9 '771 580 372009
Knjižnica Sevnica Trg svobode 10 8290 SEVNICA
RADiO/BREZICE
88,7 In 95,9 MHz
,v

!mQjin
Številka 144
Leto 6
Cena 240 SIT
27. oktober 2005
Kdaj denar od stečajev?
Posavje - Nekateri stečajni postopki se v Posavju vlečejo že več let. Po oceni sindikalista Ladislava Rožiča iz Zveze svobodnih sindikatov za Posavje je temu kriva pomanjkljiva zakonodaja in neažumost. V Posavju je kar nekaj nedokončanih stečajev. V primeru Agrarie gre za milijarde SIT, tudi nekdanji delavci Prevoza še niso v celoti poplačani, pri zadevi Begros pa se prisilna poravnava prav tako nerazumljivo vleče že nekaj let.
Delavke in delavci dobov-ske tovarne Beti, ki je zaposlovala 130 ljudi, še vedno niso prejeli odpravnin, čeprav je podjetje propadlo že predlanskega junija.
Prejšnji teden pa so upniki v stečajnem postopku Jutranjke prijavili za milijardo 144 milijonov SIT terjatev in stečajni upravitelj Tomaž Kos jih je v celoti priznal.
...na strani 3
Agraria
Jutranjka

11
W/.\ ...	« f ;
		
	Br! Plpj	
	iBflHlr	11 ji	
		j
		
iz vsebine...
Oktobrski nagrajenci
...stran 2
Županska kandidatka pred sodiščem
...stran 3
Žalostna zgodba iz socialnega bloka
...stran 5
Šest desetletij brežiške gimnazije
...stran 7
Pogovor z Melito Osojnik
...stran 9
Naj gredo svojo pot!
Čatež ob Savi - Glede na izid tajnega glasovanja o pobudah Dobove in Bizeljskega za samostojno občino svetniki sporočajo, da ne potrebujejo enovite občine Brežice. Od 30 prisotnih svetnikov jih je veljavno izpolnilo glasovnico 29, bizeljska pobuda za samostojnost je dobila 18 glasov podpore, dobovska pa 15. Župan Ivan Molan meni, da je občinski svet, ki ni podprl njegovega stališča o enovitosti občine, neodgovoren.
Rudi Volčanšek, direktor term Kučiš, župan Molan in Sandi Denžič
Brežiški občinski svet seje moral na poziv državnega zbora, kjer sta vloženi pobudi za ustanovitev samostojnih občin Dobova in Bizeljsko, do teh pobud opredeliti z mnenjem. Župan Ivan Molan je za glasovanje predlagal sklep, naj podprejo enovitost občine v njenih sedanjih mejah in s tem dajo negativno mnenje za pobudi o novih občinah. Milko Veršec je v razpravi temu predlogu oporekal. Poudaril je, naj svetniki prepustijo odločitev volji ljudi, izraženi na referendumih. Da bi do tega lahko prišlo, pa naj dajo pozitivno mnenje k pobudam za novi občini. Predlagal je, naj glasujejo tako o Molanovem kot o njegovem predlogu in sicer tajno, računajoč, da bi tako utegnili pobudi dobiti kakšen glas podpore več, kakor pri javnem izrekanju in imel je prav.
Javno so se v razpravi za enovitost občine opredelili v stranki SDS, pred leti pa so podpirali njeno drob-
ljenje. Socialni demokrati ostajajo ves čas zvesti načelom, naj se občina ohrani v sedanjih mejah, enako je bilo stališče LDS in LORKS-a. Jože Avšič (LDS) je sicer poudaril, da ne ve, kako bodo tokrat glasovali posamezniki v poslanski skupini, saj
župan ni pripravil z izračuni podprtih argumentov, ki bi govorili v prid enovitosti občine.
Mnenje, ki ga je morala občina posredovati glede teh pobud, za državni zbor ni zavezujoče. Stane Ra-danovič (SNS) vidi v tem pilatov-sko gesto državne politike. Milena Jesenko (SD) je opozorila še na drugo nerodnost; v Dobovi in na Bizeljskem so v svetu krajevne skupnosti sprejeli odločitev, da postopek za novo občino ustavijo. Vajeti je v obeh primerih prevzela civilna iniciativa in poskrbela, daje postopek tekel dalje. Jesenkova opozarja, da so svetniki s svojim glasovanjem hkrati odločali o legitimnosti oziroma nelegitimnosti svetov dveh krajevnih skupnosti. B.D.
Kako bo reagiral Drobnič?
Dolgoletna direktorica brežiškega Centra za socialno delo Metka Kostevc za ponovno imenovanje na funkcijo direktorice ni dobila pozitivnega mnenja občinske mandatne komisije. KVIAZ je ni podprl zaradi pritožb na delo centra, ki prihajajo iz javnosti in od uporabnikov storitev. Občinski svet je negativno mnenje potrdil.
Za Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki daje končno soglasje za imenovanje direktorice, mnenje občinskega sveta ni zavezujoče, vendar dosedanja praksa kaže, da se je upoštevalo. B.D.
Vsem občankam in občanom
čestitamo ob prazniku občine Brežice,
vsem bralcem
pa čestitamo ob dnevu reformacije!
Uredništvo Radia Brežice, Radia Sevnica in časopisa SavaGlas
Tukaj so jih ustavili
Zaloke - Predsednik vlade Janez Janša je odkril spomenik, postavljen v spomin in opomin na osamosvojitveno vojno, ko so slovenski teritorialci v Krakovskem gozdu ustavili kolono JLA. Posavskim teritorialcem je takrat poveljeval Ernest Breznikar.
Foto: Ljubo Motore
Predsednik vlade Janez Janša ob odkritju spomenika v Krakovskem gozdu
Spomenik je bil odkrit na proslavi ob obletnici izgona zadnjega vojaka JLA iz Slovenije, ki jo je v sodelovanju z Vojašnico Novo mesto pripravila Zveza vojnih veteranov Slovenije s pokrajinskim odborom Posavje. B.D.
...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250
Sava Glas, 27.10.2005
Oktobrski nagrajenci
Brežice - Danes (27. oktobra) bo brežiški župan Ivan Molan na slavnostni seji občinskega sveta v Viteški dvorani brežiškega gradu podelil oktobrske nagrade in priznanja. Ivan Živič iz Globokega pa je postal častni občan. Lani so bili oktobrski nagrajenci pretežno iz gospodarstva, letos pa so deležni pozornosti tisti, ki se udejstvujejo v društvenih dejavnostih in promovirajo občino.
Slavka Preskar si je oktobrsko nagrado prislužila kot uspešna kmečka žena, ki vodi mlekarsko usmerjeno kmetijo in Društvo kmetic Brežice. V društvu je aktivna skoraj tri desetletja. S skrbjo za izobraževanje in ohranjanje tradicije podeželja dviguje ugled kmečkega poklica.
Slavka Preskar
Mojster umetnostne kovaške obrti in občinski svetnik Jernej Zorko iz Zupeče vasi v Cerkljah ob Krki je pečat svoje stroke pustil doma in v svetu, kamor je šel na izpopolnjevanje. Kot prvi mojster svetovno znanega nemškega Herzogovega kovaštva je s svojimi izdelki opremil gradove in najodličnejše Hotele po svetu. Za vojašnico Cerklje je skoval plastiko generala Maistra, za cerkev v rojstni fari pa plastiko škofa Leniča. Njegovo vrtnico iz žlahtne kovine je Štefka Kučan pokloni-
Jemej Zorko
la muzeju pokojne Olge Havel v Pragi. Kovačija prenaša svoje znanje domačim in tujim študentom skozi delavnice v organizaciji fakultete. Številnim priznanjem, ki jih je Zorko prejel za svoje delo, se pridružuje še oktobrska nagrada.
Generacije učencev profesorja Jožeta Senice iz Brežic so zadovoljne, daje z oktobrsko nagrado dobil potrditev za svoje neutrudno delo v športni gimnastiki. Vzgojil je vrsto dobrih športnikov, v Sloveniji pa je bil pionir z uvajanjem športnih oddelkov na brežiški osnovni šoli. Ob strokovnem znanju izstopa njegov entuziazem, s katerim je postal opažen tudi v tujini, ne le doma.
Oktobrsko priznanje so prejela tri društva: Strelski klub Brežice za 40 let in odlične dosežke, saj je med najboljšimi v državi in ima šest članov v državni reprezentan-
Jože Senica
ci. Društvo študentov Brežice je v 10-letnem delovanju dalo pobudo in sodelovalo pri ustanovitvi mladinskega centra. Širši javnosti so v spominu odmevne prireditve društva, kot so bili kavarniški večeri Na poti naprej in prireditve KULT Brežice. Turistično društvo Sromlje pa se v
Predsednik DŠB Mitja Vranetič
treh desetletjih delovanja lahko pohvali z načrtno zastavljeno turistično ponudbo domačih vinorodnih krajev, med katero je 15 kilometrov dolga pešpot med sromeljskimi vinogradi.
Po svojem gospodarskem in društvenem delovanju je v občini poznan in spoštovan
Ivan Živič iz Globokega, ki je med drugim zaslužen za pridobitve v svoji krajevni skupnosti. Ob upokojitvi seje posvetil problematiki izgnancev, saj je njegovo otroštvo zaznamovalo taborišče v Šle-
Predsednica TD Sromlje Anica Kranjčič
ziji. Trenutno aktivno sodeluje v pripravah, da bi brestaniški muzej postal evropski muzej izgnancev. Predano vodi tudi Društvo diabetikov
Posavja, v katerem si prizadeva, da številno članstvo prihaja do koristnih nasvetov in rekreacije, kar jim izboljšuje kakovost življenja. Za svoje na različnih področjih odmevno delovanje je imenovan za častnega občana, kar sprejema kot posebno darilo ob 75. rojstnem dnevu.
Branka Demovsek \
Ivan Živič
Strelski klub Brežice
Na svečani seji bo župan podelil tudi plakete, ki sicer ne sodijo med oktobrske nagrade. Plaketo lahko župan podeli ob katerikoli priložnosti kot zahvalo za dobro delo posameznikov, društev, institucij in drugih.
Za prizadevanje k odličnosti jo bo prejela Osnovna šola Brežice, zaradi dosežene kakovosti zborovskega petja, pred dnevi potrjene s prvim mestom na mednarodnem tekmovanju v Litvi, bo plaketo prejel MePZ Viva, za športne dosežke pa Veljko Jukič, Cristijan Kajtna in Peter Dirn-bek, člani brežiškega Karate kluba, ki letos praznuje 30 let delovanja.
posavske m/šiCE
Občinske marnje in resničnost
Ta čas se največ dogaja v brežiški občini, kjer praznujejo svoje jubileje, zato mor-
Lado in Andrej Smrekar
da na političnem področju vlada trenutno zatišje. Celo zgodbe o neuspešnem posavskem dogovarjanju so malce v ozadju, zato pa stopajo v ospredje pobude o ustanavljanju novih občin. Kot je znano, takšne želje gojijo na Bizeljskem in v Dobovi ter Kostanjevici na Krki.
Verjetno so še najbolj stvarne kostanjeviške osamosvojitvene težnje, kjer si ljudje na osnovi svojih turističnih in kulturnih danosti - za to je posebej zaslužna tudi Smrekarjeva družina - obetajo hitrejši razvoj. Tudi zaradi tega bi bila menda najbolj smiselna prijateljska razdružitev s Krškim, a z dogovorom po dobrem sodelovanju še v pri-
hodnje. Tako je povsem mogoče, da bo praznik KS Kostanjevica, ki so ga tmeli te dni, v prihodnje prerasel v njihov občinski praznik. Takrat seveda z novim vodstvom, kajti malo verjetno je, da bi sicer zagnana Milan Herakovič ali Andrej Božič lahko kandidirala za župansko mesto. Slišati je že, da bi za tak položaj lahko imel še veliko možnosti podjetnik Sandi Tršinar, dragi stavijo na Ano Žugič ali Mateja Drobniča, tretji pa bi na županskem stolčku radi videli kar Ireno Vide.
Do takšne ah drugačne odločitve je seveda še daleč, prav tako kot za morebitno sodelovanje med Kostanjevico in Podbočjem.
Za zdaj je nezdružljivost med obema krajema očitna, kdaj v prihodnje pa bi se morda rivalska kraja le povezala - denimo tudi s Cerkljami - za ustanovitev skupne občine.
To so ta hip samo pobožne želje, tudi zaradi treh šol na majhni razdalji, toda očitno upadanje rojstev v KS Podbočje bi lahko čez kakšno desetletje pripeljalo do skupne občine. Tako bi seveda Krškemu bil v celoti
“dimnik” pri Kapelah.
Kakorkoli že, nove občine bi znale postati stvarnost, četudi oba župana, Franc Bogovič v Krškem in Ivan Molan v Brežicah menda skušata lobirati med svojimi svetniki, naj ne bi podprli
Mdko Versec in Miroslav Podpečan ženj ^ marsikdo
v Krškem meni, naj Kostanje
odvzet obmejni položaj. Podobno kot brežiški s povsem legitimno pobudo o ustanovitvi občine Bizeljsko, kjer sta Milko Veršec in Miroslav Podpečan iz Zupelevca zastavila skupen razvoj. Kako resno mislita, dokazuje zajeten elaborat in pisalo z napisom Občina Bizeljsko ter klop, na katero, namesto na stole, sta skupaj simbolično sedla pred novinarji.
Janez in Miha Istenič
Tudi Brežice bi s takšno občino izgubile del svoje “državnosti”, v primera nove občine Dobova pa bi ji na vzhodni meji ostal le še schengenski
vičani kar gredo na svoje, saj bo zato občinskemu proračunu ostalo nekaj sto milijonov, ki bi jih bilo sicer treba nameniti za kostanjeviško obvoznico. Podobno bi lahko rekli Breži-čani, češ, kar imejte občino na Bizeljskem (ni znano, kaj o novi občini mislijo Isteničevi), saj nam zato ne bo treba prispevati za vašo novo šolo! Prav zaradi obeh omenjenih naložb v Kostanjevici in na Bizeljskem, pravijo poznavalci, denimo izkušeni župan Bistrice ob Sotli, zdaj ni ravno pravšnji čas za osamosvojitev!
Prehitevanja in zamujanja
Se pred čas slovenske osamosvojitve pa sega zgodba z odprtja vodovoda na Veliki
Dolini. Dejanje naj bi leta 1968 opravil občinski mož Miroslav Kambič, a seje tedaj opravičil, zato pa je zdaj prišel na odprtje ceste La-ze-Ponikve. Podobnega zamujanja ne bo v nedeljo na Sromljah, kjer se zadnja leta za turistični napredek trudita Anica Kranjčič in Marjan Bogolin, nič pa ne bo tudi narobe, če šele tokrat objavimo, da sta Anica in Rado Umek iz Sevnice v krogu svojih proslavila 50-letnico
na brežiških prireditvah; na odprtju krožišča na Trebežu
Anica in Rado Umek
skupnega življenja. Zato pa bi lahko pomenila prehitevanje odločitev ministra Andreja Vizjaka, ki bo pokrovitelj brežiškega festivala prihodnje leto, in zdaj nekateri že natolcujejo, češ, kaj pa, če takrat ne bo več na tem položaju. Je pa Vizjak svoj položaj te dni marljivo izkazoval z udeležbo
Marjan Bogolin in Anica Kranjčič
ga ni bilo, pa so ga kljub temu kar nekajkrat pozdravih, župana Ivana Molana pa preimenovali kar v Ivana Vizjaka. Sicer pa bodo občinske prireditve v Brežicah vrhunec dosegle nocoj, ko se bo praznične seje udeležil tudi predsednik države Janez Dernovšek. Zato bodo v Viteški dvorani brežiškega gradu nedvomno tudi vsi posavski veljaki in priložnost bo, da bi kaj rekli o enotnosti. Tako kot so posavski liberalni demokrati in njihovi Sivi panterji izpričali enotno podporo Jelku Kacinu, daje bil izvoljen za predsednika LDS. Hrvoje Oršanič, kinl bil izvoljen za direktorja Kozjanskega parka, pa se je proslavil na fotografsk*
razstavi “Svobodni kot ptice »
kjer je osvojil prvo mesto.
Vlado Podgoršek
Stečajni postopki v Posavju
Bodo delavci dočakali svoj denar?
Posavje - Znano je, da se v Sloveniji stečajni postopki vlečejo več let, v zahodni Evropi, po kateri se tako radi zgledujemo, pa se zaključijo v nekaj mesecih. Sindikalist Ladislav Rožič iz Zveze svobodnih sindikatov za Posavje to pripisuje neažurnosti sodišč in pomanjkljivostim v zakonodaji. Samo v brežiški občini je še kar nekaj nedokončanih stečajev, v primeru Agrarie gre za milijarde SIT, tudi nekdanji delavci Prevoza še niso v celoti poplačani, pri zadevi Begros pa se prisilna poravnava prav tako nerazumljivo vleče že nekaj let. Prejšnji teden so upniki v stečajnem postopku Jutranjke prijavili za milijardo 144 milijonov SIT terjatev in stečajni upravitelj Tomaž Kos jih je v celoti priznal.
Stečajni Jutranjke bi odškodninsko tožil Rabiča
Ocenjuje, da bo stečajna masa znašala od 440 do 450 milijonov SIT. Glede na situacijo upniki na naroku za preizkus terjatev pred stečajnim senatom Okrožnega sodišča Krško niso izrazili interesa za izvolitev upniškega odbora.
Iz stečajne mase ločitvenima upnikoma SKB banki in gospodarskemu ministrstvu pripada 219 milijonov SIT. Delavci s prijavljenimi terjatvami v višini 312 milijonov SIT, ki za dobra štiri leta niso imeli plačanih prispevkov do SPIZ-a, bodo v prednostnih terjatvah poplačani 22-odsto-tno.
Ločitveni upniki naj bi bili poplačani sredi prihodnjega leta, prednostni pa v decembru 2006. Predvideni stroški stečaja bodo znašali 120 milijonov SIT.
Tomaž Kos je v izčrpnem primopredajnem poročilu, ki gaje dobil od prejšnje direktorice Tatjane Baloh, ugotovil, daje bila prodajna mreža Jutranjke z najetimi trgovskimi prostori v Sloveniji in v južno sosedskih državah finančna polomija, ki je prinašala veliko izgubo. To mrežo je nekdanji direktor Miha Rabič v sanacijskem programu predstavil kot rešitev in dobil ob sredstvih državne pomoči še dolgoročni kredit. Skupaj je država v Jutranjko leta 2003 vložila 186 milijonov SIT. Takrat ustanovljena Jutranjka Beograd, Jutranjka Sarajevo in Jutranjka Sa-niobor so prezadolžena podjetja, zrela za stečaj. Ker bi bilo predrago voditi stečajne Postopke na tujem, seje Kos pdločil za sanacijo teh podjetij, da bodo lahko naprodaj, ?aj je interes za nakup že izražen.
Kos ocenjuje, daje bil ^003 Jutranjka Naložbe novljena z namenom golj ^a bi Miha Rabič preko družbe Redcos lahko sj državno pomoč v zasebr Pe- Rabič z družbeni! jetrom Šulekom in ]\ Jenkom je na prefinjen j ^erižil med povezanimi bami s krediti, pobotnica °bveznicami brez kritja Ocenjuje, da je Jutranjk kodoval za najmanj 238 J°nov SIT. Če bo preds senata Ivana Trajl Oglašala, bo zoper Rž “D°^il °dškodninsko t( <*ebno bi bilo anga „ eksperta, saj gre za "°bsticirano goljufijo, c 0 enostavno zbrati č\ °kaz°v”, pravi Kos.
'?tos naarca že vloženž a ovadba za zlorab
žaja, kar se preganja po uradni dolžnosti. V začetku septembra razpisana prva obravnava pa je bila zaradi zasedenosti njegovega zagovornika preložena za nedoločen čas.
Delavci Beti še brez odpravnin
Delavke in delavci dobov-ske tovarne Beti, ki je zaposlovala 130 ljudi, še vedno niso prejeli odpravnin, čeprav je podjetje propadlo že predlanskega junija. A upanja niso izgubili. Večina delavk - njihova povprečna starost ob propadu podjetja je bila okrog 45 let - je prijavljenih na borzi, nekaj si jih je našlo službo v krškem Imperialu, peščica jih dela v konfekcijskih obratih na Zdolah in v Krškem, posamezne pa so zaposlili majhni zasebniki, tudi na črno. Na območnem svobodnem sindikatu so sicer na krško okrožno sodišče vložili tožbene zahtevke v imenu 87 delavcev, pritožba za primer ene od njih - primer je vzorčen - na Višjem sodišču še vedno ni doživela epiloga.
Tudi Prevozovi delavci še čakajo
Delavci v brežiškem Prevozu se že od marca sprašujejo, kdaj jim bo stečajni upravitelj Dušan Dornik izplačal še preostanek terjatev. Menijo namreč, da jih vleče za nos, saj naj njegovi mesečni prejemki ne bi bili zanemarljivi, prav tako tudi obresti precejšnje kupnine. Dornik, ki meni, da bi se z boljšim gospodarjenjem podjetje dalo obdržati nad vodo, pravi, da so vsi upniki že dobili poplačanih 75 odstotkov terjatev. “Predlog za poplačilo preostalih priznanih terjatev in zamudne obresti od 27.6.1998 do 30.9.2005 je oddan stečajnemu senatu Okrožnega sodišča v Krškem. Vsi upniki, tako nekdanji delavci in ostali bodo dobili poplačanih 100 odstotkov priznanih terjatev z zakonitimi zamudnimi obrestmi, zadnje poplačilo pa bo izvedeno v osmih dneh od dneva pravnomočnosti sklepa”, je še dejal upravitelj, ni pa povedal, kdaj naj bi sklep postal pravnomočen. Sindikalist Ladislav Rožič je povedal, da naj bi delavci denar prejeli najkasneje do 8. novembra. “Glede očitka, daje bil denar obljubljen že prej in da upnike vlečem za nos, sporočam, da si je kupec nepremičnin (upravne stavbe, nekdanjih tehničnih pregledov in mehanične delavnice) v pogodbi izgovoril, da del kupnine zadrži do ureditve zemljiškoknjižnega stanja na ime prodajalca. Urejanje prenosa lastninske pravice na ime
Prevoza je zahtevalo več let trdega dela, sredi tega leta pa je stečajni dolžnik kupcu izstavil zemljiškoknjižni sklep za parcelo, nakar je ta izplačal še preostalo kupnino,” je razloge za zamudo pojasnil Dornik. Obenem pa poudaril, da stečajni upravitelj nima nobenega interesa in razloga, da bi upnike vlekel za nos, takšen očitek je neutemeljen, izmišljen.
Sicer pa sam upravitelj in tudi nekateri nekdanji zaposleni poudarjajo, da bi se dalo stečaju izogniti, če bi bilo okrog sto zaposlenih bolj potrpežljivih, strpnih in prilagodljivih. Po besedah Rožiča je bilo za propad podjetja odgovorno nesposobno vodstvo, saj je podjetje kljub težavam delovalo v črnih številkah. Takšno stanje so izkoristili starejši delavci, ki so si zagotovili dobra povprečja, mlajši pa kakor kateri. Najkrajšo je potegnila kaka deseterica invalidov, ki jih le redko kdo zaposluje.
Nedokončani zgodbi Begros in Agraria
V Begrosu je bilo zaposlenih 137 ljudi. “Prisilna poravnava traja že nekaj let, čeprav bi morali že zdavnaj uvesti stečaj. Zadeve tako stojijo, s tem pa ostajajo neodplačane tudi terjatve zaposlenih, pred dvema letoma so znašale 33 milijonov SIT” je dejal Rožič. Tudi takratne obljube o nadaljevanju poslovanja trgovskega centra
so se izkazale kot mlatenje prazne slame.
“Agraria pa je slika naših sodišč”, so besede sindikalista. Podjetje je razdeljeno na dva dela, na Agrario poslovne storitve z okrog 24 zaposlenimi, kije po likvidaciji prešla v stečaj (delavci naj bi bili poplačani marca ali aprila prihodnje leto), in pa Agrario trgovina in proizvodnja, pri kateri je bil stečaj razglašen marca 1997. Slednje je zaposlovalo skoraj 300 ljudi, njegovo premoženje pa ocenjujejo na več milijard. Pri tem naj bi se dogajale velike nepravilnosti, sodišče naj bi med drugim obresti preoblikovalo v glavnico. “Če bi bila Slovenija pravna država, bi podjetje likvidirali še isti dan, ne pa da mora sedaj dokazovati, da je lastnik premoženja, ki so si ga nekateri samovoljno pripisali nase,” je nepravilnosti pojasnil sindikalni zaupnik. In pri tem omenil tudi nekaj nepravih “lastnikov”, zanimivo, nekdanjih najemojemalcev, ki si prilaščajo košček za koščkom premoženja. Revizijsko poročilo, objavljeno na spletnih straneh, razkriva nekaj nepravilnosti pri odprodaji določenih poslopij, neustrezne naj bi bile tudi računovodske evidence podjetja. V tem času se je zamenjalo že več stečajnih upraviteljev, zgodilo pa se ni še nič. Na sodišču se vsake toliko časa pojavljajo le obvestila o pravdah.
Branka Demovšek, Mojca Kosem
Županska kandidatka pred sodiščem
Brežice - Sindikat Neodvisnost je ovadil svojo nekdanjo članico in predstavnico tega sindikata v Termah Čatež Brankico Hudina Sladič za zlorabo položaja in poneverjanje sredstev sindikalne članarine.
Predsednik sindikata Neodvisnost Drago Lombarje povedal, da so na podlagi suma o poneveijanju sindikalne članarine, šlo naj bi za približno 2,5 milijona SIT, dejanje lani prijavili Policijski postaji Brežice.
V kriminalistični preiskavi Policijske uprave Krško je bilo zbranih dovolj dokazov, da je okrožni državni tožilec podal kazensko ovadbo. Dejanje, za katerega je Sladičeva obtožena, se preganja po uradni dolžnosti. Pred kratkim razpisana obravnava na Okrajnem sodišču v Brežicah je bila preložena.
Sladičeva in njen mož, takrat še območni predsednik sindikata Neodvisnost za Posavje, Dolenjsko in Belo Krajino, sta že več kot pol leta izključena iz sindikata, je še povedal Lombar. Na sedežu Neodvisnosti v Ljubljani so namreč prepričani, daje imela Sladičeva pri svojem početju oporo v možu, zato soju skupaj suspendirali.
Brankica Hudina Sladič je nastopila tudi kot kandidatka na letošnjih županskih volitvah v občini Brežice. Takrat je bila skrivnostna v odgovorih na novinarska vprašanja, če njeno kandidaturo podpira sindikat in seveda ni povedala, da ni več njegova članica. V času kandidature je bila namreč že obdolžena za sum zlorabe položaja z namenom okoriščanja.
Brežiški javnosti ta primer ni bil toliko poznan, so se pa v predvolilni kampanji premlevale govorice o neki njeni drugi zgodbi, v kateri naj bi starejšega človeka spravila ob streho nad glavo. B.D.
Komentar
Stečaj kot nova priložnost
Stečaj ni nujno smrt podjetja, ampak se lahko iz njega spočne novo rojstvo. Takšen primer uspešne sanacije je krški Vipap. Papirnica je bila leta 1996 prodana Čehom za 35,5 milijonov takratnih nemških mark. Stečajni upravitelj Branko Ogorevc bi z drugim kupcem iztržil še več, a je Američana v zaključnih pogajanjih pregnalo srbsko raketiranje Zagreba. Krško naložbo je ocenil za preveč rizično, ker je verjel, da se hrvaška fronta pomika k naši meji.
Videm kot “padli velikan ” v slovenskem gospodarstvu je bil v najobčutljivejšem obdobju tranzicije edini, ki je poskrbel za upnike in ohranil glavnino delovnih mest, medtem ko je v TAM in Slovenske železarne država brez haska zmetala na kupe denarja.
Ogorevcu lokalna skupnost ni nikoli javno priznala, da je bil v takratnih okoliščinah s svojo strokovnostjo in osebno držo “babica” pri rojstvu zdravega žrebeta, ki je nadomestilo nekdanjega paradnega konja občinskega gospodarstva. Žrebe namreč ni domače pasme in tukaj je zamera! Pa bi lahko bilo, saj je imel slovenski podjetnik s strani napišje politike obljubljeno, da bo papirnico dobil “pod roko” za nekaj drobiža in upniki robčke, da se obrišejo pod nosom. Za domačega lastnika so navijali tudi delavci.
Ko so po prodaji podjetja dobivali na svoje račune denar iz naslova terjatev iz stečaja, se jim je to zdelo samoumevno, češ da jim pripada. Niso pomislili, da ob “šenkani” fabriki tega cvenka ne bi bilo.
Politikom za populistične parole pač ni treba poznati osnovnega aksioma stečaja, ki je čim več iztržiti in s tem zaščititi upnike, ne pa posameznih lobijev, skritih za “nacionalnimi” interesi.
Pravočasen in dobro voden stečaj je gospodarski ukrep za zaščito “tujega" denarja in v določenih pogojih za nove poslovne priložnosti. Sprejeti ga moramo kot takšnega, ne pa kot “pogrebne” dejavnosti v gospodarstvu. Pred leti je v prostorih blanškea Silern po stečaju zaživelo novo podjetje Plastoform.
Sevniška Jutranjka žal v ta kontekst ne sodi, ker je do oklica stečaja prišlo nekaj let, če ne celo desetletje prepozno. In kjer ni, še hudič ne vzame, pravi pregovor.
V dobrem desetletju kapitalizma smo se privajali na za svet običajno, a za nas novo ekonomijo: da eno podjetje propade in nastane novo. Imamo zakon o stečaju, prisilni poravnavi in likvidaciji, ki omogoča, da se gospodarski subjekt po padcu spet pobere. Nekaj ustreznega pa bi v zakonodaji rabili še za “navadne” državljane, za fizične osebe. Tudi ti so lahko zaradi spleta okoliščin v situaciji, ko bi jim bilo treba dati možnost “prisilne poravnave” in jim odpisati del dolga. Gre za problem porokov, ki so dali jamstvo za vračilo dolga pod sprejemljivimi pogoji, a so se brez vednosti in možnosti vplivanja kasneje znašli v situaciji, ki ji niso kos. So preprosto izigrani in zadušeni s tujim dolgom. Nekatere demokratične družbe, med njimi Avstrija, dajejo z zakonom o osebnem bankrotu takim ljudem novo priložnost.
Branka Derfiovšek
AMKETft
Pomeni stečaj konec?
Iz socializma smo za podjetja v težavah poznali le “ukrep družbenega varstva”, s katerim se je zamenjalo direktorja, dalo nekaj denarja in “pustilo času čas”. Ko smo se v novem družbenem in gospodarskem sistemu prvič soočali s stečaji, smo jih doživljali kot likvidacije podjetij. Med stečajnimi upravitelji je bilo takrat vse sorte ljudi in strokovnjaki so bili v manjšini. Vemo pa, da je znanje stečajnega upravitelja ključno za razplet, ki daje nove možnosti. Zanimalo nas je, kako danes na stečaj gledajo delavci. Ga še vedno razumejo kot neizprosni konec?
Rosita Košir, šivilja iz Sevnice: 27 let sem bila zaposlena v Jutranjki. Taje imela v svoji zlati dobi 1500 zaposlenih. V zadnjem obdobju smo delavke spremljale njeno agonijo in ves čas upale, da se bo dobro izšlo.
Osebno menim, da bi res lahko iz tega pepela zraslo novo podjetje, če bi bil pravočasno sprožen stečaj in seveda v okoliščinah, da bi na novo začeli s sposobno vodilno ekipo.
•
Franc Kelher, nekdanji delavec Prevoza: Prevoz bi lahko preživel, če bi bili zaposleni bolj fleksibilni, tako pa je bil že problem delo za računalnikom. Če bi na ta način ohranili vsaj nekaj delovnih mest, bi se izplačalo. Tudi vodstvo se ni najbolj izkazalo. Seveda nismo zadovoljni, da na denar čakamo že sedem let in smo že siti raznih izgovorov. Posebej tisti brez zaposlitve. Preostane nam le čakanje.
Mihaela Lesinšek, nekdanja zaposlena v dobovski Beti: Menim, da imamo še kakšno možnost pri tožbi za odpravnine proti metliški Beti. Sama sem v podjetju delala 10 let, moje sodelavke še veliko več. Tam smo pustile svoje srce in zdravje. Želimo le to, kar nam pripada, le toliko, da lahko s tem preživimo. Stroje so iz Dobove odpeljali, ostali so le goli zidovi in grenak spomin.
Brežiški občinski praznik
Brežice - Počasi se izteka še en oktober, mesec praznovanj brežiške občine. Tudi letos je minil v znamenju umetnosti, prosvete, športnih presežkov, družabnih srečanj, neusahljivega spomina na 2. svetovno vojno, pa odprtja prenovljenih cest.
Čistilna naprava že prihodnje leto
Mokrice - Na mokriškem gradu so brežiški župan Ivan Molan ter generalna direktorja ajdovskega Primorja (slednje bo zgradilo kanalizacijo) in ljubljanskega
Končno krožišče in prenovljeni cesti
Po nekaj letih seje uresničila želja krajanov Sp. Po-hance in mnogih, ki se vsakodnevno vozijo v smeri Bre-žice-Krško ali nasprotno, da so namesto nevarnega križišča štirih enakovrednih cest dobili krožišče. Svečano so ga pre-
likšna, da bi bilo potrebno izdelati lokacijski načrt, kar bi izgradnjo krožišča podaljšalo še za dve leti, so pristali na izvedeno obliko. Lokacijski načrt namreč izrazi tudi javni interes, ki pa državi omogoča ostrejše poteze v pogajanjih, v skrajnosti tudi razlastitev zemljišča.
Svečanost so, čeprav z malce grenkim priokusom, ker
M	S 1 Pl 1J		■	H Hn		sl
	|§y	m	m m		■
Državni sekretar Verlič in župan Molan sta družno prerezala trak čez novo krožišče.
dali namenu pretekli petek, ko so trak družno prerezali državni sekretar na Ministrstvu za promet dr. Peter Verlič, župan Ivan Molan ter predstavniki investitorja - Direkcije RS za ceste in izvajalca -SCT-ja. Številne krajane, ki so se udeležili svečanosti, je najprej pozdravil župan, kije povedal, da je vrednost del znašala 181 milijonov SIT, od tega j e država prispevala 103 milijone, ostalo pa občina Brežice. Kljub mnogim težavam, predvsem pri odkupu zemljišč, zaradi katerih je ves projekt skoraj padel v vodo, je Molan vesel, daje z novim krožiščem zagotovljena večja varnost vseh udeležencev v prometu.
Krajani, sicer navdušeni nad novo pridobitvijo, pa ob tem svečanem trenutku niso omenjali nezadovoljstva, da na cestnem kraku proti Artičam ni urejenih avtobusnih
poleg omenjenih avtobusnih postajališč v nevaren artiški breg, kot rečejo domačini, ni zgrajenih pločnikov, s kulturnim programom popestrili prav artiški osnovnošolci, ki bodo odslej vendarle nekoliko varnejši na poti v šolo.
Na Skopicah so slavnostno odprli prenovljen odsek skoraj 4 km dolge ceste z razsvetljavo in pripadajočim pločnikom, za katerega so krajani brezplačno odstopili del svojih zemljišč. Po besedah župana Ivana Molana bo sicer večino stroškov obnove financirala država. Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je ob odprtju rekonstruirane ceste poudaril, da gre za zgleden primer partnerstva med lokalno skupnostjo in državo, ki je na svoje stroške v celoti posodobila prometnico, po kateri se je med gradnjo bližnje avtoceste odvijal zgoščen promet. Zlasti tovornjaki pa tudi
Odprtja razstave se je udeležilo veliko ljubiteljev umetnosti.
postajališč z odstavnim pasom, zato bodo šolarji še naprej na avtobus vstopali in izstopali kar s pločnika, avtobusi pa bodo med tem ovirali ostali promet. Tako naj bi bilo zaradi neurejenih lastniških razmerij. Med najbolj aktivnimi pogajalci z lastnikom je bil Božo Kordin z DARS-a, ki je povedal, da več kot toliko niso uspeli iztržiti. Ker pa pretočnost prometa v smeri proti Artičam vendarle ni to-
zdaj obremenjujejo vas, ker se želijo izogniti plačevanju cestnine na Drnovem. Po besedah predsednika KS Skopice Jožeta Baškoviča so v kraju zadovoljni z narejenim, tako z obsegom kot kakovostjo del. Menijo tudi, da so bila dela dokončana dokaj hitro, upajo pa, da so po treh letih načetih živcev vendarle zaključili s projektom avtocesta. Vzporedno s sanacijo ceste in gradnjo pločnika so v kraju za-
menjali tudi 30 let stare azbestne cevi vodovoda. Zamenjati bo potrebno še cevi do Krške vasi in priključek na Boršt. Baškovič je še prepričan, da se bo z ostrejšo policijsko kontrolo in samo konfiguracijo ceste dokončno zmanjšal tranzitni promet skozi vas.
Na Veliki Dolini pa so župan Molan, minister Vizjak in predsednik tamkajšnje KS Marjan Žibert slavnostno prerezali trak na začetku kilometer dolge obnovljene ceste med Lazami in Ponikvami. Asfaltiranje občinske ceste je financirala občina, ki je za to odštela 22 milijonov SIT. Ob odprtju so se predstavili domači moški pevski zbor Slavček in učenci OŠ Velika Dolina.
Po poteh brežiške čete
“Brežiška četa je kot druga organizirana borbena skupina v Posavju zaradi izdajstva delovala le mesec dni, vendar je s številnimi uspešno izvedenimi akcijami proti Nemcem pomembno prispevala k širitvi
nevna likovna kolonija Mostec 2005, na kateri je sodelovalo 17 umetnikov likovne družine KD Franc Bogovič iz Dobove in društva likovnikov iz Ljubljane. Ti so ustvarili 23 del, večinoma v akrilu in mešani tehniki, snov pa so črpali tako iz urbanega naselja kot iz narave, tako so nastala čudovita tihožitja na temo Save in vinske trte.
Bralni klub in spominki
V Knjižnici Brežice so v prazničnem oktobru pričeli z bralnim klubom, ki se bo sestajal enkrat mesečno, na njem pa bodo bralci debatirali o prebranem, izmenjavali poglede in se ob tem tudi zabavali. Prvo srečanje so namenili knjigi Dnevnik Hiacinte Novak avtorice Aksinje Kermauner. Le nekaj dni zatem pa so v istem prostoru ljubitelji spominkov lahko prisluhnili zanimivemu pogovoru o knjigi “Ne le rožmarin za spomin” avtorice Mateje Ha-binc. V predstavljeni knjigi govori o spominkih, njihovi simboliki, vrednosti in shran-
Hidroinženiringa (odgovorno bo za čistilno napravo) Dušan Černigoj in Gabrijel Hegeduš podpisali pogodbo za kanalizacijski sistem Velika Dolina in Jesenice na Dolenjskem ter čistilno napravo Obrežje. Sistem naj bi bil za uporabo nared septembra prihodnje leto.
Pogodba je vredna 729 milijonov SITv, od tega bo evropski PHARE program prispeval 480 milijonov, republiške takse znašajo 165 milijonov, Ministrstvo za okolje in prostor bo dodalo 38,5 milijona, občina pa bo sodelovala s 45,5 milijona SIT. Na čistilno napravo na Obrežju, velikosti 2310 enot,
ne bi uspel, če ne bi v bližini delovala mejni prehod in gospodarski terminal, prav tako pa bi bil projekt vprašljiv brez dobrega sodelovanja občinskih služb in domačih pod-jetij.
Nacionalni koordinator PHARE programov, ki se v Sloveniji počasi iztekajo, Rado Genorio je poudaril, da
Sromeljski pevci med nastopom
upora na posavskem območju,” je pohodnike nagovoril brežiški župan Ivan Molan in dodal, daje spomin na vojno v teh krajih še živ tako zaradi NOB kot izgnancev. Slavnostni govornik, predsednik borčevske organizacije Janez Stanovnik, pa je znova poudarjal, da ni dileme, kaj je kolaboracija, torej sodelovanje s Hitlerjem, obenem pa pozval k narodni spravi in enotnosti v smislu pomiritve, a le na podlagi resnice.
Udeležence je pozdravil tudi predstavnik KS Sromlje Ferdo Pinterič z besedami, da je spomin na brežiško četo osrednji dogodek brežiškega oktobra, ki ohranja duh slovenstva. V spremljajočem programu so sicer sodelovali Pihalni orkester Kapele, domača pevska zbora ter učenci OŠ Artiče.
Prva likovna kolonija na Mostecu
V nedeljo se je s kratko slovesnostjo zaključila dvod-
jevanju. Ljudje z raznih potovanj prinesemo različne spominke ali pa jih dobimo v dar, a ne vemo, kako ravnati z njimi.
Mojca Kosem, Jelica Koršič
Dušan Černigoj, Ivan Molan in Gabrijel Hegeduš pri podpisu pogodbe
bodo priključena Velika in Mala Dolina, Rajec in Obrežje, Jesenice na Dolenjskem, na to območje pa se bo priključilo že izvedeno omrežje Slovenske vasi ter mejni in gospodarski terminal Obrežje. “Celotna investicija je precej zahtevna, zato se načrtuje fazno. Z njo se bodo izboljšali učinki čiščenja, zmanjšale se bodo emisije komunalnega onesnaževanja, izločali nevarni odpadki ter sanirali viri onesnaženja iz naselij. Obenem pa bo investicija vplivala na celotno povodje Donave,” je blagodejne učinke na okolje nanizal župan Molan.
Navdušenje nad projektom je izrazil tudi gospodarski minister Andrej Vizjak. Še kot županje namreč nenehno poslušal pritožbe hrvaške strani o onesnaževanju vodnih virov, ki bodo sedaj potihnile. Po njegovem pa projekt tudi
mu je ta projekt še posebej ljub. Pri njegovi pripravi namreč ni bilo časa za veliko birokratskega dela, saj se je priložnost pokazala hitro, takoj po izpadu Slovaške in Poljske, ki nista porabili 30 milijonov evrov. Denar je prispel v Posavje tudi zato, ker je bil projekt za razliko od drugih že precej dodelan. “To je zadnji ekološki projekt, ki ga sofinancira program PHARE, o njem pa smo se v moji 14-letni karieri še najhitreje dogovorili z evropsko komisijo. Menim, daje odločilo prav to, da staje že gradila mejna kontrolna točka in most, člani komisije pa so videli tudi črpališča pitne vode. S tem so v uniji pokazali, da so ob pripravi dobrega projekta tudi sami zelo fleksibilni,” je še dejal Genorio.
Mojca Kosem
Republika Slovenija
UPRAVNA ENOTA BREŽICE
Spoštovane občanke in občani občine Brežice!
Ob 28. oktobru, prazniku občine Brežice, vam iskreno čestitam z željo, da bi uresničili načrte in prizadevanja za uspešen razvoj občine Brežice in tako zagotovili pogoje za kakovostno življenje vseh občanov.
Darko Bukovinski,
načelnik Upravne enote Brežice s sodelavci
KRONIKA
Zanemarjanje otrok
Žalostna zgodba iz socialnega bloka
Sevnica - Na Planinski cesti 29 a stoji stanovanjski blok, ki mu ppravijo “socialni”, saj so v njem v glavnem stanovanja, namenjena socialno ogroženim družinam. Nekaj družin v njem je tudi nasploh socialno neurejenih. Nekateri stanovalci so brezposelni, v nekaterih družinah vladata alkohol in prepir. Sosedje se pritožujejo nad otroci, ki - prepogosto sami - s svojimi vragolijami kalijo javni red in mir. V tem socialnem bloku živi tudi 7-letna Katja, ki je pred dnevi padla z balkona 15 m globoko in preživela.
Bilo je malo pred sedmo zvečer, ko je nekaj močno zaropotalo, pravi upokojenka Fanika Erman, ki živi v pritličju bloka. Stopila je ven in na plastičnem nadstrešku nad svojim vhodom je sedela 7-letna deklica Katja. Oklepaja se je žleba, se vsa tresla in jokala. Povedala je, daje padla z balkona. Sosedje so deklico, ki je tožila, da jo bolijo foke, križ in trebuh, spravili s strehe in odpeljali v zdravstveni dom, od tam pa je bila Prepeljana v bolnišnico. Vendar je bolnišnico kmalu zapustila, doma pa naj bi zaradi lažjega pretresa možganov še •tekaj dni počivala.
Deklica je imela neznansko srečo, da je preživela, saj je Padla s petega nadstropja 15 ■h globoko. Ta padec bi se gotovo nesrečno končal, če ne Iti Katja pristala na nadstrešku iz plastičnih plošč, ki je deklico zadržal. Imela pa je se to srečo, daje padla na tisti del nadstreška* ki ni bil ojačan s kovinskim ogrodjem.
Kaj je zanemarjanje otrok?
Zanemarjanje otrok in mladoletnikov se kaže v opuščanju skrbi za osnovne potrebe otroka, kot so neustrezna, neredna, postana in pokvarjena hrana; v neustrezni negi, ko otroci'niso dovolj umiti, nosijo neprimerna oblačila glede na vremenske razmere ali veli-
ves čas poslušajo nenehno vpitje, žaljivke na svoj račun, ali pa jih terorizirajo z raznimi grožnjami.
Katja ni osamljen primer
Priseljenka Katja
Katja seje s svojo 38-let-4q mamo Martino O. iz Prebolda, kjer so ostali njena starejša sestra in stari starši, Priselila v Sevnico letos spopadi. Najprej so skupaj z očimom Francem C. zaživeli v Uljevim, nato pa so se prekrili na Planinsko cesto. Franc, doma s Studenca, je ''aposlen v Krškem, Martina je brezposelna. Kljub temu, da nima službe, je deklica po-§°sto sama doma, povedo so-Sedje, ki sem jim deklič zelo sthili, saj je pogosto lačen in
°samljen
S primerom Katje se uk-^arja tudi center za socialno , elo. Zaradi padca deklice z a'kona pa policisti še zbi-raJo obvestila v zvezi s su-Otcm storitve kaznivega de-Janja zanemarjanja mladolet-e osebe ter surovega rav-^ja po 1. in 2. odstavku >oi. člena Kazenskega zamika RS.
kost otroka, otroku ni omogočeno dovolj spanja. Za zanemarjanje gre tudi pri opuščanju skrbi za otrokovo zdravje; če starši otroka ne vodijo k zdravniku, ne sledijo zdravnikovim navodilom, otroku ne zagotovijo predpisane psihološke in druge strokovne pomoči. Zanemarjanje se kaže tudi v nezagotavljanju otrokove varnosti; v stanovanju je polno situacij, ki so lahko nevarne za otroka, od razbitih oken, polomljenih ograj, neustrezna električna napeljava, dosegljive kemikalije, alkoholne pijače.
Med zanemarjanje sodijo tudi neurejene higienske razmere, kot so umazanija v stanovanju, kupi smeti ipd., opuščanje skrbi za šolanje; zapustitev otroka, opuščanje nadzora nad otrokom in vzgojo, čustveno zanemaijanje - če starši otroku niso na voljo, so do njega brezbrižni, ga zavračajo, puščajo samega doma. Kaznivo je tudi, če starši otroke spodbujajo k delikventnemu ravnanju (znan je zadnji primer, ko je mali Rom hodil krast z očetom in je bil oče zaradi tega obsojen).
Starši prav tako ne smejo izkoriščati otrok za delo, ki ni primemo otrokovi starosti. Med zanemaijanje pa sodi tudi trpinčenje in surovo ravnanje do otrok, ki je lahko fizično ali pa psihično. Tako je veliko otrok zaradi uporništva ali žive narave grobo fizično kaznovanih, pretepenih s pasovi, palicami. Za trpinčenje gre, če ti postopki presegajo meje običajnih vzgojnih ukrepov, ali pa se nad otroci izvaja psihično nasilje tako, da ti
Policija pri svojem operativnem delu na terenu večkrat zazna elemente kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletnih oseb v družinah. Prav tako jo o tem obveščajo centri za socialno delo, šole, poredko vrtci in sosedi, včasih jo o tem obvesti zdravstvena ustanova.
V prvih devetih mesecih letošnjega leta je bilo tako na območju Policijske uprave Krško zaznanih 34 kaznivih dejanj po 201. členu Kazenskega zakonika RS, lani v enakem obdobju pa 22.
Ko se pojavi sum navedenega kaznivega dejanja, se začnejo zbirati obvestila, na
center za socialno delo pa se da pobuda za sklic multidis-ciphnamega tima, ki je sestavljen iz vseh služb, ki bi o zadevi kaj vedele. V njem so predstavniki vrtca, šole, zdravstva, policije, okrožnega državnega tožilstva.... Če je ugotovljeno, da je otrok v svoji družini ogrožen, da starši zanemarjajo otrokovo zdravje, vzgojo in varstvo, sme center na podlagi 120. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih staršem odvzeti otroka in ga dati v vzgojo in varstvo drugi osebi ali pa v zavod.
Prav tako lahko center za socialno delo na podlagi zakona staršem naloži določene naloge, kijih zahtevata vzgoja in varstvo otroka oz. izvajanje ukrepov za varstvo otrokovih koristi.
Kot pravijo na Policijski upravi Krško, je sodelovanje s centri za socialno delo v Posavju na zadovoljivi ravni. N.Č.C.
Nova zgodba o telefonski prodaji Car marketinga
Olje, da čudežno omelo
ne bi škripalo
Krško - V prejšnji številki SavaGlasa smo poročali o nenavadnem načinu poslovanja podjetja Car marketing, ki se ukvarja s telefonsko prodajo po pošti. Da ne gre za osamljen primer, v katerem tržni inšpektor sicer ni našel elementov kaznivega dejanja, govori naslednji primer iz Krškega.
Julija 2003 je uslužbenka podjetja Car marketing poklicala občanko in ji povedala, da je bila njena telefonska številka izžrebana. Za darilo bo občanka dobila posebno olje. Ob tej priložnosti je uslužbenka občanki predstavila tudi nekaj artiklov, kijih podjetje prodaja po telefonu. Občanka seje odločila za nakup čudežnega omela, ki si ga je že dolgo želela, cena tega omela pa je bila 13.700 SIT. Že takoj naslednji dan je bil občanki dostavljen paket z
A
| CERNELČEVA 9, 8250 BREŽICE S. tEL.: 07/49-61-090, 07/49-93-240 1 FAX: 07/49-93-241 | GSM: 041/619-455
I CVETLIČNI ARANŽMAJI
I pogrebne storitve
» delovni čas med prazniku
| s°bota, 29.10., od 8. do 15. ure ■§ n®delja, 30.10., od 8. do 13. ure ^ Ponedeljek, 31.10., od 8. do 13. ure
NUDIMO:
-	REZANO CVETJE. ■LONČNICE.
■SUHO IN SVILENO CVETJE. ■RAZNA DARILA.
-	ARANŽIRANJE DARIL. ■KERAMIKO.
■ŽALNE VENCE
■IN ARANŽMAJE
oljem in metlo, ki gaje plačala po povzetju, za dostavo pa je plačala dodatnih 941 SIT.
Čez kakšen mesec je na domači naslov dobila račun, v katerem je bilo zapisano: čudežno omelo in zeliščno olje, 13.700 SIT, stroški pošiljanja 941 SIT. Ker je bila občanka dolga leta trgovka, delala pa je tudi v računovodstvu, ve, kako se pišejo računi in takoj je tudi ugotovila, da je v bistvu kupila dva izdelka in da ji niso nič podarili. Pozanimala se je tudi drugod in izvedela, da stane čudežno omelo v trgovini okrog osem tisočakov, cena zeliščnega olja pa je bila okrog 6 tisoč SIT. Car marketing je tako pod pretvezo, da je bila nagrajena, potrošnici poslal dva izdelka, ki ju je tudi plačala. Kot pravi občanka, pa se to ni zgodilo samo njej.
Januarja naslednje leto je občanka po pošti dobila nakupni kupon v vednosti treh tisočakov, ki bi ga lahko unovčila pri naslednjem nakupu čez tri mesece, ko naj bi Car marketing predstavljal nov prodajni asortiment. Od takrat naprej občanko redno kličejo vsake tri mesece in jo skušajo nagovoriti k nakupu. Razočarana nad tako zahrbtnim načinom prodaje, jim občanka odvrne le, da z njimi noče imeti opravkov več in odloži telefonsko slušalko. N.Č.C.
Na osnovi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Krškem, v zadevi St 8/2005 z dne 14.10. 2005 nad dolžnikom
INOP d.o.o. - v stečaju
Cesta krških žrtev 135 8270 KRŠKO
OBJAVLJA STEČAJNI UPRAVITELJ ZBIRANJE PONUDB
(I. dražbeni naroki
I. PREDMET PRODAJE
1. Osnovna sredstva; to je oprema stečajnega dolžnika (računalniki, tiskalniki, stoli, pohištvo, ploter, varilni aparat, kompresor itd.) po cenitvenem seznamu.
Premoženje pod točko 1 se prodaja za izklicno ceno 593.760 SIT. Varščina znaša najmanj 10% izklicne cene.
2. Tehnična dokumentacija za izdelavo asfaltnih baz s pripadajočo opremo ( 5 kosov CD in 46 kosov registratorjev). Premoženje pod točko 2 se prodaja za izklicno ceno 152.000 SIT. Varščina znaša najmanj 10% izklicne cene.
3. Zaloga materiala - ostanki; to je (razni vijaki, podložke, matice, elektromotorji itd.) vse po cenitvenem seznamu Premoženje pod točko 3 se prodaja za izklicno ceno 30.984 SIT. Varščina znaša najmanj 10 % izklicne cene.
Premoženje je ocenjeno kot celota s cenitvenim poročilom z dne 14.9.2005. Izklicna cena je v skladu s cenitvenimi poročili, ki jih je izdelal stalni sodni cenilec in izvedenec Zvonko Jezernik univ. dipl. inž.
II. POGOJI PRODAJE
1.	Premoženje se prodaja po načelu "videno kupljeno" po posameznih kompletih ali skupaj, prednost ima ponudnik, ki kupuje več kompletov oziroma vse skupaj.
2.	Premoženje bo prodano najugodnejšemu ponudniku, ki ga bo izbral stečajni upravitelj pod nadzorom predsednice stečajnega senata (154. čl. ZPPSL).
3.	Podpis pogodb in plačilo kupnine; za premoženje mora kupec podpisati pogodbo v roku 15 dni po prejemu poziva stečajnega upravitelja za sklenitev pogodbe, kupnino pa plačati v 15 dneh od sklenitve pogodbe.
4.	Izklicne cene ne vsebujejo davščin in prispevkov. Davščine in prispevki se dodatno zaračunajo izbranemu ponudniku in sicer na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS 89/98) in Zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list RS št. 57/ 99). Vse dajatve in stroške v zvezi z prenosom lastništva mora plačati kupec.
5.	Če najugodnejši ponudnik v roku, ki je določen v točki 3, ne sklene pogodbe oz. ne odstopi od sklenjene pogodbe ali kupnine ne plača v dogovorjenem roku, ima stečajni upravitelj pravico odstopiti od pogodbe oziroma razdreti že sklenjeno pogodbo brez dodatnega roka za izpolnitev.
6.	Premoženje preide v lastništvo kupca šele takrat, ko je v celoti plačana kupnina. Kupec si mora sam pridobiti vsa potrebna soglasja oz. odobritve in potrdila za sklenitev pogodbe o nakupu nepremičnin v skladu z obstoječo zakonodajo.
7.	Če kupec ne plača v roku celotne kupnine ali kakorkoli drugače odstopi od nakupa, se mu vrne samo tisti plačani del kupnine, ki ostane po pokritju varščine in dodatnih stroškov, nastalih zaradi kupčevega odstopa od pogodbe.
III. POGOJI ZA UDELEŽBO PRI PRODAJI Z ZBIRANJEM PONUDB
1.	Pri prodaji premoženja z zbiranjem ponudb lahko sodelujejo domače fizične in pravne osebe ter tuje fizične in pravne osebe ob pogojih vzajemnosti (za nepremičnine), ob pogoju, da ob ponudbi vplačajo varščino v določeni višini izklicne cene. Sodelovati pa ne morejo tiste fizične osebe, ki so določene v 153. členu I, II. in III. odstavka ZPPSL.
2.	Pisna ponudba mora vsebovati naziv kupca in njegov točen naslov, ponujeni znesek, ponudbo pa mora podpisati odgovorna oseba. Ponudniki morajo ponudbi priložiti dokazilo o plačilu varščine, potrjeno s strani banke, fizične osebe potrdilo o državljanstvu, pravne osebe pa kopijo sklepa o registraciji pravne osebe ter pooblastilo za zastopanje pravne osebe.
3.	Pri izbiri najugodnejšega ponudnika bodo upoštevane samo ponudbe, ki bodo izpolnjevale vse razpisane in navedene pogoje.
4.	Ponudniki plačajo varščino na transakcijski račun stečajnega dolžnika, odprt pri banki Celje, št. 06000-0955273177 s pripisom namena nakazila 'varščina za zbiranje ponudb".
5.	Ponudniku, ki ni izbran za najugodnejšega ponudnika, se varščina brez obresti vrne v osmih dneh od izbire najugodnejšega ponudnika.
IV. POSTOPEK ZA ZBIRANJE PONUDB
1. Rok za zbiranje ponudb je 15 dni po objavi.
2.0 izbiri najugodnejšega ponudnika bo odločeno v osmih dneh od poteka roka za zbiranje ponudb.
3.	Ponudniki bodo o izbiri najugodnejšega ponudnika obveščeni v osmih dneh od izbire.
4.	Prodajalec ni dolžan skleniti pogodbe o prodaji z najugodnejšim ponudnikom, če ponudnik ne izpolnjuje vseh razpisanih pogojev ali kakor koli drugače ne sme ali ne more skleniti kupoprodajne pogodbe.
5.	Ponudbe pod izklicno ceno se ne upoštevajo.
6.	Ponudbe brez položene varščine se štejejo kot neveljavne.
7.	Ponudbe pošljite po pošti na Okrožno sodišče Krško, Cesta krških žrtev 12, 8270 Krško s pripisom - Stečajni postopek St 8/ 2005 - Ponudba za odkup - ne odpiraj.
V. DRUGO
Vse informacije v zvezi s prodajo in ogledom premoženja dobijo zainteresirani ponudniki pri stečajnem upravitelju Tomažu Kosu, tel. 03/427-44-80, GSM 041- 652-185 in na spletni strani
www.svetovanje-kos.si.
Seja odbora DZ za promet
Razdeljena donatorska
Bo razvojna os energijska čakra?
Sevnica - Deveta seja odbora Državnega zbora (DZ) za promet, ki ga vodi Franc Kangler, je bila v Sevnici, udeležili pa so se je tudi številni slovenski župani. Srečanje je potekalo v Sevnici zato, da bi tako člani odbora kot tudi vsi ostali dojeli, da Sevnica leži v slovenskem slepem črevesu in da je tretja razvojna os zanjo nuja. Edina točka dnevnega reda je namreč bila - aktualna prometna problematika in umestitev tretje razvojne osi v prostor.
Sliši se zapleteno, a tretja razvojna osje za avtocestnim križem še ena prometna os, ki je načrtovana v Sloveniji. Iz smeri avstrijske Koroške preko Slovenj Gradca in Velenja se navezuje na avtocesto pri Celju, nadaljuje proti Novemu mestu in naprej proti Karlovcu oziroma se priključi na avtocesto Zagreb - Reka. Nova prometna os naj bi tako povezala regionalna središča v Avstriji, Sloveniji in Hrvaški. Hkrati bi omogočala pretok prometa iz vseh regij na tej osi na glavne prometne evropske smeri.
Večina slovenskih regij zaostaja v razvojni dinamiki, tako da se razkorak med razvitimi in nerazvitimi poglablja. Med take, tako imenovane periferne regije, lahko uvrstimo tudi Koroško, Savinjsko, Dolenjsko, Zasavje in Posavje, ki so pobudnice za izgradnjo te osi, pridružuje se jim tudi Dolenjska z Belo Krajino. Eden od poglavitnih razlogov za prazne periferne regije tiči tako po oceni državnega razvojnega programa kakor tudi vseh razvojnih programov v regijah v slabi prometni povezavi.
Prometni kaos je na srečanju v Sevnici s primeri po-
nazoril radeški župan Franc Lipoglavšek. Pred dnevi je v podvozu pod železniško progo v Zidanem Mostu obstal kamion in v dveh urah je -kljub razmeroma tekočem prometu z osebnimi vozili -nastala kolona tovornih vozil vse do Rimskih Toplic. Pa to se ni zgodilo le takrat, temveč se dogaja vsak dan. Drugi primer, prav tako iz radeške ob-
čine; občina je skušala urediti obrtno cono in je kandidirala na razpisu za strukturna sredstva. Čeprav so že imeli investitorje iz Švice, ki bi gradili v tej coni, je bila njihova vlo-
ga zavrnjena, saj so odgovorni ugotovili, da zaradi slabih prometnih povezav obrtna cona ne bi bila smiselna. Pri nas je glede prometa pravo Kosovo, pravi radeški župan, ki se do bele Ljubljane prebija po ozki obsavski cesti.
Župani in poslanci posameznih regij vzdolž predvidene tretje razvojne osi so se povezali v svete in v Sevni-
ci predstavili svoja videnja. Vsi so prepričani, daje projekt tretje razvojne osi, ki naj bi bil realiziran do leta 2013, prevelik zalogaj tako za občine kot za regije, zato zahteva-
jo, da ga vlada opredeli kot program nacionalnega pomena. Nekateri imajo pomisleke zaradi denarja, vsi pa od vlade zahtevajo, da pripravi finančni načrt in tudi vse druge potrebne podlage za umestitev tretje razvojne osi v prostor.
Regionalna razvojna agencija iz Celja je projekt tretje razvojne osi v začetku tega leta sicer prijavila na razpis za sofinanciranje študij. Projekt, vreden dober milijon evrov, ki naj bi ga do polovice financiral evropski razvojni sklad, ni uspel prav zaradi nedorečene finančne konstrukcije. Nekateri razpravljavci so ocenili, da ni glavni problem denar; denar namreč zgubljamo zato, ker smo preslabo organizirani. Metliški župan Dragovan je prepričan, da bi bilo potrebno projekt pospešiti, saj so razvojni problemi iz dneva v dan hujši, semiški Bukovec pa je prepričan, da bo tokratna seja dala močan impulz vladi, da bo ta projekt hitreje stekel.
Daje Sevnica resnično odrezana od prestolnice, pa kaže tudi podatek, da na sejo ni uspel priti nobeden od resornih ministrov, čeprav sta Ivan Žagar (za regionalni razvoj) in Janez Božič (za promet) to obljubila. N.Č.C.
I
Predsednik odbora za promet Franc Kangler, sevniški župan Kristijan Janc, poslanec Bojan Rugelj in nekdanji prometni minister Marko Pavliha
Ob novi cesti pozabljene stare zamere
Priklance - V odročnem kraju nad Poklekom bi pred leti že “skoraj” asfaltirali cesto, celo odprtje je menda že bilo, pa se je vedno znova zalomilo. Tokrat je šlo zares in krajani Priklanc so se skupaj z vodstvom Krajevne skupnosti (KS) Blanca, s šolarji, ki so pripravili kulturni program, ter z godbo Blanški vinogradniki in ansamblom Jasmin v lepem jesenskem popoldnevu veselili nove asfaltne ceste.
Trak ob otvoritvi ceste sta prerezala Meri Kelemina ter najzaslužnejši krajan Viki Stritar.
Dolgoletne sanje krajanov Priklanc so se uresničile; v službo in iz nje se lahko odslej peljejo po asfaltni cesti; do sleherne hiše se bo lahko z avtom pripeljal reševalec, veterinar ali poštar. To doslej ni bilo vedno mogoče, še posebej ne, ko je avgustovsko neu-4 rje s ceste, ki je bila pripravljena za asfaltiranje, odneslo ves navožen material, cesto pa so zasuli tudi trije plazovi. V kraju ugotavljajo, da so imeli morda srečo, da cesta v tem času še ni bila asfaltirana, saj bi bila potem škoda še večja.
Posodobitev ceste, ki poteka po zelo zahtevnem terenu in se nanjo stekajo vse meteorne vode, tako da so morali položiti 700 metrov cevi, je bila velik zalogaj za KS, kiji je s 5 milijoni na pomoč priskočil tudi občinski proračun. Če bi izvedbo del oddali uradnemu izvajalcu, bi jih celotna ureditev ceste stala 50 milijonov, dodatnih 15 milijonov pa je znašal še predračun za posodobitev nekaterih odsekov v Osredku. Toda krajani, ki so načrt za celotno akcijo pripravili 22. januarja v domači zidanici, so raje pljunili v roke in sami postorili veliko del. Opravili so kar 2200 delovnih ur, najbolj prizadeven pa je bil domačin Viki Stritar, kije za
svoje zasluge letos prejel tudi priznanje KS Blanca. Sam je opravil preko 700 ur, njegova žena Tončka pa je od maja do oktobra skrbela za prehrano ljudi, ki so delali na cesti. Predsednica KS Meri Kelemina je na slovesnosti ob odprtju ceste pohvalila vse krajane in izpostavila tiste, ki so se najbolj izkazali.Vsi napori in vse težave so bile pozabljene, ko je skozi vas pripeljala asfaltna cesta, dolga 1800 metrov, posodobljena pa sta bila tudi dva najnujnejša
klanca v Osredek v dolžini 350 metrov.
Na slovesnosti so se zbrani krajani še posebej zahvalili predsednici KS Blanca Meri Kelemina ter se ob golažu in živi glasbi veselili nove pridobitve. Družno so sedli skupaj in se zabavali tudi vsi tisti, ki so bili poprej dolga leta sprti med seboj, pa jih je cesta povezala.^Ali kot je dejal župnik Jože Špes, ki je blagoslovil cesto: “Cesta ni povezala le hiš, temveč tudi ljudi.” N.Č.C.
Viva
najboljša v Litvi
Klaipeda - Pevci in pevke mešanega pevskega zbora Viva Brežice se bodo danes vrnili s pevskega tekmovanja v litovski Klaipe-di. Po nedavnem brezhibnem letnem koncertu v Brežicah so navdušili tudi litovsko občinstvo in kritike, ki so jih ocenili kot najboljši nastopajoči mešani pevski zbor na 15. tekmovanja Stasys Shimkus. Brežiški zbor je tako še enkrat uspešno predstavil Slovenijo v tujini, uspeh pa visoko uvršča tudi slovensko zborovsko petje nasploh. Zborovodkinja Vive Simona Rožman Strnad je povedala, da so se v Litvi srečali tudi z zborom, ki so ga spoznali na lanskem gostovanju v Franciji.
Člani Vive so na enotedenskem gostovanju poleg nastopov nekaj dni posvetili tudi ogledu Litve, ki jih je ob nagradi navdušila in motivirala za nove pevske dosežke. Potovanje v Litvo za zbor pomeni gotovo enega večjih projektov po gostovanju v Kanadi izpred šestih let, tako s finančnega kot programskega vidika. M.K.
pomoč
Sevnica, Krško - Na računu krške in sevniške občine za pomoč prizadetim v poplavah in plazovih se je nabralo 40 milijonov SIT.
Občini Sevnica in Krško sta po elementarni nesreči, ki ju je prizadela v noči 21. avgusta, odprli posebna transakcijska računa, na katera so donatorji nakazovali sredstva pomoči za prizadete družine. Odzvala so se tako podjetja kot posamezniki. Na sevniš-kem računu se je zbralo 20, na krškem pa 19 milijonov SIT. V obeh občinah so ustanovili komisiji, ki sta oblikovali kriterije za razdelitev tega denarja. V Sevnici so gospodinjstvom za škodo od pol milijona SIT, nakazovali po 50 do največ 100 tisoč SIT pomoči. Najbolj ogroženim osemnajstim družinam, med katerimi so taki, ki so se morali seliti, je komisija namenila od 350 do 500 tisoč SIT. V drugi skupini so tudi precej prizadeti glede škode in jih je osem. Gospodinjstva so dobila od 200 do 350 tisoč SIT.
V Krškem so trem družinam, ki so morale zapustiti nevaren dom, pomagali s se-
litvijo v občinsko stanovanje in z oprostitvijo najemnine za tri leta. To sta sprejeli dve družini, ena pa bo svojo situacijo reševala z nakupom nepremičnine. Komisija seje odločila, da dobijo 3 milijone SIT pomoči, kar je enako triletni oproščeni najemnini.
V	drugo skupino so v krški občini uvrstili oškodovance, ki prejemajo socialno pomoč. Takšnih je devet in mednje je bilo razdeljenih 2.700.000 SIT
V	tretji skupini je bilo oškodovancev 46 in škoda na njihovih domovih je pri vsakem znašala nad 400 tisoč SIT. Komisija jim je skupno razdelila 8 milijonov SIT.
Zupana obeh občin se bosta še posebej zahvalila vsem donatorjem na dobrodelnem koncertu 15. novembra v Kulturnem domu Krško, kjer bodo nastopili posavski in slovenski estradniki. Tudi izkupiček tega koncerta bo namenjen prizadetim v poplavah. B.D.
Praznik KS Kostanjevica na Krki
Najvišje priznanje župniku Jožetu Mrvarju
Kostanjevica - Svet Krajevne skupnosti (KS) Kostanjevica na Krki je s svečano sejo v prostorih OŠ Milana Gorjupa obeležil krajevni praznik 21. oktober. Na ta dan med drugo svetovno vojno so bili tukajšnji možje in fantje ustreljeni kot talci okupatorja.
Slavnostna govornica ravnateljica Melita Skušek seje v nagovoru obrnila na sokra-jane s pobudo po večjem medsebojnem sodelovanju in ustvarjalnosti. Po njenem prepričanju je namreč realno pričakovati napredek le, če bodo prave ideje prišle iz njih samih in če bodo znali brez zavisti družno podpreti dobre projekte.
Na svečanosti predsednik KS Milan Herakovič ni omenil v državni zbor vložene pobude Kostanjevice za samostojno občino. Naglas ni izrekel nezadovoljstva, ker praznika ne obeležujejo z novimi investicijami. Krški župan Franci Bogovič, ki je prišel čestitat, je obljubil vlaganja v obnovo Prekope, ceste Zameško - Malence ter zazidalne načrte za obrtno in stanovanjsko gradnjo.
Svet KS se je s priznanji zahvalil tistim, ki so s svojim
delom pustili pečat v KostaUf jevici in skrbijo za promociji tega najmanjšega slovenskega mesta.
Plaketo kot najvišje prtf znanje je dobil župnik JoŽf Mrvar za obnovo župnišča, cerkva v fari in orgel. Posebno priznanje so prejeli Akti' kmečkih žena Pod Gorjam ci za 10-letnico delovanja* Radio klub Iskra Prekop3 za 40-letnico, TV Vaš kan3* za promocijo mesta ob nje' govi 750-letnici in siceršnji*1 dogajanj ter podjetji FiloteL in UNI Podbočje za gosp0' darski prispevek.
Dr. Mitja Bartenjev je prejel priznanje za pomoč p*1 obnovi hiše velikega mecen3 ljubljanske Medicinske f3' kultete Ivana Oražna, Mar' jan Jerele iz Društva za pr°s' to letenje pa za promocij Kostanjevice skozi priredit0 “Cvičkov balonarski festl val”. B.D.
Direktor Filoteca Tone Gubenšek in Milan Herakovič
Sava Glas, 27.10.2005
Sest desetletij slovenske gimnazije
Brežice - Gimnazija Brežice praznuje letos 60 let delovanja in v ta namen pripravljajo vrsto prireditev; e nekatere so s6 že zgodile, nekatere se še bodo. Osrednja je bila minulo soboto, udeležili pa so se je poleg . nekaterih pomembnih predstavnikov s področja šolstva tudi mnogi nekdanji dijaki, profesorji in tisti, ki so na kakršen koli način bili kdaj povezani s to ustanovo.
Tako so se predstavili gimnastičarji.
» Gimnazija je v Brežicah že 3 dlje časa, zato so poudarili, da . praznujejo 60-letnico sloven-3 ske gimnazije. V obstoječih prostorih frančiškanskega sa-, j mostana je bila od leta 1668 . deška šola, med vojno so i Nemci ustanovili 8-letno gimnazijo, pouk je potekal v j’ nemškem jeziku, po zmagi i nad fašizmom pa so oblasti osnovale slovensko gimnazi-> jo z enim oddelkom dijakov 1. razreda, ki se je do danes ) razvila v pomembno vzgojno-j izobraževalno ustanovo s šestimi prvimi oddelki. Leta ; 1966 so prizidali nov del, leta ,	1975 pa so dobili težko pri-
čakovano telovadnico. Preži-. Vela je mnoge šolske reforme, i najbolj korenite v času usmer-i Jenega izobraževanja, in še danes v slovenskem prostoru ■ i Velja za ustanovo “z dobrim imenom”.
Programske spremembe so gimnazijo pripeljale do zgornje meje možnega; letos v tej solski stavbi nabira znanje 747 dijakov v treh programih - t.i. splošni gimnaziji, ekonomski gimnaziji, že četrto leto pa organizirajo tudi maturitetni
tečaj. Oblikovanih imajo 25 oddelkov za 21 učilnic, kar samo po sebi govori, da je prostorska stiska njihova največja težava. Da so se izognili dvoizmenskemu pouku, gostujejo v prostorih Prosvetnega doma, pri Posavcu in v Integralu. Pohvalijo se lahko z izrednimi učnimi uspehi, saj so imeli v zadnjih šestih letih kar 51 zlatih maturantov, ki so dosegli od 30 do 34 točk, nekaj je takih, ki so dosegli vseh 34 točk. Pred desetimi leti je šola dobila svoj znak, ob tokratnem jubileju pa še
grb. Izdali so zbornik “Naših 60 let”. Pripravili so več prireditev, Batičev kip Suzane so prestavih na častno mesto pred vhod v gimnazijo in ga tako vrnili mestu.
Na osrednji slovesnosti so obiskovalci - glede na generacijo, iz katere izhajajo -obujali spomine na svoja gimnazijska leta, tisti mlajši pa so lahko spoznali, kako drugačna je bila včasih njihova šola. Nastopajoči so se namreč ob besedi in glasbi sprehodih skozi vseh šest desetletij življenja in dela ter opozorili na najpomembnejše prelomnice tako v šoli kot tudi sicer v posameznem desetletju. Ravnateljica Stanislava Molan je v pozdravnem nagovoru izpostavila pomen učiteljskega poklica, župan Ivan Molan, ki je prav tako ponosen na to ustanovo v svoji občini, pa si seveda želi še nadgradnje - razvoj v višje in visoko šolstvo.
Jelica Koršič
Slavnostni govornik je bil direktor direktorata za srednje šolstvo pri Ministrstvu za šolstvo in šport Janez Mežan, kije med drugim dejal: “Ker ima šola prostorske probleme, naj povem, da so v proračunu predvidena sredstva za leti 2006/07 z iztekom v letih 2008/09. V letu 2006 naj bi izvedli arhitekturni natečaj, v 2007 izdelali projektno dokumentacijo, v naslednjih dveh letih pa realizacijo investicije. Danes se torej oziramo nazaj, hkrati pa tudi v prihodnost.”
Vsi občinski možje
Brežice - Brežiški župan Ivan Molan je ob 50-letnici ustanovitve občine Brežice na sprejem povabil vse nekdanje predsednike skupščine oz. župane občine Brežice. Občina je bila ustanovljena septembra leta 1950. Od takrat jo je vodilo petnajst predsednikov oz. županov. Od desetih povabljenih se jih je sprejela udeležilo osem, pet pa je žal že pokojnih. Povabljeni so bili 4ad povabilom župana pozitivno presenečeni, kajti to je prvi Župan, ki se jih je spomnil s tako prijetno gesto. L.Z.
eodor Oršanič, Stane Ilc, Mirko Kambič, Ivan Molan, Stane '°bko, Ivan Tomše, Jože Avšič in Vlado Derzič
Dva nova hip hopa
Zaloke - Prejšnji teden so v Zalokah predah namenu dva Petrolova bencinska servisa. Sodobno opremljena hip hop eucinska servisa ob avtocesti sta odprla članica Petrolove up-uve Mariča Lah in krški župan Franci Bogovič. Nova bencin-a servisa, odprta 24 ur, bosta na 120 m2 zaposlovala 19 ljudi. Db odprtju servisa je predstavnik Petrola v dobrodelne namene redal društvu Sonček ček v vrednosti 200.000 SIT. L.Z.
Zadovoljni z bilanco
Krmelj - Ob prazniku Krajevne skupnosti (KS) Krmelj so potekale številne prireditve. Na proslavi, na kateri sta poleg učencev in učiteljev nastopih še vokalni skupini Lokvanj in Lira, pa so podelih štiri krajevna priznanja.
Anica Kos se aktivno vključuje v življenje v kraju. Pod njenim vodstvom deluje ženska vokalna skupina Lokvanj, ki se vse pogosteje pojavlja na prireditvah. Anica Zabukovec iz Gabrijel je krajane Krmelja in Gabrijel povezala v društvo Lenart, ki je že izpeljalo nekaj odmevnih prireditev. Njena vizija pa je, da Gabrijele postanejo naj lepši kraj na Dolenjskem. Matic Lampič že osmo leto trenira judo v klubu Olimpija Krmelj. Letos je postal državni kadetski prvak in je izpolnil normo za evropsko prvenstvo ter za olimpiado mladih. Priznanje pa je prejel tudi Ivan Meserko, predsednik Teniškega kluba Krmelj, ki vzorno skrbi za 40-člansko družino tenisačev ter za teniško infrastrukturo. Nagrajencem je priznanja izročil predsednik KS Krmelj Janez Močan, ki je zadovoljen z bilanco leta 2005. Uredili so javno razsvetljavo v Govejem Dolu, nadaljuje se izgradnja kanalizacije v Gabrijelah, še v letošnjem letu naj bi tam preplastili cesto, posodabljajo dom Svobode v Krmelju, prihodnje leto pa bo nove prostore dobila krmeljska knjižnica. Štiri milijone jih je stala sanacija usada Gabrijele-Polje, pri čemer je polovico sredstev prispevala občina. Sprožili so postopek za sanacijo mostu preko Hinje, ki je zaščiten. V kratkem pa bo v Krmelju stala stara lokomotiva; tista, kije zadnja odpeljala iz Krmelja. N.C.C.
Novinarji v bolnišnici
Senovo - Pri Društvu novinarjev Slovenije deluje aktiv upokojenih novinarjev, katerega člani vsaj enkrat na leto obiščejo tudi Posavje. Potem ko so nekdaj najbolj znani obrazi s TV ekranov, glasovi iz radijskih postaj in pišoči novinarji na vsakomesečnih izletih tudi letos obredli mnoge slovenske pokrajine, so sredi oktobra spet prišli v krško občino. Na Senovem so si pod šolo ogledali rudniški rov in partizansko bolnišnico Travni laz ter nadaljevali druženje na Bohorju. Tam so prisluhnili znanemu kolegu Ediju Selhausu in zgodbi o ameriškem letalcu, ki so ga rešili v tamkajšnji bolnišnici, Stane Skrabar, predsednik aktiva upokojenih novinarjev, pa je Mariji Krušič izročil priznanje za turistično vodenje. V.P.
Bizeljsko-sremiška vina niso iz Podravja
Posavje - Ministrstvo za kmetijstvo je pripravilo predloge sprememb Zakona o vinu, med katerimi je zmanjšanje števila vinorodnih okolišev. Med izpadlimi je tudi bizeljsko-sremiški vinorodni okoliš, s čimer se je večina vinogradnikov s tega področja ob pripravi tega predloga sicer strinjala, saj naj bi umestitev po novem v vinorodni okoliš Štajerska Slovenija zagotavljala večjo konkurenčnost na trgu vina. Še vedno pa naj bi ostali v vinorodni deželi Posavje.
Po predstavitvi novih predlogov sprememb pa so ugotovili, da seje zmanjšalo tudi število vinorodnih dežel, pri čemer je izpadla vinorodna dežela Posavje, bizeljsko-sremiški vinorodni okoliš, ki bi po novem sodil v Štajersko Slovenijo pa avtomatsko pripada vinorodni deželi Podravje. S tem pa se bizeljsko-sremiški vinogradniki seveda nikakor ne morejo strinjati, saj to področje z Dravo in Podravjem res nima nič skupnega. Špela Trpin, sekretarka na kmetijskem ministrstvu, je ob tem pojasnila, da so to še vedno le predlogi, ki naj bi jih državni zbor obravnaval v začetku novembra. Dodala je še, da razume nezadovoljstvo vinogradnikov, vendar če se odločijo za vinorodni okoliš Štajerska Slovenija spadajo v vinorodno deželo Podravje, drugače ne more biti. Še vedno pa obstaja možnost, da ostane tako, kot je bilo doslej, ah tretja možnost, da se Posavje preimenuje v okoliš,
Bizeljsko-Sremič pa v pod-okoliš, kar bi še vedno zagotavljalo prepoznavnost in identiteto vin s tega področja, ostali pa bi samo dve vinorodni deželi, primorska in osrednja slovenska.
Zveze društev vinogradnikov ob bizeljsko-sremiški vinsko turistični cesti, katere predsednik je Lojze Kunej, je obravnavala napovedane spremembe Zakona o vinu, vendar takrat ni bilo govora o tem, da ne bo več vinorodne dežele Posavje.
Zdaj so zgroženi, saj nikakor ne pristajajo na vinorodno deželo Podravje. Zato se je pred dnevi znova sestal upravni odbor zveze in še nekaj vinarjev, ki so oblikovali in na pristojno ministrstvo posredovali zahtevo, da jih obišče ekspertna skupina predlagateljev, jim pojasni strokovne argumente in skupaj z njimi najde ustrezno rešitev nastale situacije.
Jelica Koršič
S ključem do src vernikov
Sevnica - Na slovesnem bogoslužju v sevniški farni cerkvi je Franc Brečko iz Jurkloštra uradno prevzel funkcijo novega župnika. Slovesnost je vodil dekan Milan Kšela ob pomoči salezijanskega inšpektorja Lojzeta Dobravca ter kaplana Janka Ivančiča. Novi župnik je prejel evangelij, brevir, ključ farne cerkve, na koncu pa so mu nadeli štolo in s tem je bil uradno umeščen kot župnik, čeprav je bil imenovan že pred dobrim mesecem.
Farani so v čast dogodku pripravili bogato pogostitev, pred cerkvijo pa je zaigrala tudi sevniška godba. N.C.C.
Brezhibno vozilo - je varno vozilo
Brežice - Na pobudo občinskih svetov za preventivo občin Brežice, Krško in Sevnica je v sodelovanju s policijskimi postajami v Posavju, združenjem šoferjev in avtomehanikov iz Brežic in Krškega ter osebjem tehničnih pregledov Integrala iz Brežic, Avtolina iz Krškega in Sava-avta iz Sevnice v Posavju potekala preventivna akcija “Brezhibno vozilo - je varno vozilo”.
S pomočjo policististov ter kontrolorjev s tehničnih pregledov so na terenu delovale tri strokovne ekipe, ki so opravljale vizualne preglede motornih vozil ter ugotavljale tehnično brezhibnost vozil. Akcija je bila izključno preventivne narave, zato so bili vozniki samo opozorjeni na morebitne pomanjkljivosti na vozilih. Na celotnem področju Posavja je bilo pregledanih 142 vozil. Tehnično stanje vozil je v primerjavi z lansko akcijo približno na enaki ravni. I.I.
Pridobitev, ki bo Gerdovičevim olajšala življenje
Edini luksuz je čokolada
Brežice - Večkrat smo že poročali o družini Gerdovič iz Krške vasi, ki se spopada z izjemnimi težavami pri premikanju 11-letne invalidne hčerke Katje. Mama Dragica jo je morala namreč vsa leta prenašati po strmih stopnicah in v kopalno banjo nadstropje višje. To je bilo precej tvegano, že zaradi Dragičinega poslabšanega zdravstvenega stanja, pa tudi številnih operacij na Katjini hrbtenici, po katerih je bilo vsako prenašanje nepriporočljivo. Gerdoviči so razmišljali o kopalniškem prizidku ali celo dvigalu, vendar družina, kjer je zaposlen le oče, mama pa prejema zgolj starševsko nadomestilo in dodatek za nego, tega stroška ni zmogla. Odslej bo drugače, saj Katja v hiši že nekaj časa s pridom uporablja dvižno ploščad, denar zanjo so prispevali dobri ljudje. Do konca leta naj bi domači opremili tudi njeno sobo v prvem nadstropju, kjer že ima urejeno prilagojeno kopalnico z dvigalko.
Mama Dragica s hčerko Katjo na novi ploščadi, ki vodi neposredno v Katjino sobo.
Katja obiskuje 5. razred brežiške osnovne šole. Solo ima kljub nenehnemu prepisovanju snovi zaradi izostankov zelo rada, obožuje angleščino, rada tudi bere - lani je osvojila bralno značko - in gleda televizijo. Vedno je nasmejana, izjemno fotogenična, kot rada pove mama Dragica, zelo blizu pa si je s sestrično Bojano. Pa vendar življenje zanjo teče popolnoma v drugih okvirih. Že od rojstva je namreč invalidka, saj so ' živci nekako zrasli po svoje. Nog od kolen navzdol ne čuti, zato se je kot otrok najraje plazila, z odraščanjem pa so se težave seveda stopnjevale. Včasih je sicer samostojno hodila s pomočjo dodatne opreme, vendar je zaradi težav z boki sedaj že več let prikovana na invalidski voziček. “V desetih letih sem bila na desetih operacijah, kar pomeni tudi veliko preležanih ur v bolnišnici,” nam je povedala Katja, ki na svet gleda izredno optimistično in zrelo. Ploščad jo je zelo razveselila, saj ji ta prinaša več samostojnosti, zasebnosti. Letos jo v šolo, kjer Katji pri gibanju sicer pomaga spremljevalka, po novem zapel-je kombi, s čimer so starši še dodatno razbremenjeni.
Akcijo zbiranja sredstev je vodil kranjski zavod Vid, na račun pa seje steklo 4,5 milijona SIT. Levji delež denarja, to je skoraj milijon SIT, so zbrali bralci revije Ognjišče, okrog 330 tisočakov pa so prispevali dobri ljudje na junijskem koncertu. Radodarni so bili tudi na brežiški in ar-tiški osnovni šoli ter brežiški gimnaziji, ki jo obiskuje Katjina sestra Klavdija, zahvale pa gredo še Turističnemu društvu Črešnjice, čateški župniji, Slovenskim železnicam, Rebeki Dremelj, brežiški občini, Presadu d.o.o. iz
Ljubljane ter mnogim drugim donatorjem - vseh skupaj je 192. Pri projektu, natančneje organizaciji koncerta, seje še posebej angažirala Gabi Pirc iz Doma upokojencev in oskrbovancev Impoljca, omeniti pa gre še nastop številnih ar-tiških skupin.
Veliko del, predvsem zidarskih, so postorili domači, pa dobri sosedi in prijatelji, predvsem Janko Kranjec, Gerdovičevi pa so hvaležni prav vsakemu izmed njih. “Opraviti je bilo potrebno veliko del, od izkopov, postavitve strehe, ureditve pred-
prostora, za takojšnjo vselitev pa je nared tudi precej kvadratov bodočih Katjinih prostorov. Njeno sobo bomo prilagodili tako, da bo bolj samostojna in ne bo potrebovala pomoči za enostavne opravke, police bomo namestili nižje, imela bo možnost premikanja po celi sobi in še kaj,” je povedal Katjin oče Zdravko. Gerdovičevi zaenkrat še niso imeli namena urediti sobe, a sojih tudi predstavniki kranjskega zavoda Vid - posebej gre omeniti Marijo Oštir Pajestka - nekako prepričali, da bo to najcenejša rešitev. “Deske za obijanje smo že imeli pripravljene, seveda pa smo morali dokupiti še marsikaj. Za stroške je služil račun zavoda, kije za to namenil 1,5 milijona SIT, ostalo pa je šlo za ploščad,” je pojasnila do-brovoljna mama Dragica. In to kljub temu, da družina ne pozna morja, vsi nakupujejo izredno preudarno in varčujejo, kjer se le da. “Ob vsakem obisku trgovine pa vsaki od deklet obvezno kupim čokolado - to je eden redkih “luksu-zov”, ki sijih privoščimo,” je svoje življenjske dileme strnila Dragica.
Mojca Kosem
Bili smo med zadnjimi, ki smo se pogovarjali s sestro Amato
v
Železni jubilej redovnih zaobljub
Brežice - V Brežicah je v 93-letu starosti preminula sestra Amata Rožman, ki je letos praznovala železno obletnico redovnih zaobljub. Celih 70 let je bila namreč zvesta redu hčera usmiljenk sv. Frančiška tretjega reda, ki so edine tovrstne redovnice v Sloveniji. Z njo smo se pogovarjali še pred kratkim, ko je bila še precej živahna, duhovita in spokojna. Pa obenem sprijaznjena z življenjskim krogom, rekoč, daje smrt pač podobna rojstvu in se je ne smemo bati. Od nje so se številni Brežičani poslovili v soboto, 22. oktobra.
Sestra Amata Rožman s krstnim imenom Pavla se je rodila kot trinajsti otrok številne družine v Dečnih selih. V zagrebški obrtni šoli seje v štirih letih dodobra naučila vseh skrivnosti šiviljstva, v Splitu pa so jo kasneje italijanske nune naučile tudi prvih potez s čopičem. Skromni Amati - če spregledamo začetnico imena, bi ji mnogi upravičeno rekli mati - nobena zadolžitev ni bila težka, čeprav je večino svojega življenja preživela zunaj njej ljube Slovenije, kjer “je moj dom”, kot je dejala. Po zaobljubah na Korčuli je namreč 12 let delovala v Splitu, bila dve leti po 2. svetovni vojni premeščena v Pulj, kjer je preživela 24 plodnih let. Ravno v teh dneh pa so brežiške sestre praznovale 34 let bivanja v Sloveniji.
Bog ji je v zibko že ob rojstvu položil mnogo darov, sestra Amata pa je svoje znanje vedno nesebično razdajala, ta-
ko dekletom na tečajih, otrokom pri verouku ali pevcem pri vajah. Prirejala je tudi igrice, ki jih uprizarjajo še danes, obnavljala verske slike, križe, izdelovala spominke za prvo sveto obhajilo, igrala na harmonij. Kdor je videl njena oljna platna - ob 25-letnici bivanja v Brežicah so priredili razstavo njenih del - je gotovo navdušen nad nabožnimi in krajinskimi podobami, ki krasijo marsikatero izbo. Še v visoki starosti je z veseljem oblikovala bela krstna oblačila, se ob lepem vremenu sprehodila po mestu in otrokom delila sladkorčke. Pogosto je posegla po verskem čtivu, saj so ji oči še vedno dobro služile, med televizijskimi oddajami pa je le redko spregledala komisaija Rexa.
Sestra Amata je avgusta
Sestra Amata
praznovala železno obletnico redovnih zaobljub, njen nevsakdanji jubilej in obnovitev zaobljub je s svojo prisotnostjo počastil tudi mariborski škof Franc Kramberger, mati pro-vincialka, pa tudi njena družina in znanci.
Nomen est omen. Redovno ime Amata, ki pomeni ljubezen, ji je izbrala božja previdnost, saj je sestra prednica kar trikrat zapored izžrebala nje-
no ime. Božja ljubezen jo je vodila skozi vse življenjske pasti, najhuje pa jo je prizadel komunizem. Pred našim pogovorom je že dvakrat prejela bolniško maziljenje. Danes hčere usmiljenke v Brežicah več ne vzgajajo toliko otrok, kot so jih v preteklosti - kar za cel razred - pa vendar se iz hišice na Cesti bratov Milavcev še sliši otroški smeh in pobožna molitev sestra. Ko smo se pogovarjali z Amato, si seveda nismo mislili, da smo bili med zadnjimi, ki so jo še videli nasmejano. Med prelistavanjem albuma je sproti opozarjala na najpomembnejše mejnike v svojem “poklicu” in življenju mladih varovancev, ki se jih je še dobro spominjala. Pripomnila je, daje še edina živa med 24 sestrami, kolikor se jih je leta 1935 zaobljubilo spoštovati pravila usmiljenk. Sedaj se jim je pridružila še sama.
Mojca Kosem
poročili so se ...
24-letna Irena in 6 let starejši Damjan Čerček sta se spoznala čisto slučajno pred tremi leti in pol. Poroko sta načrtovala kakšno leto, tako sta obrede sklenila v Sevnici, zabavo pa so z obilo zidane volje priredili na Okroglicah. Irena in Damjan si želita otrok, saj tudi sama prihajata iz družin s tremi otroki, Damjan ima sestro in brata, Irena pa dve sestri. Mladi par bo stanoval pri Drstvenškovih v Zurkovem Dolu.
Brežice
22. oktobra sta si prstana izmenjala Anton Krnjič iz Brežic in Ružiča Mijatovič.
Krško
22. oktobra sta v zakonski stan v Krškem stopila Andrej Lekše iz Smečic in Anja Martinjak iz Nemške vasi.
Sevnica
12. oktobra sta se na gradu poročila Sevničan Stipo Davidovič in Fata Rizvič. 22. oktobra pa sta svojo zvezo kronala Damjan Čerček iz Sevnice in Irena Drstvenšek iz Žurkovega Dola (par na fotografiji).
V skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov objavljamo le imena mladoporočencev, ki so z javno objavo soglašali.
rojstva v porodnišnici brežice
Mlado mamico Renato Baznik smo ujeli na odhodu porodnišnice. Svoji ljubki punčki, ki je ob porodu tehtala 36ou g in merila 53 cm sta z očkom Sandijem dala ime Pia. ČepfaV je Pia nekaj dni zamujala, je pri porodu, kjer je Renati stalo strani tudi Sandi, šlo vse po sreči. Zdaj že uživajo prve sreČ"e skupne trenutke v svojem domu v Zupeči vasi.
Rojstva od 11. do 25. oktobra 2005
Deklice so rodile: Maša Lileg Senica iz Krškega, Jahijj Pavlovič iz Brežic, Renata Baznik iz Župeče vasi, Marjah Župane iz Stranj in Mateja Štrucl iz Brežic.
•
Dečke so rodile: Mateja Vukmanič iz Boštanja, MUe°. Župevc iz Sotelskega, Tatjana Selak iz Krškega, Zofija B™ dič iz Krškega, Mojca Cerjak Ivanšek s Trebeža in Anita B jaktarič Šavrič z Malega Obreža.
Popravek
V SavaGlasu št. 143 smo na str. 8 v rubriki porodnišnici Brežice” napačno zapisali priimek pri Alenki K pravilno je Kilar. Prizadeti mamici in bralcem se opravičuj?'1
Urednik
Sava Glas, 27.10.2005
Melita Osojnik
“Moč za svoje delo črpam iz ljubezni svojih najbližjih!”
Z dosedanjimi izdajami plošč, kaset, CD-jev ter s številnimi koncerti po Sloveniji in Avstriji sije Melita prislužila odmevno dovršen slog svojevrstne interpretacije. Literarna besedila izbira sama, prav tako skladatelje in glasbene izvajalce. S tem si kritično zagotovi optimalno osnovo, ki jo z vokalom nadgradi v osvežujoč coctail med klasiko in višjo stopnjo avantgarde. Dosedanje odlične ocene in kritike ter zahtevno zvesto občinstvo dokazujejo, da gre za prepoznavno drugačno glasbo. Ob glasbenih in glasbenoplesnih predstavah ponuja sedaj še glasbeni program za zabave ob različnih priložnostih - začetku in zaključku šolskega leta, jesenskem pikniku, miklavževanju...
Sicer pa je Melita Osojnik pevka, ki jo najmlajši in njihovi starši poznajo predvsem po ljubkih in kakovostnih pesmicah za otroke. Svoje otroštvo je preživela na Senovem, kjer seje tudi rodila. Če zapišem, da so ji rojenice pesem položile že v zibelko, ne bo nič pretirano, saj je začela peti že kot zelo majhna punčka. Najprej je v duetu z mamo ali očetom prepevala narodne in ponarodele pesmi, kar pomeni, da izhaja iz glasbene družine.
“Kot mala deklica sem začela peti; mislim, da sem s Šestimi leti prvič stopila pred radijski mikrofon v oddaji Veseli tobogan. Oče meje prijavil na razpis in kmalu je prispelo vabilo na avdicijo. Spominjam se, da meje Borut Lesjak vprašal, kaj bom zapela. In zapela sem kresnič-kovo pesem iz operete Kres-niček: “Ta moja lučka, svetla lučka...” Borut Lesjak je izjavil, da “ima punca štimo za Vola ubit” in potem uglasbil nekaj pesmi prav zame. Med njimi pesem Na izlet pesnice Neže Maurer, s katero danes Veliko sodelujem. Kar se je dogajalo pozneje, se niti ne spominjam več dobro. Naenkrat sem se znašla v studiu zagrebškega Jugotona, posnela svojo prvo ploščo z naslo-vom Očkov praznik; takrat sem bila s svojimi osmimi leti ftajmlajša v Jugoslaviji, ki sem posnela ploščo. Tej plošči so sledile še druge in nastopi Po domala celi Sloveniji. Se-veda sem bila poleg tega tudi Pridna učenka v šoli, čeprav včasih malo zaspana zaradi Nastopov prejšnjega dne...” belita pa ni edinka. Ima starejšo sestro Neno, s katero sta ®rii vedno zelo povezani in j^ko je še danes. Ko je Melita k°t mala zvezdica prejemela rtln°go pisem svojih oboževal-Cev, ji je Nena pomagala odgovarjati na vso to pošto, Me-
lita
Pa je z njo delila vse svoje
Prislužene honorarje: “Lahko ecem, da sem imela srečno ^troštvo, saj sem živela na de-
j. ■*> v družini, kjer je bilo ve-ljubezni. Moja starša sta ba že pokojna, a se kljub te-V še vedno rada vračam v °Mni kraj Senovo.”
, Melita je zelo mlada, stara J °maj 14 let, odšla v Ljub-ian°všolo. Leta 1982 je di-^raJa na Pedagoški aka-smer slovenski jezik Uč Z^°d°vina. Vendar je po-dr>e'ia*a 'e eno leto- Ljubezen 7 glasbe je bila močnejša. V jjj 'P 80 letih seje spominjata kot solistke skupine Sed-
Pof13 .^amostojno glasbeno je ha je začela po rojstvu tret-
saotroka.
ekta je v štirih letih rodila
tri otroke. Z možem Janijem Osojnikom, magistrom tradicionalne kitajske medicine, sta se spoznala leta 1987, ko je potrebovala njegovo strokovno pomoč. Bila je ljubezen na prvi pogled, saj se jima je že po letu dni rodil prvi ot-
jo malo drugačno mamo. Radi prepevajo in ji tudi pridno pomagajo pri snemanju plošč in kaset za otroke, saj pojejo v spremljevalnem zborčku. Seveda pa so tudi prvi kritiki. “Vse nove pesmice najprej preiskusim doma na svo-
rok Aljaž. “Imela bova najmanj tri otroke”, sva rekla arhitektu, ki nama je pomagal pri adaptaciji stare hiše v Trnovem. A ko se je rodil naj-mlajši Benjamin, sta se odločila, da so trije dovolj. Kot zanimivost povejmo, da so se vsi trije Osojnikovi otroci rodili s pomočjo akupunkture, ki jo je seveda izvajal očka. “Bilo je čudovito, saj so porodi potekali povsem naravno in sem bila ves čas popolnoma prisotna. Vse tri sem dojila več kot leto dni, skoraj do nove nosečnosti. Dojenje sem vedno jemala kot velik dar, saj so to trenutki, ko se z otrokom najbolj zbližaš in se drug drugemu popolnoma predata. V vrtec so šli, ko so bili stari tri leta in so si že sami želeli družbe vrstnikov. Pa saj tudi doma nikoli ni bilo dolgčas... Tudi zdaj, ko so že večji, se otrokom veliko posvečava, vsi pa se zelo radi potepamo. Vsak od njih ima nekaj svojega.” Aljaža, dijaka tretjega letnika gimnazije, najbolj zanima računalnik, pa ne samo igrice, saj obiskuje računalniško šolo in se tudi uspešno udeležuje državnih tekmovanj, to poletje gre na računalniško olimpiado na Poljsko. Svojo mamo večkrat reši iz zagate, ko je njen računalnik noče in noče ubogati. In tako sta sklenila dogovor -ko ji Aljaž petkrat pomaga iz težav, mu Melita pospravi sobo. Ni kaj, znanje je treba ceniti! “Kaže, da imata Kaja in Benjamin več mojih genov”, se pošali Melita. “Kaja se uči violino v odličnem Glasbenem ateljeju Tartini. Najmlajši - sedmošolec Benjamin, ki tudi obiskuje Glasbeni atelje Tartini, se uči violončelo. Aljaž, Kaja in Benjamin so ponosni na svo-
jih otrocih. Če zdržijo tako kritična ušesa, potem so gotovo dobre in jih lahko ponudim tudi drugim otrokom”, se po-
šali Melita, kije za najmlajše posnela veliko kaset in CD plošč. Pred kratkim sta izšla tudi njena literarna prvenca Pravljica o zlati roži in Zgodba o izgubljeni dudi. Vse je še mogoče kupiti v bolje založenih trgovinah, lahko pa si jih tudi sposodite v naši knjižnici. Leta 1995 je ustanovila potujoče Glasbeno gledališče Melite Osojnik, ki s šestimi predstavami razveseljuje otroke širom po Sloveniji. “Najbolj me izpolnjujejo koncerti in predstave v živo, ko začutim pretok energije med menoj in občinstvom in vem, da smo drug drugemu dali nekaj lepega, nekaj kar nas je obogatilo in nam bo vsem ostalo v lepem spominu. Moč za svoje delo črpam iz ljubezni, ki mi jo dajejo moji najbližji - mož, otroci, muc Keti, psička Paka in mali ruski hrček Hrči.” Melita je pred kratkim kupila posestvo v bližini Brežic in kmalu bo prava domačinka.
N at j a Jenko Sunčič
Mestno jedro je oživelo
Sevnica - Čas je vsakemu enako dan, a ga vsi ne izkoristijo enako. Tisti, ki se vključujejo v društveno življenje, ga seveda izkoristijo bolje. In takih je obilo, saj je v sevniški občini aktivnih kar 150 društev. Številna med njimi so se v soboto popoldne predstavila v starem mestnem jedrn. Po ulicah so topotala konjska kopita, saj so društva na vozove naložila tako svoje člane kot tudi sode, iz katerih so vinogradniki točili mošt, prišle so kmečke ženske v nošah in s cajnami v rokah, v njih pa najrazličnejše domače dobrote. Bili so lovci in gasilci, planinci in čebelaiji pa harmonikaiji in pevci, s katerimi razpolaga domala vsako društvo. Slišalo seje petje in vriskanje, igrala je godba in mažorete so korakale ob zvokih koračnice. Gasilci so spravili v pogon staro brizgalno, prvič pa seje predstavila tudi skupina v narodnih nošah, nad katerimi bdi Vida Medved. Po trgu so ropotala starodobna vozila, predstavili so se posavski motoristi, skratka, prava paša za oči. Pa še vreme je bilo naklonjeno prirediteljema, društvu Trg in Turistični zvezi Sevnica, ki si želita, da bi prireditev postala tradicionalna. N.Č.C.
Med zborovsko elito
Brežice - Strokovni svet pri Javnem skladu republike Slovenije za kulturne dejavnosti je pregledal programske in zvočne zapise številnih oktetov ter malih vokalnih sestavov, ki so se predstavljali na območnih revijah po Sloveniji. Izbral je deset najboljših za nastop na četrti reviji izbranih oktetov, ki je bila v viteški dvorani brežiškega gradu. Med izbranimi je bil tudi pomlajeni oktet Jurij Dalmatin iz Sevnice, ki ga od lanskega leta vodi zborovodkinja Bernarda Kink iz Čelja. Poleg sevniškega okteta, ki je edini posavski izbranec, so nastopili še oktet Lipa iz Trebnjega, nonet Vitra iz Ribnice, Zagorski oktet, Celjski oktet, kulturno umetniško društvo Vivere iz Slovenske Bistrice, oktet Raskovec z Vrhnike, nonet Brda iz Goriških Brd, oktet Galus iz Ribnice ter vokalna skupina Liguster iz Slivnice.
Strokovno oceno posamezne vokalne skupine je po končani reviji podal priznani strokovnjak Andraž Hauptman. N.Č.C.
KANAL 2000
MftPOVEDl
Izobraževanje
27.	oktober
Brežice - družabno srečanje ob uradnem vpisu idejni-kov, ob 13. uri, Klub MC
Brežice - gibalne delavnice za starše, ob 16. uri, OŠ Brezovska Gora - delavnica o pomenu ljudskega petja in odprtje kluba Vrbovega Loga, ob 18. uri, hram Vrbovega Loga
Krško - e-leaming: Teorija digitalnega videa, ob 18. uri, MC
28.	oktober
Krško - Delavnica MS Word - Urejanje besedil, ob 21. uri, MC
Krško - znanost in duhovnost oz. Duša v znanosti, ob 18. uri (ob 19.30 predavanje barve za dušo), dvorana v parku
29.	oktober
Brezovska Gora - odprtje osrednjega dela festivala življenja samhain 2005, (ob 18. uri), hkrati odprtje razstave fotografij Duša Vode, predstavitev zbornika o multime-dijskih razstavah o čarovnicah (ob 18.30), večer imen in duš (ob 19. uri), večer poezije v siju ognja (ob 20.30), nato koncert Tinkare Kovač, hram Vrbovega Loga Krško - tečaj reiki, ob 10. uri, MC
30.	oktober
Brezovska Gora - potepanje po podjamskih svetih prostorih, obenem predavanje o keltski duši Anam Kara (med 9.30 in 12. uro), ob 15. uri sledijo predavanja, nato koncert na bobnih in zvečer obred zahvale dušam, hram Vrbovega Loga
Prireditve
27-28. oktober
Brežice - dan odprtih vrat VDC Krško-Leskovec, med 8. in 15. uro, dijaški dom
Zabava
28.	oktober
Sevnica - klubski večer (z DJ Gulijem), ob 20. uri, MC Brežice - fazane (MI2), ob 21. uri, MC
29.	oktober
Krško - noč čarovnic - strašni duhci, ob 10. uri, MC Brežice - brezplačne delavnice za otroke, ob 10. uri, MC Sevnica - klubski večer: Frontline night (večer metal glasbe), ob 20. uri, MC
Brežice - klubski maraton Radia študent (nastop skupin MAZOO in DJ Poll-a-rock), ob 21. uri, klub MC
6. november
Sevnica - Martinov koncert (nastop ansamblov Pogum, Jasmin, Sijaj, Trio Živic, Franca Novaka, Labirint, Utrinek, Filip, Bratje z Ledine, Trio Žibert, ansambel Franca Ocvirka, Dobovški rogis, ob 16.uri, športna dvorana
5. november
Brežice - avdicija za hip-hoperje, breakeije, jazzerje, ob 11. uri, dvorana MC
Sevnica - klubski večer: Jazz-rock glasba, ob 20. uri, MC
Kultura
27.	oktober
Krško - odprtje razstave slik Vojka Pogačarja, ob 18. uri, galerija Krško
Sevnica - odprtje slikarske razstave Milene Roštohar z Blance, ob 19. uri, grad
29.	oktober
Šentjanž-proslava ob prazniku KS, ob 18. uri, kulturni dom
Cerklje ob Krki - srečanje ljudskih pevcev in godcev “Zapojmo čisto po domače”, ob 19. uri, gasilski dom
30.	oktober
Videm/Krško - koncert sakralne glasbe, Luka Debevec Mayer (bas), Ani Rode (sopran) in Ivan Vombergar (orgle), ob 20. uri, cerkev Sv. Ruperta
8.	november
Brežice - predstava Mestnega gledališča ljubljanskega “Vse o ženskah” Mira Gavrana, ob 19.30, prosvetni dom
9.	november
Krško - monokomedija “Jamski človek” v izvedbi Mo-gul teatra in Gustav gledališča, ob 19.30, kulturni dom
Šport
28.	oktober
Brežice - 8. krog prve ŽRL med domačim Europroduk-tom in ŽRK Celje Celjske mesnine, ob 19. uri, dvorana
29.	oktober
Krško - nogometno srečanje druge SNL med Krškim in Livaijem iz Ivančne Gorice, ob 14. uri, stadion Matije Gubca
ZANIMIVOSTI, NASVETI
za mlade...
Tudi Leeloojamais za nagrado MTV
Lizbona - Prihodnji četrtek, 3. novembra, bo za slovensko glasbeno sceno edinstven. Na lizbonskem MTV European Musič Avards 2005 se bodo v kategoriji “Best Act -MTV Adria” potegovali tudi slovenski bendi, med njimi »o posavski Leeloojamais. Mia-1~ da posavska skupina, ki prei- "2 grava pop, jazz in funk, tre- S nutno v studiu obdeluje sklad- ^ bo iz plošče Nextasy za nov | video. “Obenem tudi pišemo ^ tekste v angleščini za decembrsko turnejo po Nizozemskem. MTV nominacija nas je ob vsem tem še dodatno motivirala in navdušila. Počasi pripravljamo tudi povsem nov material za tretjo avtorsko ploščo. Hvaležni smo vsem,
ki nas ob tem podpirajo, upajmo, da bodo držali pesti tudi v četrtek,” so še dejab člani skupine. Prireditev velja za največji glasbeni dogodek leta, nagrade pa za najprestižnejše na stari cebni. Celotno prireditev
bodo neposredno prenašab tudi na MTV Adrii. Pet finalistov iz naše regije je med 23 kandidati izbrala EMA Academy, 40-članska žirija, sestavljena iz predstavnikov glasbene industrije in medijev. M.K.
Učna podjetja se predstavijo
Brežice - Na Ekonomski in trgovski šoli v Brežicah so prejšnji teden v okviru tedna vseživljenjskega učenja odprb svoja vrata na stežaj. Posebej so vabili k ogledu učnih podjetij, predvsem pa njim namenjenih 300 m2 novih prostorov na podstrešju šole. Med našim obiskom so dijaki 3.c letnika pripravlj ah material za projekt Comenius, saj ta teden gostijo vrstnike s Poljske, iz Turčije, Latvije in Italije. Prav vsak dijak iz podjetja Talent c3 in Računalništvo c3 oz. 3.c letnika je namreč sodeloval pri predstavitvi svojega dela
v angleščini. Kot sta dejala direktorja obeh podjetij - izbrali so ju po dogovoru - Primož Kaplan in Miha Rada-novič, so dijaki zadovoljni s predmetom, ki jim ponuja praktičen način dela, seveda pa so šele na začetku, saj se spopadajo z ustanavljanjem podjetja, vpisom v register in ostalo proceduro. “Vseh 12 podjetij, ki ob koncu leta tudi predstavijo svoje dosežke, bo v šolskem letu sodelovalo s podobnimi skupinami povsod po Evropi in svetu”, je dejala ena od mentoric, Mira Starc. Kaplan je še dejal, daje tak
Primož Kaplan, mentorica Mira Starc in Miha Radanovič v novih prostorih
Prava paša za oči.
www.volkswagen.si
Nova Jetta že od 4.194.229 SIT dalje.
Kdor jo ima, jo želi pokazati. Nova Jetta. Nova velikost - nov razred. Nov sprednji del - nova dinamika. Avtomobilski design, ki vas bo navdušil.
Bogata serijska oprema: klimatska naprava, zadnje luči v tehniki LED, voznikov sedež z nastavljivo višino, deljivo naslonjalo zadnje sedežne klopi s sredinskim naslonom za roke, aktivna sprednja vzglavnika, 6 zračnih blazin,
ABS, ASR, daljinsko centralno zaklepanje, električno nastavljivi in ogrevani zunanji ogledali, električni pomik stekel, veliko prostora in še mnogo več.
Slika je simbolna. Skupna poraba: 5.2-8,21/100 km. Emisije CO2:140-197 v g/km.
Radanovič Brežice d.o.o.
&ra«tt*viu8e*l,
l2M8r*&e
Tel.: 07/49-92-150 Fax: 07/49-92-172
pouk zelo zanimiv, praktičen in uporaben za celo življenje, saj da dobre smernice bodočim mladim podjetnikom, obenem pa se pri urah krešejo različna mnenja. Dijaki so zadovoljni z novimi prostori in delom na računalnikih in projektorju, z veseljem pa so si ogledali tudi razstavi o Come-niusu in o izobraževanju za državljansko kulturo. M.K.
Zahvala gospe Kristini Umek Leiter
Družina gospe Kristine Umek Leiter že nekaj let sodeluje z OS Globoko. Že nekajkrat zaporedoma je gospa na svojem domu na Bojsnem organizirala razprodajo oblačil za otroke.
Tako je bilo tudi 12. oktobra letos. Denar od prodaje oblačil je velikodušno namenila šob oziroma šolskemu humanitarnemu skladu. Iz tega sklada velikokrat denarno pomagamo našim učencem in njihovim staršem. Gospa Kristina nam tako pomaga rešiti marsikatero stisko. Ponosni smo, da je v našem kraju oseba, ki želi nesebično pomagati sočloveku, predvsem otrokom. Ob tej priložnosti smo jo povabili na šolo in seji zahvahh z našim skromnim izdelkom -spominkom iz šole. Tudi ona je obiskovala OŠ Globoko in jo nanjo vežejo lepi spomini. Stopile soji solze v oči in besede so bile odveč.
Ob tej priložnosti se še enkrat iskreno zahvaljujemo gospe Kristini in upamo, da bomo krhko še naprej sodelovali z njeno družino.
Učenci in vsi zaposleni na OS Globoko
Šola precej sodeluje tudi z brežiškim Razvojnim centrom, kije prav tako pripravil dan odprtih vrat. Podjetnikom so predstavili e-vem točko, kar za podjetnike pomeni manj izgubljanja časa po raznih institucijah. Na centru je namreč odslej možna registracija podjetij, ureditev zdravstvenega zavarovanja, prijava otrok in še kaj. Zainteresirane so seznanili tudi z občinskim razpisom za mikro, mala in srednja podjetja, ki bo izšel konec oktobra in za katerega bodo pripravili tudi delavnico. Delujoča podjetja in brezposelni, ki razmišljajo o samozaposhtvi, pa se lahko odločijo tudi za vavčerski program svetovanja.
7 sekund/7 Seconds
Strokovnjak za rope Jack Tuliver bo dobil mnogo več, kot je pričakoval, ko ukrade torbo z van Goghovo sliko, vredno 65 milijonov dolarjev. Zdaj mora v tekmi s časom nekako rešiti svojega partnerja, ki so ga ujeli mafijci, da bi dobili sliko nazaj, v celotno zmešnjavo pa je vpletena tudi policija.
Špangleščina/Spanglish
John Clasky (Adam Sandler) je predani oče, čigar kuharske veščine so njegovi družini (Tea Leoni, Cloris Leach-man) omogočile lagodno življenje, vključno s počitniško hišo na Malibu-ju in novo gospodinjo Flor (Paz Vega). Flor je s hčerko pred kratkim iz Mehike emigrirala v L.A., kjer se borita za boljše življenje. Ko se čez poletje preselita h Claskyjevim, se mora Flor boriti za hčerkino dušo, saj odkrije, da je življenje v novi državi polno nevarnosti. Se posebej pod okriljem bogate ekscentrične ameriške družine!
Krog 2/The Ring two
Nominirana za Oskarja se Naomi Watts vrača v vlogi novinarke Rachel Keller, kije odločena, da bo pobegnila pred spomini, ki jo preganjajo, in zaživela na novo. Toda ko se vrne tudi maščevalna Samara, je Rachel ponovno soočena z bojem na življenje in smrt, da bi rešila sebe in svojega sina v tej grozljivki, ob kateri boste do konca na trnih.
Aro^v
CM t
moda
Zdaj ko vemo vse o krojih, barvah, oblačilih in materialih prihajajočih modelov oziroma modelov, ki so že v ponudbi naših priljubljenih trgovin, nas zanima še kaj več. Recimo katero obutev izbrati? In če tega še ne veste, tokrat nekaj o najbolj
priljubljenih in modnih modelih. Začnimo z nižjimi ah lahko tudi rečemo “lažjimi” tako imenovanimi “wedges” modeli, ki so že poleti bili velik modni hit, še vedno pa so zelo priljubljeni tudi za prehodno obdobje. Prav ti modeli ponujajo veliko različnih barv. Kombinirajo se s krilom do kolen ali kratkim, 7/8 hlačami, dolgimi hlačami. Potem velja omeniti vmesno obliko med salonaijem in gležnjarjem, kije zelo primerna za ta letni čas, ko še ni prehladno in ni več toplo. Ponuja namreč široko paleto barv, obstajata pa dva modela - s konico ali zaobljen. In potem težko pričakovani škornji. Naj bodo to prave “sexy” snežke z raznimi muckastimi dodatki, ali klasični koničasti ali spredaj zaobljeni škornji z visoko peto. Dobro se podajo na kratka krila in krila do kolen, na 7/8 hlače in zakaj ne tudi na dolge. Pa še en hit velja omeniti - jahalne škornje, nizke ali zaobljene. Ti so enostavno “sexy”, strogi in elegantni. Lahko jih kombinirate z vsem!
Verjemite, da je obutev zelo pomembna. Predstavljajte si
Rubriko je pripravila: VIDEOTEKA STUDIO & NELI pri vodovodnem stolpu v Brežicah
lepo žensko, zelo dobro oblečeno, vendar naredi napako pri čevljih. .. Celota je pokvaijena. Seveda boste v ponudbi našli še preostale modele, ki sodijo med boljše ali bolj zanimive modne hite. Torej uživajte v izbiri obutve.
Lea Šinko Štraus
Derma Art
D.O.O.
LASERSKI KABINET
Trajno lasersko odstranjevanje kapilar, poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044, 031 681-401)
LASERSKO ODSTRANJEVANJE:
MOTEČIH DLAČIC KAPILAR NA OBRAZU SOLARNIHPIGMENTACU AKEN IN BRAZGOTIN BRADAVIC
IDerma ArA
______
TEL 07/49-66-044, GSM: 031-681-401

IPL- LASERSKI KABINET, OBRTNA UUCA 24, BREŽICE
ŠPORT
karate

Ze 30 let na vrhu
Brežice - Na gala prireditvi ob 30-Ietnici brežiškega karate kluba so gledalci lahko videli zanimive predstave brežiških karateistov in njihovih japonskih športnih prijateljev. Domačini so navduševali s prepolavljanjem opeke, lomljenjem palic, zaigranimi in resnimi boji, prava paša za oči pa je bila skoraj filmska predstava nekdanjega državnega prvaka Polzelana Branka Cimpermana s palico bo. Japonski karateisti za razliko od evropskih gojijo to žlahtno borbeno veščino poduhovljeno, umetniško, transcendentalno s poudarkom na notranjem ravnovesju.
Brežiški karateisti so v 30 letih stkali mnoge prijateljske vezi z domačimi in tujimi klubi. V tem času so v klubu vzgojib mnogo močnih, spretnih karateistov, prvakov, reprezentantov Slovenije ter nosilcev kolajn z mednarodnih tekmovanj. Od 18 izšolanih mojstrov s črnim pasom -med njimi so tudi tri mojstrice -je deset še aktivnih, med njimi pa sta najuspešnejša letošnji svetovni prvak Peter Dim-bek, po številu osvojenih medalj pa Christian Kajtna. Kot pravi predsednik kluba Dubravko Smirič, je ključ do uspeha vsa ta leta ostal isti -trdo in resno delo. Najbolj zaslužnim članom, Velimirju Jukiču, kije dosegel naj višji naziv v klubu, to je mojstrstvo petega dneva, ter Dirnbe-ku in Kajtni pripada tudi letošnja plaketa občine Brežice.
Japonske karateiste je sprejel tudi brežiški župan.
Na prireditvi so se spom- ster za gospodarstvo Andrej nili vseh članov, ki so dali svoj Vizjak, ki je brežiškim kara-pečat v klubu; tako so podarili teistom zaželel še veliko šport-srebme plakete ob jubileju, nih uspehov in jim obljubil nove lastnike pa j e našlo tudi pomoč. Ob pomoči j aponskih šest posebnih daril in sicer karateistov so predali tudi da-tradicionalno okinavsko orož- rila novim moj strom - Darku je tonfa. To sta med drugim Grozdinu, Matjažu Grei prejela predsednik rindo kara- gorevčiču in Tomažu Dvor-te šole Irie in slovenski mini- niku. M.K.
nogomet
Tretji na lestvici
Krško - Krški nogometaši nadaljujejo z dobrimi igrami v letošnji sezoni. V 11. krogu druge slovenske nogometne lige so na gostovanju z 2:0 ugnali novinca v ligi Tinex Šenčur, dvakratni strelec, v 14. in 31. minuti, pa je bil Damir Panič. Od samega začetka tekme so Krčani kazali svoje nagnjenje k zmagi s čvrsto, organizirano obrambo in hitro kombinatorno igro v napadu. Krčani so se s 17. osvojeno točko povzpeli kar na 3. mesto na lestvici, pred njimi pa sta le Dravinja in Supernova Triglav. Po seriji gostovanj bo Krško v naslednjem krogu spet igralo doma, in sicer to soboto ob 14. uri proti rivalu Livarju iz Ivančne Gorice.
mali nogomet
Sevničani tretji
Sevnica - V drugem krogu 2. malonogometne lige zahod seje Sevnica doma pomerila s Kix Ajdovščino in zabeležila prvi poraz (1:2). Sevničani so na lestvici trenutno tretji, saj so v prvem krogu doma visoko s 5:1 premagali Ig. Naslednja tekma bo v petek, 4.no-vembra, ko se bodo v gosteh pomerili z Zlatarno Lea Litija.
karate
Grilčeva do srebra
Samobor, Koper - V soboto seje slovenska karate reprezentanca v Samoboru udeležila enega najmočnejših tekmovanj v karateju - Croatia Open, v osemčlanski zasedbi pa je nastopila tudi članica KBŠ Rajhenburg Danijela Grilc. V kategoriji nad 60 kg je dosegla izjemen uspeh in se uvrstila v finale. Grilčeva se je do finala prebila z izjemnim razmerjem točk (10:1), srebrna medalja pa je eden njenih večjih uspehov v karieri.
V nedeljo je v Kopru potekalo državno karate prvenstvo za kadete in mladince, na katerem je nastopilo 115 tekmovalcev iz 36 klubov, med njimi tudi posavski karateisti. V katah je med kadetinjami zmagala Marija Jeler (Rajhenburg), ki je bila poleg tega v borbah kadetinj nad 57 kg tretja. Prav tako tretja je bila v borbah mladink nad 60 kg njena klubska kolegica, sicer Danijelina sestra Jasmina Grilc. Medalje so osvojili tudi člani KK Hypo Sevnica. Jasmin Dautbegovič je bil drugi v borbah kadetov do 70 kg, tretja pa sta bila Miha Cvelbar v borbah kadetov nad 75 kg in Uroš Šinkovec v borbah mladincev do 65 kg.
strelstvo
Majstorovičeva in Peščeva med zmagovalkami
Ljubljana - Za posavske in dolenjske tekmovalce se je nova sezona spopadov v državnih ligah v streljanju z zračnim orožjem začela zelo uspešno.
Na prvem turnirju, ki je v nedeljo potekal v Ljubljani, sta se v posamični konkurenci med zmagovalce vpisali Leskov-čanka Jelica Majstorovič pri mladinkah s puško ter Brežičanka Gabrijela Pešec pri mlajših mladinkah s pištolo, ekipno zmago pa so pobrale leskovške pionirke v postavi Saša Pacek, Anja Kramar in Sanja Spirič. 2. mesto med ekipami so si z zračno pištolo pristreljali brežiški mlajši mladinci v postavi Gabrijela Pešec, Tadej Sečen in Marko Pšeničnik, pri čemer seje Sečnu bronasta kolajna izmuznila za vsega en krog. 3. mesto so med ekipami osvojili brežiški mladinci. Nastopih so v postavi Miha Zevnik, Krisitna Grubeša in Jasmina Butara. Zevnik je bil tretji tudi med posamezniki, kjer je v konkurenci mladink poškodovana Kristina Grubeša pristala na nehvaležnem 4. mestu. Vrnitev v prvo državno ligo so uspešno prestali tudi Leskovčani. Z zračno puško so v postavi Majstorovič, Urban Žigante in Andrej Pavlin zadeli 1729 krogov in zasedli 9. mesto.
rokomet
Tri zmage
Posavje - Četrti krog L B moške rokometne lige je bil izjemno uspešen za vsa tri posavska moštva. Najtesnejšo zmago so zabeležili krški rokometaši, ki so z dvema goloma prednosti premagali ekipo S viša. Končni rezultat je bil 26:24. Dramatično je bilo tudi v Dobovi, kjer so se domačini dodobra namučili z ekipo Dol TKI Hrastnik. Domači navijači se ne morejo znebiti vtisa, da so imeli gostje na svoji strani tudi sodniški par. Toda dve točki sta kljub temu ostali doma. Največ zaslug za zmago gre pripisati razpoloženemu Gregorju Božiču (11 zadetkov), Tadeju Stanjku, Damjanu Radanoviču, pa tudi vratarju Mišu Kostevcu (samo v 2. polčasu je zbral 11 obramb).
Tudi Sevničani so podobno kot Krčani v soboto zabeležili svojo drugo letošnjo zmago, s kar sedmimi zadetki prednosti so bili boljši od Goričanov. In kako kaže na lestvici? Dobovčani so odlični drugi, Sevničani četrti, Krčani pa le mesto za njimi. M.K,
Brežiške rokometašice so prejšnjo sredo zabeležile svojo prvo (domačo) zmago v 1.A državni ligi, kar so potrdile z novima dvema točkama na gostovanju v Škofijah, kjer so slavile s 30:27. Po odigranih sedmih krogih tako zasedajo 8. mesto, med najboljšimi strelkami pa so zapisane Filipa Ačkar in Urška Videnič. Med strelkami je visoko tudi Anja Veble. Do konca prvega dela sezone jih čakata še dve tekmi doma s Celjankami in Izolčankami, v Ljubljani pa jih čakajo Krimovke.
^__________________ftVTO/nOBILIZEn___________________
Hyundaieva Sonata je iz generacije v generacijo lepša, uglednejša in nezanemarljivo ' bolj evropska. Zadnja, letoš-nja generacija te korejske limuzine, kije bila doslej v sen-m evropskih, predvsem nemških limuzin srednjega razre-^a’ je stopila na plan s sodob-n° obliko, novim udobjem in n°vimi dimenzijami.
Podobnosti s prejšnjo So-nato ni. Ostala je zgolj zasno-y?> torej štirivratna limuzina, ^ Pa ponuja povsem nov pri-stop. Najmočnejši so seveda blikovni argumenti, saj podajo predvsem nov prednji ° z izrazitimi žarometi, meh-
kebočn<
e linije in estetsko lepo
Motor:
' bencinski štirivaljnik, 16V ' Prostornina: 2359 cm3 'Uajvečjamoč: 161 KM(119kW) ; nav°r: 219 Nm pri 4250/min
jahfk^™ ^■st0Peniskrmen'
Hyundai Sonata 2.4 aut. Top-KU
oblikovan zadek, na katerem vzbujajo največjo pozornost zadnje luči, ki se tudi sicer (gre za naš občutek) najbolj vtisnejo v spomin. Sonata ima torej prepoznavno identiteto. Iskala jo je kar dolgo, skozi predhodne generacije poskusila marsikaj in slednjič le našla pravo pot, ki poleg aktualnosti ponuja solidno “družin-
sko” prepoznavnost.
Na novo je zasnovana in oblikovana notranjost. Vodilo oblikovalcev je bilo predvsem potovalno udobje v prijetnem, prostornem in sodobno oblikovanem okolju. Sonata je limuzina v pravem pomenu. Temu je prilagojeno mehko in udobno vzmetenje za dolga potovanja, kar se
značaju te limuzine tudi najbolj poda. Čeprav se s pomočjo elektronike zanesljivo odziva in obvladuje zadek tudi v hitrih ovinkih in cestnih nerav-ninah.
Značaju Sonate se prilagaja tudi motor, sodoben 2,4-li-trski bencinski štirivaljnik, ki ga kljub 161 KM ne razganja od moči. Naravnan je, kot že rečeno, na udobje, brezskrbno in sproščeno vožnjo. Škripanje gum in risanje črt na asfaltu ji ne leži, štiristopenjskemu samodejnemu menjalniku pa še manj. Namenjen je predvsem uglajeni vožnji, kije ob-
Zmogljivosti:
-	najvišja hitrost 202 km/h
-	pospešek 0-100 km/h: 10,4 s
-	poraba po podatkih proizvajalca: 12,3/7,0/8,8 l/100km
-	testno povprečje: 10,8 1/100 km
čutkom voznika največji izziv v limuzinski notranjosti, na ameriško udobnem in širokem sedežu. Ta je daleč od ergonomsko športno oblikovanega sedeža in še dlje od dolginom udobnega sedenja, saj volanski obroč žal (lahko bi rekel po ameriško) ob nastavljanju zaniha le gor in dol, medtem ko globinske nastavitve ne pozna. Roke dolgonogih tako volan lovijo daleč pred seboj. So pa potniki na zadnji klopi povsem zadovoljeni tako s prostorom kot z udobjem. Tudi v prtljažniku ni presenečenj ah ravno obratno, dovolj je velik, da vanj spravimo kako večje presenečenje.
Približno 5 milijonov SIT
je sicer veliko, a v Sonatinem primeru še vedno predstavlja prepričljiv argument v primerjavi s konkurenco. Tudi ob doplačilu za usnje in samodejni menjalnik predstavlja Sonata ugoden nakup, čeprav nekaterih poslastic, kijih konkurenti že dobro poznajo, ne ponuja niti med dodatno opremo.
Ne glede na to bo Sonata vozila tudi po slovenskih cestah. Še več pa jih bo v prihodnjem letu, ko bo na voljo tudi turbodieselski motor.
Aleksander Krebelj
SavaGlas, 27.10.2005
HOROSKOP
OVEH
Skozi delo boste odkrili novo romanco. Počutili se boste bolje, če boste enostavno povedali, kar čutite. Pri nepremičninskem poslu lahko veliko zaslužite. Vaš srečni dan bo petek.
Bik
Prisluhnite težavam ljudi okoli vas, vendar bodite previdni, da ne izgubite zaupanja pri prijatelju. Veliko lahko privarčujete, če v hiši kaj postorite kar sami. Ni vse tako, kot se zdi na prvi pogled.
DVOJČKA
S kolegi boste ta teden lepo shajali. Bodite pozorni pri delu, zaradi majhnih napak, površnosti in slabih odnosov s šefom imate lahko težave s službo. Vaš srečni dan bo petek.
RAK
Ne sramujte se svojih sposobnosti; zmožnost, da izpeljete posel uspešno do konca, bo presenetila okolico. Veliko se boste naučili, če se spustite v avanturo, vendar bo trpelo vaše zasebno življenje.
LEV
Ne obremenjujte se s stvarmi, na katere nimate vpliva. Poslovni podvigi bodo zelo donosni. Ne pustite bližnjim, da vam pokvarijo dan, vzemite si čas in na novo spoznajte svojega romantičnega partnerja.
DEVICA
Pazite, komu boste zaupali. V družbi ali na potovanju lahko spoznate veliko ljubezen, če že imate partneija, pa ste pred novim začetkom. Domače obveznosti se vam kopičijo, storite kaj.
TEHTNICA
Ta teden boste zelo strastni. Ne kupujte dragih stvari. Družite se z ljudmi, ki so pozitivno naravnani in vas podpirajo. Veliko lahko zaslužite, če se odločite za dolgoročno investicijo.
ŠKORPIJON
Preživite več časa v družbi ljudi, ki so bolj izkušeni od vas. Prikrite stvari lahko pridejo na piano. Družinski člani lahko v vašem družabnem življenju igrajo pomembno vlogo.
STRELEC
Okrepili boste partnerski odnos. Pogovorite se z nekom, ki mu zaupate, pomagal vam bo pri odkrivanju resnice. Če ne boste odkriti, vas lahko obdolžijo po krivem. Razporedite delo med vse pravično.
KOZOROG
Ne dvomite vase, storite, kot vam veli vaš občutek. Ta teden bo za vas doma zelo živahen, uredite si stanovanje, kot si že dolgo želite. Nekdo v službi vam bo metal polena pod noge.
VODNAR
Odpravite se na službeno potovanje. Nekdo, ki vam pomeni zelo veliko, bo razočaran nad vami. Obiščite stare znance, vendar bodite pazljivi, lahko se pojavijo nepredvidene okoliščine.
RIBI
To res ni čas za nepremišljena dejanja ali igre na srečo. Vaša želja, da pomagate drugim, vas lahko privede v izčrpanost, naučite se reči ne. Uradne zadeve bodo uspešno rešene. Vaš srečni dan bo petek.
mesto, d.o.o. :ova 12 07/39 30 860 07/39 30 872 faks:	07/39 30 870
e-pošta: uredniki®tv-nm.si splet: www.tv-nm.si
*	... na Dolenjskem,
v Beli krajini in Posavju
MAGRftDHA KRIZftMKft
Nagrade
Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo:
1.	nagrada -knjižna nagrada Branka Krušič,
Šercerjeva 2 b, 8281 Senovo
2.	nagrada -zgoščenka
Beni Avsec,
Valvazorjeva 31, 8250 Brežice
3.	nagrada -kaseta
Ivan Puntar,
Partizanska pot 1, 8270 Krško
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi:
RIBI, NOVAK, OBALA, V VINU, JASNOST, PREPLESK, TE, RENOIR, AGORA, ANIE-NE, ARAT, FEC, OSLA, ADE, ASA, NOVOTAR, KA, KRIŽEVO, TNALICA, IREC, OSMINA, GRIVA, RAISA, BAJAR.
Geslo: V VINU JE RESNICA
Rešitev nagradne križanke pričakujemo do petka, 4.11.2005, na naslov:
SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”.
Ob pravilno rešeni križanki napišite ime, priimek, točen naslov in svojo davčno številko!
Fotokopij križanke ne upoštevamo!
				/			AVTOR RUDI MURN	S IGRE	NEGATIVNO NAELEK- TREN ION	ŠPORTNI OBJEKT	NEKDAJ SO SKORJI KRUHA DEJALI.	s
P		Wi!k			/		KRINKA					
Iff/			^hsIk				IME SLOV. PISATELJA INGOLIČA					
							NEKDANJA PAPEŽEVA KRONA					
J								SKAN0, BOG VETRA, MRTVIH				
k	l	S VULKAN. IZBRUHA			HOKEJSKA "Sr	OST VRLINA, KREPOST						
		►							FR. TEROR. SATURNOVA			
SAMEC	s«sb__								RIM. MIT.			
											0P$ - rimska boginja, Saturnova žena; 0BIN - sksnd. bog wtm» mrtvih in vojne; ALBINA - vrsta tisk. trk	
s							OPOMBA ANTIKVE			PRIPRAVA ZA ISKANJE	K?0» ŽIVI V SKALNATEM SVETU	GLAVNO MESTO ALBANIJE
NJUVEČJE “«TV° nou					jSl ODEBELJENI RrrmA							
UREJEN JAVKI NASAD 9SSSSS PODROČJU PROMETA		5K =						EMILIJAM CEVC	ZEMELJ. SKORJE			
POSTNA POŠILJKA, OVOJ				*		ŠPORTNIK. KI SOJI SURPANJE SUKANEC						
ANG. SVETLO PIVO				SSL ČRKA MENA S								
RDEČI KRIŽ			MESTO V NOTRANJI					AM. FILM. IGRALEC LADO				
VEČSTAVČNA SKLAD-OAZA ZBOR IN ORKESTER								ODPRT ŽELEZNIŠKI VAGON		•		
Kino servis Brežice
Sobota, 29.10., nedelja,
30.10.,	in ponedeljek, 31.10., ob 18. uri Norega se metek ogne, črna komedija, in ob 20. uri Cinderella man: Legenda o boksarju, drama; četrtek, 3.11., in petek,
4.11.,	ob 18. uri 40-letni devičnik, komedija, in ob 20. uri Odklenjena skrivnost, grozljivka; sobota, 5.11., in nedelja, 6.11., ob 18. uri Sem ti všeč, komedija, in ob 20. uri 40-letni devičnik; četrtek, 10.11., ob 18. uri Jamski stvor, ZF triler, in ob 20. uri Carja Hazzarda, akcijska komedija.
Kulturni dom Krško
Četrtek, 27.10., ob 19. uri 9 orgazmov; petek, 28.10., ob 18. uri Tašča, da te kap, ne-zelo-romantična komedija, in ob 20. uri Gospod in gospa Smith, akcijska romantična komedija; sobota, 29.10., ob 18. uri Tašča, da te kap, in ob 20. uri 9 orgazmov; nedelja, 30.10., ob 18. uri Gospod in gospa Smith.
Kulturna dvorana Sevnica
Sobota, 29.10., ob 20. uri Krvava romanca, krvava kriminalna grozljivka; nedelja, 30.10., ob 20. uri Dežela živih mrtvecev, grozljivka; petek, 4.11., ob 19. uri An-thony Zimmer, triler; sobota, 5.11., ob 19. uri Otok, znanstveno fantastični triler.
RECEPT Z a VSfiK DfiH
Jesenska juha
Sestavine za 8 oseb:
-100 g čebule
-	200 g krompirja
-	60 g masla
-	3 stroki česna -1 pomaranča
-	2 žlici nepekočega currya
-	2 jušni kocki
-	800 g pelatov iz konzerve
-	2 jabolki -1 čajna žlička sesekljane sveže bazilike
-	sol, poper
-16 opečenih kruhkov z zelišči
Postopek:
Čebulo očistimo in sesekljamo, korenje in krompir prav tako očistimo^ in olupimo ter narežemo na manjše kose. Česen sesekljamo. Pomarančo olupimo z lupilnikom za zelenjavo in lupino narežemo na trakove. Pomaranči iztisnemo sok. V kozici razpustimo maslo, na katerega stresemo čebulo, jo malo “zasteklenimo” ter dodamo še krompir, korenje, česen in pomarančno lupino. Pražimo približno 5 minut. Dodamo curry, še malo popražimo in zalijemo z 1,81 vode ter dodamo dve jušni kocki. Zavremo in dodamo še pomarančni sok, narezane pelate, olupljeni in na koščke narezani jabolki, baziliko po okusu, solimo in kuhamo še približno 30 minut. Odstranimo pomarančno lupino in z mešalnikom zmešamo, da postane juha gladko kremasta. Postrežemo in na juho položimo opečene kruhke različnih oblik, premazane z zeliščnim maslom.
Kostanjev golaž
Čas priprave: 40 minut Sestavine za 4 osebe:
-	400 g maronov
-	20 g mesnate slanine
-	125 g paprike
-	1 čebula
-	125 g kukmakov
-	1 jušna kocka
-	2 žlici sladke smetane
-	sol, poper, muškatni orešček
Postopek:
Marone olupimo in na drobno narežemo. Slanino narežemo na majhne kocke in jo dobro prepražimo. Dodamo očiščeno in sesekljano čebulo, na drobno narezano in očiščeno papriko ter marone. Dušimo 10 minut in dodamo še kukmake. Večje prerežemo na pol.
Zalijemo z 2 dl vode, ki smo ji dodali jušno kocko. Kuhamo še 20 minut' Začinimo, dodamo še sladko smetano ih postrežemo.
OBČINA BREŽICE
OBČINA
Brežice
Na čistilno napravo, velikosti 2310 enot bodo priključena naselja iz KS Velika Dolina in Jesenice. Na to območje se bo priključilo že izvedeno omrežje v Slovenski vasi. Izgradnja bo predvidoma končana v mesecu septembru leta 2006. Na kanalizacijskem omrežju pa bo zgrajenih sedem črpališč.
Skupna vrednost pogodb je 962 milijonov SIT, od tega je bil del financiran iz evropskega FHARE programa (480 tnilijonov SIT), republiške takse (165 milijonov SIT), Ministrstva za okolje in prostor (38,5 milijonov SIT) in iz občinskega proračuna (17 bilijonov SIT).
Celotna investicija se na-
Čistilna naprava Obrežje ter kanalizacija Velika Dolina
in Jesenice na Dolenjskem
Leta 2003 se je s prijavo projekta Ministrstva za okolje in prostor ter Občine Brežice na razpis za sofinanciranje iz evropskega sklada FHARE pričela gradnja kanalizacijskega sistema in čistilne naprave. Komunalna infrastruktura oziroma njena izgradnja je predvidena v okviru operativnega programa odvodnjavanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda s programom projektov vodooskrbe kot tudi sektorskim programom izvajanja I. faze Nacionalnega programa varstva okolja (NVPO) v okviru vsebin celostnega upravljanja z vodami. Omenjeni program I. faze je usmerjen v izgradnjo čistilnih naprav, ki pogojujejo zahteve slovenske zakonodaje in smernice EU.
črtuje fazno in se bo kot taka rezultirala z izboljšanim učinkom čiščenja, zmanjšanjem emisij v vode iz komunalnih virov onesnaževanja, izločanjem biološke razgradljivosti in nevarnih odpadkov, varovanjem in zaščito vodnih virov ter sanacijo virov onesnaževanj a iz naselij. Z omenj eno investicijo se posredno izvaja tudi strateška usmeritev države na področju komunalne infrastrukture in implementacija veljavnih predpisov s področja okolja.
Investicija ima tudi pomemben meddržavni in mednarodni vpliv oziroma posreden vpliv na celotno povodje reke Donave. Z izgradnjo čistilne naprave Obrežje se bo zmanjšal izpust odpadnih voda v potok Breganico,
ki se izliva v reko Savo, ta pa v reko Donavo. Reka Sava infiltrira tudi obrežne vodo-nosnike, ki so prav tako pomemben vir pitne vode na področju države Hrvaške in sicer javnega vodovodnega sistema za mesti Samobor in Zagreb, ki je tudi eno naj-večjih vodonosnih območij na Hrvaškem.
Izgradnja sejmišča v Brežicah
Občani velikokrat postavljajo vprašanje glede ureditve sejmišča. Poudariti moramo, da aktivnosti tečejo v to smer, da bo sejmišče ponovno zaživelo, vendar na drugi lokaciji, saj bi na obstoječi bila arheološka izkopavanja za in-
vestitorja predraga. Sam postopek pridobivanja dokumentacije je dokaj zapleten, vendar je smiselno, da hitimo počasi. To pa iz razloga, ker so pogoji, ki nam jih je dala Veterinarska uprava RS, dokaj nejasni. Nejasnosti pa ne izhajajo samo iz slovenske zakonodaje, ampak tudi iz evropske. Iz pogojev veterinarske uprave kot primer navajamo sledeče: “.. .greznica mora biti ustrezne kapacitete” ali pa “...klančina za nalaganje mora biti čim položnejša”. Projektantu je iz takšne razlage težko določiti parametre, saj ni konkretnih enot (m3, naklon v stopinjah). Zaradi omenjenega smo se odločili, da v prvi fazi napravimo sejmišče, v drugi fazi pa zbirni center, ki je bistveno zahtev-
nejši. Izkušnje drugod po Sloveniji namreč kažejo, da so ob pregledu evropskih inšpektor-jev bili postavljeni dodatni pogoji oziroma so bile odkrite določene pomanjkljivosti. Dejstvo je tudi, da se drugod po Sloveniji dograjujejo ali pa odpravljajo določene pomanjkljivosti na obstoječih sejmiščih, zbirni centri pa se nahajajo že v obstoječih hlevih, ki so zapuščeni in podobno. V našem primeru gre za novogradnjo in tudi izdelovalci dokumentacije, ki je potrebna za izdajo gradbenega dovoljenja, nimajo izkušenj za tovrstne objekte. Za predvideno lokacijo, kjer naj bi bilo sejmišče, so od Veterinarske uprave Slovenije, Območne enote Novo mesto, že pridobljeni pogoji za izgradnjo sej-
občinski svet brežice
Ali bomo imeli lamesto ene tri
1 •
|JaJ°. vprašat bo z večji
J osnovna '
s&*?-
HeK:PraSai
LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOV/EIMIJE
LDS na novi poti
Težko pričakovan - tudi v širši slovenski javnosti - “izredni kongres” Liberalne demokracije Slovenije je za nami.
Kljub večjemu številu kandidatov za predsedniški in podpredsedniški položaj, kar je prej izjema kot pravilo pri drugih političnih strankah v Sloveniji, so bili s prepričljivo večino izvoljeni Jelko Kacin za predsednika ter Zdenka Cerar in Matej Lahovnik za podpredsednika. Lahko bi rekli, da smo izbrali izkušeno, modro in mlado vodstvo.
Sporočilo kongresa je, da bomo ostali opozicijska stranka, močnejša in prodornejša kot doslej, saj Slovenija potrebuje uspešno pozicijo in modro opozicijo. Nič ne bo narobe, če bo vladna stran pogosteje kot doslej prisluhnila našim argumentom, še posebej opozorilom v zvezi z načrtovano reformo.
V	dneh po kongresu potekajo številne aktivnosti znotraj stranke v zvezi z ureditvijo notranjih razmerij in novice so prijetne ter spodbudne. Smo optimisti, na NOVO POT bomo morali kreniti tudi v lokalnih okoljih.
V	svetniški skupini z zanimanjem pričakujemo, kako bo odreagirala vladajoča koalicija, tako na občinski kot tudi državni ravni v zvezi s pobudami številnih novih občin? V preteklosti so bile ravno te stranke glavni akterji, generatorji in ustanovitelji številnih malih občin. V Brežicah smo se temu nekako ognili. Kako bo v prihodnje? Škarje in platno ima v rokah Državni zbor RS, kakšno je
razmerje sil v zboru, pa je znano.
Za svetniško skupino LDS J.Avšič
DeSUS
k.	A
pse general
Najprej vsem občanom iskrene čestitke ob občinskem prazniku!
Demokratična stranka upokojencev Slovenije in njen občinski odbor bodo tudi nadalje prisotni v vsakodnevnem življenju občanov. Nimamo predsodkov glede staros-
ti, ne vere in ne porekla. Vodilo nam je pravična zastopanost vseh generacij pri odločanju. Prav zaradi tega zastopamo pravilnejšo porazdelitev organov odločanja. Centralizem ima kopico slabosti, eno pa dobro za lažje manipuliranje z volivci.
V prejšnji številki Sava-Glasa smo že omenjali naše poglede na dogajanje o oblikovanju manjših občin. Prebrali smo tudi v Posavskem Obzorniku o stališčih brežiškega župana in slišali za prejšnje izjave ali celo grožnje po prenehanju investicijskih naložb pri vseh, ki se bodo odločali za nove občine. Zapišemo lahko, daje to velika drznost, ki dokazuje, da tako dalje naj ne bi šlo. Če bodo nastale nove občine, bodo znale pristopiti k medsebojnemu dogovarjanju zunaj svojih meja in konstruktivno delovati v regiji Posavja.
Kdaj bodo lahko člani De-
sl;.
Slovenska ljudska stranka
www.sls.si
SUS vplivnejši ? Uspeti morajo na volitvah z večjim številom svetnikov in poslancev. Odvisno je od vseh volivcev, ki želijo imeti možnost zastopanja interesov vseh generacij.
Na ravni državne politike želimo rešitev spornih vprašanj s Hrvaško, politiki naj najprej rešijo svoje zadeve doma in šele tedaj posegajo po posredništvih. Gotovo bodo imeli večji vpliv!
Vodja svetniške skupine Rok Kržan
pum
posavska unija
Problem stanovanj v Brežicah
Mnogi strokovnjaki in tudi institucije tako na državni kot na lokalni ravni opozarjajo na problem predragih stanovanj in tudi pomanjkanje tanovanj za najem ter posledično nižanje rodnosti v Sloveniji. Zaradi vseh teh vzrokov naj bi bilo Slovencev čez 50 let samo še milijon.
V Brežicah ima po neuradnih podatkih Ministrstvo za obrambo RS več kot 90 stanovanj, v katerih že leta ne prebiva nihče. Če bi bila povprečna najemnina 40.000 SIT po stanovanju, naša država izgubi letno 43.200.000 SIT. Mlade družine s stanovanjskim problemom pa nimajo kje prebivati in posledično tudi ne morejo načrtovati družine.
PUM od Občine Brežice zahteva, naj z dopisom na pristojno ministrstvo pridobi
Ivan Molan
mišča in zbirnega centra, pridobljena je lokacijska informacija, narejen je geodetski posnetek. Predvidevamo, da se bo v letošnjem letu pridobilo gradbeno dovoljenje in v začetku prihodnjega leta naj bi se pričela gradnja. Dolgoročno želimo, da bi se poleg sejma odvijale še druge aktivnosti, povezane s kmetijstvom, saj sam sejem ne bi bil rentabilen.
Vsem občankam in občanom občine Brežice iskreno čestitam ob občinskem prazniku - 28. oktobru.
Ivan Molan, župan občine Brežice
odgovor na prej omenjena vprašanja in pojasnilo, kakšna je strategija ministrstva glede tako imenovanih vojaških stanovanj. Ali se bodo v prihodnosti prodajala ali dajala v najem. S tem bi končno prenehali delati škodo sebi, svoji državi, stanovanjski problemi v občini Brežice pa bi se zmanjšali.
Za PUM Jure Pezdirc
☆ ☆
☆ ☆
SOCIALNI
DEMOKRATI
M Si
Nova Slovenija
Krščanska ljudska stranka
j* 'D
,5?
JO
6*
g-*

'
SC
O
to** pn zrm
KSgUČt^CUC-VSMS^^^OlJ^OOM*
OBČINA SEVNICA
PROGRAM PRIREDITEV OB PRAZNIKU OBČINE SEVNICA 2005
Od četrtka 3. do srede. 30. novembra
-	Slikarska razstava Milene Rostohar z Blance - grad Sevnica, od 9. do 14. ure, JS RS za Kulturne dejavnosti 01 Sevnica, Zveza kulturnih društev Sevnica
Sobota 5. november
-	Hitropotezno šahovsko tekmovanje za pokal Milana Majcna - jedilnica Lisce Sevnica ob 9.30, Šahovski klub Milan Majcen Sevnica
-	Nogometni turnir za pokal občine Sevnica - športna dvorana Sevnica ob 15. uri, Športna zveza Sevnica
-	Razstava zdravirah zeSšč - sejna soba KS Šentjanž ob 18. uri, Aktiv kmečkih žena Budna vas
-	Predstavitev kasete in zgoščenke ljudskih pevk Solzice - Kulturni dom Šentjanž ob 19. uri, Aktiv kmečkih žena Budna vas
Nedelja: 6. november
-	Odprtje prenovljene ulice proti pokopališču v Boštanju - Boštanj ob 11. uri, KS Boštanj
-	"Šentjanška jesen" - razstava zdravilnih zelišč s pogostitvijo obiskovalcev - sejna soba KS Šentjanž, od 14. do 18. ure, Aktiv kmečkih žena Budna vas, Društvo vinogradnikov Šentjanž, Konjeniško društvo Šentjanž
-	Martinov koncert ob zvokih narodno-zabavnih ansamblov - športna dvorana Sevnica ob 16. uri, Društvo narodno-zabavnih ansamblov Sevnica
-	"Ličkanje na vasi" - kulturno družabna prireditev - Gasilski dom Telče ob 17. uri, Kulturno športno društvo Telče
Torek. 8. november
-	"Sonček čez hribček gre ali pa ne..." - otroška predstava v izvedbi glasbenega gledališča Melite Osojnik - Kulturna dvorana Sevnica ob 17. uri, JS RS za kulturne dejavnosti Ol Sevnica, Zveza kulturnih društev Sevnica
Sreda. 9. november
-	Seja občinskega odbora s podelitvijo priznanj članom ZZB NOB Sevnica - posebna soba gostilne Vrtovšek ob 10. uri, Združenje borcev in udeležencev NOB OO Sevnica
-	Odprtje urejenega križišča v Križišču - Križišče ob 16. uri, Občina Sevnica, KS Boštanj in Krmelj
Društvo SLOCOLD, Društvo vodarjev Slovenije
-	Dobrodelni koncert in zahvala donatorjem ob neurju v občini Krško in Sevnica -
Kulturni dom krško ob 19.30, Občina Sevnica, Občina Krško
Sreda. 16. november
-	Odprtje povezave vrtine Radovan z vodovodom Nova Gora - vodohran Nova Gora ob 15.30, Občina Sevnica, KS Boštanj in Tržišče
Četrtek. 17. november
-	Literarni večer z Zoro Tavčar in Alojzem Rebulo - Knjižnica Sevnica ob 18. uri, Knjižnica Sevnica
Petek. 18. november
-	'Tehniško - tehnološki seminar" - strokovno srečanje učiteljev tehnike in tehnologije -OŠ Sava Kladnika ob 14. uri, OŠ Sava Kladnika Sevnica, IZOTECH založba d.o.o.
-	Odprtje kulturno mladinskega doma na Lukovcu - Kulturno mladinski dom Lukovec ob 17. uri, Kulturno športno društvo Lukovec
-	Koncert učencev in učiteljev Glasbene šole Sevnica ob 320-letnici rojstva J. S. Bacha - dvorana GŠ Sevnica, GŠ Sevnica
-	"Spet z vami" - samostojni premierni koncert KD Godba Blanški vinogradniki - Kulturni dom Blanca ob 19. uri, KD Godba Blanški vinogradniki
Sobota. 19. november
-	'Tehniško - tehnološki seminar" - strokovno srečanje učiteljev tehnike in tehnologije z delavnicami - OŠ Sava Kladnika ob 8.30, OŠ Sava Kladnika, IZOTECH založba d.o.o.
-	7. odprto prvenstvo Slovenije za Hypo pokal 2005 - Športna dvorana Sevnica ob 10. uri, Karate klub Hypo Sevnica
-	Srečanje Sevničanov, ki delujejo zunaj meja občine Sevnica - grad Sevnica ob 18. uri, Občina Sevnica
Nedelja. 20. november
-	Predaja namenu novih gasilskih vozil - Gasilski dom Sevnica ob 14. uri, Prostovoljno gasilsko društvo Sevnica
Četrtek. 10. november
-	Novinarska konferenca župana ob prazniku občine Sevnica - grad Sevnica ob 13. uri, občina Sevnica
-	Nogometni turnir - ekipa poslancev, županov, ženski NK Krka Novo mesto ter KŠD Log - Športna dvorana Sevnica ob 17. uri, občina Sevnica
Petek. 11 november
-	Položitev venca na spominsko ploščo pri sodišču - Glavni Trg Sevnica ob 9.30, Združenje borcev in udeležencev NOB OO Sevnica
-	Položitev venca pri osrednjem spomeniku narodnoosvobodilnega boja v Sevnici -
Trg svobode ob 10. uri, Združenje borcev in udeležencev NOB OO Sevnica
-	Odkritje planinske obvestilne table na železniški postaji Sevnica - Železniška postaja Sevnica ob 16. uri, Planinsko društvo Sevnica
-	OSREDNJA SLOVESNOST OB PRAZNIKU OBČINE S PODELITVIJO PRIZNANJ IN KULTURNIM PROGRAMOM - Kulturna dvorana Sevnica ob 17. uri, Občina Sevnica
Sobota. 12. november
-	Osrednja proslava ob 60-letnici vrnitve iz izgnanstva - Kulturna dvorana Sevnica ob 10. uri, Koordinacijski odbor Društva izgnancev Sevnica
-	"Pripoved moje babice in dedka" - odprtje mednarodnega natečaja otroških likovnih del na temo izgnanstva in begunstva - Kulturna dvorana Sevnica ob 11.30, Koordinacijski odbor Društva izgnancev Sevnica
-	Koncert starih ljudskih pesmi skupine Brina - Kulturni dom Loka ob 20.30, Kulturno društvo Loka
Ponedeljek. 74. november
-	Predaja namenu novo urejenih cest v Krajevni skupnosti Loka - Lovrenc ob 15.30, Občina Sevnica, KS Loka
Torek. 15. november
-	Problemska konferenca o vodah 2005 - Kulturna dvorana Sevnica ob 9. uri,
Od ponedeljka. 21. do petka. 25. novembra
-	Teden odprtih vrat v Varstveno delovnem centru Leskovec Kliko, Enota Sevnica s prodajno razstavo - VDC Leskovec Krško, Enota Sevnica od 8. do 15. ure, VDC Leskovec Krško, Enota Sevnica
Torek. 22. november
-	"Repa velikanka" - lutkovna predstava v izvedbi varovancev VDC - VDC Leskovec Krško, Enota Sevnica ob 11. uri, VDC Leskovec Krško, Enota Sevnica
Petek. 25. november
-	"Repa velikanka" - lutkovna predstava v izvedbi varovancev VDC - VDC Leskovec Krško, Enota Sevnica ob 11. uri, VDC Leskovec Krško, Enota Sevnica
-	"Fantje se zbirajo" - koncert ob 10-letnici delovanja Fantov s Preske - Kulturna dvorana Sevnica ob 18. uri, Društvo Preska, Fantje s Preske
-	"Nagelj in zeleni rožmarin" - samostojni koncert KD Godba Blanški vinogradniki -Kulturni center Razbor ob 19. uri, KD Godba Blanški vinogradniki
Sobota. 26. november
-	Koncert godbe z gosti ob prazniku občine Sevnica - Kulturna dvorana Sevnica ob 18. uri, Železničarska godba Zidani Most
-	"Koncert za dva klavirja" v izvedbi klavirskega dueta Bojana Goriška in Milka Lazarja - dvorana GŠ Sevnica ob 18.15, GŠ Sevnica
Ponedeljek. 28. november
-	Odprtje vodovoda Primož - Dolnje Orle ob 15. uri, Občina Sevnica, KS Primož
Sreda. 30. november
-	Predaja namenu zaključenih investicijskih del v grajskem kompleksu - grad Sevni' ca ob 11. uri, Občina Sevnica
-	Dan odprtih vrat v Vmesnih delavnicah - INDE Sevnica od 8. do 14. ure, INDE Sevni' ca d.o.o.
PRISRČNO VABLJENI !

Miroslav z Obrežja je znova poklical zaradi ceste proti Mokricam, ki še vedno ni odprta za promet oz. je nasuta z gramozom, čeprav jo kar redno uporabljajo traktoristi, ki se gredo planinarjenja.
Na brežiški občini so nam povedali, da naj bi se vsa dela, povezana z avtocesto, načeloma zaključila 1. decembra, vključno z omenjeno cesto, saj se zimski čas hitro približuje. Za to, za kar se medtem dogaja na njej, torej prepovedan promet, pa je pristojna policija.
in pol urnih čakalnih dob in ali dobi občina dovolj sredstev za njihovo realizacijo? Kdo bo odgovarjal, če se bo zgodila kakšna prometna nesreča, kraja, nasilje ali preprodaja drog na tako imenovani varni poti med šolo in avtobusno postajo ali kje po Radečah? Vemo namreč, da šola po 5. razredu ni dolžna izvajati varstva in mislim, da tudi nimajo ustreznih prostorov. Bo mogoče dovolj privarčevanih 7 milijonov SIT proračuna občine Radeče za uničeno mladost
Majda iz Artič sprašuje, zakaj ni več dvotarifnega električnega sistema in zakaj uporabniki niso obveščeni, kdaj je elektrika cenejša in kdaj dražja.
Miran Jankovič, vodja vzdrževanja na Elektru Celje, enoti Krško je v odgovoru zapisal: ”4. člen Uredbe o tarifnem sistemu za prodajo električne energije (Ur. list RS št. 36/2004) določa čas, v katerem se obračunava nižja dnevna tarifa in sicer do mere, ki jo dopuščajo tehnične možnosti. Žal pa ima še vedno velik del odjemalcev električne energije nameščene mehanske stikalne ure, ki ne omogočajo prilagoditve teh dela prostim dnem. Sklep o določitvi cen za dobavo električne energije za gospodinjske odjemalce in cene za pokritje stroškov dobavitelja pri dobavi električne energije (Ur. list RS št. 66/2004) v svojem prvem členu navaja, da ima odjemalec omejeno možnost koriščenja nižje tarife v primeru, ko nima ustrezne krmilne naprave, kar očitno velja za primer poslušalke. Če želi Majda koristiti nižjo dnevno tarifo v celoti, si ®ora skladno z omenjeno uredbo zamenjati svojo krmilno napravo (stikalno uro) s sodobnejšo. Možno pa je, da Predmetni števec krmili skupinska stikalna ura. Elektro Celje, d.d. v teh primerih zamenjuje skupinske krmilne naprave s sodobnejšimi po kriteriju števila odjemalcev, kate-re krmili ta naprava, kar pomeni, da bo v naslednjih nekaj Mesecih zamenjana tudi stikalen ura, ki krmili števec poslu-SaIke Majde. Če želi koristiti nižjo tarifo v celoti že pred zamenjavo skupinske stikalne JJre, si mora namestiti ustrezno Vinilno napravo, a na lastne broške.”
v Po pošti smo prejeli vpra-poslušalke iz okolice Padeč, ki bi želela vedeti: ^ukaj morajo učenci vozači Prihajati in odhajati z avtodom v šolo in iz šole do ene re in pol pred začetkom oz. P° koncu pouka? Ali jim bo Jia Ponudila brezplačno ko-, *°, da bodo zdržali do vrni-e domov oz. kako bo rešen Problem? Ali je občina 0,zna urediti varne prevoze 0 Potrebah učencev brez eno
oz. smrtno žrtev?”
Mihaela Praprotnik, odgovorna za stike z javnostmi na Ministrstvu za šolstvo poslušalki odgovarja:	“Pravico do brez-
plačnega prevoza učencev osnovne šole ureja 56. člen Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 70/05). O načinu prevoza se osnovna šola dogovori s starši in lokalno skupnostjo. Zato vprašanja, povezana z varstvom in zagotavljanjem varnosti učencev, ki se vozijo v šolo, sodijo v ta okvir. Zakon osnovno šolo zavezuje, da za vse učence organizira vsaj en obrok hrane dnevno. V skladu s Pravilnikom o subvencioniranju šolske prehrane učencev osnovne šole (Uradni list RS, št. 34/04) se iz državnega proračuna zagotavljajo sredstva za subvencioniranje šolske prehrane za učence, ki zaradi socialnega položaja te ne morejo plačati v celoti. Sredstva so praviloma namenjena za subvencioniranje šolske malice, lahko pa tudi za subvencioniranje drugih obrokov šolske prehrane. Pravne podlage za brezplačna kosila učencev - vozačev torej ni.”
Župan Radeč Franc Lipo-glavšek je dejal, da sprejema kritiko, ne pa tudi nemogočih zahtev. Sicer bi želel, če se poslušalka obme neposredno nanj in mu pove, katera relacija je tako problematična, kljub temu pa je podal splošno sliko šolskih prevozov in prehrane. Lipo-glavšek je opozoril, da je v občini veliko relacij in premalo prevoznih sredstev, da bi vse otroke naenkrat prepeljali' v šolo. Pri velikem številu vozačev pa se je težko prilagajati vsem željam. Na občini morajo omogočiti vame prevoze, to jim nalaga tudi zakon, vendar pa so omejeni s proračunom, katerega dobrih 7 odstotkov oz. preko 30 milijonov SIT namenjajo za prevoze otrok. V občini je zagotovljeno jutranje in popoldansko varstvo otrok, čeprav dopušča možnost, da kdaj učitelja ni bilo. Vendar se je to zgodilo brez njegovega soglasja in vednosti. Glede vame poti je Lipoglavšek povedal, da so se z rešitvijo postajališča strinjali tudi na svetu za varnost in preventivo, ker bi bila vzvratna vožnja veliko bolj nevarna, čeprav priznava, da tudi ta pot ni optimalna. Zato pa so po cestišču označili rumeno pot, prav tako pa majhne otroke spremlja predstavnik šole. Če bi se zgodila nesreča, bi zanjo odgovarjal povzročitelj, čudi
pa ga fraza uničena mladost. Prav tako bi lahko otroke poškodoval vzvratno vozeči avtobus. Glede cene malice, ki se giblje med 250 in 320 SIT -tretjina otrok jo prejema brezplačno - župan meni, da ni pretirana, prav tako ne cena kosila, ki se giblje med 300 in 450 SIT.
Poslušalka iz Bojsnega javno sprašuje predsednika KS Globoko Antona Kmetiča, kdaj bo saniran plaz Bojsno-Brezje, ki se je sprožil že pred enim letom. V Brežicah so ji rekli, da nimajo s tem nič, na krajevni skupnosti pa da nimajo denarja.
Predsednik KS Globoko Anton Kmetič: “Takoj po sprožitvi plaza (konec leta 2004) je KS Globoko obvestila Občino Brežice, ki je plaz evidentirala. Glede na to, da se je plaz širil, je KS Globoko marca zaprosila Občino Brežice za interventno sanacijo plazu. Janu-aija letos je Geoinženiring d.o.o. Ljubljana izdelal geološko poročilo za sanacijo plazu. KS je junija opravila razširitev javne ceste Gleševna-Kelhar, da je zagotovljen normalen dostop do gospodinjstev Kelhar in Osojnik. Zdaj je vozišče na najožjem delu ob plazu utrjeno in prevozno v širini 4 m, kar zadostuje za vsakršno dostavo h gospodinjstvom. Navedbe krajanke, da ni možen dovoz gradbenega materiala, so neutemeljene. KS Globoko seje z Občino Brežice dogovorila, da bo še letos opravljena interventna sanacija plazu v skladu s finančnimi možnostmi, tako da bodo javne ceste normalno prevozne in da bo preprečeno nadaljnje plazenje”.
mnenja, odgovori, popravki ...
Sporočilo bralcem!
Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih (Ur.l.35/2001) si uredništvo pridržuje pravico do objave ali neob-jave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni.
“Odmev po referendumu”
SavaGlas, št. 143, str. 14
Prispevek g. Kelemine v Sa-vaGlasu si je vredno pozorno prebrati. Poglejmo, kaj je v tem pisanju tako poučnega. Najprej je tu nasvet, da za nas, ki nismo tam iz Ljubljane, ni “visoka politika”. Mi raja, naj se torej ne ukvarjamo 5 stvarmi, kot so grozeče povečanje davkov, vedno dražja zdravila, naraščajoče število brezposelnih, zmanjševanje nadomestil za bolniške itd.. Mimo moramo torej gledati, kako eni postajajo vedno bolj bogati in drugi vedno bolj revni. Tisti, ki so pred volitvami toliko obljubljali, kako bodo odpravili kompcijo, sedaj odpravljajo v prvi vrsti tiste, ki korupcijo v resnici strokovno preganjajo. Tako bodo novi oblastniki lahko bolj nemoteno počeli, kar se jim zljubi, ne da bi jim kdo gledal pod prste.
In zato po novem zakonu o RTV tudi gre. Gre zato, da se bo lahko novinarjem, ki ne bodo govorili in pisali po volji oblastnikov, zavezal jezik. Seveda, g. Kelemina, si vsi zaslužimo resnico. Upam si trditi, da smo jo imeli, vsaj kar zadeva RTV, kar veliko, za razliko od kakšnega “Maga”, da o “Demokraciji” niti ne govorim. Toda, kaj hudiča, ko pa vsaka resnica ni vedno vsem všeč. In
Z'
\
NAROČILNICA
SAVAGLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253
Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si
Naročam/o časopis SAVAGLAS Ime in priimek
Podjetje(naziv in naslov)
Davčna številka podjetja Zavezanec za DDV
Kraj____________________
Ulica
Datum
Poštna št.
Telefon
Podpis
Število izvodov
Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 210 SIT na izvod. Naročniško razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic naročnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem.
tu se začne skušnjava, ko pride na oblast kaka za demokracijo manj občutljiva stranka. “Cim prej se je treba polastiti medijev, da bo svet spoznal “našo resnico”, tisto “drugo resnico ” pa pognati na cesto, da ne bo več vznemirjala ubogljivih državljank in državljanov. Ampak vi, ki niste iz naše vrle SDS, tega tako in tako ne razumete. Skratka politika je za modra vodstva, ne pa za rajo. Pardon, tudi za poslance, ker sem bil jaz Kelemina vendar poslanec,
ne ? ” Jasno je tudi, da so novinarji in uredniki, ki ne pišejo po volji velikega vodje “plačani pod roko od naročnikov” in kot zatrjuje g. Kelemina, so storili “nelegalno koruptivno dejanje”. G. Kelemina, ali se zavedate, da ste s tem priznali kaznivo dejanje? Vedeli ste za nelegalno korupcijo, ki bi jo po državljanski dolžnosti morali prijaviti, pa je niste. Ali pa morda kar tako malo “nakladate"?
Oprostite, g. Kelemina, vaše predstave o demokraciji so milo rečeno nekoliko nenavadne. Ne verjamem, da je vse to zraslo na vašem zelniku. Ali se sme v SDS s politiko ukvarjati samo vodja ? In če prav premislim, to ne bi bilo niti tako slabo. Ubogajte ga in raje ostanite pri lepljenju plakatov ter deljenju letakov in medice po sejmih. To Vam gre bolje od rok, politiko pa raje pustite pri miru, da se ne boste še naprej smešili.
Tit Turenšek
V
s
JZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE Območna enota Brežice
EVROPSKI DENAR ZA
SLOVENSKE GOZDOVE
Priložnost za pridobitev finančnih sredstev, s katerimi lahko intenziviramo gospodaijenje z zasebnimi gozdovi.
Odzvati se je treba zelo hitro.
Lastniki gozdov, njihova združenja in zakupniki zasebnih gozdov so povabljeni k oddaji vloge na razpis za pridobitev nepovratnih sredstev na podlagi Enotnega programskega dokumenta (EPD) za investicije v gozdove, kije bil objavljen v Uradnem listu RS 7. 10. 2005. Razpisanih je skupno 836 milijonov SIT. Sofinancetja sta Slovenija in Evropska Unija, vsaka v 50-odstotnem deležu.
Vloga na razpis na predpisanem obrazcu mora biti oddana najpozneje do 22. novembra 2005 s priporočeno poštno pošiljko na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, 1000 Ljubljana. Vloge bodo odpirali sproti po vrstnem redu, kot so bile oddane s priporočeno pošto, obravnavane pa bodo do porabe sredstev.
Za področje Posavja je pristojna območna enota Brežice s svojimi šestimi krajevnimi enotami v Brežicah, Kostanjevici, Mokronogu, Radečah, Sevnici in na Senovem. Za naše območje je na voljo 56 milijonov SIT. Sredstva so namenjena sofinanciranju obnove in nege gozdov v mlajših razvojnih fazah, zaščiti mladovja pred objedanjem ter nekaterim ukrepom za izboljšanje organizirano skupno izpolnjevanje vlog in sicer 27. oktobra ob 11. uri v prostorih občine Kozje za lastnike, ki imajo svoje gozdove na področju krajevne enote Senovo, 9. novembra ob 9. uri v Hrastnem nad Šentrupertom za področje krajevne enote Mokronog ter 10. novembra ob 12. uri na sedežu območne enote v Brežicah. Večinoma pa bodo revirni gozdarji opravili individualne obiske in izdelali projekte, ki so obvezna priloga vlogi.
■ V zasebnih gozdovih, ki obsegajo več kot 70 odstotkov vseh gozdov v Sloveniji, realizacija gojitvenih in varstvenih del ne dosega načrtovane ravni. Zavod za gozdove Slovenije pripravlja vse potrebno in pričakuje, da se bodo lastniki zasebnih gozdov, združenja lastnikov zasebnih gozdov in zakupniki zasebnih gozdov takoj obrnili na krajevne in območne enote ter se z našo pomočjo pravočasno in pravilno prijavili na razpis. Zaposleni na Zavodu nudimo lastnikom gozdov vso strokovno pomoč in pomoč pri izpolnjevanju vlog brezplačno.
Telefonska številka območne enote Brežice je 07/49-91-600, kontaktna oseba je Mojca Bogovič (GSM 041-657-551).
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Odgovorna urednica: Lidia Zbašnik Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 240 tolarjev.
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07/49-91-250, telefax : 07/49-91-253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07/49-91-250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d., Vevška c. 52, Ljubljana
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Število tiskanih izvodov: 5.000
Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
VREHE
NAPOVED VREMENA ZA SLOVENIJO
27. oktober 2005
Danes in jutri bo pretežno jasno. Zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla ali nizka oblačnost.
NAJ-POSAVKA ali NAJ-POSAVEC
SavaClas pričenja akcijo, v kateri boste bralci izbrali naj-Posavko ali naj-Posavca za leto 2005.
Med nami je namreč veliko posameznikov, ki po uspešnosti izstopajo na gospodarskem, vzgojno-izobraževalnem, kulturnem, športnem področju ali v lokalni skupnosti, in bi si po vašem mnenju zaslužili tak časten naziv.
Izpolnite glasovnico in jo čimprej pošljite na naslov: SavaGlas, Trg izgnancev 12,8250 Brežice
Akcija bo trajala do konca leta 2005, ko bomo naj-Posavko ali naj-Posavca razglasili na javni prireditvi.
Vse vaše predloge bomo objavljali vSavaGlasu, vsak glasovalec-glasovalka
lahko pošlje več glasovnic, na zaključni prireditvi pa bomo enega od glasovalcev izžrebali in nagradili5
praktično nagrado.
GLASOVNICA
| Naj-Posavka/naj-Posavec je __
I
Ime, priimek in naslov pošiljatelja
9/17 °C
7/15 °C
6/15 °C
Petek
Sobota
. Nedelja
Prometna policija se je ob koncu tedna v Boštanju (nevede) sistematično lotila posavskih in dolenjskih novinarjev. V akciji, v kateri so izvajali poostren nadzor nad psihofizičnim stanjem voznikov, so po vrsti ustavili tudi novinarje in snemalce, ki so hiteli na proslavo ob krmeljskem prazniku in jim dali pihati. Naša novinarka je v zahvalo, ker je lahko pihala, ovekovečila aktivno policijsko ekipo.
» REKLA
Občinski svet Brežice je moral državnemu zboru posredovati mnenje o zavzemanju Dobove in Bizeljskega za novi občini. Svetnik Milko Veršec z Bizeljskega je vztrajal, daje glasovanje, s katerim svetniki podprejo težnje po odcepitvi ali se opredelijo za enovitost današnje občine, tajno. Osebno pa je vseeno čutil potrebo, da obrazloži svoj “tajni” glas, kot da kdo v dvorani ne bi poznal njegovega stališča!
Članica uprave Petrola Mariča Lah in direktor maloprodajne enote Celje-Novo mesto Ciril Pirš sta ob odprtju bencinskih servisov v Zalokah veselo pozdravila tudi poslovodji Silva Sit-nika in Ivana Kostevca, ki sta se Mariči in Cirilu pohlevno nasmihala in potihem upala, da bosta tako vesela in navdušena nad njima tudi ob zaključku poslovnega leta.
Tudi gospoda ni več, kar je bila, bi lahko rekli ob pogledu na procesijo gospode Društva Trg, ki je na sevniški prireditvi “To smo mi ”, kot zadnja prikorakala na prireditveni prostor. Včasih so gospodi pogrinjali preproge, da je hodila po mehkem, tokrat pa je morala capljati po konjskih figah, ki so jih izdatno spuščali številni konji, ki so sodelovali v povorki.
Kar nekaj časa so potrebovali krajani Cerkelj ob Krki, da so ugotovili, da na nacionalnem radiu berejo temperature za njihovo letališče. Iz Cerkelj so namreč nastale Cirklje, Krko, na katero so domačini tako ponosni, pa so sploh izpustih. Kljub mnogim pritožbam se ni zgodilo še nič, pravijo, da se držijo pravopisa, ki gaje postavil dr. Toporišič, sicer Dobovčan. Pa kaj bi se za to sekirali v Ljubljani, saj tudi na krajevni tabli piše samo Cerklje - “šparalizacija” pač, bi rekel Sraufciger.
Čeprav se nekateri potencialni kandidati za volitve kar prepogosto kažejo v javnosti, pa vendar še ni napočil čas za kuhanje predvolilnega golaža. V Vrtovškovi gostilni v Sevnici so se zato lotili kuhe tradicionalnega golaža. Nastopilo je kar 15 kuharjev in kuharic s svojimi ekipami. Tretje mesto je osvojil Janez Podpadec, drugi je bil Igor Tomažin, prvi pa Marjan Gornik. Neki glas pa nam je prišepnil, da je bila tudi tokrat v ozadju “kuhinja ”. Menda je samo uradno zmagal Gornik, v resnici pa je za njim stal Tine Markelj, ki vsako leto zakuha izvrsten golaž.
Avtobus prodali v Kabul
Brežice, Kabul - Pred kratkim smo v SavaGlasu predstavljali višjega vodnika Tonija Baznika, ki se je srečno vrnil s polletne misije v Afganistanu. Medtem je postal Baznik znan tudi širši Sloveniji, saj njegov čut za zanimivo pripovedovanje kar kliče po zapisu. Postavni Brežičan je med svojo odisejado v Afganistanu na lastne oči opazil avtobus brežiškega Integrala, a pri sebi ni imel kakšne sodobne naprave, da bi ga ovekovečil. Naslednji dan pa avtobusa več ni bilo. O zanimivem odkritju smo povprašali direktorja brežiškega podjetja Jožeta Baškoviča. Ta je v šali dejal, da to ni nič nenavadnega, saj imajo po novem poleg redne linije v Nemčijo tudi podobno do Afganistana. Podobno hudomušno je odgovarjal številnim radovednežem, ki so ga spraševali tudi o tem, zakaj na avtobusu ni nobenih tablic. Norčijo na stran, Baškovič je v bolj resnem tonu nadaljeval, da avtobusa niso ukradli, kot marsikdo domneva, pač pa so ga nekako pred dvema letoma prodali, preko posrednikov pa gaje neka nemška firma posredovala na vzhod. Zakaj so obdržali napis na avtobusu, direktorju ni znano. M.K.
Mir v hiši
“Poslušaj, Tone, zakaj si se poročil z Nemko?”
“Zaradi miru v hiši.”
“Ne razumem?11
“Ja, žena ne zna slovensko,
moja mati pa nemško ne.”
Butalska policaja
Dva butalska policista najdeta pred šolo truplo. Prvi pravi drugemu:
“Treba bo sestaviti zapisnik. Boš znal pravilno napisati ime gimnazije?”
“Ne vem.”
“Pa ga prestaviva pred pošto.”
Bralce vabimo, da s svojimi šalami sodelujejo v novi rubriki Vaš “vic”. “Vice ” pošljite na naslov: SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežic.
N časopisu SavaGlas že od septembra teče akcija, v kateri izbiramo naj-Posavko ali naj-Posavca. Doslej smo prejeli že veliko vaši glasovnic. Akcijo bo trajala do konca leta 2005, zato vas ponovno pozivamo, da sodelujete. Tokrat objavljamo tudi imena vaših predlogov za naj-Posavko ali naj-Posavca: Nuša Derenda, Slavko Cerjak, Božidar Groboljšek, Miha Haler, Primož Kozmus, Kristijan Janc, Srečko Pavkovič, Anita Pavlovič, Izak Šantej, Marija Veble, Andrej Vizjak, Dušan Vodlan in Alenka Žuraj Balog.
AE&HSfV
Sposodi si denar od pesimista: ta ne pričakuje, da mu ga boš vrnil.
Vest je tisti del duše pri tebi, ki mu gre vedno na slabše takrat, ko vse ostalo uživa.
Druga miš vedno prva pride do sira.
<C=>
Ambicioznost je slab izgovor za izgubo notranje potrebe po lenarjenju.
<=>
Če boš garal, se ti bo morda profitiralo nekoč v prihodnosti. Če boš pa lenaril, profitiraš zdaj.
	Poslovno in
	projektno
	svetovanje Tel.: 07 499 06 80
	e-mail:
	rcbrezice@siol.net