Politični ogled. Avstrijske dežele. Vedno bolj se jasni zavoljo tepežov v Pragi, da so jih pouzročili neniški liberalci, podpirani od šeuvarskih novin, ki so zaeele uže Bismarka na pornoč klicati. Ob enem 80 nemiki-liberalni poslanci v Pragi in Dunaji, kder je tudi Scbmiderer in Forregger zraven bil, izdali ščuvarske pozive do Nemcev, čes, da so sedaj v nevamosti od Slovanov Bog vedi kako pozobani biti. Nekoliko Nemcev so res tako iznemirili; kajti čujemo, da so nemški turnerji pre- biavši ,,poziv" napali česke delavce ia enega z nožem hudo ranili v Reiclienbergu. dalje so se v Jaromeru neuiški in česki vojaki zaradi tega stepli, naposled so začela mesta Dunaj, Gradec, Celovec, Maribor itd. v občinskih sejab kregati se na piaške tepeže in po svetu telegrafirati, kako so si Nemci sedaj v strahu zaradi življenja, in konečno so še nemško liberalni poslanci sklicali v Purkersdorf pri Dunaji mnogo poslušalcev in strahovito psovali na ministre, Slovane itd., da so bili vsi dunajski listi zaplenjeni, ko so poročila donesli. Prav za prav bi iruel vladin komiaar kričače v Purkersdorfu razpoditi; no, okrajni glavar tamošnji, liberalec baron Lasser, se je hitro naredil bolenega, odposlani komisar je pa nalašči vlak zauiudii uradniki zaplenjajoči liste prišli so često prepozno, česki c. k. namestnik Weber ni hotel iti iz kopališča v Prago ljudij mirit, njegov prvi nradnik je skoz prste gledal nemškim dijakom nosečim puutarsko-nemške boje: rudeče-črno-žolte in na trakih letno številko 1848 . . . Vse to je merodajne kroge napotilo v trdneje postopanje: če8ki c. k. namestnik baron Weber je^ mahoma dobil odpust in je frnl. dr. Kraus na Česko poslan, prvega uradaik plem. Grtiner je bipomo od8tavljen, tudi liberalni deželni glavar Tirolski baron Fedrigotti je odpravljen; liberalni listi, kedar preveč kričijo, so konfiscirani. Bil je pa uže skrajni čas, da se je začelo rogoviležem tako na prste stopati. — Kranjski deželni šolski svet je sklenil vse šole na Kranjskem kolikor mogoče ponemčiti pa ne bo pomagalo nič, kajti njegovi dnevi so šteti, z novimi volitvami v deželni zbor pa odlenka o?im gospodom za vselej. — Nemški listi poročajo, da hoče iz Savinjske doline 50 rodbin izseliti se v Ameriko. Pieden to storijo, naj dobro premislijo, mnogi so pri izseljevanji prišli v roke goljufnim agentom in bili v kratkem vsega oropani in brez pomoči puščeni; sploh pa bi bolje kazalo v bližnjo Bosno iti prej, nego v daljno Anjeriko. — Pred Trstom je na morji 9 velikanskib angleških okiopnic. V Spljetu je 80 labonov napalo Hrvate kričaje: evviva Italia, morte ai Croati, t. j. živela Italija, smrt Hrvatom! Vojaki so morali primarširati mirit. — Hrvatski sabor je razpuščen; kmalu vršijo se volitve. Na Ogerskem je Tiszajeva stranka pridobila 18 gla80V; budo nevarno pa je narastla skrajna levičarska stranka Košutova, ki boče ogerske dežele popolnem odcepti od nas: stranka šteje uže 90 glasov! Vnanje države. Nemški cesar, stari Viljelm pride 15. jul. zopet v naše kopališče Gostinjsko v Salcburškem. V Eicbsfatu so obhajali TOOletnico sv. Vilibalda, došlo je mnogo škofov, opatov itd. tje; zunanjim duhovnikom pa je bilo prepovedano pridgati. — Ruski cai* je ukazal pri vojastvu etroške za 30 milijonov rubljev zmanjšati. — Turski sultan je Gikom uže izročil mesto Art in Punto, zastran ostale dežele pa se je začel zopet kujati; Albanci enkrat tepeni od Derviš pase zbirajo se zopet okolo Djakove. — Srbski knez Milan potnje po Nemškem ; jeseni bo za srbskega kralja pioglašen. — Bolgarski poslanci imajo dnes v Sistovu zbor in se imajo odločiti za ali proti knezu Aleksandru in njegovim nemškim sovetnikom. — Italijani se zopet Avstriji laskajo, naj bi jiin ta za hrbtom stala, da nebi od Francozov preveč tepeni bili, kajti 8 Francozi so se sprli zaradi Tunisa. — V severni Afriki so mobamedani sklenoli kri«tijane, zlasti Francoze, pregnati ali poklati. Našli so dva predizna voditel.ja, prvemu je ime Ba-Amena, drugemu Ali-ben Khalifa in grdo razsajata. Francozi streljajo v mesto Sfaks. Ker pa sultan mobamedane podpira iu v Tripol vojake pošilja, bati se je večje vojske. — Angleži zavidajo Francozom severno Afiiko, jednako tudi Italijani in Spanjolci in toraj imajo Francozi same sovražnike okolo sebe, ker jih tudi Bismark čiti. — Ranjeni predsednik v severni Ameriki ni umrl.