SEMINAR ZA SEKRETARJE OSNOVNIH ORGANIZACIJ 2K
Blizu 300 udeležencev zelo zadovoljnih
Dobro pripravljen pogovor o štirih pomembnih temah - Drugi del seminarja po kongresu
Semlnarja za sekretarje osnovnih organlzacij. predsednike svatov Zveze komumatov krajevr>ih 3kup-nosti in filane občinske konference ZK se js gdeleiilo blizu 300 komu-nistov, ki so prisluhnili predava-njem in spregovonli o Snrih remsh Uvodoma |e Ma)da Ga»p«ri, člani-ea predsedstva centralnega komt-«ja ZK Slovenlje govorila a vtogi osnovmh organizacij pn uresniče-vanju kongresnih uimentev
-Olede na to, da vse priprave na kongrese povezujemo 9 celotno družbenopolitično akttvnostjo, je vsak uspeh, ki utrjuje aamoupravni poloJai drulbe. bogati njen male-rialni in duhovni razvoj, ter krepr feavest O tem. da smo ria pravi poii, ptavtaprBv \udi pnspoveH h kon-gfesnlm razpravam m ufeaničeva-nju niegovih uarmtritov,- MajdaGa-spari je spregovon/a o nafogah, fci po kongresih čakajo komuniste \n se vpraSala. kako so ti nanje pr|-pravijsnl. "Oobro in slabo hkrati. Dobro zato. ker imamo jasno vizijo in Irden clij uresnitevati dogovor-jeno politiko, ki izraia hotsnja m Intorese delavskega razrsda in \peh nafiih delovnih Ijudi in stabo, ker se nismo opravili 2 nekatariml uppdlinami alabega dela, koi so pa-eiypost, oporiunizem, lagodnost, qj]rigiran|e, samozadovoljstvo in ti$dobno. -
t nadaljevanju je spregovorila o praktičnem uresniievanju načela demokratifinega centralizma. o idejnopolitičnem usposabljanju filanov Zveze komunistov >rt o štu-dijskem detu oanovne organizacije kot celots. •Posebno vpraSanje je sprejemanje novih članov v organi-zacljo. Šistveno je. da se tega loti-mo doigoročno, načrtno, da si pri-zadevamo vključrti v organlzacljo ttste. ki 30 nosilci samoupravne so-clalistične preobrazbe Ne gre 2a lo, da bi nafirtovalt kampanjske sprejeme. saj se )e pokazalo, cfa se po takih spfejemih v Zvezo komu-
nistov idajnopoiitiftno tieto ognov-nih organizacij praktično nl pove-6alo-
Majda Gaspari je govorila tudi o dalu osnovmh organizacij in njiho-vlh sekretariatov. o kolektivnem d«lu v njtf! in o krftifinosfi de/a ~Za nas je značtlna slabost. da smo v ugotovitvah gicer kritičm, potem pa ostajamo pri tem. Kritika je pravza-pfav le prvi pogoj za 10. da se na podlagi iemetjne ocene dogovofi-mo. kako spremeniti tako stanje in take odnose -
Še pred začelkom razprave je Majda Gaspari spregovorlla. kako okrepiti vitalnost terenake organi-zacije Zveze komunisiov, kt se po sestavi precei tazlikuje od oanov-nih arganizaci) v zdruienem dolu, kako vkljuCiti v njano delo tudi dru-ge komunlste. ki Ilve na terenu osnovne organizacije 'n so nakateri cafo aktivni v delegacijah \n druglh orgamh Tudi v razpravi |e bilo naj-več besed o delu osnovnth organi-zaoij na tetenu in sorazmerno maj-hni pripravl|enosli tistrh komuni-stov. ki so povezani v osnovna or-ganizacijo tam, kjer delajo, da bi sodelovali tudi pri delu osnovne or-ganizacije v krajevni skupnosti, kjer žive.
KAJ JE ZAMEGUENA ODGOVORNOST
Franc Š«tlnc, sekretar centralne-ga komlteja ZKS. je v svojem uvodu govoril o delovanju komunistov v poliličnem ststemu »Zveza komu-nistov nima namena, da bi vladala namesto Ijudi ali v imenu delavske-ga razreda. temveč ja njen cilj. za katerega se bo|uje. usmerili \n u&posobiti Ijudi. da bi saml vladali v svojl družbi. svojih tovarnah, initi-tutih. na vseh podrofijih družbene-ga zivljenja.- Franc Setinc je govo-ril tudl o enotnosti za detovanje v političnem sistemu in razvoju dele-gatskega sistema: -Usodno vpra-
ftanje je predvsem, ali bomo spo-aobni dolovatl znotraj delegatske-ga sistemB. kajti detovati zunaj de~ le^atskega sistema pomeni ne de-lovati ali pa delovati na napačen način. Vse naše življenje, vsa živa probiematika naLe družbe - lekoCa in razvojna - js namrefi v delegai-3kem sistemu
Delovati zunaj delegatskega si-stema pa pomem negifanje sociali-stiČnega samoupravljanja- Ob tefn se poslavija tudi vpraftanje zameg-Ijene odgovomosti, to je vpraianje sprejemanga odločitev za kulisami Ljudje namreč ne vedo. kdo je za temi kulisami, kdo je pnpravil pred-toge. kdo zanje tud< CKigovarja Mi moramo razbiti miselnosl. da ]e vse te vnapraj pripravljeno, ijudje mo-rajo vedeli, Kje in kdo je predlog pripravil. o lem predlogu pa morajo imsii tudi možnost razpravlgati in demokratično odločati, za svoj ptedlog pa naj odgovarja tudi nje-gow avtor -
Tudl Franc Setmc je govoril o očgovomosb in dafnohratfCnem ce/itralizmu. razpravo pa je nsda-Ijeval z mislijo. da delovanje v poli-tifinem s>stemu pomoni tudi razvili socialistlčno zvezo kol moderno organizacijo. kot fronto innoiic. ne samo kot (ronto lorumov, kot naso najiirio demokratično organiza-cijo.
•Sekci|S aocialistične zveze so tudi najboljSa selekcija kadrov. saj nrso samo nekakšne tnbuno. na katerih Igudje povedo kar misltjo in hotejo ampak se na njih tudi naj-bolje pokaia. kateri kadri so poka-zali najvefi znanja, sposobnosti, vo-Ije in tako dafje «
O VPUVU MEDNARODNEGA POLOŽAJA NA RAZMERE PRI NAS
Svoja razmiLljanja je Franc Še-tinc strnil z razlago trditve, da mora imati Zveza komunistov, Hi d&luje v političnem sislemu. tri lunkcije: idejne sinteze, kohezivnega dejav-nika in akcijske integrativne stnte-ze. Po razpravi. ki je sledila njego-vemu uvodu, je besedo povzel predsednik    mestne    konference
Zveze komunistov Joim Smot«, ki je orisal pomen mednarodnega po-ložaja na razmere pri nas. Ocenil je pomen nedavn«ga obiska Andreja Gromika v Jugoslaviji. spregovoril o pogledih svetovne javnosli na do-godke na Kosovu, o na&h odnosih z Albanijo. precej pozornosti pa je v svoji zanimivi pripovedi namenil tu-di zaostrenim gospodarskim \n po-litičnim razmeram po svetu in pri-pravam na konterenco neuvrScenih driav
Seminar je skteml Franc TavL«r-Rok 8 predavanjem o vlogl splofi-nega Ijudskega odpora m druzbene samozaščite pri nas in nalogah ko-munistov na lem področju S tem je bit končan prvi del izobraževalnega seminarja za sehretarje osnovnih organizacij, dnjgi det. bolj opera-tivnsga značaja. pa bo obftinska konterenca 2KS Bezigrad pripravi-la po kongresu alovenskih komuni-stov.
STANE DROLJC