnosti, po modelu vseh TOZD, združenih v IMP. Nekatere splošne akte bo potrebno sprejeti sploh prvič, ker jih Elektrokovinar zdaj niti nima. Največ težav bo verjetno v zvezi s samoupravnim sporazumom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest ter samoupravnim sporazumom o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke (ki sta v IMP pred sklenitvijo, v fazi razpiave), ki utegneta marsikje porušiti dosedanjo organizacijo, sistemizacijo in razmerja v Elektrokovinarju, TOZD montaže in storitev. S tem v zvezi bo moral TOZD montaže in storitve podpisati samoupravni sporazum o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke v gradbeništvu, ki s sindikalno listo 1975 tvori okvir oziroma osnovo samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka v IMiP. Za hitro in učinkovito pripojitev in nemoteno delo po združitvi k IMP bi morali vskladitev splošnih aktov pripraviti že pred samo pripojitvijo tako, da bi bili v času postopka pridružitve že v razpravi, sprejeti pa kakor hitro bi bil sklenjen pristop k samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo IMP. Dobro bi bilo še počakati na spremembe statutov podjetja in TOZD, samoupravnega sporazuma o dodeljevanju stanovanj in posojil za stanovanjsko izgradnjo, ki so v teku in na sprejem samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov, nato pa takoj pričeti z vsklajevanjem — predlogi novih splošnih aktov . Elektrokovinarja morajo biti v razpravi in pripravljeni za sprejem že v juliju oziroma takoj po pridružitvi k IMP. 5.2.2. Izvolitev organov upravljanja Ij poglavja 5.3. tega elaborata je vidna bistvena razlika med organi upravljanja v TOZD, združeni v delovno organizacijo IMP in v Elektrokovinarju, TOZD montaže in storitve. Na podlagi sprejetega statuta bodo morali delavci v Elektrokovinarju, TOZD montaže in storitve izvoliti organe upravljanja po enotnem konceptu delovanja samoupravnih organov, ki velja za vse temeljne organizacije združenega dela v IMP. Prav tako bodo delavci Elektrokovinarja izvolili svoje delegate v organe upravljanja podjetja in druge samoupravne organe na nivoju samoupravnih odnosov TOZD (npr. svet proizvajalcev in uporabnikov itd.). 5.3. Samoupravni organi in družbeno politične organizacije 5.3.1. Samoupravni organi 5.3.1.1. IMP Ljubljana 5.3.1.1.1. V temeljni organizaciji združenega dela Poleg na ustavnih načelih apliciranih oblikah neposredne samouprave imajo vse TOZD v IMP delavske svete kot najvišje neposredno voljene organe upravljanja (število članov v delavskih svetih je različno, v osnutku statuta TOZD predvideno od 15 do 25 članov, v praksi pa šteje delavski svet najmanjše TOZD 9 članov). Neposredno voljeni organi upravljanja so odbori, v večini TOZD so naslednji: — odbor za medsebojna razmerja (5 članov, 5 namestnikov), — odbor za osebne dohodke (5 članov, 5 namestnikov). — odbor za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti (3 člani, 3 namestniki), — odbor za stanovanjske zadeve (5 članov, 5 namestnike, — odbor delavskega nadzorstva (5 članov, 5 namestnikov). Kolektivni izvršilni organi so: — komisija za norme (5 članov), — komisija za varstvo pri delu (5 članov) — komisija za tehnične izboljšave (3 člani), — komisija za prodajo in odpis osnovnih sredstev (3 člani). Delavski svet in odbori se izvolijo z neposrednimi in tajnimi volitvami. Neposredno se izvolijo tudi delegati TOZD v delavski svet podjetja. Komisije voli delavski svet. 5.3.2. Družbeno politične organizacije V vsaki TOZD naj se ustanovijo tudi organi družbeno političnih organizacij. Zlasti to velja za ZK, sindikat in ZSMS. ZK kot avantgarda delavskega razreda naj se tako organizira pri svojem delu, da bo resnični faktor delovnega procesa, tako v dobro delavca kot celotne samoupravne družbe. ZK je organizirana v OOZK in deluje na območju, kjer je ustanovljena ter s svojimi predstavniki vključena v svet ZK IMP, zaradi kordi-niranja med ostalimi OOZK v okviru podjetja se na svetu ZK IMP dogovarjamo za enotna stališča skupnega pomena. Ravno tako smo organizirani v OOS gradbenih delavcev Slovenije. Vsaka OOS ima svoj izvršilni odbor ter po potrebi več komisij. Deluje samostojno na območju občine, kjer je ustanovljena, ter s svojimi predstavniki zastopa stališča v konferenci OOZSS IMP, kjer se dogovarjamo za enotno politiko skupnega pomena. V okviru TOZD naj se organizira tudi OOZMS kot oblika delovanja mladih in naj bo povezana z vsemi aktivi mladih v okviru podjetja in seveda z drugimi družbeno političnimi organizacijami. Za vsklajevanje organizacije in delovanja OOZK, OS in OOZSMS z ostalimi TOZD in na nivoju podjetja (svet ZK IMP, konferenca sindikata itd.) so zadolženi tajnik samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij in koordinacijski organi ter družbenopolitičnih organizacij na ravni podjetja. 5.3.1.1.2. Upravljanje podjetja Izvrševanje določenih pristojnosti TOZD poverjajo svojim delegatom v delavski svet podjetja, samo izvajanje sklepov DSP pa poverjajo kolektivnim izvršilnim organom podjetja. Organ upravljanja podjetja je delavski svet, njegovi izvršilni organi pa so: a) kolektivni izvršilni organi: — odbor za gospodarjenje in razvoj — odbor za mdesebojna razmerja, štipendije in strokovno izobraževanje, — odbor za razvijanje sistema razporejanja dohodka in osebnih dohodkov, — odbor za 'varstvo pri delu, — odbor za stanovanjske zadeve, — odbor za SLO, — notranja arbitraža; b) individualni poslovodni organ je glavni direktor podjetja. V DSP voli vsaka TOZD po 4 člane, ki se izvolijo na neposrednih volitvah za dobo 2 let. Člane kolektivnih izvršilnih organov voli za enako dobo DSP na predlog TOZD tako, da so v njih zastopane vse TOZD s po enim članom. 5.3.1.2. »Elektrokovinar« TOZD montaže in storitev Ptuj Skupna organa upravljanja v podjetju Elektrokovinar sta poleg individualnega poslovodnega organa (direktorja OZD) centralni delavski svet OZD in odbor za delavsko kontrolo, o katerih imata samoupravni sporazum o združevanju in statut precizne določbe. Statut TOZD montaže in storitev v 34. členu našteva organe posrednega upravljanja TOZD: • 1. delavski svet, 2. kolektivni izvršilni organ — poslovni odbor, 3. komisija za medsebojna razmerja, 4. komisija za delavsko kontrolo, 5. individualni poslovodni organ. 6. Zaključek Zadovoljiv ekonomsk-i položaj obeh TOZD — Elektrokovinarja, Montaže in storitve ter IMP — daje precej trdno osnovo, da se bodo dobre poslovne tradicije nadaljevale tudi v primeru pridružitve Elektrokovinarja k IMP — Ljubljana. Sama pripojitev bo omogočila združitev vseh proizvodnih dejavnikov v Elektrokovinarju in IMP pri reševanju skupne organizacijske, tehnične, finančne in kadrovske problematike. Če nam bo to uspelo, bomo lahko z zadovoljstvom ugotovili, da smo organizirali še eno noto TOZD v vkviru poslovnega sistema IMP Ljubljana. To pa bo tudi nov dokaz, da se tudi v tako razvejanem sistemu kot je IMP s pravilnim organiziranjem TOZD samoupravljanje približuje delavcem. Delavci obeh podjetij bomo na zborih delavcev, ko bomo glasovali o pripojitvi, ne le odločali o pripojitvi Elektrokovinarja k IMP, temveč tudi pokazali stopnjo razvitosti naše samouprav-ljavske zavesti. ELABORAT O PRIPOJITVI IN ZDRUŽITVI DVIGALOTEHNE IN ELEKTRODVIGALA V IMP, LJUBLJANA 1. PREDSTAVITEV ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA 1.1. Kratka zgodovina 1.1.1. IMP Ljubljana IMP — Industrijsko montažno podjetje Ljubljana, n. sol. o. je bilo ustanovljeno z odločbo Okrajnega ljudskega odbora Kranj št. 21034 z dne 13. 2. 1947 pod imenom Montažno podjetje »'toplovod«, s sedežem v Kranju. Z odločbo Vlade SRS št. S-zak. 611 z dne 18. novembra 1947 je dobilo status Republiškega podjetja s sedežem v Ljubljani. 1. 4. 1963 pride do prve večje integracije s pripojitvijo »Elektro-siguak Ljubljana k MP »Toplovod«; s 1. 1. 1964 rabi firma IMP — Industrijsko montažno podjetje. »Agroservis« iz Ivančne gorice se je pripojil k IMP Ljubljana 1. 8. 1966. I. 1. 1973 se je k IMP Ljubljana pripojilo montažno podjetje ,Simplex«, Idrija. 1. 9. 1974 se je k IMP Ljubljana pripojil_Dijaški dom, Domžale. 1. 1. 1975 se je k IMP Ljubljana pripojilo Strojno kovinsko industrijsko podjetje SK1P, Ljubljana. 1.1.2. Dvigalotehna, Ljubljana Delovna organizacija je bila ustanovljena 5. L 1964. Ustanovitelj je bilo podjetje »Kovinarsko«, Videm Krško, ki je zagotovilo tudi začetna poslovna sredstva. Dvigalotehna je takoj po ustanovitvi navezala poslovne stike z znanimi inozemskimi firmami. 1.1.3. Elektrodvigalo, Ljubljana Delovna organizacija se je. razvila iz obrtne delavnice državnega obrtnega mojstra, ki je bila ustanovljena 1950. leta. Iz nje je Mestni ljudski odbor, Ljubljana ustanovil 5. 4. 1955 podjetje Elektrodvigalo. V letu 1970 se je Elektrodvigalo pripojilo k podjetju »David Rajič«, Beograd. Integracija je bila slabo pripravljena in je ostala na papirju. Zato se je Elektrodvigalo 1972. leta ponovno osamosvojilo. 1.2. Firma in registracija 1.2.1. IMP, Ljubljana Firma delovne organizacije glasi: »IMP — Industrijsko montažno podjetje, Ljubljana«, Titova 37, n. sol. o. Skrajšana firma glasi: IMP, Ljubljana, n. sol. o. Sedež je v Ljubljani, Titova 37. IMP, Ljubljana je registrirano pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani pod št. reg. vložka 503/00, dne 15. 10. 1974. Glavni direktor je Stanko Krumpak (od 19. 4. 1948 dalje). 1.2.2. Dvigalotehna, Ljubljana Firma delovne organizacije glasi: »Dvigalotehna«, inženiring, montaža in servis za dvigala in transportne naprave. Sedež je v Ljubljani, Smoletova 18. Dvigalotehna, Ljubljana je registrirana pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani pod št. reg. vložka 158/00. dne J7. 5. 1974. Direktor je ing. Anton Dobravec. 1.2.3. Elektrodvigalo, Ljubljana Firma delovne organizacije glasi: »Elektrodvigalo, inženiring, projektiranje, montaža in vzdrževanje dvigal ter transportnih naprav. Skrajšana firma glasi: Elektrodvigalo. Elektrodvigalo, Ljubljana je registrirano pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani pod št. reg. vložka 389/00, dne 2. 9. 1974. Direktor je ing. Žarko Zavrl. 1.3. Samoupravno organiziranje 1.3.1. IMP, Ljubljana Na podlagi nove zakonodaje so delavci organizirali TOZD. -Sklepi o organiziranju prvih (osem) TOZD so bili sprejeti 13. 6. 1973. Samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo IMP so TOZD sklenile 19. 7. 1973 in nato 8. 5. 1974, upoštevajoč organiziranje dveh novih TOZD 18. 3. 1974. Konstituiranje delovne organizacije je bilo končano 31. 7. 1974. v sodni register pa vpisano 15. 10. 1974. V zadnjo razvojno fazo IMP. Ljubljana (na področju samouprave) spadajo: 8. 11. 1974 sprejeti sklep o organiziranju nove TOZD, ki je nastala s statusno spremembo TOZD OVK in organiziranjem dveh TOZD; drugič, organizira je dejavnosti posebnega pomena, ki so bile do 31. 12. 1974 znotraj DSSS in Dijaškega doma, Domžale v TOZD Družbeni standard, in tretjič, s 1. L 1975 je postal SKIP TOZD združena v delovno organizacijo IMP, Ljubljana. TOZD odgovarjajo za obveznosti podjetja neomejeno in solidarno. Za obveznosti posamezne TOZD, ki nastanejo iz poslovanja s tretjimi osebami, odgovarjajo stale neomejeno in solidarno, da delo skupnega pomena za delovno organizacijo opravlja delovna skupnost strokovnih služb (DSSS). 1.3.2. Dvigalotehna, Ljubljana Konstituiranje po načelih nove Ustave v enovito delovno organizacijo (brez TOZD) je bilo končano 14. 9. 1973. v sodni register pa vpisano 27. 5. 1974. Podjetje odgovarja z vsemi sredstvi (p. o.). t.3.3. Elektrodvigalo, Ljubljana Konstituiranje po načelih nove Ustave v enovito delovno organizacijo (brez TOZD) je bilo končano 31. 12. 1973, v sodni register na vpisano 2. 9. 1974. Podjetje odgovarja z vsemi sredstvi (p. o.). 1.4. Organizacija 1.4.1. IMP. Ljubljana IMP — Industrijsko montažno podjetje se kot organizacija združenega dela. v gospodarskem in enotnem družbenem sistemu SFRJ. sestoji (28. 5. 1975) iz trinajst TOZD in DSSS. Delovna organizacija ima en žiro račun za zunanje poslovne odnose (izjema ie TOZD Družbeni standard, ki ima svoj žiro račun zaradi snecifične narave dela). Premoženje je dosledno porazdeljeno na TOZD. delovni rezultati so planirani, vodeni in ugotovljeni za vsako TOZD posebej (večina teh operacij se izvaja v TOZD). V letu 1975 bo dokončno izpeljana uvedba internih tekočih računov in s tem vpeljan mehanizem za funkcioniranje interne banke. Sicer pa so v IMP. Ljubljana združene naslednje TOZD: — OV — ogrevanje, vodovod, Ljubljana, n. sol. o., Titova 37, — Klima-montaža. proizvodnja, Ljubljana, n. sol. o., Vojkova 58. — PMT — projekt, montaža, inženiring. Maribor, n. sol. o.. Ljubljanska 9. — PM — projekt, montaža. Koper. n. sol. o.. Ulica 15. maja št. 4. — EM — elektromontaža. Ljubljana, n. sol. o.. Titova 37. — TEN — tovarna elektronaprav, Ljubljana, n. sol. o., Vojkova 58. — TRAA — tovarna regulacijskih armatur in aparatov, Ljubljana, n. sol. o.. Ulica Jožeta Jame 12, — LSL — Livarna sive litine. Ivančnna gorica, n. sol. o.. Ivančna gorica 91. — TIO — tovarna instalacijske opreme. Idrija, n. sol. o., Vojkova 4, — SKIP — strojno-kovinsko industrijsko podjetje. Ljubljana, n. sol. o., Celovška 479. — PB — projektivni biro Ljubljana, n. sol. o.. Titova 37, — DS — družbeni standard. Ljubljana, n. sol. o., Vojkova 58. — Zastopstva Ljubl jana, n. sol. o., l.iubl jana. Titova 5'. TOZD so se s Samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo IMP. Ljubljana sporazumele (glei 57. člen SS). do dela skupnega pomena za delovno organizacijo in nekatere zn TOZD (zaradi racionalnosti) izvaja delovna skupnost strokovnih služb, ki sestoji iz: plansko-analitske službe, prodajne službe, finančno-računovodske službe, službe za izvoz, službe "za uvoz. pravne službe, kadrovske in splošne službe, službe za organizacijo in informacijski sistem, razvojnega oddelka za investicijsko izgradnjo. 1.4.2. Dvigalotehna. Ljubljana Dvigalotehna je enovita delovna organizacija (brez TOZD), ki ima naslednje sektorje: — uprava in splošni sektor, — komercialni sektor. — tehnični biro, — tehnični sektor, — gospodarsko-računski sektor. 1.4.3 Elektrodvigalo, Ljubljana Elektrodvigalo je enovita delovna organizacija (brez TOZD), ki ima naslednje sektorje: — sektor za splošne, kadrovske in organizacijske zadeve, — finančno-računovodski sektor. — tehnični sektor, — sektor tehnične kontrole. 1.5. Predmet poslovanja 1.5.1. IMP, Ljubljana Poslovni predmet IMP. Ljubljana je: a) izvajanje zaključnih montažnih del (montaža notranjih instalacij) ; - ogrevanja (energetike v širšem smislu), vodovoda (sanitarno-higienskih, industrijskih, potrošnik), klimatizacije in ventilacije, elektroinstalacij jakega in šibkega toka, v vseh oblikah in namenih investicijske dejavnosti: b) montažo spremljajoča industrija (investicijskih dobrin); — elektro naprave šibkega in jakega toka, regulacijske armature, aparati (avtomatika), posode, kovinske industrije, — gradbeni stroji in oprema za gradbeništvo. — odlitki iz navadne in nodularne sive litine. — proizvodi iz armiranega poliestra in ostalih umetnih smol, — klimatske naprave in prezračevalne naprave, — razna instalacijska oprema; c) projektiranje vseh vrst notranjih instalacij, ki so temeljna dejavnost montažnih storitev IMP. Ljubljana; d) zastopstva inozemskih podjetij; e) dejavnosti družbenega standarda za interne potrebe zaposlenih. POZD IMP, Ljubljana imajo močno razvito poslovno tehnično poslovanje na mednarodni ravni. 1.5.2. Dvigalotehna, Ljubljana a) Inženiring, montaža in servis za električna in hidravlična osebna in tovorna dvigala in tudi za transportne naprave; b) proizvodnja delov za dvigala in transportne naprave; c) proizvodnja in montaža alu rolet in avtomatskih vrat; d) zastopanje tujih firm; e) opomba: v postopku je registracija za opravljanje strokovno--tehničnih pregledov dvigal in transportnih naprav. Podjetje ima tudi močno razvito mednarodno poslovno tehnično sodelovanje. 1.5.5. Elektrodvigalo, Ljubljana a) Inženiring, projektiranje, montaža in vzdrževanje dvigal in transportnih naprav; b) proizvodnja dvigal in hidravličnih dvigalnih miz. Podjetje ima sklenjeno 7-letno pogodbo z Lesnino, Ljubljana o poslovno tehničnem sodelovanju z eno inozemsko firmo. 1.6. Splošni akti 1.6.1. IMP, Ljubljana Določbe o splošnih aktih ima Samoupravni sporazum o združitvi TOZD v IMP. Ljubljana v XIV. poglavju »Splošni akti podjetja in način njihovega sprejemanja«. Splošni akti podjetju so: — samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo —- statut podjetja, — program in plan podjetja z vsemi elementi. — sporazum o razporejanju dohodka in kriterijih za delitev OD, — sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, — sporazum o zaposlovanju delavcev v inozemstvu, — sporazum o varstvu pri delu, — sporazum o nagrajevanju racionalizacij v poslovanju, — pravilnik o planiranju, — periodični in zaključni račun, — pravilnik o knjigovodstvu, — pravilnik o poslovni tajnosti, — pravilnik o SLO in civilni zaščiti, — pravilnik o uporabi osebnih avtomobilov za službene namene. — pravnilik o volilnem imeniku, volitvah in odpoklicu organov upravljanja. Določbe o splošnih aktih TOZD vsebujejo statuti TOZD združenih v IMP. Slednji so si vsebinsko in formalno zelo slični preko skupne zasnove. Razlike (upoštevajoč avtonomnost TOZD in nujno minimalno enotnost, ki je opredeljena s samoupravnim sporazumom o združitvi) obstoje zaradi specifičnosti posamezne TOZD. Stremimo za tem. da bi TOZD v svoje statute sprejele naslednje splošne akte: — statut TOZD; — samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu: S sporazum o temeljnih pravicah in obveznostih v medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, • sjiorazum o sistemizaciji delovnih mest, • sporazum o razporejanju dohodka in delitvi OD. • sporazum o normah; • sporazum o dodeljevanju stanovanj in posojil za stanovanjsko izgradnjo, • sporazum o štipendirajo; — poslovnik o delu organov upravljanja TOZD: — pravilnik o planiranju; — periodični in zaključni račun TOZD; — pravilnik o požarni varnosti; — pravilnik o varstvu pri delu; — pravilnik o delu kontrole kvalitete; — pravilnik o delu delavskega nadzorstva. 1.6.2. Dvigalotehna, Ljubljana — statut podjetja, — samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, — samoupravni sporazum o razporejanju dohodka ter kriterijih in merilih za delitev OD, — samoupravni sporazum o varstvu pri delu. — pravilnik o poslovni tajnosti, — pravilnik o zunanjetrgovinskem poslovanju. — pravilnik odbora za družbeni nadzor, — pravilnik o uporabi sredstev za reprezentanco. — pravilnik o pogojih za oddajanje stanovanj, — pravilnik o SLO in civilni zaščiti. — pravilnik o zaščiti tajnosti, — periodični in zaključni račun. 1.6.5. Elektrodvigalo, Ljubljana — statut podjetja, — samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev \ združenem delu, — samoupravni sporazum o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za OD in druge prejemke, — pravilnik o varstvu pri delu, pravilnik o sistemizaciji delovnih mest in notranji organizaciji. pravilnik o kreditiranju stanovanjske izgradnje, — pravilnik o samoupravni delavski kontroli. — nravilnik o knjigovodstvu. — pravilnik o narodni obrambi, civilni zaščiti, SLO in obrambni voini načrt. — pravilnik o zaščiti tajnosti, — pravilnik o izobraževanju. — pravilnik o normah. — pravilnik o vratarsko čuvajski in gasilski službi, — pravilnik o racionalizacijah in novatorstvu, — organizacijski poslovnik služb. — poslovnik montaže. 1.7. Organi upravljanja 1.7.1 IMP, Ljubljana Gled na visoko stopnjo integracije združenega dela v IMP, Ljubljana (tako po družbeni kot po tehnični delitvi dela) ne naštevamo organov upravljanja na ravni delovne organizacije in po 1 OZD. V ta namen je moč dobiti zadostne informacije iz priložene sheme. 1.7.2 Dvigalotehna, Ljubljana Poleg zbora delavcev ima Dvigalotehna, Ljubljana naslednje organe upravljanja: — delavski svet: • komisija za interne, akte. % komisija za OD; — odbor za medsebojna razmerja delavcev; — odbor za družbeni nadzor. 1.7.5 Elektrodvigalo, Ljubljana Poleg zbora delavcev ima Elektrodvigalo naslednje organe upravljanja: — delavski svet, — odbor za medsebojna razmerja, — organ samoupravne delavske kontrole. 1.8. Zaposleni iia dan 31. 5. 1975 NK Oh S 286 PK 713 KV 1.193 VK 450 NS 214 SS 392 vš 224 vs 295 skupaj 3.757 vajenci 656 o c 60 4> ■- S-T3 + O g« J: .5? O) > v|! .m j; — 15 1 35 6 14 1 70 2 2 10 36 5 5 8 1 2 69 10 15 11 71 5 11 22 1 3 139 12 1.9. Poslovni rezultati 1970—1975/1. kvari. (glej tabele 1.2.. 1.3.. 2.2., 2.3. in 3.) Komentirali bomo samo poslovne rezultate Dvigalotchne in Elektrodvigala, zatem pa bomo skušali najti tipične relacije obeli slovenskih podjetij v primerjavi z največjim jugoslovanskim tovrstnim podjetjem. Preden pa nadaljujemo, je treba imeti pred očmi, da na območju Jugoslavije kot resna konkurenta nastopata samo David Pajič in Radnik, Zagreb (praktično imamo opravka s kartelizacijo jugoslovanskega trga): — obe slovenski podjetji sta po številu zaposlenih enako veliki, razlike med njima nastopajo v celotnih poslovnih dosežkih in še posebej v uspešnosti uveljavljanja svojega dela na trgu; — Elektrodvigalo je doživljalo krizo v letih 1970 in 1974. ki se delno odraža še danes, saj ima v strukturi virov svojih naložb, udeležbo kratkoročnih kar z 61,5%, z upoštevanjem srednjeročnih pa se ta odnos še poslabša, saj znaša 65,4%; Tabela št. 1.1: IMF Ljubljana 197o-?4 Doseženi poslovni rezultati — 3—5-kratna razlika med Dvigalotehno in Elektrodvigalom nastopa tudi v pogojih poslovanja (kot rezultatom uspešnosti poslovanja v preteklosti) izraženih s poslovnimi sredstvi skupaj, zlasti pa z osnovnimi naložbami v absolutnem znesku in po stopnji od pisanosti; —. žal nismo dobili potrebnih podatkov za D. Pajiča v letu 1974. zato delamo vse primerjave med vsemi tremi podjetji na temelju podatkov za leti 1972 in 1973; — po številu zaposlenih sta obe slovenski podjetji skupaj desetkrat manjši od Davida Pajiča (v nadaljevanju DP); celotni obseg poslovanja je zaradi višje produktivnosti v Sloveniji, zlasti pri Dvigalotehni, samo za 8,5-krat večji pri DP, bruto akumulacija pa pri obeh slovenskih predstavnikih kaže tendenco relativnega upadanja, tako da je v letu 1974 verjetno za enajstkrat manjša kot pri DP, opremljenost s poslovnimi sredstvi je za enak obseg poslovanja, pri slovenskih predstavnikih enaka, kar pomeni, da se počasneje obračajo kot pri DP, zato je tudi rentabilnost pri DP višja približno dvakrat; OD na zaposlenega pa so pri DP nižji; — skupna ugotovitev na temelju tabele št. 3 bi bila, da se področje dvigalotehnike v Sloveniji počasneje razvija kot se (v absolutnih številkah) razvija sam DP, da sicer boljša opremljenost s poslovnimi sredstvi zaenkrat še omogoča slovenskima podjetjema višjo produktivnost dela, vendar ta ni spremljana z višjo akumulativnostjo in donosnostjo poslovanja, skupen imenovalec za vse te težave je verjetno razdrobljenost obstoječih zmogljivosti, strokovnega znanja in s tem ohranjanje starega načina dela; od tod sledi potreba po združitvi sredstev in dela na področju dvigalotehnike v Sloveniji, če hočemo pospešiti njen razvoj in ji zagotoviti uspešno izvajanje pred njo postavljenih nalog v procesu investicijske izgradnje pri nas. 1.10.1 Dosedanji proizvodni in poslovni rezultati 1.10.1. IMP, Ljubljana 197o 1971 1972 1975 1974 Indeks 74/7o .1975 Indeksjj 1. Popr.zaposl. 2.119 2. Celotni dob. 68.600.818 528, 5. Dohodek 24.91o.3o2 165, 4.3'ajlike v rea.9.517.162 7o, 5-Amortizac. 5.796.054 7, 6. Bruto akumul.13.515.216 77. 7. Posl.sklad lo8.992.143 189, S.Popr.angaž. posl.sr. 92.o29.845 139. 9.Osn.nal.brut.56.45o.193 96. 10. % dobička 13,87 11. % rentab.brut. 11,55 12. % odpisa osn.nal.71,18 13-Količnik obrač. 1,34 posl.naložb(pop.ang.sr.) 14.poprečni OD meseč. 2.o52 2.306 2.535 3.009 3.311 753 3.660 111 624.699 544.682.514 727.397.645 l,2o9-392.65o 1761 293.2o9 15o 2ol.425 197.432.0I5 • 28o.517.559 36o.593.528 1448 I09.680 149 48o.431 79.834.998 lo8.861.142 lo9.119.931 1147 - 46.476 141 o53.o74 15.35o.389 18.873.326 28.312.291 746 6.898 141 533.5o5 95.185.387 127.734.468 137.432.222 lo32 53.374 141 574.217 263.174.747 352.497.294 431.382.7q3 396 461.397 127 45o.729 21o.172.392 361.361.881 ' 466.05I.650 5o6 621.359 133 974.774 114.o37.343 171.141.872 225.337.32o 399 314.073 123 15,33 14,66 14,97 9,o3 65 15,85 94 4o ,43 36,57 3o, 56 25,78 223 29,52 77 66,68 58,78 59,8o 57,67 81 65,08 97 3,97 2,59 2,ol 2,59 193 1,88 25 2.372 2.759 2.913 3.491 17o 3. 7>5 123 Tabela št. . 2.1.: IMP Ljul 1.6.2. Dvigalotehna Ljubljana Tabela št. 1.2.: Dvigalotehna Ljubljana 197o-74 Doseženi poslovni rezultati v lo-^ din Viri poslovnih naložb v lo? din in v strukturi din % 1. Kratkoročni viri 28o.859.o71 37,59 2. Srednjeroč. viri 2.848.611 o,38 3. Dolgoročni viri 467.469.267 62,23 3.1. Tuji 36.085.564 7,72 3.2. Lastni 431.382.?o3 92,23 Skupaj 751.176.949 467.469.267 197o 1. Popreč.zaposl. 64 2.Celotni doh. 12.621 3. Dohodek 6.o25 4. Razlika v real. 3.522 5. Amortizacija 73 6. Bruto akumul. 3.355 7. Poslov.sklo' 8. Popr. ang.posl.sr. 2.9o3 9. Osn.bto nal. 2.194 10. % dobička 11. % rentab.bto 2v,32 loo,65 12. % odpisa osn.nal. 6,52 13.Kol.obrač.poslnal. 4,34 14.Popr.OD-meseč. 2.oo5 1971 1972 1973 72 68 71 13.841 12.465 16.499 4.9So 5-335 4.-971 2.529 2.loo 948 94 148 243 2.423 2.248 1.191 ; .054 9.624 lo.374 5-566 8.216 11.994 5.211 3.573 5.B08 16,33 16,85 5,75 36,08 26,62 9,36 9,62 12,72 12,98 2,49 1,52 1,33 2.164 2.557 2.898 1974 Indeks 74/7o 1.1975 Indeks I.75/L74 79 . 123 71 92 27.833 221 - 4.579 146 7.o69 117 11649 125 1.611 43 335 36o 283 583 71 127 1.894 -56 4o6 272 11.392 2ol 11.392 lo9 15.179 522 15.669 12o 5.371 245 5.4o6 lo2 5,79 22 7,32 296 11,35 11 9,34 228 17,45 83 18,63 95 1,83 42 1,16 121 3.236 161 3 • 396 lo4 Tabela št. 2.2: Dvigalotehna Ljubljana 31.12.1974 Viri noslovnih naložb v lo5 din in v strukturi : ^ % 1. Kratkor. viri 6.277 55,55 2. Srednjeroč. viri 3. Dolgoroč.viri 11.592________________54,47 3.1. Tuji - 17.669 loo,oo 3.2. Lastni 11.392 1.0.p. r,j.eKrroavigaio iguDijana Tabela št. 1.3-: Elektrodvigalo Ljubljana 197o-74 Doseženi poslovni rezultati v lo^ din 197o 1. Popreč.zaposl. 57 2. Celotni doh. 4.124 3. Dohodek 2.o49 4. Kazlika v doh. 44o 5. Amortizac. 77 6. Bruto akum. 517 7. Poslov.skl. 1.787 8. Popr.ang.posl.sr. 2.5o7 9. Osnov.bto.nal. l.o42 10. % dobička lo,67 11. rentab.bto 17,46 12. /o odpisa osn.nal.41,36 15. kol.obrač.posl.nal. 1,64 14.popr.0D-mesečno 1.426 1971 1972 1973 59 61 63 5.547 6.228 6.652 1.561 3.o55 5.124 - 615 392 168 67 loo lo9 - 548 4-92 277 971 1.337 1.441 1.823 2.4o5 4.1o5 1.6o4 1.62o 1.673 -ll,o9 6,29 2,53 -l,o6 43,27 14,67 42,16 2,59 5,4o 37,9o 5, o4 1,62 1.817 2.326 2.249 1974 Indeks 74/75 1.1975 Ind.I 7’ 65 114 66 114 6.819 165 2.855 153 4.324 211 -I.680 174 512 116 339 342 _ loo Z 612 13o 19 79 118 358 291 1.84o lo3 1.969 137 4.77o 19b 6.571 152 1.721 165 1.813 I08 7,51 7o 11,87 223 lo,4o 33,99 60 18,4o 37,78 14o 82 98 1,43 87 1,72 loo 2.936 2o6 3.283 123 Tabela št. 2.3. Elektrodvigalo Ljubljana 31.12.1974 Viri poslovnih naložb v lo^ din in v strukturi 1. Kratkor. viri 2. Srednjer.viri 3. Dolgoroč.viri 3.1. Tuji 3.2. Lastni Skupaj % 4.-96o 61,52 31o 3,85 2.792___________34,65 952 8.o52 loo,00 1.84o 8.o62 Tabela št.3: Poslovni rezultati 1972-197* podjetij D.Pajič, Dvigalotehna, Elektrodvigalo T372“ W3 1974 D.Pajič D. igaloteh. Elektrod. D.Pajič Dvigalo teh. Elektrod. D.Pajič Dvigaloteh. Elektrod 1. Poprečno zap. 1.466 74 61 1.635 77 63 79 65 2. Celotni doh(1^)148.627 12.465 6.228 176.489 16.499 6.652 27.833 6.819 p. C. /z- lol,38o 168,45o lo2,94o lo7,94o 214,27o lo5,59o 352,32o lo4,91o 3. Dohodek (18) 61.596 5.335 3.o55 71.779 4.971 3.124 7.o69 4.326 p.c. 42,o2o 72,o9o 5o,o8o 43,9oo 64,560 49,59o 89,48o 66,55o 4. Razi.v realiz. 2.1oo 392 948 168 1.611 512 P • C e 28,380 6,43o 12,31o 2,67o 2o-, 39o 7,88o 5. Amortizacija 148 loo 243 lo9 283 loo p.C 2,ooo l,64o 3,16o l,73o 3,58o l,54o 6. 3rut o akumulac. 11.4o3 2.248 492 14.3ol 1.191 277 1.894 612 p.c. (4+5) 7,78o 3o,380 8,o7o 8,75o 15,47o 4,4oo 23,97o 9,42o 7. Poslovni sklad 55.688 9.624 1.337 64.521 1o.374 1.441 11.392 1.84o p.C. 37,99o 13o,o5o 21,92o 39,46o 134,73o 22,87o 144,2oo 28,31o 8. Popr.angažposl. 78.924 8.216 2.4o5 78.518 11.994 4.1o5 15.179 4.77o sr. p.c. 53,84o 111,o3o 39,430 48,o2o 155,77o 65,15o 192,14o 73,38o 9. Osn.nal.bto 24.757 3.578 1.62o 23.121 5.3o8 1.673 5.371 1.721 p.C. 16,89o 4S,35o 26,56o 14,14o 68,9*o 26,56o 67,99o 26,48o lo. -,o dobička 16,85 6,29 5,75 2,53 5,79 7,51 11. renatabil.bto 14,45 26,62 14,67 18,21 9,36 5,4o 11,85 lo,6o 12. /o odpisa osn.sr.55»9o 87,28 42,16 59,o 87, o2 37,9o 82,55 33,99 13. lcol.obrač.posl.nal. 1,1 33 1,52 2,59 2,25 1,53 1,62 1,83 1,43 14. popr.OD mesec. 1.677 2.35o 2.326 1.831 2.6?! 2.25o 3.236 2.936 2. iDV IG ALOTEHNTK A * V JUGOSLAVIJI (SIMPOZIJ, ŠIBENIK 1972) 2.1. Splošno Ta dejavnost ie obremenjena z najrazličnejšimi problemi, ki imajo skupen koren v zgrešenih temeljnih razvoinih premisah takoj po vojni (1948). Posledica je bila ustvarjanje drobnih zmog-liivosti in počasen razvoj doma in zato vedno večji razkorak fflede na dosežke razvitega sveta. Dvigalo — gledaioč skozi prizmo tehnologije — ni preveč za-nleten proizvod. Vendar zahteva zelo heterogen asortiman sestavnih elementov, ki se medsebojno bistveno razlikujejo, tako no glavnih izdelavnih materialih, kot po načinu in nivoju obdelave. pa zato tudi po strojni opremi v proizvodnem ciklusu. Zato tudi po svetu srečamo le nekaj firm. ki so kompletni proizvajalci vseh elementov dvigalotehnike. in še to v več tovarnah, ki so ozko specializirane in razmeščene no več državah. Vse to zahteva podrobno planiranje in pripravo montaže z razporeditvijo montažnih skupin. Slednje so opremljene z najbolj sodobnimi montažnimi pomagali, orodji in specialnimi napravami. ki občutno pospešujejo montaže dvigala z garancijo na točnost in kakovost dragih montažnih del. Obrtniška miselnost, zapiranje in s tem onemogočanje razvoia. neloialna konkurenca ipd. je tekom časa povzročila stagnacijo ■n skoraj nobenih tehnoloških dosežkov na nodročiu kompleks^ dvigalotehnike v Jugoslaviji (od proizvodnje, montaže do servisa) Zadnja leta se posluje nekoliko boliše, vendar odločnejše nremike zavira razdrobljenost, pomanjkanje strokovnega in mon-♦erskega kadra, nizka tehnološka raven in slaba opremljenost nroizvodnje itd. To pomeni, da ie treba najprei združiti delo in sredstva, poiskati pravilno razvojno usmeritev in potem usposta-'iti proizvodno kooperacijo, s katero izmed renomiranih svetovnih firm. Končni smoter pa mora hiti ureditev domačih razmer na celotnem področju dvigalotehnike (od proizvodu ie. preko montaže, do servisa), tako. da bo slednja prilagojena našim možnostim in potrebam, po drugi strani pa šla vzporedno s sodobno industrijsko prakso. 9.2. Stanje montaže in servisa Zaradi neureienih razmer v proizvodno dvigal je noložai toliko težii v izvaianiu montažnih storitev in notem ori servisiranju postrojev vertikalnega transporta. Montaža je zelo komplicirano in raznovrstno delo, ki rabi materiale nekovinskega in kovinskega porekla, od grobe do najboli fine obdelave. Od tod sledi poudarjena potreba po vsestranskem planiranju in nripravi montaže: za vsako gradbišče je treba narediti terminski plan. Montažni material je treba pregledati in v čimvečji meri pripraviti že v delavnicah. Sodobna in učinkovita montaža je nizka ob pogoju dobre strokovne usposobljenosti monterjev, ki morajo hkrati s tem dobro poznati materiale, s katerimi delajo in biti opremljeni s potrebnim orodjem, napravami in šablonami. Vse to olajšuje fizično naporno delo, pospešuje proces montaže in garantira točnost in kvaliteto. V Jugoslaviji sta dve vodilni delovni organizaciji, katerih osnovna dejavnost je proizvodnja, precejšen pomen pa ima tudi montaža dvigal: David Pajič, Beograd in Rudnik. Zagreb, ki posluje znotraj Rade Končarja. Obe slovenski podjetji sta pretežno usmerjeni na montažo in servisiranje vertikalnega transporta, proizvodnjo gojita le v manjšem obsegu. Skupna karakteristika dvigalotehnike v Jugoslaviji so pogosti zastoji in okvare na vgrajenih dvigalih, dolgi čakalni roki za odpravo zastojev in nasploh slabo in neurejeno stanje večine instaliranega vertikalnega transporta domačega proizvodnega izvora. Delno pa lahko takšno stanje pripišemo (glede na razmere v svetu, ko je znatno manj okvar in zastojev) nizki zavesti uporabnikov in upravljalcev z vertikalnim transpbrtom — dvigala vseh vrst in tekoče stopnice — s tem, da je treba zagotoviti organizirano eksploatacijo: redni pregledi in kontrola instalirane opreme z lastnim za to usposobljenim kadrom in opiranjem na dobro organizirano delovno organizacijo s servisno in montažno dejavnostjo za vertikalni transport. 3. ZDRUŽITEV »DVIGALOTEHNE« IN »ELEKTRODVIGALA« IN PRIPOJITEV K »IMP, LJUBLJANA, 3.1. Zakaj združitev v TOZD »Dvigalo« Ko izhajamo iz ugotovitev v prejšnjih dveh poglavjih, predlagamo pripojitev obeh slovenskih podjetij »Dvigalotehna«, Ljub-Ijana in »Elektrodvigalo«, Ljubljana k IMP, Ljubljana in po pripojitvi organiziranje v eno TOZD, ki bi skrbela za razvoj dvigalotehnike pri nas: proizvodnje, montaže in servisiranja. S tem bi morali doseči: — dvig tehnološke ravni na tem področju preko združitve obstoječih poslovnih sredstev, pospešenega investicijskega ciklusa in z združitvijo delovnih in strokovnih sposobnosti, ki so danes preveč razdrobljene in različno razvojno usmerjene: v prvi fazi mora priti do selekcije metode in procesa izvajanja montažnih storitev (in servisiranja v manjši meri), ki mora zagotoviti porast produktivnosti z manjšim fizičnim naporom; vse to pa zahteva najprej poenotenje projektiranja, načina dela na objektu, in končno tudi predvidene opreme; skratka gre za zagotovitev delovnih in življenjskih pogojev, ki bodo mogočili kar najboljše proizvodne rezultate v sorazmerno ugodni delovni klimi; — drugi pomen pospešenega investicijskega ciklusa zadeva komercialno plat, ko mora prispevati k sorazmerno manjšim vlaganjem v skladišču zmogljivosti, zagotoviti hitrejše obračanje zalog in odpravljati nepotrebno vključevanje trgovine v nabavni proces; — zaradi (današnje) široke palete komercialno poslovnih povezav z inozemskimi partnerji, želimo narediti s predlagano pripojitvijo in združitvijo selekcijo in pravilno razvojno (po-slovno-kooperacijsko) usmerite\ prihodnje TOZD, ki mora med drugim prispevati k večji racionalnosti pri investicijskih odločitvah. 3.1.1. Poslovni predmet za TOZD »Dvigalo 1. Inženiring, montaža in servis za električna, hidravlična osebna In tovorna dvigala ter transportne naprave. 2. Proizvodnja in montaža aluminijastih rolet in avtomatskih vrat. 3. Strojna obdelava kovin in drugih materialov za izdelavo sestavnih delov dvigal in transportnih naprav. 4. Ključavničarska in elektromehanska dela za izdelavo elementov dvigal in transportnih naprav. 5. Preizkušanje osebnih in tovornih električnih in hidravličnih dvigal in transportnih naprav. 6. Izdelovanje projektov in ostale tehnične dokumentacije (elaboratov) za vse vrste dvigal in transportnih naprav, ki so predmet poslovanja. 3.2. Razvojna usmeritev TOZD »Dvigalo« Po združitvi obeh podjetij naj bi novo nastala TOZD »Dvigalo ohranilo in razvijala proizvodnjo tistih izdelkov, ki so perspektivni za jugoslovansko tržišče in katerih proizvodnjo je mogoče tehnološko dobro izvesti, z realno razpoložljivimi in dosegljivimi proizvodnimi sredstvi. Z ozirom na zasednost tržišča velja v razvojnem programu dati posebno pažnjo na tovornem in kombiniranem transportu ter visečemu in regalnemu transportu. Pri nadaljnjem razvoju je treba graditi na dosedanjih izkušnjah, s teni pa se koristijo obenem dosežki inozemskih partnerjev, ki vodijo na teh področjih z modernimi in ekonomičnimi izvedbami. 3.2.0. Poslovnotehnično sodelovanje Za dosego optimalnih tehnoloških in ekonomskih rezultatov je potrebno ohraniti linijo dosedanjega sodelovanja z zunanjimi poslovnimi partnerji. Potrebna je selekcija izbora partnerjev '■ ozirom na dosežene rezultate s posebnim poudarkom na kooperaciji in s tem zvezano izmenjavo tehničnih izkušenj. Dosedaj sta firmi sodelovali: Dvigalotehna: na področju električnih osebnih dvigal hidravlična dvigala skladiščna tehnika Haushan Gebauer CT1 Luksemburg Pri tem je v ospredju težnja, da se začne kooperirati s firmo Haushan tudi na področju hidravličnih dvigal, ki ima na tem področju zelo napredne rešitve. Sodelavu z enim partnerjem bo učinkovitejša z ozirom na večji volumen posla. Elektrodvigalo: na področju el. dvigal Ealconi (Lesnina) Nova partnerja, s katerima je treba skušati doseči čimboljše poslovne in kooperacijske stike sta: Varnost — Energoinvest, Zagorje. Schindler — Erbikon. Luzern. Z Varnostjo je treba doseči sporazum o kompletiranju programa osebnih dvigal s programom tovornih dvigal ter s programom . električna tovorna dvigala 7. malotovorna dvigala do 100 kp 8. tovorna dvigala Osebno tovorno dvigalo 9. osebno tovorno dvigalo 300 kp. 10. specialna in ekspresna dvigala 2. Poševni in horizontalni transport 11. tekoče stopnice in hodniki 3. Transportne naprave 12. viseči transport 13. regalni transport 14. montaža 15. servis 16. popravila Vsaka od gornjih naprav se izvaja v več inačicah glede hitrosti, velikosti ploščadi, števila postaj in slično, v skladu z zahtevami tržišča. Zaradi preglednosti posamezne naprave niso razbite na te parametre. Pri nadaljnem razvojnem programu je treba stremeti k tipizaciji posameznih vrst, da se tako doseže čim ekono-mičnejše poslovanje. 3.2.2. Količinski obseg proizvodnje do leta 1980 Za posamezne naprave je po letih napravljen količinski proizvodni program v tabeli 4. Vse naprave so navedene v tipskih enotah. Upoštevano je sedanje stanje s predvideno perspektivno rastjo po združitvi obeh podjetij ob upoštevanju slovenskega in delno tudi ostalega jugoslovanskega tržišča. 3.2.3. Predvidena realizacija do leta 1980 Iz količinskega plana in cene za posamezne tipske enote je v tabeli 5 sestavljen pregled realizacije posamično kot skupno po letih do vključno letu 1980. Skupna realizacija bo znašala predvidoma : Leto B. realizacija 1975 52,856.000,— din 1976 61,705.000,—din 1977 74,894.000,— din 1978 87.405.000,— din 1979 102.961.000,— din 1980 122.994.000,—din Analiza po proizvodih je razvidna iz tabele 5. 3.2.4. Surovinska baza za realizacijo programa Proizvodnja dvigal zahteva v pretežni večini materiala s področja črne metalurgije. Prisotne so sicer tudi barvne kovine, vendar v neznatnem odstotku, tako da niso obravnavane posebej. Skupna teža predelanega materiala bi znašala predvidoma: Leto Teža materiala 1975 505,6 tone 1976 566,0 tone 1977 454,2 tone 1978 510,9 tone 1979 602,1 tone 1980 685,1 tone Letni pregled količin po panogah je razviden iz tabele 6. 3.2.5. Potrebni uvoz za realizacijo programa Za realizacijo programa je potreben uvoz črpalnih agregatov, batov. specialnih delov opreme in sl. Z rastočo serijo je predvideno delno osvajanje teh elementov, tako da je uvoz po napravi pro-ccntualno degresiven. Tako se absolutni obseg uvoza ne veča bistveno z rastočim obsegom proizvodnje. Predviden je uvoz v sledečih dinarskih zneskih, preračunanih po uradnem kurzu (brez carine): Leto Uvoz din: 1975 1976 1977 1978 1979 1980 9.257.000, — 8.755.000, — 9.594.000, — 9.370.000, — 10,005.000,— 8.268.000, — Letni pregled uvoznih potreb po panogah je razviden iz tabele 7. 3.2.5. Delovna sila 3.2.5.1 Delovna sila v proizvodnji Iz normativov delovne sile za posamezne proizvode so sestavljene preglednice po proizvodih in letih za VK, KV, PU in NK norma delovne ure. Iz tega je izračunana potreba po kadrovski zasedbi po posameznih letih. VK KV PU NK Leto N. ure delavci N. ure delavci N. ure delavci N. ure delavci 1975 6.118 5.2 44.052 25,2 14.748 9,5 5.456 1,8 « 1976 7.418 5,9 55.504 28,2 21.559 11,2 4.181 2.2 1977 8.782 4,6 65.656 55,5 25.525 15,5 4.971 2,6 1978 10.545 5,4 75.445 58,7 2:.559 14,4 5.809 5,0 1979 12.590 6,5 86.845 45,7 55.592 18,7 6.956 5,7 1980 14.166 7,5 102.188 55,8 40.615 21,4 7.792 4.1 Pregled norma ur po posameznih panogah je razviden iz tabel: 8 a. b, c, d. 3.2.6.2. Delovna sila v montaži napravi in v servisu (za delo izven proizvodnih obratov) Za montiranje lastnih izdelkov so na podlagi normativov izdelane razpredelnice n. montažnih ur. Število potrebnih monterjev ie izračunano na osnovi 2.400 letnih ur. To število je višje, ker ima montažno osebje na terenu daljši delavnik zaradi potreb in na zaradi posebnega značaja dela. Potrebe po montažnem osebju po letih so: Leto Montaža Monterji Servis N. ure Servisiranje 1975 80.000 54 56.000 28 1976 95.570 59 66.000 55 1977 112.865 47 78.000 59 1978 150.550 54 92.000 46 1979 150.455 65 108.000 ' 54 1980 179.545 75 150.000 65 Pregled norma ur po letih in izdelkih je razviden iz tabele 9. Za servis je fond izračunan s predpostavko 2.000 ur na 1 zaposlenega. 3;2.6.3. Delovna sila: Projekt—konstrukcija—razvoj Kadrovske potrebe projekta, konstrukcije in razvoja so prikazane v tabeli 10. Potrebe po letih so skupno naslednje: Leto Skupaj Projekt Konstruk. Razvoj Uprava 1975 15 7 1 5 45 1976 15 8 2 5 45 1977 18 10 2 6 46 1978 21 11 5 7 47 1979 25 14 5 8 48 1980 29 16 4 9 50 5.2.6.4. Delovna sila — strokovne službe Za vodstvo podjetja so službe do izdelave dokončne organizacijske sheme ocenjene na 50 oseb različnega sestava (leta 1980). Glej tabelo zgoraj. 3.2.7. Zasedba strojev Po ocenjenih normativih za posamezne proizvodne operacije so izračunane obremenitve posameznih strojev za vsako vrsto proizvoda. Rezultati so navedeni tabelarično. Tabela 11 a: Krivdni stroi — A.K preša 2,5 m Tabela 11 b: Mehanične škarje 2,5 m Tabela 11 c: Rezalni stroji (žage, Trennblitz, itd.) Tabela 11 d: Stiskalnica ioot Tabela 11 e: Stružnice Tabela 11 f: Rezkalni stroj Tabela 11 g: Autogeno rezanje Tabela lih: Vrtalni stroji Tabela 11 i: Točkasti varilni stroj Tabela 11 i: Električni varilni aparat Tabela lik: Pleskanje Rezultati zasedbe posameznih strojev ali operacijskih skupin so nrikazani v osnovni tabeli 11. V tej tabeli je navedena tudi rekapitulacija potrebne delovne sile za proizvodnjo, montažo in servis. ■>.2.7.1. Pregled obstoječega strojnega parka 2.08.01 Stružnice: I975 TES-1, Prvomajska 1 kom TES-2, Prvomajska 1 kom TES-3, Prvomajska 1 kom PA-30, Potisje-Movaudo 2 kom Univerzalna stružnica Maximat Standard ikoni 2.08.02 Rezalni stroji: Stroj za žaganje kovin Omes 80 1 kom 2.08.03 Krivdni stroj: Stroj za krivljenje pločevine Jelšingrad 2300 mm 1 kom 2.08.04 Mehanične škarje: Mehanične škarje MM/5/2500 1 kom 2.08.05 Rezkalni stroj: Rezkalni stroj UHG (Prvomajska) 1 kom Univerzalni rezkalni stroj Elliot 1 kom 2.08.06 Skobelni stroj: Šeping FAM Novi Sad 300 mm l kom 2.08.07 Vrtalni stroji: Steberni vrtalni stroj, Saturnus 0 20 1 kom Steberni vrtalni stroj Sehuchard 0 35 1 kom Namizni vrtalni stroj 2 kom 2.08.08 Brusilni stroji: Ročni brusilni stroji 7 kom 2.08.09 Varilni aparati: Električni varilni aparat do 250 A 13 kom Autogeni varilni aparat do 250 A 1 kom Zgornji strojni park je že delno iztrošen. Zato niso številčno vse enote upoštevane v bilanci potrebnih in razpoložljivih sredstev obdelovalnih strojev. Varilni aparati (poz. 2.08.09) so potrebni predvsem za montažo, kjer so že sedaj v uporabi. lztrošenost posameznih strojev je bila prediskutirana in na osnovi teh ugotovitev ter bilance potrebnih strojnih kapacitet je bila ugotovljena potreba po novih strojnih enotah. 3.2.7.2 Nova strojna oprema Na osnovi ugotovitev pod točko 2.07 je do leta 1980 potrebna nabava naslednjih strojnih naprav in opreme: Naprava Kosov v uporabo leta Cena - Planska stružnica h = 700 mm, dolžine 1000 mm — Hitre stružnice Behvinger s 1 79 350.000,— priborom za avtomatsko obdelavo .1 78 230.000,— — Specialna stružnica za obdelavo batov, h = 300, 1 = 7000 mm — Specialna stružnica za obdelavo 1 80 403.000,— batov, priprema za brušenje h = 300, 1 = 9000 mm 1 80 460.000,— — Rezkalni stroj ALG 200 s priborom in orodjem — Llorizontalni vrtalni stroj, 1 77 250.000,— premer vretenc 0 45, miza 1000 X 1000 mm 1 78 800.000,— — Stebelni vrtalni stroj DALMA - ^ 35 — Stiskalnica 100 t z povečanim 1 79 50.000,— pomolom, za izsekavanje pločevine 1 77 220.000,— — Ravnalna miza 2500 X 1500 mm — Točkasti varilni stroj za 1 77 40.000,— pločevino do 2 X 3 mm — Miza za varenje in rezanje 1 77 25.000,— 4 kom a 3.000 din . — Varilne in rezalne garniture 4 78 12.000,— 4 kom a 3.500 din — Garnitura jeklenk za O2 in 4 76 14.000,— D1SSOU 7 komplet a 3.000 — Strojna ločna žaga Merkur 76 21.000,— 2 kom a 25.000 din 76 + 80 50.000,— — Krožna žaga s trakom Selecta — Rezalni brusilni stroj Pobeda 1 kom 79 120.000.— (Trennblitzs) 3 kom a 26.000 din 79 78.000,-— — Električni varilni transformatorji do 300 A s priborom 10 kom a 6.000 din 76 60.000.— — Migvar varilna naprava z zaščitnim plinom CO2 in argon 1 kom 78 35.000,— — Pribor za stroje, noži za krivdni stroj in sl. 76 25.000,— Skupno strojna oprema 3.263.000.— 3.2.7.3. Oprema proizvodnih hal in skladišč 3.2.7.3.I. Žerjavi — Električni žerjav nosilnosti 5 MP X 15 m upravljanje s tal 1 kom 79 280.000,— — Električni tekalni žerjav kot zgoraj nosilnost 2,5 MP X 15 m 1 kom 78 200.000,— 3.2.7.3.2. Oprema delavnic — Mize za ročno montažo 78 60.000.— — Preiskuševalnica elktroopreme 76 135.000.— 3.2.7.3.3. Lakirnica — Oprema lakirnice s kabinami, kompresorjem, ventilatorji čistilnimi napravami itd. 1 kompl. 78 892.000,— 1.800.000,— 3.2.7.3.4. Skladišče — Oprema skladišča, regali in sl. 1 kompl. 78 180.000.— — Skladišče orodja z drobnimi orodji, nadomestnimi deli. razna pomagala 79.80 1.500.000,— Skupno ostala oprema 4.135.000.— 3.2.8 Zemljišče Po priloženem načrtu je predvidena postavitev tovarne na tlorisu 12.350 in2 a 120.00 75.76 1.482.000,— Cena zemljišča zavisi od lokacije tovarne. 3.2.9. Stroški gradbenega objekta Predvidene so naslednje zazidalne površine: 76.77 Proizvodna hala 2.250 m-’ (z možnostjo kasnejše podvojitve tlorisa) Anex v 2 etažah, tloris 2 X 750 m-’ 1.1500 m2 Energetski objekti 225 m- Garaže. vratar 180 m2 Skupno 4.155 m2 Cene gradbenih objektov z instalacijami ocenjeno 21.220.000.— 3.3. Ekonomski rezultati TOZD »Dvigalo« 3.3.1. Potrebne poslovne investicije Tukaj gre za to, da na sintetičen način prikažemo notrebne neto investicije v poslovne naložbe po tehnični strukturi osnovnih naložb. Tabela št. 12: TMP TOZD »Dvigalo« 1975—1980 Poslovne investicije v 103 din — v osn. nal. 1975 1976 1977 1978 1979 1980 Skup. L Zemljišče 1.000 482 0 0 0 0 1,482 2. Gradnja 0 15,000 6,220 0 0 0 21.220 3. Str. opr. 0 440 2,117 2.534 1.480 807 7,378 Skupaj 5.2 % za 1.000 15.922 8.337 2.534 1.480 807 30.080 energijo 32 510 267 81 47 26 963 Skupaj naložbe 1.032 16.432 8.604 2.615 1.527 833 31.043 5.3.2. Potrebno število zaposlenih Iz obdelave proizvodnega nrograma izhaja, da moramo zaposlene razdeliti na pet kategorij, ki so prikazane v tabeli št. 13. Tabela št. 13: 1MP—TOZD »Dvigalo 1975—1980 Povprečno zaposleni po dejavnosti in iz vrš. ure: 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1. Proizvodnja zaposleni 53 65 "6 85 105 125 ure 100.700 123.900 144.400 161.500 '99.500 233.700 2. Montaža: zaposleni 54 30 47 54 63 75 ure 81.600 95.600 112.800 129.600 151.200 180.000 5. Servis: zaposleni 28 55 39 46 54 65 ure 56.000 66.000 78.000 92.000 108.000 130.000 4. Projekt, razv.: zaposleni 13 15 18 ■ 21 25 29 ure 23.400 27.000 52.400 37.800 45.000 52.200 5. Režija: zaposleni 35 37 40 44 47 30 u re 63.000 66.600 72.000 79.200 84.600 90.000 Skupaj zaposleni 163 189 220 250 294 342 proizvodni 115 137 162 175 222 263 ure skupaj 324.700 377.100 439.600 500.100 588.300 685.900 RDC sk. 293.400 340.200 396.000 450.000 529.200 615.600 NU sk. 31.500 36.900 43.600 50.100 59.100 70.300 (1—3) proizv. skupaj 238.300 283.500 335.200 383.100 458.700 543.700 Opomba: RDC — ure na zaposlenega znašajo 1.800 ur; v proiz- vodu ji je predvideno na zaposlenega 100 nadur letno: v montaži 000; v servisu 200 m 1 na režijo (4 + 5) niso predvidene nadure. 3.3.3. Pogoji poslovanju Temeljna dejavnika sta število zaposlenih in njihova strokovna usposobljenost na eni strani, na drugi pa dobra opremljenost delovnih mest z ustreznimi delovnimi pripomočki v primernih delovnih prostorih. Obojemu pa seveda mora predhoditi brezhibna samoupravna organizacija delavcev. 5.3.3.1. Samoupravna organizacija Kot osnutek za javno razpravo dajemo naslednjo strukturo samoupravne organiziranosti v TOZD »Dvigalo«. Ljubljana: — neposredno izražanje volje samoupravljalcev — zbor delovnih ljudi. — samoupravne delavne skupine — referendum — posredno (delegatsko) izražanje naj zagotovi izvajanje samoupravnega proizvodnega odnosa preko — delavskega sveta TOZD — odbora za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu — odbora za delitev osebnih dohodkov — odbora za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti — odbora za družbeni standard, stanovanjske zadeve in rekreacijo — odbora delavskega nadzorstva — kolektivni izvršilni organi maj bi bili: — kolegij — komisija za norme — komisija za varstvo pri delu — komisija za tehnične izboljšave — komisija za odprodajo in odpis poslovnih sredstev — individualni izvršilni organ naj bi bil direktor TOZD »Dvigalo«. 3.5.3.2. Zaposlenost Zagotoviti bo treba praktično dvakratno povečanje stanja zaposlenih. In to predvsem neposrednih proizvajalcev s kvalifikacijo in z izpiti za visokokvalifikacijo. Zato se kot najbolj nujen ukrep novo organizirane 1 OZD postavlja skrb za zagotovitev zadostnega števila učencev v gospodarstvu, zagotovitev (pri ustreznih institucijah) verifikacije profilov za področja dvigalotehnike in končno skrb za dopolnilno izobraževanje že zaposlenih, ki so pokazali s svojim delom, obnašanjem in vključevanjem v samoupravni razvoj nadpoprečne rezultate. Za razreševanje te problematike (šolanje in dopolnilno izobraževanje) bo pomembno vlogo odigral Dijaški dom v Domžalah, ki bo v bližnji perspektivi prerasel v izobraževalni center za potrebe vseh TOZD. združenih v IM P . 5.3.3.3. Opremljenost delovnih mest Ce hočemo zagotoviti učinkovito delo in odpraviti pomanjkljivosti pri dosedanjem delu je predpogoj intenzivno investicijsko obdobje v prvih treh letih po organiziranju TOZD. Sem šteje najprej odkup potrebnih industrijskih zemljišč, zatem izgradnja proizvodnih, skladiščnih in upravnih prostorov z vso potrebno opremo. Glede na šibko reprodukcijsko zasnovo obeh dosedai samstojnih podjetij v zelo kratkem času ni možno zagotoviti dovolj lastnih virov za investicije v osnovne in obratne naložbe. Zato bo treba investicije izvajati s pomočjo bančnega kreditiranja, ki je zlasti intenzivno v prvih treh letih (glej tabelo št. 14. ' rstico 11.2.) Izboljšala sc bo tudi intenzivnost obračanja poslovnih sredstev in s tem dosegla višja rentabilnost investicij. Anuitetni razpored že obstoječih obveznosti (glej tabelo št. 15) in zaradi zagotovitve osnovnih pogojev iz tega elaborata najetih kreditov (glej tabelo št. 16)-sta že vključena v tabelo o saldu denarnih tokov, ki nam pokaže, da 1 OZD Dvigalo postane sposobno samo financirati razširjeno reprodukcijo, na trikrat višjem nivoju od današnjega, v letu 1978 (glej tabelo št. 14. vrstica 11.2). 5.3.4. Rezultati poslovanja \ tabeli št. 17 prikazani rezultati poslovanja so hkrati tudi konkretni cilji, ki izhajajo iz srednjeročnega plana TOZD Dvigalo v obdobju 19”b—1980. Stopnja neto akumulacije (dobiček) ne bi smela pasti izpod 10 % rentabilnost se mora izboljšati za 21%. taki) bi I OZD v približno 4.5 letih zagotavljal novo formiranje kapitala za enostavno reprodukcijo; produktivnost na zaposlenega mora naraščati za "> % letno, da bi lahko OD realno naraščali za 3.5 91 letno: zaradi izkoriščanja današnjih notranjih rezerv mora porasti dohodek na zaposlenega za 26 %. zaradi boljše opremljenosti delovnih mest z osnovnimi in bolj intenzivne izrabe obratnih naložb pa naraste družbeni produkt na zaposlenega kar za 55%: iz obeh prejšnjih razlogov skupaj pa tudi bruto akumulacija na zaposlenega za 32%. Osebni dohodek na zaposlenega se bi dvignil od sedanjih 3.500 din na 4.150 din v letu 1980 (računano po stalnih cenah). Obveznosti za investicije iz. prejšnjih let pa znašajo \ letu 1980 četrtino letno ustvarjene bruto akumulacije, kar zagotavlja, da bo ob drugih nepredvidenih okoliščinah. TOZD Dvigalo sposobno ohranjati svojo likvidnost in se tudi razširjati. 4. POTREBNI UKREPI 4.1. Rokovnik akcij Za nemoteno izvedbo pripojitve Dvigalotehne in Elektrodvigala k IMP (posebno za vključitev samoupravnega sistema v IMP in sprejem splošnih aktov in organiziranja v TOŽI) Dvigalo«), je ootrebno določiti roke. ki jih moramo tudi dosledno spoštovati. Elaborat o pripojitvi morata obe organizaciji (Dvigalotehna in Elektrodvigalo) prejeti do 15. 6. 1975 v dokončnem besedilu. Sestavni del je samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo IMP. Oboje kot elaborat o pripojitvi obravnavata delavska sveta Dvigalotehne in Elektrodvigala in ga predložita v razpravo, ki traja do 30. 6. 1975 (najmanj 12 dni), ko morata obe organizaciji sklicati zbora delavcev. Zbora delovnih ljudi razpravljata o elaboratu, nato pa delavci z referendumom odločijo. 'II so za pripojitev k IMP ali ne. V kolikor bo rezultat pozitiven (večina se odloči za pripojitev), delavci v nadaljevanju zbora sprejmejo statuarni sklep TOZD Dvigalo, ki bo do tedaj že pripravljen. Ta nadorhešča statut do njegovega sprejema. Naslednja točka dnevnega reda naj bo pristop k samoupravnemu sporazumu o združitvi v delovno organizacijo IMP, ki ga zbor sprejme s sklepom. Končno se na zboru razpišejo volitve v samoupravne organe TOZD in podjetja ter imenujejo komisije: 1. začasna komisija za pripravo splošnih aktov, ki na podlagi osnutkov, ki jih bo prejela, nemudoma prične z delom, 2. komisija za volilni imenik. 3. kandidacijska komisija. A odbor za izvedbo volitev. Do 11. 7. 1975 naj bi bile volitve v organe upravljanja TOZD in podjetja. V roku od 11.-18. 7. 1975 pa 1. konstituiranje izvoljenih organov, 2. imenovanje v. d. direktorja TOZD Dvigalo, 3. določitev predlogov splošnih aktov TOZD Dvigalo v razpravo (podjetja, statut I OZD, samoupravni sporazumi o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu), ki naj traja do 10. 8. 1975, ko naj bi delavci na zboru sprejeli te splošne akte. Na tem zboru naj bi tudi imenovali člane TOZD »Dvigalo« v razpisno komisijo za razpis delovnega mesta direktorja TOZD Dvigalo«. 4.2. Sredstva Sredstva, pravice in obveznosti delovnih organizacij »Dvigalotehna«, Ljubljana in »Elektrodvigalo«, Ljubljana, ki se pripajata k delovni organizaciji IMP Ljubljana, in bosta organizirani v TOZD »Dvigalo«, s svojim žiro računom, sicer pa z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki izhajajo iz Samoupravnega sporazuma o združitvi v IMP Ljubljana, preidejo v celoti na imenovano novoorganizirano TOZD. V ta namen se sklene poseben pismeni sporazum, ki mora prikazati naložbe in njihove vire obeh pripojenih podjetij. V ta namen je za saldakonte kupcev in saldakonte dobaviteljev v obeh pripojenih podjetijh izvršiti saldiranje Uskladitev salda) na dan 15. 6. 1975. Na dan 30. 6. 1975 pa je treba izvršiti pri obeh (posebej) popis vseh naložb v vse vrste zalog. Poleg članov komisije iz konkretnega podjetja, ki popisuje, predlagamo, da prizadeta kolektiva usmerjata v svoje popisne komisije po enega predstavnika IMP in drugega pripojitvenega podjetja. V tem pripravljalnem obdobju je treba najti sporazumen dogovor o številki žiro računa (verjetno bo najbolje zaprositi za novo številko). 4.3. Organizacija Predlagamo, da bi imela TOZD Dvigalo organizacijsko strukturo, ki je prikazana v posebni priloženi strani. Ko bo sprejeta, bo treba takoj pristopiti k sitemizaciji delovnih mest in njihovi analitični oceni. Zaradi lokacijskih problemov (dislociranost) predlagamo, da obe podjetji takoj imenujeta člane svojega kolektiva v naslednje podkomisije. ki morajo že v sedanji fazi pred referendumom pripraviti določene rešitve in sicer: — za finančno-računovodsko področje, — za komercialno področje (nabava, prodaja, zastopanje), — za tehnično področje (tehnični sektor in skladišča), — ostale splošne upravne zadeve (ker z organiziranjem TOZD »Dvigalo« in kontinuitete kadrovske zasedbe). 4.4. Vskladitev splošnih aktov Predlagamo, tla 1 OZD Dvigalo podpiše Samoupravni sporazum o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke \ gradbeništvu, v katerem so vse ostale TOZD združene v IMP. S tem bo doseženo poenotenje članov kolektiva obeh pripojenih podjetij in podana enotna osnova za vrednotenje dela in rezultatov dela. Notranja organizacija in poslovanje delovne organizacije IMP Ljubljana zahteva, da imajo vse TOZD v njeni seta vi vsebinsko (pa tudi formalno) enotne splošne akte. Popolno poenotenje ni mogoče, če nočemo zanemariti določene avtonomnosti TOZD Dvigali) . posebno pa vseh. ud proizvodnih do socioloških dejav-n:ko\. ki opredeljujejo status in poslovanje vsake TOZD. Značilnosti. ki ločijo eno TOZD od druge, uredi vsaka zase v svojih splošnih aktih sebi primerno. Sicer pa so splošni akti po številu in vsebini v vseh TOZD enotni. Drugače povedano: upoštevajoč svoje posebnosti bo TOZD »Dvigalo« izdelalo svoje splošne akte po modelu vseh TOZD, združenih v IMP Ljubljana. Prav tako predlagamo, da se pohiti z izdelavo samoupravnega sporazuma o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest in s samoupravnim sporazumom o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke. Seznam aktov TOZD: 1. statut TOZD. 2. samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, ki sestoji iz 2.1. Sporazuma o temeljnih pravicah in obveznostih v medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. 2.2. sporazum o sitemizaciji delovnih mest. 2.3. sporazum o razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov. 2.4. sporazum o normah. 2.5. sporazum o dodeljevanju stanovanj in posojil za stanov, izgradnjo, 2.6. sporazum o štipendiranju. 5. poslovnik o delu organov upravljanja TOZD, 4. pravilnik o planiranju, 5. periodični obračun in zaključni račun TOZD. 6. pravilnik o požarni varnosti. -. pravilnik o varstvu pri delu. 8. pravilnik o kontroli kvalitete dela, 9. pravilnik o delu delavske kontrole. 5. DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE V TOZD »Dvigalo < naj se ustanovijo tudi organi družbenopolitičnih organizacij. Zlasti to velja za ZK. Sindikat in ZSMS. ZK kot avantgarda delavskega razreda naj se tako organizira ori svojem delu, da bo resnični faktor delovnega procesa; tako v dobro delavca kot celotne samoupravne družbe. ZK je organizirana v OOZK in deluje na območju, kjer ie ustanovljena, ter s svojimi predstavniki vključena v svet ZK IMP. Zaradi koordiniranja med ostalimi OOZK v okviru podjetja se na svetu ZK TMP dogovarjamo za enotna stališča skupnega pomena. Ravno tako smo organizirani v OOS gradbenih delavcev Slovenije. Vsaka OOS ima svoj izvršilni odbor ter po potrebi več Na podlagi 2. odst. 106. člena Ustave SFRJ, 3. odst. 131. člena Ustave SRS, 48. člena zakona o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register, 68. člena samoupravnega sporazuma o zdrržitvi v delovno organizacijo IMP in na predlog delavskega sveta podjetja so delavci TOZD v sestavu IMP — Industrijsko montažno podjetje Ljubljana za bro-rih dne sprejeli STATUT IMP - INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA V LJUBLJANI A - TEMELJNE DOLOČBE I. TEMELJNA NAČELA 1. člen V IMP — industrijsko montažnem podjetju Ljubljana kot organizaciji združenega dela gospodarskega in enotnega družbenega sistema SFRJ in v temeljnih organizacijah ter drugih oblikah samoupravljanja združenega dela v njegovem sestavu delavci piosto združujejo svoje delo in sredstva družbene .reprodukcije v družbeni lastnini ter s tem zagotavljajo svoj družbeni ekonomski položaj. Delavcem v združenem delu je zajamčena neodtujljiva pravica do pridobivanja dohodka in upravljanja zadev in sredstev družbene reprodukcije ter odločanja o dohodku, ki ga kot del skup-nega_ družbenega dohodka ustvarijo v združenem delu ali z združevanjem sredstev, pri čemer upoštevajo interese TOZD širše interese podjetja, drugih organizacijskih oblik združenega dela ter splošne družbene interese. 2. člen Svoja notranja razmerja v TOZD in podjetju urejajo delavci s samoupravnim sporazumom o združevanju, statuti TOZD, statutom podjetja in drugimi splošnimi akti. 3. člen Cilji in stremljenja delovne skupnosti se odražajo predvsem: — v neposredni prizadetosti delavcev za delo in kar najbolj neposredno udeležbo pri upravljanju TOZD in podjetja — v razširjanju in razvijanju vseh oblik samoupravljanja ter ustvarjanja odnosov, ki slonijo na zavesti o skupnih interesih ter samoupravnem odločanju v združenem delu in drugih pravicah — v zagotovitvi pravic iz medsebojnih razmerij, ki pripadajo vsakemu delavcu ter v dviganju delovne zavesti in doslednem izvrševanju delovnih dolžnosti, ki jih ima vsak delavec pri delu in v zvezi z delom — v razvijanju in krepitvi materialne osnove z razvijanjem proizvodnih sil, večanjem delovne produktivnosti z namenom, da se doseže večja proizvodnja in finančni uspeh s čim manjšimi stroški — v razvijanju in izpolnjevanju sistema delitve dohodka in osebnih dohodkov v skladu s samoupravnimi sporazumi o delitvi dohodkov in OD z namenom, da se v čim večji meri stimulira povečanje delovne proizvodnosti, gospodarnosti, donosnosti in drugih kazalnikov poslovanja, zagotavlja tehnični razvoj in izboljšujejo delovni pogoji. 4. člen Samoupravna organizacija v podjetju zagotavlja delavcem neposredno odločanje o vprašanjih združenega dela, ustvarjanju in delitvi dohodka in o vseh drugih vprašanjih, ki zadevajo njihov družbeno ekonomski položaj. S samoupravnim sporazumom in v skladu z njim sprejetimi statuti in drugimi splošnimi akti poverjajo delavci del svojih pristojnosti neposredno voljenim organom upravljanja ter .na ta način omogočajo vsklajevanje posamičnih, skupnih in splošnih interesov. 5. člen Združeno delo in uspeh dela, ki ga delavec doseže na delovnem mestu, je osnovna podlaga za določanje njegove udeležbe v dohodku in za njegov družbeno ekonomski položaj. Vsakemu delavcu gre v skladu z načelom o nagrajevanju po uspehu osebni dohodek, ki je odvisen od uspeha njegovega dela, uspeha TOZD ter uspeha podjetja kot celote. V sporazumu so določena merila, pogoji in način udeležbe posameznega delavca v dohodku TOZD in podjetja. 6. člen Družbeno-politične organizacije v podjetju v okviru svojih statutov in programov aktivno sodelujejo z organi upravljanja za čim popolnejši razvoj socialističnih družbenih odnosov, krepitev samoupravljanja in doseganja čim večje delovne zavesti in storilnosti. .Vsak delavec ima pravico in dolžnost podpirati to aktivnost, še posebej pa so z družbeno-političnimi organizacijami dolžni sodelovati organi upravljanja in drugi organi. komisij. Deluje samostojno na območju občine, kjer je ustanovljena, ter s svojimi predstavniki zastopa stališča v konferenci OOZSS IMP. kjer se dogovarjamo za enotno politiko skupnega Domena. V okviru TOZD naj se organizira tudi OOZSMS kot oblika delovanja mladih in naj bo povezana z vsemi aktivi mladih v okviru podjetja in seveda z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Za vsklajevanje organizacije in delovanja OOZK. OS in OOZSMS z ostalimi TOZD in na nivoju podjetja (svet ZK TMP, Konferenca sindikata itd.) so zadolženi tajnik samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij in koordinacijski organ teh organizacij na ravni podjetja. 7. člen Pravico in dolžnost sodelovati pri obrambi države uresničujejo delavci v okviru podjetja in TOZD ter z njegovimi sredstvi po določbah zakona, drugih predpisov in določbah tega statuta. Priprave za delo v vojni ter za zaščito delavcev in premoženja določi podjetje s svojim razvojnim načrtom, vojnim načrtom in načrtom civilne zaščite. Podjetje sodeluje tudi pri splošnih obrambnih pripravah v skladu z razvojnim načrtom in obrambnimi načrti družbeno-politič-nih skupnosti. 8. člen TOZD in podjetje se vključujejo v gospodarstvo družbeno-po-litičnih skupnosti ter kot udeleženci v gospodarstvu občin, republike in države v svojem in družbenem interesu vsklajujejo svoje plane in naloge s plani družbeno-političnih skupnosti ter na tej podlagi aktivno sodelujejo z občinsko skupščino in njenimi organi. Sodelovanje organov upravljanja z občinsko skupščino je posebno pomembno pri urejevanju skupnih problemov s področja družbenega standarda in področja dela družbenih služb. 9. člen Kot član gospodarske zbornice podjetje sodeluje pri delu z zbornico, z delegati TOZD in uresničevanju skupnih nalog, obravnava njena priporočila ter se ravna po< sklepih zbornice in njenih organov ter sodeluje pri razvijanju dobrih poslovnih običajev. II. SPLOŠNI PODATKI 10. člen Firma podjetja glasi: IMP — Industrijsko montažno podjetje Ljubljana, Titova 37 n. sol. o. Skrajšana firma glasi: IMP — Ljubljana n. sol. o. Sedež podjetja je v Ljubljani, Titova 37, občina Ljubljana-Beži-grad. IMP — Industrijsko montažno podjetje je registrirano pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani pod številko regi-sterskega vložka 503/00. 11. člen Podjetje rabi svoj pečat z napisom: IMP — Industrijsko montažen podjetje Ljubljana, Titova 37, n. sol. o. Ta pečat se uporablja poleg podpisa pooblaščene osebe. • Pečat podjetja je kvadratne oblike, s stranico 3 cm. Posamezne TOZD uporabljajo pečat, ki vsebuje polno firmo podjetja in polno ime TOZD. Za potrjevanje delovnih in zdravstvenih knjižic se uporablja manjši pečat, ki vsebuje skrajšano firmo podjetja, ime TOZD in njen sedež. 12. člen Blagovna znamka je sestavljena iz stiliziranih karakterističnih črk IMP, ki so med seboj povezane. Blagovna znamka je registrirana pri upravi za patente pod št. 16328-Z 35/64. 13. člen Poslovni predmet podjetja je: 1. Projektiranje vseh vrst instalacij, vodovodnih, ogrevalnih, prezračevalnih, hladilnih in klimatskih naprav, kotelskih’ tehnoloških in energetskih naprav ter cevovodov za visoke in nizke napetosti in za procesno tehniko, naprav za razvoj tehničnih plinov in za čiščenje zraka, projektiranje elektroinsta-lacij jakega in šibkega toka, transformatorskih postaj vseh velikosti in napetosti, industrijskih in distribucijskih električnih napra\r visoke in srednje napetosti in strelovodnh naprav, projekt.ranje avtomatskih regulacij za klimo, prezračevanje, hladilne naprave, centralno ogrevanje in procesno tehniko. 2. Montaža in instalacije kompletnih vodovodnih, sanitarnih ogrevalnih, prezračevalnih, hladilnih in klimatskih naprav tehnoloških in energetskih naprav za vse vrste tekočin in’ plinov. Montaža vseh vrst cevovodov za nizke in visoke pritiske, ko-telskih naprav in pripadajočih cevnih omrežij, industrijskih naprav in cevovodov za procesno tehniko, montaža naprav za razvod tehničnih plinov in za kemično in tehnično pripravo vode ter naprav za industrijsko čiščenje zraka. Izvajanje elektroinstalacij jakega in šibkega toka v vseh vrstah objektov, elektroinstalacij na napravah visoke napetosti, izvajanje transformatorskih postaj vseh velikosti in napetosti, vezanih tehnoloških procesov, avtomatizacije in regulacije industrijskih naprav ter strelovodnih naprav. Montaža avtomatskih regulacij za klimo, prezračevanje, centralno ogrevanje in procesno tehniko, montaža vseh vrst dvigal in transportnih naprav. 3. Proizvodnja strojev in strojnih naprav, prezračevalnih, ogrevalnih in klimatskih naprav in montažnih elementov, ’ proizvodnja regulacijskih naprav, armatur, črpalk vseh vrst toplotnih aparatov, rezervoarjev, tlačnih posod, silosov, kovinskih konstrukcij, transportnih naprav in dvigal, kotlov, naprav za pripravo vode, proizvodnja naprav za čiščenje tekočin, plinov in odplak. Individualna in serijska proizvodnja instalacijskih naprav, gradbene opreme, sanitarnih vozlov in zračnih rešetk, plasti-fikacija predmetov. Proizvodnja aparatov in opreme nizke in srednje napetosti za potrebe industrije in energetike, proizvodnja opreme za procesno industrijo in trasportno tehniko. Proizvodnja visokofrekvenčnih in nizkofrekvenčnih in signalnih naprav s priborom za potrebe industrije in telekomunikacijske tehnike, proizvodnja livarskih modelov in orodij, izdelava vseh vrst odlitkov iz sive, legirane, temper, tlačne, nodularne litine in barvne litine. Izdelovanje proizvodov iz umetnih smol in drugih mas. Ključavničarstvo, izdelava orodij in delovnih naprav, servisiranje vseh izdelkov lastne proizvodne dejavnosti. 4. Izdelava tehnoloških, investicijskih in ekonomskih programov, raziskovalno in razvojno delo, priprava tehničnih napotkov, shem, izračunov, tehnične meritve, organizacija in vodenje kompleksnih poslov (investitorski inženiring), prevzemanje izvajalskega in prodajnega iženiringa. 5. Zunanje-trgovinska dejavnost: uvoz-izvoz, zastopstvo tujih firm, konsignacijska skladišča, izvajanje investicijskih del v tujini, proizvodna kooperacija s tujimi firmami. 6. Prodaja odvisnega materiala. Prodaja na malo: rezervni deli za molzne stroje in naprave, mali molzni stroji, merilne naprave, hladilne naprave, oprema in i ezervni deli za živinske farme npr.:rešetke, naprave za splavilo gnoja, napajlniki itd.: armature, fitingi: rezervni deli za stroje in konstinuime linije (npr.: separatorji, toplotni iz-menjevalci, merilne naprave, regulacijska tehnika, armature, htingi) za mlekarsko, živilsko in ostalo (neživilsko) industrijo: črpalke, merilne naprave itd. 7. Gostinske in prenočitvene storitve v počitniških domovih odprtega tipa, gostinske storitve v obratih družbene prehrane, nočitvene storitve v samskih domovih, oskrba in vzgoja učencev v gospodarstvu v dijaškem domu. III. UPRAVLJANJE PODJETJA 14. člen Podpisnice sporazuma združujejo v podjetju interese, ki izvirajo iz razvojnih programov, združevanja sredstev, višje ravni strokovnih kadrov, boljše opremljenosti v poslovanju z delov-nimi sredstvi, skupnega nastopanja na tržišču, povezovanja v proizvodnem procesu ter optimalnega izkoriščanja sredstev, s čimer izražajo svojo zavestno opredelitev in voljo za trajen obstoj podjetja. 15. člen Samoupravni sporazum o združitvi določa, katere pristojnosti, ki izvirajo iz skupnih nalog in interesov, navedenih v členu 21 in 22. samoupravnega sporazuma, opravljajo delavski svet podjetja, njegovi kolektivni izvršilni organi in individualni poslovodni organ. Posamezna administrativno strokovna dela izvaja delovna skupnost strokovnih služb v smislu 57, 58 in 59 člena samoupravnega sporazuma o združitvi. 16. člen Izvrševanje določenih pristojnosti temeljne organizacije združenega dela poverjajo svojim delegatom v DSP, samo izvajanje sklepov DSP pa poverjajo kolektivnim izvršilnim organom podjetja. Organ upravljanja podjetja je delavski svet, njegovi izvršilni organi pa so: a) kolektivni izvršilni organi: — odbor za gospodarjenje in razvoj, — odbor za medsebojna razmerja, štipendije in strokovno izobraževanje, — odbor za razvijanje sistema razporejanja dohodka in osebnih dohodkov, — odbor za varstvo pri delu. — odbor za stanovanjske zadeve, — odbor za splošni ljudski odpor, — notranja arbitraža, b) individualni poslovni organ je glavni direktor podjetja. 17. člen Pristojnosti DS podjetja, njegovih kolektivnih izvršilnih organov in glavnega direktorja podjetja ter način njihove izvolitve je določen v členih 24—34 samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo. 18. člen Delavski svet na svoji prvi seji izvoli izmed svojih članov predsednika in njegovega namestnika. 19. člen Predsednik sklicuje seje delavskega sveta podjetja in jih vodi. Na sejah mora biti prisotnih več kot polovica skupnega števila članov DS podjetja. Sklepi so veljavni, če je zanje glasovala več kot polovica vseh izvoljenih članov DS podjetja, kolikor ni s samoupravnim sporazumom in z zakonom določena drugačna večina. Seje se sklicujejo po potrebi, praviloma pa najmanj štirikrat na leto. Predsednik mora sklicati sejo, kadar to zahteva več kot 1'3 TOZD, 1/3 članov delavskega sveta podjetja ali glavni direktor. 20. člen Sejam delavskega sveta podjetja prisostvujejo tudi predsedniki odborov, kadar se obravnava problematika s področja dela posameznih odborov. Na seje delavskega sveta se obvezno vabijo predstavniki družbeno-političnih organizacij v podjetju. Sej delavskega sveta se udeležujejo tudi drugi delavci, če jih povabi predsednik delavskega sveta podjetja. 21. člen Vsak član delavskega sveta podjetja ima pravico, da postavlja vprašanja vsem, ki so poleg članov delavskega sveta podjetja vabljeni na sejo zaradi tolmačenja zadev, ki so na dnevnem redu seje delavskega sveta podjetja. Vsi, katerim je bilo postavljeno vprašanje, morajo odgovarjati na isti seji, če pa to ni mogoče, pa na prvi prihodnji seji. 22. člen Odbori se sestajajo po potrebi glede na njihovo izvršilno funkcijo ali na zahtevo delavskega sveta oz. pristojnega odbora TOZD. Notranja arbitraža se skliče na zahtevo delavskega sveta ene ali več TOZD v skladu z načinom reševanja sporov, določenim v samoupravnem sporazumu o združitvi. 23. člen Glede vseh vprašanj postopka pred arbitražo veljajo smiselne določbe zakona o pravdnem postopku pred razsodišči. Postopek je hiter. 24. člen Sej odborov se udeležujejo tudi drugi predstavniki temeljnih organizacij in delovne skupnosti strokovnih služb, ki jih predsedniki odborov povabijo po svojem preudarku. 25. člen Postopek za odpoklic članov DS podjetja lahko predlaga zbor delovnih ljudi TOZD. Zbor delavcev se lahko opravi tudi na več mestih in v več izmenah. z--------------------------------------------- \ STATUT PODJETJA ____________’ _________ ■ ._____________c.__/ «? i niM.li • ■» Postopek za odpoklic članov DS podjetja lahko predlaga tudi najmanj 1/5 vseh volilcev volilne enote z omejitvijo, da jih ne sme biti manj kot 10. 26. člen O odpoklicu člana DS podjetja, odbora oziroma notranje arbitraže, odloča volilno telo ali organ, ki ga je izvolil oz. imenoval v sledečih primerih: — če je s pravnomočno sodno odločbo kaznovan zaradi kaznivega dejanja, ki je v zvezi s poslovanjem podjetja — če je proti njemu izrečen ukrep zaradi hujše kršitve delovne dolžnosti — če je delovanje člana DS podjetja, odbora ali notranje arbitraže škodljivo za interese delovne skupnosti. 27. člen Članu odbora ali notranje arbitraže preneha funkcija tudi pred iztekom mandatne dobe v primeru: — če mu preneha lastnost delavca — če je odpoklican — če poda ostavko. 28. člen Iz razlogov nezakonitega ali za interese delovne skupnosti škodljivega delovanja lahko delavski svet podjetja s soglasnim sklepom celoten odbor odpokliče. 29. člen Člani odborov so dolžni na sejah odbora oziroma komisije obravnavati vse pomanjkljivosti in nepravilnosti s področja dela in pristojnosti odbora oziroma komisije, ne glede na to, kdo je odgovoren zanje. Od njih se zahteva ploden prispevek k odpravi le teh s pomočjo konstruktivne in tovariške kritike, 30. člen Delavski svet podjetja in odbori lahko imenujejo stalne in začasne' komisije kot svoje pomožne organe za raziskavo posameznih vprašanj iz svoje pristojnosti. Komisije v takšnih primerih podajo svoje poročilo in predlog za rešitev, ne morejo pa izdati dokončne rešitve. 31. člen Predsednik komisije je dolžan sklicati sejo komisije na pobudo posamezne TOZD ali vsaj dveh strokovnih članov komisije. S ciljem vsklajevanja norm in akordov med TOZD DS podjetja imenuje stalno komisijo za sistem merjenja količinskega učinka, katero poleg predsednikov komisij za norme v temeljnih organizacijah sestavljajo še 3—4 strokovnjaki ekonomske in tehnične smeri. GLAVNI DIREKTOR 32. člen Individualni poslovodni organ podjetja je glavni direktor. 33. člen Glavni direktor vodi poslovanje podjetja, operativno vsklajuje različne dejavnosti podjetja v izvrševanju poslovne politike, ki jo sprejme organ upravljanja (DSP) in daje smernice v operativnem poslovanju podjetja. 34. člen Glavni direktor je pri delu samostojen in odgovoren delavcem in delavskemu svetu podjetja. Mandatna doba glavnega direktorja traja 4 leta in je po preteku lahko ponovno izvoljen. Javni razpis izvede razpisna komisija. 35. člen Pri izvrševanju svojih nalog ima glavni direktor zlasti naslednje pristojnosti: — predstavlja in zastopa podjetje, — organizira in koordinira izvajanje programa in planov, — skrbi za zakonitost dela organov upravljanja in kolektivnih izvršilnih organov podjetja, — skrbi za izvrševanje sklepov delavskega sveta podjetja in njegovih kolektivnih izvršilnih organov, — sklepa pogodbe v okviru pooblastil podjetja, določenih v 10. in 38. členu samoupravnega sporazuma o združitvi, — podpisuje inženiring pogodbe in vse akte in listine, kjer nastopa podjetje kot celota, — skrbi za izdelavo in izvajanje internih organizacijskih predpisov podjetja, — imenuje občasne strokovne komisije za izvršitev določenih nalog iz 10. člena tč. b samoupravega sporazuma o združitvi, — sklicuje in vodi strokovni kolegij, — daje letna poročila DSP o poslovanju podjetja kot celote, — vodi priprave za splošni ljudski odpor in civilno zaščito v podjetju, — opravlja druge zadeve, ki so mu poverjene z zakonom, samoupravnimi sporazumi in splošnimi akti podjetja. Za opravljanje navedenih nalog ima glavni direktor pravico, da odredi delovne naloge delavcem v delovni skupnosti strokovnih služb in je skupaj z vodilnimi delavci v tej skupnosti odgovoren za izvrševanje teh nalog. 36. člen Glavni direktor sodeluje pri delu delavskega sveta podjetja. Delavskemu svetu podjetja je dolžan dajati poročila o svojem delu. 37. člen Oseba na položaju glavnega direktorja mora izpolnjevati naslednje posebne pogoje: — da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo tehnične, ekonomske, pravne smeri in 5 let prakse kot individualni poslovodni organ ali na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu — da ima družbeno politične in moralno-etične kvalitete v smislu družbenega dogovora o kadrovski politiki. 38. člen Direktorja podjetja imenuje DSP na podlagi javnega razpisa, na predlog razpisne komisije. Razpisna komisija šteje 6 članov, od katerih jih polovico imenuje delavski svet podjetja, drugo polovico pa imenujejo družbeno politične skupnosti v skladu z ustavo in zakonom. Razpisna komisija sprejema prijave, zbira podatke o kandidatih in dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev ter predlaga DS podjetja najprimernejšega kandidata. Pri oblikovanju predloga je razpisna komisija dolžna zaprositi za mnenje družbeno-politične organizacije podjetja. 39. člen V odsotnosti glavnega direktorja je za zastopanje podjetja kot njegov namestnik pooblaščen pomočnik glavnega direktorja. STROKOVNI KOLEGIJ 40. člen Strokovni kolegij je posvetovalni organ glavnega direktorja podjetja. Strokovni kolegij sestavljajo direktorji TOZD in direktorji služb v DSSS. Glavni direktor lahko po lastni presoji sklicuje nepolni sestav strokovnega kolegija, če gre za obravnavanje problematike, ki zadeva samo nekatere TOZD oziroma dejavnosti. V takih primerih se zapisniki sej pošljejo vsem članom strokovnega kolegija. Na seje kolegija se glede na dnevni red vabijo tudi predstavniki DSP, odborov in družbeno političnih organizacij. 41. člen Naloge strokovnega kolegija so predvsem naslednje: < razpravlja o predlogih letnih in perspektivnih planov ter o tekočem izvrševanju planov, razpravlja o predlogih splošnih aktov, ki zadevajo vse TOZD in daje svoja mnenja in predloge za sklepanje v organih upravljanja, — predlaga organizacijske spremembe v DSSS, — predlaga glavnemu direktorju navodila za zagotovitev izvedbe tekočih organizacijskih ukrepov in uveljavitev ustreznih delovnih metod, — predlaga minimalne pogoje za sklepanje kupoprodajnih pogodb s kupci in dobavitelji, obravnava dejavnost podjetja na področju poslovno tehničnega sodelovanja, dolgoročnih proizvodnih kooperacij in drugih oblik dolgoročnega povezovanja s podjetji doma in v tujini. 42. člen Seje strokovnega kolegija sklicuje in vodi glavni direktor. Kolegij se sestaja enkrat mesečno. IV. NASTOPANJE PODJETJA V TUJINI IN SAMOUPRAVNI POLOŽAJ DELAVCEV 43. člen Podjetje nastopa na tujih tržiščih kot izvajalec investicijskih del v naslednjih organizacijskih oblikah: a) z ustanovitvijo podjetja v tujini ali s finančno soudeležbo pri že obstoječem podjetju b) kot neposredni izvajalec investicijskih del na inozemskem trgu c) kot izvajalec montažnih del za domače gradbeno podjetje, ki dela v tujini d) kot izvajalec montažnih del za tuja podjetja. 44. člen Pri izvajanju investicijskih del v tujini morajo biti zagotovljeni naslednji učinki: — ustrezna donosnost, — zagotovljen priliv deviznih sredstev in njegovo zavarovanje, — da so izpolnjeni pogoji glede nastanitve, prehrane, razmer na delovnem mestu in vse pravice po jugoslovanskih predpisih in mednarodnih konvencijah, — da je zagotovljeno samoupravljanje. 45. člen Delavci, ki v sestavu stalnih skupin izvajajo investicijska dela v tujini, uresničujejo samoupravne pravice v organih upravljanja TOZD, iz katerih so odšli na začasno delo v tujino, neposredno v delovnih skupinah, v katerih delajo in v delavskem svetu v tujini. 46. člen V času dela v tujini uresničuje delavec v TOZD, iz katere je odšel na delo v tujino, predvsem: — pravico do svojim kvalifikacijam in delovnim izkušnjam, ustrezne razporeditve in vrednotenje dela ob njegovi vrnitvi in — pravice do materialne pomoči za rešitev stanovanjskega problema po določilih sporazuma o dodeljevanju stanovanj in posojil za stanovanjsko izgradnjo. 47. člen Delavci na začasnem delu v tujini uveljavljajo predvsem naslednje pravice: na sestanku delovne skupine: — razpravljajo o ustvarjenem dohodku in sklepajo o predlogu njegove razdelitve, — razpravljajo o pogojih nastanitve in prehrane, razmerah na delovnem mestu in medsebojnih razmerij ter predlagajo način rešitve, na delavskem svetu v tujini: — obravnavajo predloge splošnih aktov, ki urejajo posebne pravice in dolžnosti delavcev na začasnem delu v tujini, — predlagajo spremembe teh aktov, — sklepajo o pomembnejših vprašanjih nastanitve in prehrane, razmerah na delovnem mestu in medsebojnih razmerij, kolikor niso rešena v splošnih aktih. 48. člen Samoupravne pravice, ki izhajajo neposredno iz združenega dela, uresničujejo delavci na podlagi samoupravnega sporazuma o zaposlovanju delavcev na začasnem delu v tujini. 49. člen Delavski svet v tujini volijo delavci delovnih skupin neposredno in sicer skupiria do 30 delavcev enega člana, skupina, ki šteje več kot 30 delavcev pa še po enega člana. 50. člen Delavski svet v tujini ima predvsem naslednje pristojnosti: — razpravlja o ustvarjenem dohodku ter sklepa o njegovi delitvi, — obravnava predloge splošnih aktov, — sklepa o posameznih vprašanjih, ki zadevajo položaj delavcev na začasnem delu v tujini, kolikor le ta niso urejena v splošnih aktih. Mandat člana delavskega sveta v tujini traja toliko časa, dokler je delavec na začasnem delu v tujini, vendar največ 2 leti. V. ZUNANJE POVEZOVANJE PODJETJA 51. člen V skladu z dolgoročnimi programi razvoja se podjetje in TOZD vključuje v širše asociacije združenega dela, gospodarske zbornice, samoupravne interesne skupnosti in organizacije poslovnega združevanja. V ta namen podjetje in TOZD pristopajo k družbenim dogovorom, sklepajo samoupravne sporazume in dolgoročne pogodbe v skladu z naravo in cilji samoupravnega povezovanja in interesi delavcev v posameznih TOZD. Sklep o vključitvi v organizacijo poslovnega združevanja sprejmejo DS TOZD. 52. člen Delavci v temeljnih organizacijah samostojno in neodvisno odločajo o vseh možnih oblikah integracije podjetja ali TOZD, če le te zagotavljajo uresničevanje sprejetih in dolgoročnih razvojnih programov. 53. člen Vključevanje v integracijska gibanja, ki zahtevajo statusne spremembe podjetja in TOZD, mora zagotavljati: a) razvoj ali tesno dopolnjevanje dejavnosti iz že obstoječega predmeta poslovanja b) prispevek k večji proizvodnosti in gospodarnosti c) razširitev trga za proizvode, projektantske in montažne storitve v okviru poslovnega predmeta. 54. člen Pobudo za izdelavo elaborata o pripojitvi drugega podjetja mora odobriti delavski svet podjetja, pobudo za izdelavo elaborata o pripojitvi k drugemu podjetju ali spojitvi z drugim podjetjem pa delavski sveti TOZD. Vf. PLANIRANJE 55. člen Planiranje je plansko upravljanje in vodenje razvoja gospodarskega življenja podjetja in v njem sporazumno združenih TOZD. Plani so vodilo zaposlenih v podjetju v borbi proti stihiji in so hkrati instrument urejanja odnosov med TOZD in med posamezniki. Plan mora: — omogočati zvišanje produktivnosti dela, ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja podjetja in TOZD, — rabiti kot sredstvo organov upravljanja, da upravljajo vsa dogajanja v podjetju, usmerja aktivnost v zaželeni smeri zaradi doseganja optimalnih rezultatov, — vsebovati merila in kriterije za ugotavljanje doseženih rezultatov in spoznavanje dejanskega stanja vsake_ organizacijske enote podjetja in TOZD, — biti sredstvo notranje kontrole poslovanja. 56. člen Sistem planiranja v podjetju in TOZD je družbeno organizirani način urejanja združenega dela in reprodukcijskega procesa na ravni podjetja v posameznih TOZD skladno s potrebami dela kolektiva, hkrati vsklajenimi z razvojnimi potrebami združenega dela v podjetju in s širšimi družbenimi usmeritvami. Posamezni TOZD primerjajo ob upoštevanju smiselno enakih razvojnih načel in ukrepov in vpliva planiranja na poslovanje, enotno organizacijsko strukturo planiranja in mehanizem funkcioniranja planskega sistema podjetja. Celoten sklop metodologije planiranja v podjetju ureja poseben pravilnik o planiranju. 57. člen Plan podjetja in TOZD je vzajemno povezana organska celota med seboj povezanih elementov. Izdelava plana je naloga strokovnih služb in poslovodnih organov, njegov sprejem pa je v pristojosti organov upravljanja. 58. člen Strokovne službe in poslovodni organi izdelujejo plan na temelju vnaprej postavljene in po samoupravni poti sprejete metodologije planiranja: a) kolegij podjetja mora zagotoviti nemoten potek procesa planiranja, proučiti in oceniti mora osnutek in predlog planov, planskih instrumentov, poročil in analiz o izvrševanju plana, dajati mora navodila za razrešitev posameznih problemov iz planske problematike in tudi predlagati določene rešitve za sprejem na organih upravljanja b) plansko analitska služba je nosilec dela pri izdelavi metodologije planiranja, izdelavi analiz, pokazatelja in instrumentov plana, izdelavi, spremljanju in obveščanju o izvrševanju plana in pri vseh neimenovanih problemih s področja planiranja. Pri izvrševanju zastavljenih nalog plansko-analitska služba sodeluje z ostalimi strokovnimi službami in poslovodnimi organi. 59. člen Izdelani osnutek plana, planski instrumenti in drugi spremljajoči ukrepi so temelj za odločanje samoupravnih organov, ki potrjujejo in sprejemajo plane, katerih zvrst in število sta odvisna od vsakovrstne samoupravne strukture: a) zbor delavcev: razpravlja o programu poslovanja, osnutkih planov poslovanja, analizah in obvestilih o izvrševanju letnih planov, daje pripombe in gradivo vse to v smislu dolgoročnejšega razreševanja planske problematike ter sprejema plane b) delavski svet TOZD: predlaga osnutek plana poslovanja, sprejema analize in obvestila, postavlja odločitve in ukrepe za učinkovitejše izvrševanje plana TOZD in njenih delov, postavlja zahtevo po rebalansu c) odbor za gospodarjenje in razvoj: proučuje osnutke metodologije planiranja, osnutke planov in planskih instrumentov — vse to sprejema in v obliki predlogov usmerja na delavski svet podjetja, proučuje analize in obvestila o izvrševanju planov, sprejema ukrepe za učinkovitejše izvrševanje planov d) delavski svet podjetja: sprejema metodologijo planiranja, planske instrumente in plan o poslovanju, sprejema odločitve o posameznih spornih problemih v procesu planiranja, sprejema dokončne odločitve o ukrepih za doseganje planskih nalog in potrdi rebalansirani plan. 60. člen Tako sestavljeni, potrjeni in sprejeti plani poslovanja podjetja in posameznih TOZD postanejo obveznost za vse zaposlene, organe in organizacijske strukture podjetja (strokovne službe in družbeno politične organizacije). VII. FINANČNO POSLOVANJE 61. člen V skladu s .. . članom samoupravnega sporazuma urejuje podjetje eksterne finančne odnose, ki izvirajo iz temeljne dejavnosti podjetja oziroma so v povezavi z njo, razen dejavnosti TOZD družbeni standard, preko skupnega žiro računa pri službi družbenega knjigovodstva. 62. člen Prilive denarnih sredstev na žiro račun sestavljajo predvsem; — prejeti avansi — prejeta plačila za prodane proizvode, opravljene storitve, trgovsko blago vključno z izvoznimi premijami — prejete obveznosti na poslovna sredstva — najeti krediti za poslovne namene — vrnjeni krediti odjemalcev in družbene skupnosti — začasno izposojena izločena namenska sredstva — sprejeta povračila škod na poslovnih sredstvih — regresirana nadomestila, vračila začasno založenih denarnih sredstev in ostalo. 63. člen Odlive denarnih sredstev iz žiro računa sestavljajo predvsem: — dani avansi — plačane zapadle obveznosti do družbene skupnosti v obliki in prejete storitve — plačane zapadle obveznosti do družbeie skupnosti v obliki dajatev in obveznih ali pogodbenih posojil — plačane obresti za sredstva na poslovna sredstva — odplačila najetih kreditov za poslovne namene — izločanje namenskih sredstev na poseben račun — povračila tretjim osebam s tretjimi dejavnostmi podjetja povzročenih škod — začasno zalaganje denarnih sredstev — izplačila osebnih dohodkov in ostalih osebnih prejemkov brezgotovinsko ali preko blagajne. 64. člen Podjetje poravnava zapadle obveznosti, ki izvirajo iz temeljnih dejavnosti v okviru razpoložljivih sredstev na žiro račun. Z namenom, zagotoviti pravice TOZD do razpolaganja z denarnimi sredstvi in ugotovitve odgovornosti TOZD za tekoče plačilno sposobnost v okviru podjetja, obstoji interni žiro račun TOZD in delovna skupnost strokovnih služb. Zbir saldov internih žiro računov predstavlja saldo skupnega žiro računa podjetja. 65. člen Preko internih žiro računov je evidentiran tako eksterni brezgotovinski plačilni promet kakor tudi interni finančni odnosi. Fakture za interno prodajo proizvodov in materiala ter za opravljene storitve dospevajo v plačilo v roku 30 dni po izstavi. Prispevek za finansiranje delovne skupnosti strokovnih služb dospeva v višini 1/12 koncem vsakega obračunskega meseca. 66. člen Zapadle finančne obveznosti TOZD in skupnosti strokovnih služb poravnava podjetje v polni višini, v kolikor imajo na internih žiro računih zadostna denarna sredstva. V primeru začasno nezadostnih denarnih sredstev oz. začasnega negativnega salda na internem žiro računu, ob pogoju, da je na žiro računu podjetja dovolj sredstev, poravnava podjetje naslednje zapadle obveznosti TOZD: — po izvršenih odločbah sodišč in upravnih organov — po akseptnih nalogih — po vnovčenih čekih — po zapadlih menicah in drugih zapadlih vrednostnih papirjih — za pogodbene in zakonske obveznosti — za sodne takse — za potne stroške in dnevnice — za komunalne storitve (telefon, elektrika, voda itd.) — za osebne dohodke, obračunane v skladu z internim sporazumom o delitvi dohodka — za poravnavo zapadlih obveznosti do dobaviteljev, doseženo s kompenzacijami. 67. člen Poleg enotnega žiro računa poslovnih sredstev v ožjem pomenu besede ima podjetje enoten račun izločenih rezervnih sredstev, enoten račun sredstev skupne porabe za obvezno stanovanjsko izgradnjo iz obračunskega prispevka, enoten račun sredstev skupne porabe in enotne račune preostalih izločenih sredstev, o katerih se TOZD medsebojno sporazumevajo in so v skladu z veljavnimi finančnimi predpisi. 68. člen Denarna sredstva rezervnega sklada izloča, uporablja in porabi podjetje v skladu z zakonskimi predpisi, internimi sporazumi in statuti TOZD. 69. člen Denarna sredstva skupne porabe izloča, uporablja in porabi podjetje v skladu z zakonskimi predpisi, internimi sporazumi in statuti TOZD. Vlil. DELITEV DOHODKA IN OSEBNIH DOHODKOV 70. člen Dohodek, ki ga ustvarjajo delovni ljudje, združujoč svoje delo z družbenimi sredstvi, se ugotavlja za posamezne TOZD, delovno skupnost strokovnih služb in za podjetje kot celoto s periodičnimi obračuni in dokončno z letnim zaključnim računom. Dohodek se deli v skladu z določili samoupravnega sporazuma in družbenega dogovora o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. 71. člen Celotni prihodek je fakturirana vrednost, dosežena s poslovanjem, v kateri se upoštevajo prodani izdelki ter izvršene storitve na domačem in tujem tržišču, interna realizacija med posameznimi organizacijskimi enotami in drugimi izrednimi prihodki, povezani s povečanjem sredstev (npr. inventurni presežki sredstev) ali zmanjšanjem virov sredstev. 72. člen Po kritju materialnih stroškov poslovanja in amortizacije osnovnih sredstev iz celotnega prihodka se dohodek po kritju zakonskih in pogodbenih obveznosti razporeja na sredstva za razširitev materialne osnove dela in na sredstva za zadovoljitev osebnih in skupnih potreb članov delovne skupnosti. 73. člen Sredstva za razširitev materialne osnove dela se razporejajo v poslovni in rezervni sklad, sredstva za zadovoljitev skupnih potreb pa v sklad skupne porabe. 74. člen Višina osebnih dohodkov vsakega delavca je odvisna od uresničitve predvidenih rezultatov njegovega tekočega dela, rezultatov v minulem delu, uspeha TOZD in uspeha podjetja kot celote. IX. IZOBRAŽEVANJE 75. člen Oblikovanju ustreznega' kadrovskega sestava daje podjetje polno podporo. Podrobneje je izredno šolanje urejeno s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. X. INFORMIRANJE 76. člen Dejanski družbeno-ekonomski položaj delavca se uresničuje prek njegovega delovnega prispevka pri izvršitvi delovnih nalog TOZD in podjetja. Uresničevanje pravic iz rezultatov dela je mogoče uveljavljati le ob popolni obveščenosti delavca kot izvajalca delovnih nalog in kot upravljalca celotnega delovnega procesa. 77. člen Znanje in obseg informacij za odločanje pogojujeta obveščenost posameznika, ki omogoča pravilno samoupravno delovanje delavca do interesov TOZD. Informiranost delavcev se povečuje z izobraževalnim procesom in s procesom oblikovanja informacij. 78. člen Proces oblikovanja informacij poteka na vseh delovnih mestih v podjetju z namenom, da vse udeležence delovnega procesa seznanja s položajem posameznika kot nosilca konkretne delovne naloge in kot upravljalca družbenih sredstev. Informiranje je praviloma dvosmerno in poteka tako od najvišje samoupravne in organizacijske ravni navzdol do izvajalcev in obratno. Za informiranje posameznika je prvenstveno odgovoren njegov predpostavljeni, kateremu morajo biti v pomoč pri informiranju delavca kot upravljalca predvsem kadrovska in splošna, plansko analitska, finančno računovodska in služba za organizacijo in informacijski sistem. 79. člen Odgovorni posamezniki in službe morajo prek vseh razpoložljivih sredstev obveščanja (ustno, oglasne deske, pismenih obvestilih, IMP Glasnika) seznaniti delavca kot člana delovne skupnosti predvsem o: — položaju in pravicah delovnega človeka v delovni skupnosti sami in izven nje, — tistih stališčih zaposlenih, ki pomenijo prispevek k nadaljnjemu razvoju samoupravljanja in večji učinkovitosti vseh vrst vlaganj v poslovni proces, — poslovnih prizadevanjih in poslovnih rezultatih podjetja kot celote in posameznih TOZD v njem, — delu in sklepih organov upravljanja podjetja in posameznih TOZD. XI. JAVNOST DELA IN POSLOVNA TAJNOST 80. člen Delo podjetja je javno in zaradi tega so informacije v podjetju dostopne delovnim organizacijam, razen podatkov in dokumentov, ki ste štejejo za poslovno tajnost. Kot poslovna tajnost se štejejo zlasti dokumenti in podatki: — ki vsebujejo ponudbe za natečaj in javno licitacijo, — ki jih pristojni organ proglasi kot poslovno tajnost, — ki jih kot zaupne sporoči podjetju pristojni organ, — ki se nanašajo na posle v zvezi z JLA in so označeni kot vojna tajnost, — ki se nanašajo na posle narodne obrambe, — dokumenti in podatki o internih analizah in rezultatih, — o kalkulacijah proizvodnje, — o izumih do prijave za pridobitev patenta, — o tehničnih kapacitetah, — o tehnoloških procesih, — stanju zalog surovin, polproizvodov in proizvodov, — o konstrukcijskih načrtih, — o elaboratih in razvojni dokumentaciji, — o projektih in načrtih, — o internih standardih, — nadalje vsi podatki, ki se po splošnih aktih podjetja ali po sklepih organov upravljanja ali na zahtevo poslovnih partnerjev izrecno štejejo za poslovno tajnost. 81. člen Dokumenti in podatki, ki so poslovna tajnost oz. obrambna tajnost se ne smejo sporočiti nepoklicanim osebam, niti se jim ne sme omogočiti, da zanje zvedo, vsi člani delovne skupnosti so dolžni varovati poslovno tajnost tudi ko izgube lastnost delavca v združenem delu. Kršitev te dolžnosti pomeni hujšo kršitev delovne dolžnosti, zaradi katere se lahko izreče tudi izključitev iz delovne skupnosti, razen tega pa lahko tako dejanje pomeni kaznivo dejanje po kazenskem zahoniku. XII. SAMOUPRAVNO NADZORSTVO 82. člen Vsak delavec v združenem delu ima pravico in dolžnost skrbeti za gospodarno trošenje družbenih sredstev in smotrno upravljanje družbene lastnine. To nalogo organizirano izvaja preko odbora delavskega nadzorstva v TOZD in delovni skupnosti strokovnih služb. 83. člen Usklajevanje dela odborov delavskega nadzorstva v podjetju se zagotavlja z občasnimi sestanki predsednikov odborov. Na skupnih sestankih se predsedniki sporazumevajo o posameznih merilih in metodah dela. Iniciativo za sklic sestanka lahko da vsak predsednik odbora ali družbeno-politična organizacija v TOZD in podjetju, sejo pa sklicuje in vodi predsednik sindikalne konference podjetja. XIII. REKREATIVNA DEJAVNOST 84. člen Delavec porablja v delovnem procesu fizično in umsko energijo, ki jo mora obnavljati izven delovnega procesa. Zahtevam delovnega procesa po ustreznih psihičnih in fizičnih sposobnostih delavca lahko zadosti le zdrav delavec, zato je interes in dolžnost podjetja, da vsestransko podpira obnavljanje delavčevih sposobnosti med delovnim časom in v prostem času. 85. člen Rekreativna dejavnost poteka v dela prostem času in v času letnega dopusta delavcev. 86. člen Organizacija rekreativne dejavnosti v dela prostem času praviloma poteka prek splošnih in kadrovskih služb TOZD ali sindikalne organizacije in sicer predvsem v obliki športnih in šahovskih tekmovanj, priprav za ta tekmovanja, obiska kulturnih družbenih prireditev. S temi oblikami se poleg psihične in fizične rekreacije zagotavlja tudi medsebojno spoznavanje delavcev. 87. člen Odnos delavca do dela je v veliki meri pogojen tudi z njegovim življenjskim standardom, ki spet vpliva na njegovo delovno sposobnost. Delovna skupnost podjetja skuša v ta namen zagotoviti delavcem v času letnega dopusta ustrezne pogoje za kakovosten in cenen počitek delavca in njegove družine v okviru zmogljivosti počitniških domov podjetja. XIV. POLOŽAJ IN VLOGA DRUŽBENO-POLITICNIH ORGANIZACIJ 88. člen V podjetju deluje sindikalna konferenca, ki povezuje in koordinira delo vseh OOS — TOZD v skladu z enotnim poslovnikom. 89. člen Sindikalno konferenco sestavljajo izvoljeni delegati vseh OOS podjetja. Delegate volijo občni zbori OOS vsaka 4 leta, po postopku, ki je določen v pravilih organiziranja ZS Slovenije. 90. člen Sindikalna konferenca preko izvršilnega odbora v skaldu s pravili o organiziranju ZSS vspodbuja članstvo v posameznih TOZD k čim večji družbeno-politični aktivnosti in enotnosti akcij. 91. člen Sindikalna konferenca se vključuje v delo višjih sindikalnih organov in izvaja skupne naloge po načelu občinske pripadnosti oz. sedeža podjetja. 92. člen Sindikalna konferenca preko izvršilnega odbora v skladu s pranja v podjetju in povezovanja z organizacijami iz področja dejavnosti podjetja. 93. člen Sindikalna organizacija sodeluje z organi samoupravljanja podjetja, svetom OOZK in sekretarjem OO ZSM. Njeni predstavniki morajo biti vabljeni na seje samoupravnih organov podjetja, na katerih posredujejo skupne predloge in stališča. 94. člen Sredstva za uresničitev vsakoletnega programa sindikalne konference zagotavljajo TOZD iz ostvarjenega dohodka v razmerju povprečnega števila zaposlenih. 95. člen Zveza komunistov je v podjetju IMP organizirana po načelu, da je v vsaki temeljni organizaciji združenega dela ustanovljena OOZK. 96. člen Zaradi usklajevanja in povezovanja politične dejavnosti je v podjetju ustanovljen svet zveze komunistov. Svet ZK sestavljajo delegati OOZK, njihovo delovanje pa je določeno s poslovnikom sveta ZK IMP. 97. člen Organizacije zveze komunistov razpravljajo o vseh zadevah v TOZD in DSSS in sklepajo v smislu statuta ZKS. 98. člen Pri izvajanju svojega programa se OOZK povezujejo in sodelujejo z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi v TOZD in DSSS. 99. člen Organi upravljanja in poslovni organi v podjetju so dolžni omogočiti nemoteno 'delovanje družbeno političnih organizacij pri izvajanju njihovih programov. Zagotoviti morajo potrebna finančna sredstva za izobraževanje na tem področju in nadomestilo osebnega dohodka ter ostalih stroškov, nastalih v zvezi z družbeno-političnim delom. 100. člen V podjetju deluje mladinska organizacija, ki predstavlja in združuje mlade delavce do 27. leta starosti in zastopa njihove interese. Mladinska organizacija je organizirana v vseh TOZD in se pri svojem delu tesno povezuje z drugimi družbeno-političnimi organizacijami in organi upravljanja. XV. SPLOŠNI LJUDSKI ODPOR 101. člen TOZD bodo s posebnim sporazumom združevale sredstva rezerv za skupno kritje izdatkov v zvezi s SLO in civilno zaščito. 102. člen TOZD bodo skupno urejale naslednja dela na področju splošnega ljudskega odpora in civilne zaščite: — priprave načrtov in ukrepov za splošni ljudski odpor, — priprave načrtov nabave zaščitne opreme in objektov, — nabava in razdelitev zaščitne opreme za TOZD, — vodenje organizacije obrambne vzgoje delavcev in članov civilne zaščite v TOZD, — sklepanje oz. obravnavanje organizacijskih vprašanj s pristojnimi sveti za narodno obrambo in upravnimi organi, ter službami za narodno obrambo občin, republike in drugih organov. 103. člen Delavski svet podjetja skrbi in je odgovoren za izvajanje obrambnih priprav oz. priprav za splošni ljudski odpor v podjetju in TOZD. 104. člen Na področju splošnega ljudskega odpora ima DS podjetje še naslednje pravice in dolžnosti: — imenuje odbor za splošni ljudski odpor podjetja, — imenuje pododbore za splošni ljudski odpor v TOZD, — imenuje na predlog odbora splošnega ljudskega odpora podjetja delavce, ki opravljajo zaupna dela pri pripravah in splošni ljudski odpor kot so: vodja vojnih priprav podjetja, njegov namestnik in upravitelj vojnega načrta, — odloča o finančnih sredstvih za potrebe priprav splošnega ljudskega odpora, — skrbi za opremljanje in strokovni pouk civilne zaščite, — predpisuje, kateri podatki veljajo za vojaško tajnost in določa ukrepe za njihovo zaščito, — v neposredni vojni nevarnosti ali vojni lahko na podlagi vojnih uredb z zakonsko močjo sprejema spremembe in dopolnila splošnih aktov. 105. člen Odbor za splošni ljudski odpor je kolektivni izvršilni organ delavskega sveta podjetja in opravlja izvršilne funkcije v zvezi s pripravami in izvajanjem obrambnih priprav v podjetju in TOZD. 106. člen Odbor za splošni ljudski odpor podjetja ima 7 članov, pododbori za splošni ljudski odpor TOZD pa 3 člane. Po potrebi se lahko odbor za splošni ljudski odpor razširi in v njega vključijo predstavniki sindikalne konference podjetja in predstavniki sveta ZK podjetja. Prav tako se lahko razširijo pododbori TOZD. 107. člen Odbor za splošni ljudski odpor podjetja ima pravice in dolžnosti določene z zakonom o splošnem ljudskem odporu, v neposredni vojni nevarnosti in v vojni pa še dolžnosti, ki mu jih nalagajo določila vojnega načrta podjetja. Pododborom za splošni ljudski odpor TOZD pa določi pravice in dolžnosti odbor za splošni ljudski odpor podjetja. 108. člen V vojni je mandat članov delavskega sveta podjetja in TOZD podaljšan dokler razmere ne dopuščajo izvolitve novih organov. 109. člen Ce zaradi vojnih okoliščin ni mogoče zagotoviti kvoruma za seje organov upravljanja oz. kolegijskih izvršilnih organov, se seja kljub temu opravi, sklepi pa so veljavno sprejeti, če zanje glasuje najmanj 25 % skupnega števila članov zadevnega organa. 110. člen Če zaradi vojnih okoliščin ni mogoče sklicevati seje delavskega sveta podjetja, izvršuje njegove pristojnosti odbor za gospodarjenje ali drug kolegijski izvršilni organ. 111. člen Glavni direktor podjetja je pooblaščen opravljati vse posle koordinatorja priprav na področju SLO in skrbeti za neposredno izvrševanje priprav v podjetju, ter opravljati druge posle, ki so določeni s predpisi na področju SLO, pri čemer lahko za določeno nalogo pooblasti tudi druge osebe. XVI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 112. člen v vsaki TOZD. Ta statut začne veljati, ko ga sprejme več kot polovica delavcev 113. člen Spremembe in dopolnitve statuta se sprejemajo na enak način kot sam statut. Na podlagi 105. člena ustave SFRJ in 130. člena ustave SRS so delavci v temeljnih organizacijah združenega dela: — Elektromontaža, Ljubljana, Ljubljana, Titova 37, n. sol. o.; — Klima — proizvodnja — montaža, Ljubljana, Ljubljana, Vojkova 58, n. sol. o.; — Livarna, Ivančna gorica, Ivančna gorica, n. sol.o.; — Ogrevanje — vodovod, Ljubljana, Ljubljana, Titova 37, n. sol. o.; — Projekt — montaža, Koper, Koper, Ul. 15. maja 5, n. sol. o.; — Projekt — montaža — inženiring, Maribor, Maribor, Ljubljan-sk jqe 2 S 6 2,6 e m 7? Gg g R e rt t z 7? s G R/ z rt/ os R ur SOS b 3 37 4? - a 9 G - G b z?e 3bb z. "7 n T ff/rt/cj} /OG bi 3? 2? - bb 4 9 - S b z?9 bV/O V, 79 V7 ? Rojfrjrt/ /Z E FF J? G /7~T~ /OG /os ZO 8 - / b 4 9 2? - 4 i Z97 5 G$ X,bJ VN SF R S rt / rt 0 R T G R s7>EO/r?/. / s T 405 bi »Z 2? - Si 4 b - 27 /8 43 3 4b 377 Z, 9 b /p FF FE F FN T 21? Ki?Z/sF7? FO mi/SCi? 438 (ib IO Z - / b 4 Q 2? - 4b Z6Z 34 3 Z,Z-7 V/7i BF F EF E NT 21? FFOP/?qr?//J/0 /OS bi ZO 4? - 3i 4i G 7 G /i zss 3 4Z Z" R /// r OR/7 L R L* LT? rtT~ /OS ZOg zo 2- - 3 3 4- - 7 - b zsz biti z, 22 vw ST/MOSTPJ rt / R r? LR U l /? RF ■43 S 40S Zo 1 - bb 4 Z 7 - 6 3/7 373 i, 44 Vit/ Sil rto STOJ N! O 3 Z / KO 21? Z £ C /OS /OS »7 4? G bi 4 b Z 7 G b as 394 7777 SIJFfOSTOJ /V 1 /Z FFFFFNT F1? FFOPFFVc/JF /38 /OS 37 Z G /b 4 9 47 - /3 4>//b 907 z,‘S T7 \/0£>jT7 O00FLR/7 zr? z/zorr/Gr/rvj/o /3 s /0 6 z 0 2? - 3 3 4 b G ? S 4 3 3 56 92? z, 69 TT l/PVJ/} SGRP/S& /38 4 36 »7 Z G 33 4 9 ? G 43 b3 £9 S 6,06 6.92 njr VOD/irJ! F29JFFT/?/7T 21? FOr/UDBetVe P F OJ F/J. /?o 2/0 E? z - 60 4 9 - - 43 G/fG 606 3, 92 JTv vodji? 0 d d el e i? ff oj) r?J E eon fzf/Cs /v?9 objej/ /po 240 60 z 34 SG 9 to 4? G b boi b 6 /f 9,ZS T7V VODJI? M OtJTT?i F /J D nv?4 F/JS /V/7? OSJCFTOT 270 Z10 60 z 3-4 ss « 20 47 G b 603 66 4 4/ 2 s x7V FON Oče/ F D! BF /JTOK JT? t H Z EN / F / Nq r? /?o Z/O 60 z 34 GS 4b 10 47 - 43 627/ 6 7F 9 ,b£ x7P S FF T n/F 2JO Z Sc 60 z - 8 O /3 20 - - /i b t <5 . 6 89 9,9 6 n d/UFFtof 1 n že n 1 b / /v q r? /po 140 6 0 z ■T4 6 0 43 10 - - /b 6 9z 1