PRIMORSKI DNEVNIK Pojtmna plačana v gotovini Abb postale 1 gruppo - Cena 40 lir Leto XXII. St. 233 (6520) TRST, torek, 11. oktobra 1966 POLITIČNA POSVETOVANJA V VVASHINGTONU Dolg pogovor predsednika Johnsona s sovjetskim ministrom Gromikom Zvečer je Gromiko nadaljeval pogovor na večerji z Deanom Ruskom - Nadaljuje se splošna razprava v glavni skupščini OZN - Brovvn se zavzema za sprejem Kitajske v OZN WASHINGTON, 10. — Sovjetski zunanji minister Gromiko Je začel danes ob 22. uri po srednjeevropskem času pogovor z ameriškim predsednikom Johnsonom. V Belo hišo je prišel skupno s sovjetskim poslanikom Dobrininom. Z Johnsonom pa so bili Dean Rusk, novi ameri ški poslanik v Moskvi Thompson in predsednikov osebni svetovalec za zunanje zadeve Ro-stow. Pogovor med Johnsonom in Gromikom je trajal skoraj dve dri. Bela hiša je objavila kratko sporočilo, v katerem je reče-ho, da sta se sogovornika «iskre-ho in obširno pogovarjala v o-zra6ju konkretnosti)). Bela hiša hi omenila, o čem sta govorila. Nedvomno sta poleg drugega govorila tudi o Vietnamu. Zatem Je Johnson predstavil Gromika demokratičnim voditeljem kongresa, ki so bili v Beli hiši, da se sestanejo s predsednikom. Pozneje je Dean Rusk povabil Gromika na večerjo. Varnostni svet OZN se bo verjetno sestal 27. oktobra, da podaljša mandat glavnega tajnika U Taniš do konca 21. zasedanja glavne skupščine. U Tantov mandat pote- če 3. novembra, toda U Tant je izjavil, da je pripravljen ostati na svojem mestu do konca zasedanja skupščine, zato da se izognejo prenosu oblasti med zasedanjem skupščine. Splošna razprava v glavni skupščini OZN se je danes nadaljevala. Prvi je govoril irski zunanji minister Frank Alken, ki je pozival na mir v jugovzhodni Aziji ter se zavzemal za prepoved širjenja jedrskega orožja. Predlagal je, naj bi poverili U Tam tu pogajanja za rešitev vprašanja kitajskega predstavništva. Poljski predstavnik se je izrekel za mednarodno konferenco o evropski varnosti. Dodal je, da je treba to konferenco, ki naj bi uki- Mllilin,n,m|ll||,||t||t||||||t|||M|||||1|||n||||||,||||,l„||||M|nlltn||||m,t||,l|ll|l|„,|„„„,||„|imi|iiiil|,mini PO RAZGOVORU S TITOM M BRIONIH Danes zaključek Bumedienovega obiska Danes bodo podpisali tudi skupno poročilo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, lO. — Na Brionih *° se danes nadaljevali in končali razgovori s predsednikom Jugo. slaviije Titom in predsednikom Alžirije Bumedienom in njunimi sodelavci Medtem ko so se v Beogradu pogovarjali o aktualnih mednarodnih vprašanjih, so na današnjem sestanku obravnavali v glavnem notranji razvoj in perspektive gospodarskega razvoja Jugoslavije in Alžirije. Glede mednarodnih vprašanj sta v Beogradu obe strani izrazili zaskrbljenost glede razvoja dogodkov posebno v jugovzhodni Aziji (Vietnam) in h® nekaterih področjih Afrike, *Jer imperialistične sile z vmešavanjem v notranje zadeve in s Pritiskom skušajo onemogočiti normalizacijo razmer v novo o-»vobojenih državah in preprečiti napredni razvoj. V današnjih razgovorih so z jugoslovanske strani poleg predsednika Tita sodelovali med drugimi Podpredsednik republike Koča Popovič, Vladimir Bakarič, Boris Krajgher in Vladimir Popovič. Predsednik Alžirije Bumedien, *i Je včeraj na poti iz Sarajeva n® Brione obiskal Ljubljano, kme-bjski kombinat «Emona» v Ljubljani, papirnico Vevče in Postojn-8jto jamo, odhaja jutri iz Jugo-slavije. Pričakuje se, da bo pred odhodom podpisano skupno poro-c'lo o obisku in razgovorih. javil, da je marca 1965 laboratorij za znanstvena raziskovanja ameriške mornarice izstrelil dva satelita z eno samo nosilno raketo. Satelita sta začela krožiti okoli Zemlje v višini 600 kilometrov. Skoraj dva meseca pozneje sta se satelita približala drug drugemu in se trčila. Paige je dodal, da je takoj po trčenju poseben stabilizacijski sistem na obeh satelitih kmalu vzpostavil letenje obeh satelitov, ki po osemnajstih mesecih redno nadaljujeta kroženje okoli Zemlje. Todor Živkov v Parizu Britanski krediti za turizem v SFRJ OPATIJA, 10. — Iz Opatije porogajo. da sta agencija «Kvarner-E*pres» iz Opatije in britanska fi-hančna družba ((Finance Interconti-hental Ltd.» podpisala pogodbo o skupni graditvi večjih turističnih objektov na področju Jadrana in izkoriščanju teh objektov na svetovnem trgu. Celoten program pred. vjdeva skupne investicije za turistične objekte od 22 do 28 milijo-hov dolarjev v naslednjih petih le-tj«. Za prvo etapo je britanska hnančna družba že nakazala Kvar-nerJu 8 milijonov dolarjev, ki bodo ^Porabljeni za graditev novih objek-"°v na Rabu in Malem Lošinju, pri Kraljeviči, Moščenički Dragi, Med-Veji ln za povečanje sedanjih) tu-rističnlh obratov v Opatiji, Pulju ln v drugih krajih. Priprave za graditev se bodo pričele čimprej, fla bi novi objekti bili gotovi do n°ve sezone. Poleg kredita z zelo Ugodnimi pogoji bo britanska finančna skupina skrbela, da tuji turisti uporabijo novozgrajene kapacitete. Tako se pričakuje občutno Povečanje obiska posebno ameriških turistov. Pariz, 10. — Predsednik bolgarske vlade Todor Živkov je prišel danes na šestdnevni uraden obisk v Francijo. Z letalom je prispel Nico. Takoj ob prihodu je izjavil, da Bolgarija zelo upošteva napore Francije in še posebej generala de Gaulla za okrepitev miru v Evropi in na svetu Poudaril je simpatijo, ki že dolgo časa veže Francijo in Bolgarijo. Živkova spremljajo zunanji minister Bašev, predsednik državnega odbora za tehniko in znanost profesor Ivan Popov, štirje ministrski podpredsedniki in skupina strokovnjakov. Živkov bo s člani svoje delegacije obiskal številne kemijske to varne v južni Franciji, v sredo pa bo prišel v Pariz, kjer se bo sestal z generalom de Gaullom, predsednikom vlade Pompidou-jem in z drugimi ministri. Govori, li bodo o mednarodnih vprašanjih ter o odnosih med Bolgarijo in Francijo. Predvideva se, da bodo podpisali kulturni in tehnični sporazum in predvideva se tudi nadaljnji razvoj gospodarskih odnosov. nila dva vojaška bloka v Evropi s sistemom kolektivne varnosti, postopno pripraviti z vedno številnejšimi stiki in s pomirjevalnimi ukrepi na gospodarskem, znanstvenem in kulturnem področju. Ugotovil je zatem, da vojna v Vietnamu ovira rešitev številnih vprašanj. Objavili so tudi pismo U Tanta, ki zahteva nove prostovoljne prispevke za šest milijonov dolarjev za stroške mirovnih sil OZN na Cipru. Tunizijski zunanji minister Bur-giba je izrazil v svojem govoru upanje, da bo moč sporazmuno rešiti vietnamsko vprašanje. Švedski zunanji minister Nilsson je izjavil, da se njegova vlada strinja z mnenjem glavnega tajnika U Tanta o sredstvih za sporazumno rešitev vietnamskega spora. Glavni tajnik U Tant Je na današnji seji proračunskega odbora izjavil, da bi se utegnilo finančno stanje Združenih narodov prihodnje leto poslabšati, če ne bodo nekatere države plačale svojih prispevkov. Izrazil je upanje, da bo skupščina odobrila poročilo odbora izvedencev, ki je ocenil primanjkljaj OZN med 31 milijoni 900 tisoč In 53 milijoni dolarjev. Izjavil je, da je pripravljen izvesti vse ukrepe, ki jih predlaga poročilo za boljše upravljanje proračuna OZN, med tem tudi ukrep za zmanjšanje števila mednarodnih sestankov. Britanski zunanji minister George Brown je predlagal, naj ZDA napravijo «velik korak naprej«, s tem da podprejo sprejem Kitajske v OZN. Poudaril je, da sta ugled in moč OZN okrnjena, ker v njej ni Kitajške. «Zato bo za vse nas toliko bolje, kolikor prej bomo imeli Kitajsko v varnostnem svetu in v glavni skupščini«. Protest proti oprostitvi nacista Novaka NEW YORK, 10. — Ameriški židovski kongres je označil razsodbo avstrijskega sodišča, ki je o-prostilo enega glavnih Eichmanno-vih pomočnikov Novaka, za žaljivo. V izjavi, ki jo je kongres objavil, se poudarja, da bi morala Avstrija napraviti velik napor, da zaustavi širjenje skrajno desničarskih neonacističnih tendenc. Predsednik izvršnega odbora o-menjenega kongresa je izjavil, da avstrijskim političnim strankam ni uspelo ustvariti ozračja, «ki bi bilo neranljivo za nacistične nauke«. Pozval je avstrijskega kanclerja, naj začne kampanjo za širjenje demokratičnih idealov v Avstriji. Izjava poudarja tudi, da se Avstrijsko ljudstvo «ne bo moglo moralno le-šiti, če ne bo priznalo svoje soodgovornosti pri nacističnih zločinih proti človeštvu in pri pokolih Židov v Evropi«. Peking o Vietnamu PEKING, 10. — Kitajski ((Ljudski dnevnik« obsoja danes v svojem uvodniku vse nedavne mirovne predloge za Vietnam. List pravi, da predstavljajo ti predlogi iiveliko zaroto, ki jo kujejo ZDA skupno s SZ In z Združenimi narodi, da bi pripravili vietnamsko ljudstvo do tega, da se odpove svoji borbi in se pogaja o miru, ki bi zagoto- vil ameriškim napadalcem pravico, da ostanejo v Južnem Vietnamu«. ((Ameriški imperializem in sovjetski revizionizem, pravi list, sta sprožila mirovno ofenzivo po Združenih narodih. Ameriški predlog v treh točkah, kakor tudi nevtrali-stični predlog U Tanta so pripravili Američani. S prekinitvijo bombardiranja Severnega Vietnama bi hoteli pripraviti Vietnamce do tega, da sprejmejo mirovne predloge, ki bi zagotovili ameriškim napadalcem pravico, da ostanejo v Južnem Vietnamu. Drugi zločinski smoter široke zarote, ki so jo organizirali Združeni narodi, ameriški imperialisti, sovjetski revizionisti in tisti, ki jim sledijo, je, da bi vietnamsko vprašanje prišlo pred Združene narode in da bi na ta način ustvarili izvršeno dejstvo nezakonitega posega OZN v to zadevo.« SOFIJA, 10. — Predsednik sovjetske akademije znanosti Keldiš je mnenja, da človek ne bo stopil na Luno pred petimi leti. Poljska delegacija v Moskvi MOSKVA, 10. — Davi Je prispela v Moskvo delegacija poljske vlade in komunistične stranke, ki jo vodita Vladislav Gomulka in predsednik vlade Cyranktewlcz. Delegacijo so sprejeli zelo prisrčno. Sovjetski tisk objavlja z velikim poudarkom slike in življenjepise poljskih voditeljev. Njihov prihod na letališče Vnukovo so oddajali po televiziji. Na letališču Je goste pozdravil v imenu stranke in vlade Leonid Brež-njev, ki je poudaril prijateljstvo med obema državama. Pripomnil je, aa Je v sedanjem trenutku potrebno posvetovati se med prijateljskimi partijami in državami o številnih važnih problemih. Govoril je nato Gomulka, ki je omenil lanski obisk sovjetske delegacije na Poljskem pod vodstvom Brežnjeva. Tedaj so obnovili za drugih dvajset let pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči. Dodal je, da bo tudi sedanji obisk prispeval k še tesnejšim odnosom in k okrepitvi sodelovanja med obema državama, predvsem na gospodarskem sektorju. Poljske goste so na letališču sprejeli vsi glavni sovjetski voditelji. Nocoj je agencija Tass objavila kratko poročilo c prvem dnevu posvetovanj. Sporočilo pravi, da sta si delegaciji izmenjali mnenje o nadaljnji okrepitvi in razširitvi sodelovanja med obema državama. RAZPRAVA V POSLANSKI ZBORNICI Minister za notranje zadeve Taviani o sobotnih dogodkih v Trstu Predsednik vlade Moro je v Bariju odprl okostnieo 40.000 italijanskih vojakov, ki so padli v Jugoslaviji RIM, 10. — Glavni ravnatelj FAO je danes javil, da je indonezijska vlada sporočila, da je pripravljena znova prevzeti svoje mesto v tej organizaciji in da razveljavlja svoje pismo od 12. februarja 1965, s katerim je sporočila svoj umik iz FAO. RIM, 10. — V Bariju je bila velika svečanost, med katero so odprli kostnico, v kateri bodo ležali posmrtni ostanki 40 tisoč italijanskih vojakov, ki so padli med drugo svetovno vojno v Jugoslaviji. Na svečanosti, ki je bila na trgu pred spome- nikom, sta bila predsednik vlade Moro in obrambni minister Tremelloni. Po uradnem pozdravu vojaških sil je predsednik vlade Moro govoril o splošnih italijanskih gospodarskih vprašanjih in ugotovil, da je predvsem treba premostiti nepravične gospodarske in socialne razlike. V tej zvezi Je govoril tudi o težavah industrije in zlasti o ladje-aelski industrij), češ da je treba ukiniti umetne protekcije, ki so nevzdržne za splošen gospodarski razvoj. Zato Je treba izvesti sploS-no reorganizacijo, ki naj zagotovi raven zaposlitev kot osnovo za razvoj na bolj zdravih osnovah. Moro je dejal, da se zaveda psiholoških reakcij nekaterih človeških težav, aa pa so napravili «svojo dolžnost« in da so zagotovili resnične interese delavskega razreda in da bi drugačno stališče pomenilo varanje delavcev. V poslanski zbornici pa so raz- NiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiaaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimi NOVI POZIVI ZA MIR Indonezija sprejela posredovanje za morebitna pogajanja o Vietnamu Poziv zveze društev Rdečega križa - McNamara v Sajgonu - Do sedaj sestreljenih 1490 ameriških letal nad Severnim Vietnamom TOKIO, 10. — Indonezijski zunanji minister Malik, ki Je na obisku v Tokiu, je izjavil, (»a bo Indonezija začela konkretne koralke, da bi prispevala k sporazumni rešitvi spora v Vietnamu, in to kot odgovor na poziv, ki ga je dobila od komunističnih in nekomunističnih držav. Kar se tiče nekomunističnih držav, je Malik izjavil, da so posredovanje zahtevali Filipini, kar se tiče komunističnih, pa ni nič povedal Tudi filipinski zunanji minister---------------' je izjavil, da bi Indonezija uteg- .................................. Pekinški gardisti obtožujejo tudi novi mestni komite V Sinkjangu gospodarijo najbolj ekstremni odredi gardistov Trčenje dveh satelitov Madrid, lO. — Lani sta se dva ameriška satelita brez človeške popadke trčila v vesolju. Incident ni “tlel hudih posledic in satelita sta hadaljevala svoje kroženje okoli Zemlje. To je danes povedal podpred-sednik družbe General Electric Company dr. Paige na sedemnajstem kongresu za astronavtiko, na katerem sodeluje 1200 znanstvenikov iz tridesetih držav. Paige Je iz- PEKING, 10. — Tanjug poroča lz Pekinga, da je tamkajšnji novi mestni komite spet pod pritiskom «rdeče garde«. Na lepakih, ki so se pojavili po mestu, so ostro kritizirali prvega ln drugega tajnika komiteja. Včeraj so «rdečl gardisti« v zgradbi komiteja ln okoli nje vpili gesla ln peli pesmi v čast Maoce-tungu. Na lepakih piše, da je tre-na »začeti streljati« po komitejev! oportunistični liniji. Prvega tajnika Fenga še zlasti obtožujejo, da je uresničeval linijo tako imenovangea ((tovariša X». pekinški opazovalci sodijo, da Je to lahko samo neka osebnost na visokem položaju, v vsakem primeru na ravni tajništva CK KP kj tajske. Sovjetski osrednji Usti posvečajo precejšnjo pozornost početju «rdeče garde« v pokrajini Sinkjang, ki meji na Sovjetsko zvezo. Sovjetski tisk piše, da gre za najbolj ekstremne odrede »rdečih gardistov«, ki so prišli lz Pekinga in drugih pokrajin, «da bi navezali revolucionarne zveze ter sl Izmenjali izkuš nje«. «Sodeč po lepakih in tisku, pišejo sovjetski Usti, so v Sinkjangu odstavili in ostro kritizirali kot an-tipartijske in protisocialistične elemente mnoge partijske voditelje ter tudi znanstvene In kulturne delavce. V glavnem jih obtožujejo, da so nastopali proti Idejam Maoce-tunga ter da simpatizirajo s Sovjetsko zvezo.« Tisk omenja obtožbe kitajskih listov proti namestniku vodje propagandnega oddelka v komunistični stranki tega avtonomnega območja. Obtožujejo ga, da je govoril, kako je ((današnja Sovjetska zveza jutrišnja Kitajska«, ter da je pozival h krepitvi prijateljstva s Sovjetsko zvezo. Sovjetski Usti posvečajo vedno več pozornosti vedno Izrazitejši povezavi akcij «rdečlh gardistov« z organi državne varnosti in z vojsko. Po mnenju sovjetskega tiska je med delavci in kmeti tako močan odpor proti izvajanju »kulturne revolucije«,, da «rdečl gardisti« lahko delujejo na posameznih območjih samo zaradi podpore vojske. nila posredovati, s tem da bi stopila v stik s hanojsko vlado in sporočila predloge za pogajanja, ki jih bodo po zatrjevanjih v Manili pripravili na manilski konferenci, katere se bodo udeležile države, ki sodelujejo pri napadu v Južnem Vietnamu. Pričakuje pa se, da bodo ti predlogi v glavnem ponovitev že znanih ameriških pogojev, ki so za osvobodilno fronto in za Severni Vietnam nesprejemljivi. Filipinski zunanji minister je izjavil, da bi se poznejših konferenc mogle udeležiti tudi komunistične države. Sedanje konference pa Se bodo udeležile samo države, «ki so neposredno udeležene pri obrambi Južnega Vietnama pred napadom*. Minister je tudi izjavil, da so poleg Indonezije še drugi morebitni posredovalci, toda »podrobnosti so skrajno tajne*. Predstavnik britanskega zunanjega ministrstva v New Yorku je danes izjavil, da zunanji minister Brown ni zgubil poguma zaradi hladne reakcije Hanoja na njegove mirovne predloge. Brown namerava še dalje iskati način, da bi dosegli konec vojne v Vietnamu. Zveza društev Rdečega križa, ki je zaključila v Ženevi svoj občni zbor, je izdala poziv vsem prizadetim, naj napravijo konec ene ene najbolj krvavih vojn, kar jih je do sedaj bilo v jugovhodni Aziji. Poleg tega poziva vse prizadete, naj spoštujejo ženevske sporazume o vojnih ujetnikih in ranjenih ter naj repratriirajo bolne in ranjene ujetnike. Poziv na mir v Vietnamu so izdali tudi v izjavi, ki so jo objavili ob zaključku kongresa kulture v Varšavi, ki je bil v okviru manifestacije za tisočletnico poljske države. Ameriški demokratični senator John Stennis je izjavil, da vojna v Vietnamu stane ZDA dve milijardi dolarjev mesečno in da ho vlada nedvomno prisiljena zahtevati prihodnje leto od kongresa do datna nakazila za 12 do 15 milijard dolarjev. Stennis je izjavil, da je naklonjen uporabiti taktičnega jedrskega orožja, če bo vojna v Vietnamu zavzela večji obseg. Dodal je, da bi morala ameriška vlada dovoliti bombardiranje «novih industrijskih objektov« in jezov v Severnem Vietnamu. Pripomnil je, da bi utegnile zaradi tega imeti opravka s Kitajsko, «toda gre za tveganje, ki ga je treba prevzeti«. Danes je prišel v Sajgon tajnik za obrambo McNamara. Ob prihodu na letališče je ponovil, kar so ameriški voditelji že večkrat izjavili glede Vietnama. V zvezi s približno 1800 ameriškimi helikopterji v Južnem Vietnamu je McNamara izjavil, da se bo njih število še povečalo. V Sajgonu so sprejeli izredne varnostne ukrepe, da bi pre. prečili morebitne atentate ob pri- hodu McNamare. Prav na dan prihoda McNamare v Sajgon grozi sajgonski vladi nova kriza. Baje je danes šest ministrov izročilo generalu Kiju pismo, s katerim sporočajo svojo ostavko. Gre za notranje spore, ki so povezani z regionalizmom v Vietnamu. Včeraj so ameriška letala znova bombardirala več krajev Severnega Vietnama V bližini Hanoja je bila zračna bitka med ameriškimi in sevrnovietnamskimi letali. Protiletalsko topništvo je sestrelilo tri ameriška letala. Kakor poroča se-vemovietnamska tiskovna agencija, je bilo od začetka bombardiranja Severnega Vietnama pred šestindvajsetimi meseci sestreljenih do sedaj 1490 ameriških letal. Američani pa uradno priznavajo, da Je bilo sestreljenih samo 397 letal. V Sajgonu je ameriški vojaški predstavnik sporočil, da so poslali z letali na področje Danang v se vernem delu države odred padalcev, da okrepijo tamkajšnjo mornariško pehoto. Predvidevajo namreč večjo ofenzivo osvobodilne vojske ob začetku monsunov. Strateški bombniki «B-52» so včeraj ln danes bombardirali kraje južno ln severno od demilitariziranega področja. Ameriški zakladni departma je dovolil skupini verskih voditeljev na univerzi v Yale, da pošljejo zdravila v Severni Vietnam in na osvobojena področja v Južnem Vietnamu. Vrednost zdravil ne sme presegati določene večine in zdravila ne smejo biti ameriška. Po-šiljatev pa mora biti končana pred 12. oktobrom. Tega dne bo namreč sovjetska trgovska ladja »Puškin«, ki bo odpeljala zdravila, odpotovala iz Toronta v neko južnoazijško pristanišče. Verski voditelji omenjene univerze so sporočili, da bodo poslali zdravila tudi v tiste kra. Je Južnega Vietnama, ki so pod nadzorstvom sajgonske vlade. V ta namen pa ni potrebno posebno dovoljenje ameriške vlade. Zdravila bodo kupili v Kanadi. Nesreče NEW ORLEANS, 10. — V bližini Morgan City se je ponesrečil helikopter, ki so ga uporabljali za prevažanje delavcev, nameščenih pri petrolejskih napravah ob obali Louisiane. Devet potnikov in pilot je bilo ubitih, MANILA, 10, — Zaradi eksplozije v skladišču petard v kleti nekega trgovca z bengaličnimi ognji v kraju blizu Manile je bilo ubitih 14 ljudi, med katerimi 11 otrok. Zaradi eksplozije je zmanjkal električni tok v vsem kraju. Poleg tega je bilo pet ranjenih. BOMBAY, 10. — Pri železniški nesreči, ki se je dogodila davi blizu pristanišča Marmagoa v bivši portugalski koloniji Goi, je zgubilo življenje devet potnikov, 120 pa je bilo ranjenih. Notranji minister države Maharaštra je izjavil, da ni izključeno, da gre za sabotažo. pravljali predvsem o tržaškem vprašanja, o čemer je na posreden način govoril tudi predsednik vlade, v poslanski zbornici Je minister za notranje zadeve Taviani odgovoril na različna vprašanja glede Trsta ln Uenove, pri čemer je v bistvu predvsem odgovarjal na vprašanje, ki so ga vložili komunistični poslanci glede zadnjih dogodkov. Gre za vprašanje, katerega so podpisali: Longo, Ingrao, Amen-dola, Pajetta, Barca, Bemetič, D’A-lema, Glacchinl ln Amasio m ki sprašujejo o odgovornosti vlade glede policijskega nasilja v Trstu in v Genovi. Nato govorijo o dveh pomorskih mestih, ki se borita za obrambo Italijanske ladjedelske ln-austrije m za razvoj pomorskega gospodarstva. Zato sprašujejo vlado, če bo pozvala na odgovornost za nasilje, da prenehajo policijske intervencije v delovnih sporih. Končno se Interpelacija nanaša na stališče vlade glede načrta 1KI, o katerem mora dokončno razpravljati in odločati parlament. Taviani je v uvodu svojega govora predvsem odločno zanikal, da bi prišlo do »policijskega nasilja*. «V Genovi in v Trstu je prišlo do nasilja demonstrantov,* je rekel Taviani, «in zelo pogosto do nasilja oseb, ki z delavskim in sindikalnim gibanjem nimajo nobene zveze.* Taviani je nadaljeval, da je prišlo do resnega nasilja, katerega je v začetku policija omejevala, nato preprečila. Glede genovskih dogodkov je Taviani govoril o ekstremističnih skupinah, ki jih je označil s «ko munisti marksisti-leninisti*. Nato je govorit o tržaških spopadih, glede česar je zatrjeval, da je kriva tržaška federacija KPI ki da je pozvala množice, naj se • strnjeno dvignejo* proti vladnim sklepom. Nato uradna agencija Ansa poroča o govoru notranjega ministra naslednje: «V tej zvezi je takoj treba zanikati pravljico, ki jo je objavila današnja «Unitš» (in tudi torinska «Stampa»), češ da je prišlo v petek v Trst 6000 mož, ki naj bi preizkušali sile: v soboto dopoldne je bilo v Trstu 600 mož, ojačenja so prispela šele v soboto pozno zvečer.* Tržaški demokristjanskl poslanec Belci je izjavil, da je zadovoljen, z jzjavami notranjega ministra in je dejal, da so za izgrede odgovorni komunisti, češ da so razširili vest o dveh mrtvih po tuji radijski postaji, glede česar je demokrist-janski poslanec dejal, da gre za namerna Izkrivljanja dejstev. A-gencija Ansa zelo na kratko poroča o izjavah ostalih predstavnikov poslanskih skupin, katerim posveča zelo malo prostora! Tako odpravi s tremi vrstami komunistične poslance Marino Bemetič, poslanca D’Alelma, izjavo poslanca Ingraa pa omejuje na težave tržaškega gospodarstva, nato pravi a-gencija, da je Ingrao protestiral za. radi razsipanja 300 milijard lir v korist zasebnih brodarjev, kar bi zadostovalo za ureditev položaja državnih ladjedelnic. Ingrao je tudi ugotovil, da je prišlo med tržaškimi Izgredi do neodgovornih vmešavanj, katere komunisti obsojajo. Poslanec La Malfa je dejal, da je v Trstu široko ozračje nezadovoljstva, ki izhaja iz občutka prebivalstva, ki je zunaj splošnega procesa gospodarskega razvoja Italije. Po njegovem mnenju pa so krajevni predstavniki preveč zago- varjali krajevne interese. In je dodal, da je treba upoštevati obljube, ki jih izrečejo vladni predstavniki. Za PSIUP je poslanec Luzzatto dejal, da so izjave ministra Pie-raccinija preveč optimistične In da Je za vsa Izgrede odgovorna policija. Liberalec Giomo je dejal, da celotno vprašanje ne opravičuje o-strosti manifestacij tako v Genovi kot v Trstu, istočasno pa je izjavil, da ni zadovoljen z izjavami ministrov, češ da gre za nesposobnost reševanja perečih vprašanj. Minister Pieraccinl je danes dopoldne sprejel generalnega tajnika UIL dr. Fortija, ki je po razgovoru sklenil predlagati ostalim sindikalnim organizacijam, naj se preložijo stavkovna gibanja proti sklepom CIPE glede ladjedelske industrije. V Genovi je pokrajinski svet In kasneje občinski svet sprejel stališče, ki je v ostrem nasprotju s sklepi CIPE. ; ' DANES Indonezijski predsednik Sukamo na grobu generala Janija, Id so ga uporniki umorili med lanskim poskusom državnega udara. V kratkem govoru je Sukamo med drugim rekel: »Zgodovina bo sodila, ali sem bil dober predsednika Po ostrih sobotnih demonstracijah v Trstu proti sklepu CIPE o ureditvi ladjedelstva IRI je nastopil v mestu že v nedeljo popoln mir. Toda že številčni podatki o teh dogodkih kažejo na vso ostrino nastopa policije in orožnikov: 450 priprtih, od katerih skoraj sto pridržanih v zaporu; izredno veliko število ranjenih in — kot sta poročala turinska «La Stampa* in milanska «Unita» — nastop 6000 agentov ln orožnikov, ki so jih pripeljali v Trst iz bližnjih in daljnih mest. Druga značilnost je napoved četrtkove splošne stavke s strani CGIL in UIL, medtem ko se CISL ni še izrekla. Toda hkrati so vsa tri vodstva omenjenih sindikatov iz Rima, kjer so tržaški sindikalisti na razgovorih — pozvala vso sindikalne organizacije v Trstu, Ge. novi, La Spezii in drugod, naj proglasitev stavke odložijo do konca rimskih razgovorov. Značilno Je tudi da je v nedeljo v Trstu nad sklepi CIPE izrazil svoje nezadovoljstvo tudi La Malfa. Kot je bilo napovedano, je o tržaških in genovskih dogodkih razpravljala včeraj tudi poslanska zbornica, kjer pa je seveda notranji minister ovrgel vse upravičene očitke in kritike ravnanja policajev in karabinjerjev. Zanj tudi nima veljave odločna izjava KPI gleds napada na sedež katoliških delavcev ACLI v Trstu, napada, za katerega je očitno, da ga je izvršila provokatorska skupina. Vse kaže, da je med mednarodnimi dogodki najvažnejši — včerajšnji razgovor ameri-kega predsednika Johnsona in sovjetskega zunanjega ministra Gromika, kakor tudi razgovor, ki ga je Gromiko vodil z ameriškm zunanjim ministrom Ruskom med skupno večerjo. Sinoči o teh razgovorih še nismo prejeli poročila, toda verjetno so predvsem obravnavali vietnamsko vojno. Istočasno je prispel v Sajgon ameriški tajnik za obrambo McNamara prav v trenutku, ko je začela sajgonski vladi groziti nova kriza zaradi ostavke šestih ministrov ki iz-linške vlade generala Kija. McNamara je ponovil že znane izjave ter dodal, da se bo sedanje število 1801» ameriških helikopterjev še povečalo. Ameriška letala so seveda tudi v zadnjih dveh dneh bombardirala Severni Vietnam, kjer je nad Hanojem prišlo do zračne bitke, med katero so bila tri ameriška letala sestreljena, tako da znaša od začetka bombardiranja število ameriških sestreljenih letal 1490. Glede možnosti pogajanj je angleški zunanji minister Brown izjavil, da ni izgu-gil poguma zaradi hladne reakcije Hanoja na njegove predloge. Indonezijski zunanji minister Maok pa je izjavil, da bo skušal posredovati s tem, da bo izročil hanojski vladi tiste sklepe, ki jih bodo sprejeli na konferenci v Manili, sklepe, ki bodo verjetno ponovitev že znanih ameriških pogojev. Zve za društev Rdečega križa pa je pozvala vse prizadete, naj napravijo konec «ene najbolj krvavih vojn kar jih je bilo doslej v jugovzhodni Aziji*. Toda neki demokratični senator je prav tako včeraj predlagal, naj bi se uporabilo v Vietnamu taktično jedrsko orožje, če bi vojna zavzela večji obseg. V glavni skupščini OZN je včeraj irski delegat predlagal, naj bi poverili U Tantu pogajanja za rešitev vprašanja kitajskega predstavništva. Poljski delegat pa je predložil mednarodno konferenco o evropski varnosti z namenom, naj bi ukinili oba vojaška bloka. V Moskvo sta prispela na obisk Gomulka in Cyrankiewicz, ki razpravljata s sovjetskimi voditelji • nadaljnji okrepitvi in razširitvi sodelovanja. Predsednik bolgarske vlade Živkov in zunanji minister Bašev pa sta na obisku v Parizu, II. oktobra 1966 Vreme včeraj: naj višja temperatura 22.5, najnižja 17.6, ob 19 url 20.4; zračni tlak 1015.9 raste, vlaga 83 odst., brez vetra, nebo Jasno, morje mirno, temperatura morja 21.6 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 11. oktobra Samo Sonce vzide ob 6.15 in zatone ob 17.28. Dolžina dneva 11.13. Luna vzide ob 2.16 in zatone ob 16,34 Jutri, SREDA, 12. oktobra Maks ZARADI DANAŠNJEGA RAZGOVORA S PIERflCCINIJEM Poziv osrednjih sindikalnih vodstev iz Rima za suspendiranje stavk proti sklepom CIPE V našem mestu bi morala biti stavka v četrtek - Včeraj bela stavka v Sv. Marku in Tržaškem arzenalu - Skupščine ladjedelskih delavcev in aktivistov V zvezi z borbo za izboljšanje ukrepov CIPE glede preureditve ladjedelnic so osrednje sindikalne organizacije v Rimu pozvale tajništva sindikalnih pokrajinskih zvez in tajništva sindikatov kovinarjev iz mest z ladjedelsko industrijo v Rim, da bi se z njimi posvetovali. Namen tega sestanka je bil, uskladiti borbo v vseh prizadetih mestih. Včeraj zjutraj so vsi trije sindikati sprejeli predstavnike pokrajinskih zvez ter z njimi razpravljali o položaju. Novo delavsko zbornico sta včeraj zastopala v Rimu glavni tajnik Calabria in tajnik Gerli. Iz Rima je prišla zatem vest, da je minister za proračun Pie-raccini sprejel voditelja UIL VI-glianesija in Cortija, katerima je dal določena zagotovila glede zaposlitve delavcev ladjedelske industrije. Na tej podlagi je UIL pozvala svoje sindikate, naj suspendirajo nameravane stavke. Kasneje pa so vse tri osrednje sindikalne organizacije, to je CGIL, CISL in UIL pozvale svoje pokrajinske organizacije v Trstu, Genovi in La Spezii naj prekinejo sindikalne akcije, ki so jih imele v načrtu v zvezi z ladjedelskim načrtom. Hkrati pa so sporočile, da se bodo danes popoldne sestale z ministrom Pierac-cinijem, da konkretno proučijo sklepe CIPE ter jamstva, ki izvirajo iz njih glede ravni zaposlitve. Sindikalne zveze bodo na tem sestanku ugotovile stvarne oblike, ki jih bo moralo zavzeti politično jamstvo o ohranitvi popolne zaposlitve. Pri na« še niso sindikalne organizacije sprejele do snoči ustreznih sklepov o suspenziji stavke, ki sta Jo že napovedali. Nova delavska zbornica CGIL in Delavska zbornica (UIL) za četrtek. Vendar se lahko pričakuje, da bosta to v najkrajšem časp storili. Na vsak način sta že potrdili, da sta prejeli omenjeno sporočilo iz Rima. Včeraj so delavci v ladjedelnici Sv. Marka za ves dan in v Tržaškem arzenalu popoldne napovedali belo stavko v protest proti ravnanju policije in z zahtevo, da se izpustijo aretirani delavci. Delavcem Sv. Marka je opoldne govoril tajnik FIOM Burlo. Člani notranje komisije Sv. Marka pa so odšli k državnemu pravdniku in zahtevali, naj se aretirani delavci izpustijo, ali pa naj vsaj pohitijo 8 preiskavo proti njim. Državni pravdnik je dejal, da je že odpoklical z dopusta dva sodnika, da se zasliševanje pospeši, dodal pa je, da so v nekaterih primerih obtožbe precej hude. Vsekakor pa je rekel, da razume globoke vzroke teh dogodkov. Ob i7. url so se delavci Sv. Marka sestali na enotni skupščini na sindikatu v Ul. Duca d’Aosta, kjer sta jima govorila sindikalista Corsi za Delavsko zbornico in Burlo za FIOM-CGIL. Številni delavci, ki so posegli v razpravo, so izrekli oster protest proti izkrivljenemu opisu zadnjih dogodkov v dnevnem časopisju. Delavska zbornica in Nova delavska zbornica sta apelirali na čut odgovornosti in discipline delavcev in jih pozvali, naj ostanejo strnjeni okrog sindikalnih organizacij ter naj se ravnajo po navodilih za nadaljevanje borbe v obrambo ladjedelstva in mestnega gospodarstva. Tajništvi sta pristali na želje, ki so jih izrekli delavci med skupščino, ter sta sklenili, da se neha vse izred- S7'JMarka' gradnja nove napeljave za mrzlo V poročilu, ki je bilo izdano še pred omenjenimi sporočili iz Rima, omenjata tudi četrtkovo splošno stavko, ki je v načrtu. Zatem sta obe sindikalni organizaciji sklicali ločeni skupščini svojih aktivistov ladjedelske stroke. Na skupščinah so obravnavali notranja vprašanja. Oddana javna d«Ia Pri oddelku vladnega komisariata za javna dela so bila 4. okt. na zasebnih dražbah oddana naslednja javna dela: dograditev drevoreda Čampi Eli-si za 46.000.000 lir podjetju Par-meggiani Giulio iz Trsta; vodo in plin v tržaški bolnišnici za 11.131.080 lir podjetju Nasledniki Traschetti iz Turina; dograditev stalne kolonije v Lau-co (Videm) na račun pokrajinskega odbora RK v Trstu za 57.567.810 podjetju Piemonto iz Buie (Videm); zgraditev cestnega odseka za dostop k hišam IACP na področju Ul. Flavia, Sv. M.M. Spodnje za 14.920.000 lir podjetju Felluga Fran-cesco iz Trsta; obnovitev in ureditev higienskih naprav v šoli «F. Carniel« v Trstu za 25.000.000 lir podjetju Sello Cor-rado iz Vidma; namestitev vodno-sanitamih in o-grevalnih naprav v javni kopalnici na Kontovelu za 12.500.000 lir podjetju Idrotermica A. in E. Nigris iz Vidma. | Skupščina FILCA-CISL FILCA-CISL poroča, da so med pogajanji za obnovo delovne pogodbe gradbene stroke v preteklih dneh v Rimu, katerih se je udeležil tudi predstavnik FILCA iz Trsta Degrassi, obširno obravnavali vprašanja akordov, skrčen |e delovnega urnika in službenih let. Na zahtevo ANCE so nato odložili pogajanja na 18. t. m. V petek 14. t.m. ob 18.30 bo v Ul. S. Pellico 2 skupščina FILCA-CISL iz Trsta, na kateri bo vsedržavni tajnik Messere orisal sedanji pogodbeni — organizacijski položaj, delavcev gradbene, cementne, lesne in opekarske stroke. Včeraj se je sestalo pokrajinsko vodstvo FILCA-CISL, ki je izreklo svoje nezadovoljstvo s sklepi CIPE o vprašanju ladjedelstva, zlasti ker ne zagotavljajo Sv. Marku nadaljevanja njegove gradbene dejavnosti. Končno so izrazili željo, da bi na sindikalnih sestankih v Rimu dosegli skupino akcijo na vsedržavni ravni za reševanje vprašanj ladjedelstva. Seja deželnega odbora Danes ob 15.30 se sestane deželni odbor. Med drugim je na dnevnem redu zakonski osnutek o razširitvi pristojnosti zemljiškega kreditnega odseka goriške posojilnice na vso deželo. DANES SEJA DEŽELNEGA SVETA Razprava o zakonskem načrtu o centrih za socialne bolezni Na dnevnem redu je tudi načrt zakona o ustanovi za razvoj obrti . Vprašanja in interpelacije svetovalcev I! Deželni svet se bo sestal danes ob 9.30 in razpravljal o zakonskih osnutkih o ukrepih v prid centrom za zdravljenje socialnih bolezni, organiku ustanove za razvoj obrti v deželi kakor tudi o juridičnem statusu in plačah osebja te ustanove. Na dnevnem redu so tudi vprašanja in interpelacije deželnih svetovalcev. V svojem poročilu o zakonskem osnutku v prid centrom za socialne bolezni pravi svetovalec Volpe, da se tokrat deželni svet v tretjič ukvarja z vprašanji javnega zdravstva, saj je že odobril zakon o hitri cestni pomoči in o pomoči psihično in fizično zaostalim. Volpe pravi, da je zaščita zdravja v interesu vse skupnosti ter da je treba skrbeti za zdravje z ustanavljanjem središč, ki bodo pripomogla k primernemu fizičnemu in psihičnemu razvoju ljudi in k zdravi rasti. Zatem obravnava svetovalec Vol- /f« i V m / rnMM \,y V NEDELJO IN VČERAJ SE JE NA TRŽAŠKE ULICE POVRNIL MIR Stališča in komentarji političnih strank o sobotnih demonstracijah in spopadih s policijo Na javnem zborovanju je Šema zavrnil vsako odgovornost KPI za razdejanje sedeža ACII pri Sv. Jakobu, inž. Cuffaro pa je s številkami pobi! trditve KD o ohranitvi sedanjega števila zaposlenih ■ Tudi La Malta nezadovoljen s sklepi CIPE Po hudih sobotnih spopadih med policijo in demonstranti ter razdejanju, ki je pri tem nastalo, smo preživeli v nedeljo in včeraj popolnoma mirna dneva in se je mestno življenje vrnilo v stari tir. Zlasti v nedeljo je bilo slišati polno komentarjev ln nešteti radovedneži so si šli ogledat kraje «bitk». V nedeljo Je bilo ves dan polno ljudi ob začetku Ul. Moldno a Ven-to, kjer so si ogledovali podrti zid, na Trgu Garibaldi, kjer so zijale prazne ln podrte Izložbe trgovine Ariston, pri Sv. Jakobu itd. Ljudje so se ustavljali ob napisu neke pra-zame kave v Ul. Oriani, kjer je DU čez razpoke na razbitih steklih nalepljen velik kos papirja z napisom, da niso točne vesti, da so razbili stekla demonstranti, ker ni bila prazarna zaprta, kot je’ poročal neki Ust, pač pa da je pošto dovalo izložbo kamenje med spopadi. Lastnik je namreč spontano zaprl pražarno kave že pred 11. uro. Sicer pa ni bilo skoraj videti v nedeljo zjutraj več znakov pustošenja in razdejanja, saj so ponoči ln zgodaj zjutraj uslužbenci mestne čistoče odstranili že vse razbitine, opeko, kamenje itd. Tudi uslužbenci Acegata so popravili razne okvare na vozilih in mreži žičnih napeljav in že zjutraj je redno začel potekati ves mestni promet Acegata. Včeraj zvečer so se sestale nekatere stranke. Tako so socialdemokrati zavzeli stališče proti nameravani stavki v četrtek. Proti njej so se izrekli tudi demokristjani. Tl so tudi Izdali lepak, v katerem pravijo, da Italcantieri, podjetje Grandi Motor! ter podjetje Arsenale— Han Marco zagotavljajo zaposlitev vsem delavcem IRI, nove možnosti za mladino ter zagotovilo za gospodarski razvoj Trsta. Na koncu polemizira lepak s komunisti. Lepake je nalepilo tudi vodstvo AOLI, ki skuša naprtiti odgovornost za opustošenje sedeža pri Sv. Jakobu komunistom, češ da Je posledica njihove politike. Na vse to pa so odločno odgovorili na zborovanju KPI. šentjakobska sekcija KPI je izdala pri tem proglas, v katerem odločno zavrača poskus, s katerim •uu«iiiiuiHiinui«iniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii„liul|lll||l|lll||l PO SOBOTNIH DEMONSTRACIJAH 89 demonstrantov aretiranih okrog 200 na začasni svobodi Ostale priprte so po zaslišanju izpustili, ker niso proti njim ničesar ugotovili - Seznam ranjenih demonstrantov Po sobotnih spopadih manifestan-tov in policije po mestnih ulicah, je bilo na kvesturi, v karabinjerski vojašnici v Istrski ulici in v vojašnici gojencev javne varnosti pri Sv. Ivanu vse polno priprtih demonstrantov. Prav zaradi velikega števila prijetih, so policijske o blasti šele v nedeljo zvečer zaključile zasliševanja vsakega posameznika. Od vseh priprtih so policijske oblasti prijavile sodišču 289 oseb v glavnem zaradi upiranja in žaljenja pripadnikov javne varnosti, nedovoljenega zborovanja, postavljanja pregrad na cestah, povzročitve škode in telesnih poškodb. Od teh so policijski organi 89 demonstrantov aretirali in jih že prepeljali v koronejske zapore, ostalih 200 pa so pustili na začasni svobodi. Vse ostale priprte osebe pa so po krajšem zaslišanju izpustili, to so se prepričali, da niso sodelovali pri neredih. Med sobotnimi spopadi med demonstranti in policijo je bilo skupno 79 ranjencev. Od teh so je moralo zateči v bolnišnico 25 demonstrantov, 31 karabinjerskih častnikov in karabinjerjev, 21 častnikov in agentov javne varnosti ter dva funkcionarja s kvesture. Seznam ranjenih demonstrantov Je: 22-letni Inštalater Tulilo Luin, 22-letni pek Elio Zecchini, ki je za-dobil več udarcev po glavi in udih, 40-letni inštalater Sergio Toffano, 51-letni delavec Giuliano Gelsi, 60-letnl električni varilec Giacomo Prassel, 41-letni klepar Giacinto Uva, 30-letni delavec Egidio Per-celli, 40-letna gospodinja Carmela Ferossa por. Flego, 42-letni dela- vec Ugo Ghira, 21-letni delavec Claudio Machiussl, 53-letnl mehanik Umberto Lussi, 24-letni delavec Giorglo Caputo, 27-letni klepar Silvano Stepancich, 31-letni delavec Giovanni Vattovaz, 22-letni mesar Livio Cosciani, 27-letni delavec Ld-bero Bosic, 30-letni delavec Egidio Percelli, 17-letni dijak Giacomo Ru. din, 37-letni uslužbenec Acegata Umberto Puccio, 18-letni dijak Ful-vio Ferroli, 20-letni slaščičar Florla. no Medos, 40-letni uradnik Alessan-dro Mecchia, 23-letni Inštalater Bruno Carone, 51-letni trgovec Eu-genio Poletti, in 33-letni ribič Lino Presot. Vse ranjence, razen štirih, katerim so dali prvo pomoč, so v bolnišnici sprejeli na razne oddelke s prognozami okrevanja od 6 do 10 dni. Od 31 ranjenih karabinjerjev in častnikov je bil najhuje ranjen 20-letni karabinjer Vlrgllio Maconi iz Gorice, ki sl Je verjetno zlomil desni gleženj ln se bo moral zdraviti dva tedna. Vsi ostali pa se bomo morali zdraviti največ 10 oni. Med agenti javne varnosti pa je zadobil najhujše poškodbe 36-letni agent Salvatore Luparello. Imel je hude rane po levem očesu rane po obrazu in desnem boku. Sprejeli so ga na zdravljenje na okulistični oddelek, kjer so si zdravniki pridržali prognozo glede očes-nls poškodb, zaradi drugih ran in udarcev pa se bo moral zdraviti 10 dni. Zaradi naporov in napetosti pa Je 41-letni gjtent Salvatore Lo Presti dobil lažji infarkt, da so ga morali hitro odpeljati v bolnišnico, kjer so ga pridržali. Ostali agenti in funkcionarji se bodo morali zdraviti od najmanj 5 do največ 10 dni. nočejo pripisati komunistom odgovornost za opustošenje sedeža AC LI. Odločno zavrača tudi obtožbo, s katero bi hoteli uničiti vse napore komunistom, ki nočejo ustvariti enotnost s katoliškimi deiavci. Med velikim spontanim protestom tržaškega ljudstva proti sklepom vlade, da likvidira Sv. Marko in Tovarno strojev, protestom, ki se je zaostril zaradi grobega nastopa policije, se je pripetil pri Sv. Jakobu vlad glede krčenja ladjedelstva. Glavni krivci pa so krajevni de-mokristjanskl voditelji, ki so se pred kratkim zaklinjali, da bodo podali ostavke in da ne bodo šli na volitve, če ne bo ugodno rešeno vprašanje ladjedelnice Sv. Marka, zdaj pa hočejo prikazati sklepe CI FE kot čudodelne ukrepe za tržaško gospodarstvo. Sklep vlade glede ladjedelstva je dogodek, ki nosi jasen provokator-1 nedemokratičen, ker ni upošteval ______. . , j .. , _ norlomonto TTr»?r*Qn, prešlo na uuigo-ročne metoue obkoljevanja pive socialistične oržave na tej potonil. V notranji politiki turne se vse težje izvaja sociaini program pod katerega zastavo je bila izvršena revolucija. Tako se tudi na kuuan-skera primeru potrjuje staro pravilo, da je mnogo lažje izvesti socialistično revoiucijo kot pa organizirati socialistično družno, via-da v Havani in njen voditelj Fi-del Castro to vsak dan občutita. Iz tega se porajajo številne politične težave in na videz pogosto protislovna praksa. Najpogostejse vprašanje, na katero se v svetu skuša najti odgovor je vprašanje o položaju Kube v mednarodnem delavskem gibanju ali preprosteje: je Havana bližja Moskvi ali Pekingu? Mnoga dejstva kažejo, da je takšno poenostavljenje odgovora povsem zgrešeno. Na ta način se hoče dokazati, kako kubanska revolucija ni avtohtona in da je vlada v Havani orodje nekoga. Nedavno je Fidel Castro kategorično izjavil, da hoče njegova vlada ustvariti lastno pot socialistične zgraditve in da zato ni pripravljena, da bi nekritično sledila izkušnjam kogar koli. Ta Castrov poskus pojasnjevanja se je v največji meri nanašal na Peking, ki se je brez dvoma hotel vsiliti kot obrazec kubanskim voditeljem. Kljub..temu pa to ne pomeni, da se zaradi nekaterih izjav svoj čas ni moglo, kljub nekaterim pridržkom, govoriti o nekih podobnostih v političnih geslih med Pekingom in Havano. To je v največji meri izhajalo iz u-smerjanja ideološkega dela KP Kube za »zagotovitev zmage revolucije na vsem svetu*. Zavračajoč miroljubno sožitje kot realno rešitev sodobnega sveta, sta tako Peking kot Havana prišla do stičnih točk. Vendar bi bilo morda zgrešeno meniti, da so se Kubanci pri tem ravnali na kitajska pri govarjanja. Neposredna imperialistična nevarnost je v mnogo večji meri privedla Kubance na to, da bodo na drugi strani v praksi pri znali in izvajali načela sožitja. Prav tako so tudi teorije o izvozu revolucije v skladu s kitajskim pojmovanjem imele v Havani mnogo pristašev Toda Kubancem je začelo postajati jasno, da bo tudi njihova neodvisnost bolj zajamčena s politiko sožitja kot pa s kitajsko bojevitostjo. Seveda je tudi vprašanje. če so in v kolikšni meri so pri tem vplivali tudi činitelji nujne gospodarske pomoči, ki jo je nudila samo Sovjetska zveza. V vsakem primeru pa je govoriti o Kubancih, ki naj bi imeli »srce v Pekingu a trebuh v Moskvi* vsaj vulgarno in ne odgovarja niti ubla žena formulacija, da se Kubanci poslužujejo kitajskih metod in sovjetskih sredstev za izgradnjo socializma. Zanimanje za to, kar se dogaja na Kubi, je po vsem svetu zelo veliko. Pri konservativnih silah (posebno v Latinski Ameriki) povzroča Kuba dobesedno jezo in srd in je cilj številnih reakcionarnih mahinacij, pri naprednih silah, prvenstveno zopet na latinskoameriškem področju, ki težijo k nacionalni osamosvojitvi in k radikalnim socialnim spremembam, pa deluje kot zastava nevezanosti. V gospodarskem razvoju ima Kuba mnogo težav. Najpogosteje so prav vtem korenine nesporazumov tudi v vrstah kubanskih voditeljev. Predvsem ni vse v redu s sladkorjem, tem prevladujočim državnim proizvodom in izvoznim blagom. Proizvodnja upada a izvoz je še vedno omejen. Letošnja proizvodnja je skupno z lanskimi rezervami dosegla komaj 8 milijonov ton, kar je za 1,5 milijona ton manj od načrta. Zaradi obvez do socialističnih držav bo Kuba lahko na druga svetovna tržišča prodala manj kot pol milijona ton sladkorja, cene pa so izredno nizke. Zavedajoč se, da se morajo rešiti monokulturne proizvodnje, t.j. samo proizvodnje sladkorja, medtem ko je sladkor istočasno edini vir tujih plačilnih sredstev, vstopajo Kubanci v najtežje obdobje spreminjanja državnega gospodarstva. Investicijske naložbe v druge panoge gospodarstva so omejene ali pa se komaj izvajajo in zato še ni otipljivih rezultatov. Prebivalstvo postaja, kot priznava sam Fidel Castro, nestrpno. Zahteva hitrejše spremembe pogojev za življenje, kot pa jih dežela lahko ustvari. Tako se za- ‘eva nekaj 10.000 stanovanj, na-, ) širjenje zdravstvene službe, omrežje šol in izobraževalnih ustanov. Treba je kvalificirati delovno silo. Sredstva niso zadostna, apeli na revolucionarno zavest pa so manj privlačni od gmotnega stimuliranja. Prejemki ne naraščajo, število tistih, ki zahtevajo zaposlitev izven plantaž, pa je večje od možnosti. Med gospodarske težave spada tudi omejena rekonstrukcija obstoječih naprav, ker nadomestna delov ni mogoče uvoziti iz ZDA in drugih zahodnih držav, bodisi zaradi trgovinske zapore bodisi zaradi kroničnega pomanjkanja deviz. V političnem življenju Kube je že od nekdaj opaziti obstoj različnih teženj. Ne gre za zamenjavo generacije, toda spremembe v kadrovski politiki so zelo očitne. V partijska in sindikalna vodstva prihajajo novi ljudje. Stan revolucionarji iz bivše KP se niso popolnoma podredili Castru. Najavljeni kongres partije bo moral u-stvariti nove metode v delu organizacij, da bo KP »zares na višini moči in oblasti revolucije*. Po besedah organizacijskega sekretarja KP Kube Armanda Harta, mora partija »v celoti voditi in usmerjati delo vseh državnih organov na vseh stopnjah* v vsej deželi, začenši od kmetijstva pa do splošnega gospodarskega razvoja. Dileme kubanske revolucije niso majhne. Toda to je povsem razumljivo, saj gre za korenite spremembe v družbi, ki jo težijo gospodarske in socialn dediščine. M. BALETIC 1 IZ UMETNOSTNIH GALERIJ | E. EREDITA V ROSSONI Po kratkem presledku se nam spet predstavlja Emidio Eredita z razstavo svojih abstraktno zasnovanih slik. To pot na vseh panojih Rossonijeve galerije. Ako smo pred meseci spoznali v ožji izbiri njegovih del, primerni pač tamkajšnjim izložbam trgovine okvirov, določeno obvladanje sodobnega ustvarjanja, pa se to sedaj dozdeva nekako razredčeno v svoji bistvenosti zc.radi premnogih del v raznih slikarskih izvedbah, ki se ne združujejo v učinkovito celoto. Razstava ustvarja videz, da je slikar razstavo priredil bolj na hitrico, da je verjetno vskočil, ker se je ravno nudila prilika, da je galerija ostala nezasedena zaradi odpovedi ali izostanka nekoga drugega. Tako se sedaj seznanjamo z dokaj pestro raznolikostjo del nastalih v poslednjih letih, kot to kaže risba «Nebotičnik» iz 1963. leta, ki niso vse na višini zadnje slikarjeve razstave. Iz te je tudi sedaj najboljše delo triptihon o Dantejevi «Božanski komediji». Vsega drugega še nismo videli. Izmed olj bi tokrat dali prednost delu »Čoln*, dočim so to pot «kozmična» platna preveč blizu kaosu ustvaritve sveta. Na srečo pa prevladujejo akvareli, med katerimi so ravno najboljša dela, od katerih mnoga, vsaj predmetno, nosijo zelo stvarne naslove in se tudi oddaljujejo od pretirane abstraktnosti oblikovanja. Ako bi Emidio Eredita prikazal vrsto takih akvarelov kot barvno in črtno sodobno skladni list «Cesta z drogovi*, ali pa štiridelno sestavljene «Variacije svobodnih oblik*, ter še enako po- ro j eno, kot dih rahlo risbo «Lmeči krožniki», potem bi ga lahko bolj pohvalili. Tako pa moramo ugotavljati, da se verjetno za to razstavo ni dovolj resno pripravil. Emidio Eredita poseduje res izostreno oko in smisel za dojemanje lepote informalne dvorlmenzionalnosti in tudi potrebno drznost, da jo umetniško ponazarja, a morda malce prepozno z razvojem časa. MILKO BAMBIČ Pamir — pradomovina človeka Sovjetski znanstveniki, ki že dalj časa raziskujejo visoko planoto Pamir, sodijo, da je tod potekal proces »spreminjanja* človeku podobnih opic v človeka. Ta teorija se zdi prvi hip neverjetna, saj so življenjske razmere tod izredno hude. Toda najnovejša odkritja kažejo drugače. Ugotovili so namreč, da Pamir vsako leto «zraste» za osem do deset centimetrov; to pomeni v geoloških merilih naravnost nenavadno hitrost. Povsem verjetno je, da je bila ta planota svoj čas mnogo nižja in zelo primerna za antropoidne opice. Sovjetski arheologi in paleogeo-grafi so našli «na strehi sveta* v višini kakih 4200 metrov tudi različne predmete, o katerih sodijo, da so jih uporabljala človeku podobna bitja. IIIIIIIIMtIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllllllllMIMIIIIIIIMIIIIimillllllllllllllllllllllllllll V SALZBURGU SO JU OPROSTILI NAJBOGA TEJ SR ZENSKA NA SVETU» NIMA SREČE Dva bivša esesovca Doris Duke do smrti pred dunajskim sodiščem Sodelovala sta v pokolih Judov na Poljskem DUNAJ, 10. — Pred tukajšnjim porotnim sodiščem se je davi začela sodna razprava proti bratoma VVilhelmu in Johannu Mauer. Prvi je star 48 let, drugi pa 52. Obtožujejo ju, da sta v letih od 1941 do 1943 sodelovala pri pokolih Judov v Stanislavovu v Galiciji. Nadalje ju obtožnica dolži, xlda,,^ta.; tu4i .osebno morila Jude. Johannu obtožnica prti umor treh 'tVilhelmu pa devetih oseb. Johann in Wilhelm Mauer sta po rodu iz Lvova, kjer sta živela vse do začetka vojne, ko sta se kot poljska državljana celo borila proti Nemcem. Ko pa so leta 1939 Nemci zasedli Poljsko, sta bila brata Mauer ujeta kot poljska častnika in kmalu zatem sta postala inštruktorja nemške policije Gestapo. To sta mogla zato, ker sta znala poljski in nemški jezik Seveda nista služila kot inštruktorja. pač pa sta sodelovala z Gestapom zaradi svojega znanja poljskega jezika. To pa so gestapovci izkoristili in ju poslali v policijsko šolo za svojo policijo v Ukrajini In tako sta 1941 Wilhelm in Johann Mauer bila dodeljena poveljstvu tako imenovane varnostne policije v Stanislavovu, kjer je živelo 50.000 Judov. Ko je prišla na vrsto znana nacistična »likvidacija judovskega vprašanja* je nacistična »varnostna policija* tudi v Stanislavovu dobila nalog, da likvidira Jude na vsem področju. Bratoma Mauer obtožnica očita, da sta pri likvidiranju Judov na področju Stanislavova aktivno sodelovala. Posebno sta bila vneta v nedeljo 12. oktobra 1941, nedeljo, ki je znana pod imenom »nedelja krvi*. Člani »varnostne policije*, vojaki esesovskih enot, nemška vojaška žandarmerija in še druge enote so tedaj obkolile geto v Stanislavovu, pognale iz njega 20.000 Judov, jih odpeljale na judovsko pokopališče, kjer so jim pobrali vsak vrednostni predmet, ki so ga imeli na sebi in tudi obleke. Nato so jih začeli s strojnicami kositi, tako da so jih v enem samem dnevu pobili 12 tisoč. Kot bi to ne bilo dovolj, so nacisti zahtevali od občinske uprave v Stanislavovu, da jim je izpihala , 2.000 zlotov za kritje stroškov za uporabljeno streiivo. Seveda to ni edina akcija, ker je bilo podobnih pokolov več. Ti so se vrstili kar teden za tednom. Toliko o pokolih, pri katerih st- sodelovala brata Mauer. Poleg tega pa Johannu Mauerju obtožnica očita, da je osebno ubil nekega starca, ki je prikrival hrano, nekega 13-letnega dečka brez vsake krivde ter še neko dekle, ki je skušalo pobegniti. Wilhelm Mauer pa je ubil neko žensko z otrokom, nekaj otrok ti ■ neko judovsko dekle, ki jo je prej posilil. Wilhelmu očitajo v celoti devet takih umorov. Po končani vojni sta brata Mauer prišla v ameriško ujetništvo, od koder so ju kmalu izpustili. Ko sta bila na svobodi, sta se naselila v Salzburgu, kjer so ju odkrili šele leta 1962. Brata sta bila pred sodiščem že letos spomladi. Tu sta zanikala vsako osebno udeležbo pri neposrednih pokolih, češ da sta bila samo v nadzorni službi. Porota ju je sicer priznala za kriva tudi pokola na »nedeljo krvi*, vendar jima »priznala*, da sta bila »prisiljena*. Zato sta bila oproščena. Predsednik in dva člana sodišča pa niso bili tega mnenja. Ko je sodišče v Salzburgu zločinca osvobodilo, jima je nacistično nastrojena množica priredila prave ovacije in organizirala pro-tijudovske izpade. Sedaj pa sta s.iet pred sodiščem in upati je, da ju bodo končno vendarle obsodili. povozila prijatelja Po zasliševanju policijski funkcionar ni hotel dati pojasnil NEWPORT, 10. - »Najbogatejša ženska sveta* Doris Duke je spet na dnevnem redu. V zadnjih letih so o njej ze veliko pisali, najprej zaradi njenih ljubezenskih prigod, nato pa zaradi njenega velikega bogastva, pa tudi zaradi svojevrstnih muh, ki si jih je na rkčilrf bvOjčga" bogastva privoščila. Sedaj je ponovno v dnevnem tisku zaradi tragičnega primera, ki se je pripetil v petek na vhodu v njeno vilo, ko je »najbogatejša ženska sveta* do smrti povozila svojega sedanjega prijatelja Eduarda Tirello. Do tragičnega dogodka je prišlo pri vhodu v njeno vilo, ko je Doris Duke s svojim vozilom podrla Tirello in ga povozi1 a, sama pa nato z vozilom treščila v drevo in se ranila po obrazu, da so jo morali odpeljati v bolnišnico. Policijski agent je hotel žensko zaslišati že takoj po nesreči, vendar so zdravniki to preprečili, ker je ženska doživela šok in zato se je zasliševanje preložilo na naslednji dan. Kakor smo že povedali, rezultati še niso znani. Če ni znano, kaj je Doris Duke povedala, se da nesrečni dogodek vendarle nekako raztolmačiti: Doris Duke in njen prijatelj sta od hajala zdoma. Pred vrati iz parka, ki obkroža vilo, je Tirella izstopil, da bi odprl težka železna vrata. Ko vrata še niso bila odprta, je težki avtomodbil, ki ga je upravljala Doris Duke, kar »treščil* v vrata in v Tirello, ki ga je sunek dobesedno zmečkal, nato pa je nesrečneža vozilo vleklo za seboj še cel kos poti, dokler ni treščilo ob neko drevo. Truplo nesrečneža so našli pod zadnjimi kolesi vozila. Pravzaprav bi v vsej zadevi ne bilo nič čudnega, saj so avtomobilske nesreče na dnevnem redu. Toda v tem primeru gre za »poseben primer*. Predvsem gre za žensko, ki je izredno bogata. Leta 1933 je Doris Duke podedovala lepo premoženje, ki se v današnji vrednosti ceni na obilnih 60 milijard lir. Pri tem je vredno dodati, da Doris Duke v svojem zakonskem življenju ni imela sreče. Dpslfij se, je že štirikrat omožila in prav tolikokrat tudi ločila. Eden njenih mož je bil tudi sloviti Porfirio Rubirosa. Njen mož je bil tudi glasbenik Joseph Armand Castro, s katerim se je Doris Duke dvakrat omožila in dvakrat tudi ločila. Glede tega je vredno omeniti še neko posebnost: ko se je Doris leta 1964 drugič ločila od glasbenika Castra, jo je ta tožil tudi za odškodnino v znesku 140.000 dolarjev, ker da ga je Doris ranila. Mož je sicer zahtevo po odškodnini umaknil, vendar ie pri vsem tem ostal sum. S proslave 70-let niče prosvetnega društva «Slavec» Dve sliki s proslave sedemdesetletnice prosvetnega društva Slavec* iz Ricmanj. Na gornji sliki vidimo veliko množico, ki se je udeležila lepe proslave v Ricmanjih. Na spodnji sliki pa vidimo tri naše Rlcmanjce: v prvi vrsti med Milanom Jerebom in Mirom Presljem sedi slovenski glasbenik Danilo Švara. Id OVEN (od 21.3. do 20.4.) Izrazite svoje želje, vendar le kompetentnim ljudem. Prijetno srečanje. BIK (od 21.4. do 20.5.) Uredite svoje posle, da jih boste zmogli končati ta teden. Ne zgubljajte se v malenkostih. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Srečanje poslovnega značaja z velikimi obeti. Neka oseba je zelo občutljiva. RAK (od 23.6. do 22.7.) Zelo nevaren spor z vašimi poslovnimi tovariši. Zaradi prijateljstva boste napravili napako. LEV (od 23.7. do 22.8.) Nekaj zelo drznih načrtov, ki pa ne bodo vsi uspeli, čustveni občutki se bodo še poglobili. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Vaši poslovni tovariši vas bodo še bolj cenili. Ne dopuščajte nesoglasij v družini TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Hitite z delom, vendar ne bodite nepremišljeni. Nekoliko mračno boste razpoloženi. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Prišel je čas, da se uveljavite. Zvestih prijateljev ne pustite na cedilu. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Bodite objektivni do poslovnih tovarišev in tudi do sebe. Izredno prijetno srečanje. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Nudi se vam priložnost, da uveljavite sebe in svoje načrte. Več takta do ljubljene osebe. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Na delovnem mestu se bodo razmere izboljšale. Pozabite na stare grehe. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Kljub podpori vplivne osebe ne boste dobro zvozili. Čudna utrujenost, ki je ni zanemarjati je v mladih letih vodil ricmanj-skl pevski zbor, za njim stojita dolgoletni pevovodja Šentjakob- S poti po Italiji Nisem je takoj razumel. Ponovno mi je morala pojasniti, da zbira podpise in prispevke za pomoč stavkajočim, ki so zaprti v čakalnici železniške postaje Tedaj sem opazil, da je na trgu več vojaških avtomobilov in pred steno čakalnice razvit kordon policije, med njimi pa gruče meščanov, verjetno družine in pa prijatelji stavkajočih delavcev. Iz protesta, ker so odpustili večjo skupino delavcev -iz cestnega transportnega podjetja, so delavci na postaji že deseti dan vztrajali v gladovni stavki. — Sedaj mislijo iz istega podjetja odpustiti še dva tisoč delavcev — je dejala deklica. - Zbrali smo že na tisoče podpisov in precej denarja za pomoč družinam stavkajočih. V Neaplju je strahovita brezposelnost. — čital sem knjigo Koža, v kateri Malaparte opisuje Neapelj. Toda od takrat se je Neapelj verjetno zelo spremenil. Kaj mi svetujete, da si ogledam, da bom spoznal današnji Neapelj. — Neapelj je še prav tak kot po vojni, ko ga je opisal Malaparte. Ogledate si lahko samo dve mesti. Blesteči, svetovnoznani turistični Neapelj in pa pravi, resnični Neapelj, ki vas bo pretresel kot malokatero mesto na svetu. Če želite videti pravi Neapelj, me poiščite in ogledala si ga bova skupaj. Je torej res, da brez zla ni dobrega. Brez revščine ni bogastva. Brez nesrečnih ni srečnih. Brez mrtvih ni živih. Je to pravi Neapelj? Ob stavkajočih se mirno pretaka reka turistov in hiti ob čakalnici mimo transparenta: — Ne pozabite našega trpljenja, k taksijem in avtobusom, na Vezuv, na plaže, k ruševinam mrtvih mest. Kaj so mrtvi Pompeji, ki so jih iztrgali iz naročja zemlje? Palme na železniški postaji. Vodnjak z mineralno vodo v bližini muzeja. Tesnoba ob okamenelih truplih in hišah. Večerne sence v gledališču. Nad pokopališčem mrtvega mesta pa je praznik. Pred cerkvijo, ki se izvija iz zelenega okvira cipres, se gnete množica. Do stojnic prihaja na trg vonj kadila in voska. Na cesti se sprehajajo črnolase lepotice. V lokalih točijo Lacrima Christi, vino s pobočij Vezuva. V trgovinah prodajajo svete podobice V marmornatem vodnjaku na železniški postaji se igrajo v soju luči zlate ribice. V aristokratskem obmorskem letovišču Herkulanumu, nad katerim se je zgrnila noč pred dvema tisočletjema, pretresljivo rastejo na odprtem grobu mesta palme, vrtnice in vinska trta. Na dvorišču sredi atrijskih hiš se pretaka v vodnjakih voda. Tudi na cestah še žive studenci. Umrli so le trgovci, bogataši, obrtniki, igralci, gladiatorji in lepe žene. Za njimi so ostali hiše, zrna žita v prodajalnah in koščki obleke in krhkih predmetov, slike in kipi, ki so krasili sobe in dvorišča. Spominjam se kipa pijanega Herkiia z levjo kožo na rami in gorjačo v roki v hiši herkulanskega veljaka. Žene, ki je obešala perilo pred načetim pročeljem stanovanjske hiše nad razvalinami. Parčkov in razreda belo oblečenih deklic z rdečimi pentljami, ki sem jih srečal na ulicah mrtvega mesta. Stavkajoči v Neaplju. Agonije ljudi, nad katerimi se je zrušilo nebo v sunkih vrelega peska. V trenutku je Iz njih nastal kamen. Tedaj je bila moč bogatih večja. Revni so postali močnejši, a še vedno jih je preveč na svetu. Hodil sem po ulicah Neaplja. Spustil sem se za zgradbo veleblagovnice proti morju. Ob vozičkih, ob stenah hiš, ob železniških ograjah, v vseh ozkih ulicah, so sloneli možje kot kipi. Preseneti vas topa brezbrižnost, ki jo prečitate z njihovih obrazov, kamnita maska na kateri razbereš obup, žalost in vse obsegajočo praznino, praznino brezdelja in brezperspektivnosti, ki se oblikuje v moro nad mestom in jo zasledite ob grajah pristanišča ter v zanemarjenih parkih. V bližini pristanišča Santa Lucia je fucala skupina fantov s stol irskimi kovanci. Petletni dečki in dva štirinajstletna fanta so virtuozno obvladali umetnost približevanja in sočnega preklinjanja. Za Castellom dell’Ovo so dremale po dvoriščih umazane starke. Med čolni se vlačijo neštete mačke. Nad vsem tem delom mesta se je zgostila tesnoba, ki je ne more pregnati krhko pročelje tisočih hotelov ob Rivieri di Chiaia, ki segajo vse do pristanišča Margellina. Zazdi se vam, da so Napolitanci ujeti v svoje mesto tako kot ribe v mestnem akvariju in da jih ne more prav nič razgibati, tako kot ne more razgibati morske vode v akvariju belkast lok zračnih mehurčkov, ki uhaja iz cevi. Presenečenje pa pomeni poleg Corsa najpomembnejša ulica Neaplja — blesteča, enkratna Via Roma, ki je verjetno brez tekmeca v Evropi. Gneča vozil, ljudi, razkošnih trgovin, prodajalcev na pločnikih je tolikšna, da si le s težavo utirate pot pod neštetimi reklamnimi napisi, ki so spremenili pročelja hiš kilometre daleč v eno samo pisano fasado, pod katero se zgrinja na tisoče neponovljivih prizorov. V ta omamen blišč pa padajo kot mrzle kaplje vedno Polj grenki prizori. Starke z zvitimi hrbtenicami, pohabljenci na križiščih, berači na kupih cunj. Deklica z deset centimetrov daljšo nogo kot normalne visi na sestrici, ki jo vleče po pločniku. Deček ob njiju pa zapira mimoidočim pot in prosi miloščine. Iz magistrale se izvijajo nagnita pročelja stranskih ulic, ki se vzpenjajo proti vrhu hriba nekam v nedogled. Od kod prihaja revščina. Deček, ki je hodil ob ubogi deklici, se mi ni zdel podhranjen. Nekaj narejenega je bilo v njegovem obnašanju. Morda so ga naučili kako mora izbirati žrtve. Morda mora deklica z zmaličeno nogo hraniti veliko družino. Morda pa je le orodje v rokah spretnega izkoriščevalca, ki ima v lasti več podobnih skupin otrok in živi v izobilju. Kaj se dogaja v dušah teh ljudi? Kam so usmerjene njihove misli? Kaj si žele? Samo naslednji obrok hrane? Ali se boje jutrišnjega dne? Pride čas, ko človek ne more niti beračiti. Ste že videli obraz, ki ga je izmučila lakota, izsušeno hrbtenico? človeka, ld se plazi ob zidu, hropeč kot ranjena žival in obnemore na cesti, ako mu ne uspe, da se zavleče v brlog? Zvečer Neaplja ni moč prepoznati. Spremeni se v lepo morsko nevesto, v blesteči šop isker. Vsi odbleski sivine, žalosti, umazanije izginejo. Vse pisane barve revščine dobe pridih topline. Tudi stranske ceste postanejo kot sončne reke v katerih se razblinjajo smeri. Vso tesnobo skrbi za naslednji obrok je odpihnila noč. Neapelj je postal prešerni cvet. Črni vrtiljak veselja. Pritajeni ogenj, poezija revščine in dostojanstvo beračev. Življenje, ki je udarilo kot plamen iz Vezuva, iz starih hiš, iz razvalin, iz odpadkov, iz trhlih ometov. Kaj si Neapelj? čir ali biser? IV. v Železna ograja na plaži Mondella Obalo ob železniški progi so od časa do časa zakrila pobočja gora. Pred Salernom smo se dotaknili roba planote, pod katero je utripalo morje in oblivalo čudovita letoviška mesta. V Salernu so izstopili zadnji nemški turisti in v vagonu so ostali Kalabreži in Sicilijanci, ki so se menili, dremali In včasih načeli ogromne kovčke napolnjene s hrano ter pili vino iz pletenk. Kmečki fant iz okolice Palerma, ki je služil vojsko v severni Italiji in se vračal domov, je prinesel iz kupeja transistor ter ga obesil na okno na hodniku. Brzeli smo pod divjimi gorami Kalabrije, kjer so na skalnih vrtincih, ki poganjajo iz zelenja pašnikov, pripeta sokolja gnezda vasi in starinskih trdnjav. Sonce se je razlilo nad skalno pokrajino, kjer v senci redkih dreves in zidov počivajo ovce. Hudourniške grape in reke se stekajo proti Tirenskemu morju. Pobočja nad grapami pa oživljajo rdeči in rumeni cvetovi. Nedostopna, odkamnjena pokrajina. Kakšne poti so začrtane za lepo urejenimi postajnimi poslopji, ki so zidana iz kamna in marmorja, obdana s parki, vodnjaki, palmami in slapovi vrtnic. (Nadaljevanje sledi) BORIS VISNOVEC TOREK, 11. OKTOBRA 1966 Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 20.15 - Poročila; 7.30 Jutranja glasba in koledar; 11.30 šopek slovenskih pes-smi; 11.45 Popevke treh rodov; 12.00 Iz slovenske folklore; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za prijeten uvod igra Tržaški mandolinski ansambel: 17.20 Glasba za vaš transi-stornik; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Iz niza javnih koncertov radia Trst v sezoni 1965-66: 19.00 Za vedro razpoloženje; 19.15 Plošče za vas, quiz oddaja: 20.00 Šport; 20.35 Mihajil jlinka: «Ruslan in Ljudmila*, opera v petih dejanjih, Orkester in zbor moskovskega gledališča Bolšoj vodi K. Kondrašin. 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Juke box; 13.40 Pacchiori-jevi solisti: 14.35 Legende o Krasu. Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.00, 15.30, 17.30, 19.15 - Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 10.15 Vesela glasba; 10.35 Zborovsko petje; 11.00 Otroški kotiček; 11.15 Popevke; 11.30 Današnji pevci; 12.00 in 13.00 Glasba po željah; 13.40 Operna panorama; 15.00 Za oddih in razvedrilo; 15.45 Slov. narodne; 16.00 Za mla de poslušalce; 16.20 Skladatelj Pavle Merku; 17.00 Tretja stran; 17.40 Pevci; 18.00 in 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkester; 22.35 Glasba za lahko noč. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 -Poročila; 8.30 Jutranji pozdrav; 8.45 CiJanška glasba: 9.20 Strani iz albuma; 9.35 Orkester; 10.05 Operna antologija; 10.30 Zvočni trak; 11.00 Popevke; 11.45 Pesmi, ki so v modi; 15.10 Godala in pihala, 15.45 Orkester Soffici; 16.30 Komorna glasba- 17.10 Simf. koncert; 18.55 Znanost in tehnika; 19.18 Oddaja za delavce; 20.20 P. T. Afro: »Tašča*: 21.30 Spomin Hu Anno Fougez; 22.00 Skladatelj Pizzetti. mi; 17.35 Poljudna enciklopedija; 18.36 Enotni razred; 13.50 Vaši izbranci; 20.00 Beatles in Rolling Stones; 21.00 Nove angleške plo šče; 22.10 Večerna glasba. III. program II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 -Poročila; 8.40 Poje Carmen Vil-lani; 9.10 Kitarist Sete Bola; 9.20 Gianni Morandi in Marie Laforet; 9.40 Orkester Popp; 9.55 Vesela glasba; 10.20 Ansambel Anedda; 10.35 Detektivke; 11.40 Skladbe za orkester; 12.00 Glasba danes; 14.05 Pevci; 14.45 Glasbeni kok-tail; 15.00 Ital. zbori; 15.15 Vrti-1 j '.Ir pesmi; 15.35 Koncert; 16.00 Rapsodija; 16.55 Neapeljske pes- 18.30 Škrjabinova sonata opus 66; 18.45 Likovn umetnosti; 19.00 Bittersdorfova simf. št. 3; 19.15 Koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Egkova francoska suita; 21.25 Druga Viottijeva sonata; 21.50 Znanstvena oddaja; 22.30 Glasba danes. Slovenija 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 — Poročila: 8.05 Glasbena matineja: 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo; 9.25 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri; 10.15 Odlomki iz opere «Ero z onega sveta* Jakova Gotovca; 11.15 Ni maš ptednosti!; 12.05 Lahka kon certna glasba; 12.30 Kmetijski na sveti — Dr. Jože Ferčej: Za uspeh pitanja je važna kakovost govedi 12.40 Ansambel Avsenik in ansam bel Boruta Lesjaka; 13.15 Obvt> stila in zabavna glasba; 13.3( Priporočajo vam...; 14.05 Ura: glasbene romantike 15.23 Zabav ni interne/zo; 15.40 V torek n; svidenje; 16 00 Vsak dan za vas. 17.05 Brahmsove skladbe za kla vir. petje in violončelo: 18.15 Vr tirno globus zabavnih melodij 18.5 J Na mednarodnih križpnt joh; 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Poje pevsko društvo »Slav ček* iz Trbovelj p.v, Jožeta Škri narja; 20.20 Radijska igra - Zo ra Dirnbach- Alkimonovo jabolko. 21.22 Pesem godal: 22.10 Glasbe na medigra; 22.15 Skupni pro gram JRT — studio Beograd^ Ju goslovanska glasbena tribuna 23.05 Po svetu jazza: »Jazz pod drobnogledom*. Ital. tele vitija 17.30 Dnevnik; 17.45 Spored za najmlajše: 18.45 Potovanje v prazgodovino; 19.15 Koncert v miniaturi: 19.45 Športne vesti in kro nike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film «Giorni di dubbio*; 22.30 Filmske kronike; 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 Za motori zirane ljudi; 22.00 Tajnosti glasbe. Jug. te le v it ija 17.50 Torkov večer; 18.10 Ob dnevu vstaje makedonskega naroda; 19.00 Znanost in morje: 19.50 Obzornik; 20.00 Mrtve duše — čelov, film: 21.30 Kulturna panorama; 22.10 Z Liano Orfei pod cirkuško kupolo; 22.25 Poročila. skega pevskega zbora »Ivan Cankar* Vladimir Švara in poleg njega starejši brat Ernest Švara. EKIPE POD KOŠI SŠI . -4^ kx:.Ajr'J > jH ž' :i.. Prircditeljski odbor 9. slovenskih športnih iger javlja, da bodo imeli tekmovalci v ruskem kegljanju na razpolago vse potrebno za trening jutri v sredo od 20. do 22. ure. Naprava bo na stadionu «Prvi maj» pri Sv. Ivanu, kjer se bo v četrtek ob 20. uri začelo tekmovanje SŠI. « • * Tekmovanje v krosu bo v nedeljo, 30. t. m. v Nabrežini ali Velikem Rep-nu. Proga bo dolga od 1500 do 2.000 m. Podrobnosti bodo pravočasno objavljene. SD BREG javlja, da bo trening odbojkaric prve ekipe jutri v sredo od 19. do 21. ure na stadionu «Prvi maj» pri Sv. Ivanu. V 3. DNEVU KOŠARKARSKEGA TURNIRJA 9. SLOVENSKIH ŠPORTNIH IGER JE PRVA PETERKA BARKOVLJANOV DOSEGLA REKORDNO ŠTEVILO 111 TOČK Tesna zmaga Cankarja A nad ekipo Barkovelj B Tretji dan košarke v okviru 9. SŠI je določil zmagovalca, ki sta bila na papirju tudi favorita. Barkovljani so namreč premočno premagali Cankar B, medtem ko je bila borba med ekipama Cankarja A in Barkovljani B bolj izenačena. Vsekakor pa so se uveljavili šent-jakobčani. SODNIKA: Zavadlal in Lakovič. Po predvidevanju so Barkovljani gladko premagali drugo ekipo Cankarja z visokim rezultatom 111:14. Poleg rezultata, ki je res visok (Barkovljani so do sedaj dali rekordno število košev), pa so Barkovljani presenetili po prikazani igri. Ekipa odvija igro preko dveh pivotov, ki sta brata Borut in Savo Spacal. Poleg tega imajo Barkovljani dva solidna dirigenta, Bru. sa in Kokošarja in dobrega strel- 1,1..............................................................„..........n............................. BARKOVUE 111 CANKAR B 14 BARKOVLJE A - Spacal S. (65), Milič (2), Spacal B. (7), Vodopivec (28), Kokošar (8), Brus (4) in Friz-zati. CANKAR B — Gombač, Ferfolja, Pertot (2), Ban (1), Kuferzin (2), Škrinjar (7), Bolčina in Morelj (2). NEUSPEŠEN DAN NOGOMETAŠEV BREGA Naraščajniki in mladinci klonili s tesnim izidom Zmaga prvega moštva v Nabrežini V nedeljo so bili nogometaši Brega precej neuspešni: mladinci so podlegli CRDA, naraščajniki pa Fortitudu, medtem ko je prvo moštvo odneslo tesno, a zasluženo zmago iz Nabrežine. Neuspeh obeh mladih moštev ----------------------- Brega je treba pripisati dejstvu, i MLADINCI da moštvi nista zaigrali na višku svojih zmožnosti. Obe sta imeli obilo priložnosti, ne samo za izenačenje, temveč tudi za zmago. Precej krivde za oba neuspeha nosita obrambi, katere igralci — zlasti naraščajniki — so bili zelo negotovi in neodločni zlasti v neposrednih spopadih. Vsi pa so puščali preveč svobode nasprotnikom. NARAŠČAJNIKI Fortitudo 3 Breg 1 BREG: Žerjal, Kuret, Gerli, Bandi; Berdon, Slavec, Lovriha, Zahar, Veljak, Cuk, Kocjančič. FORTITUDO: Robba, Cecutin, Pa. renzan, Petruzzi, Cociani, Sabadin, Millo, Purzer, Bologna, Glavina, Bertocchl. KOTJE: 7-2 za Fortitudo. Fortitudo je takoj v začetku pritisnil ter prevladoval vso tekmo. Brežani so se osvobodili pritiska šele proti koncu drugega polčasa. Vseeno pa so prvi prišli v vodstvo z Zaharjem, ki je izkoristil zmedo obrambe Fortituda v 3’. Le 3 minute kasneje je Fortitudo izenačil z Bologno zaradi napake Brežanov. V 13’ je Bologna zadel drog, medtem ko Je Cociani v 15’ povedel Fortitudo v vodstvo z ostrim strelom iz daljave. Veljak je v 24' sam pred vrati zamudil priložnost, v 30’ pa je Veljak zadel prečko, Lovriha pa je zaključil akcijo zunaj. V drugem polčasu Je Bologna takoj še tretjič premagal sicer solidnega Žerjala. Veljak je v 9’ za-streljal enajstmetrovko, Žerjal pa je v drugem polčasu zabranil e-najstmetrovko Coccianiju. Končni rezultat je postavil Zahar, ki je v 28’ usmeril v mrežo z glavo kot, ki ga je streljal Veljak. Izid: Fortitudo • Breg 3:1 (2:1) CRDA Breg 2 1 BREG: Rapotec; Komar, Hrvatič; Maar, Metlika, Opara; Samec, Mikuš, Rodella, Petaros, Bandi. CRDA: Bittesnich; Giacomelli, Ferro; Rauber, Maurich, Causer; Caussi, Gallinotti, Piccione, Benet, F&g&nel. ^ Po začetni premoči Brega se je igra ustalila in uravnovesila. Vseeno pa je CRDA znala bolje iz-korististi redke priložnosti in je bila zlasti v zaključnih akcijah bolj prodrona kot napadalci Brega. V 23’ je Piccione prisebno izkoristil zmedo v vrstah Brega ter povedel CRDA v vodstvo. Brežani so nato zaman skušali priti do izenačenja: Metlika si je celo zastreljal nekaj priložnosti. V drugem polčasu je v 30’ Faganel podvojil rezultat, Petaros Vladimir pa je v 39’ iz enajstmetrovke znižal razdaljo. Izid: Breg . CRDA 1:2 (0:1) PRIJATELJSKA TEKMA Breg 4 Aurisina 3 BREG: Nardini (Balos); Kozina; Petaros; Švara, Maver, Bertesina; Valentič Milan, Ralza, Grahonja, Bubnich, Žerjal. AURISINA: Cancianl, Gruden, Hervatič; Rudeš, Pangos, Venier, Zoppolato, Bonetti, Palmiotti, Bra-vin, Matuglia Senic. Prvo moštvo Brega je v okviru priprav za prvenstvo II. kategorije gostovalo v Nabrežini. Tekmo proti domačemu moštvu je zmagalo s tesnim, a zasluženim izidom. Omeniti je treba še, da je bilo srečanje na precejšnji tehnični in ago-nistični ravni, na žalost pa precej grobo. V vodstvo je najprej prešel Breg z golom Milana Valentiča, medtem ko so Nabrežinci najprej izenačili v zmedi pred vrati Brega, nato pa prešli v vodstvo s Palmiotti-jem. Ralza je nato ponovno izenačil. V drugem polčasu Je prišla do izraza premoč Brega, ki je prešel v vodstvo z enajstmetrovko, ki jo je realiziral Bubnich. Palmiotti je ponovno izenačil, medtem ko je Ralza z drugo e-najstmetrovko postavil končni rezultat. Obe enajstmetrovki je zakrivil Rudeš. V sredini drugega polčasa je bil izključen Pangos. Med domačini se je odlikoval Venier, med Brežani pa Bubnich. Izid Aurisina - Breg 3:4 (2:2). V. K. KOLEDAR 9. SŠI 13. )) četrtek rusko kegljanje 15. » sobota med dvema ognjema 16. » nedelja pohod 17. » ponedeljek šah 19. » sreda namizni tenis 20. » četrtek namizni tenis 22. » sobota telovadni troboj in atletski troboj otvoritev — polfinale košarke 23. » nedelja avto ■ moto streljanje ženske 24. » ponedeljek streljanje moški 25. » torek streljanje moški 30. » nedelja kros 31. » ponedeljek finale namiznega tenisa 1. novembra torek finale nogomet finale košarka 3. » četrtek ZAKLJUČEK finale odbojka finale namizni tenis (moški) 5. » sobota ples od 21.00 do 4.00 tvvsi? Objavljamo slike ekip, ki so se ali se še potegujejo za naslov SŠI: Barkovlje B, Breg, Doberdob, Kras. Rojan, Sokol in Škamperle. V prihodnjih dneh bomo objavili še sliki preostalih ekip PRIJATELJSKA TEKMA Rosandra Zcrial 2 Prosek (Primorje) 0 Prijateljska nogometna tekma, ki je bila v nedeljo v Boljuncu med enajstericama Rosandre Zerial in proseškega Primorja, se je po nezanimivi igri končala z zmago domačinov z 2:0 (2:0). ca, Vodopivca, ki je bil skupno s Savom Spacalom gotovo najboljši element na igrišču. Vodopivec je bil zlasti soliden v metu s skoka, kar zahteva precejšnjo dozo koncentracije in tudi dobre atletske sposobnosti. Skratka, Barkovljani so sestavili ekipo, ki bi po našem mnenju nemoteno morala do osvojitve končne zmage. Proti tako močnim nasprotnikom Cankarjaši so se res le malo upirali, toda nikdar niso agonistično popustili, kar je seveda bilo prav tako hvale vredno. Nikakor pa niso mogli tehnično tekmovati z nasprotnikom, ki je takoj v uvodnem delu zaigral zelo hitro in popolnoma presentil Cankarjaše, katerim je uspelo dati v prvem polčasu le 7 točk, medtem ko so bili Barkovljani v prvem delu igre 47-krat uspešni. Zanimivo je, da je za Cankar dosegel vse točke prvega polčasa Škrinjar, ki je bil s Ku-ferzinom najboljši element v šentjakobski ekipi. V začetku drugega polčasa so Barkovljani še ostreje zaigrali in so s protinapadi skoraj vedno presenetili nasprotno obrambo, ki ni mogla ustaviti danes zares izrednega Sava Spacala, ki je dosegel rekordno število košev v eni sami tekmi: 65 točk. CANKAR A 47, BARKOVUE B 45 CANKAR A — Vitez (12), Neubauer (15), Kocjančič (6), Švara (6), Cesar (6) in Košuta (2). BARKOVLJE B — Kafol (10), Umek, Starec I. (2), Starec R. (6), Uršič (17). Kozlovič, Žnideršič in Lasič (10). SODNIKA: Zavadlal in Lakovič. Druga tekma na včerajšnjem sporedu med Barkovljami B in Cankarjem A je bila bolj izenačena od prve in posebno proti koncu srečanja je bil rezultat kar se da negotov. Vseeno pa so Vitez in drugi znali tudi v teh odločilnih trenutkih obvladati živce in zmagovito zaključiti srečanje. Sploh je bil Vitez včeraj najboljši v vrstah Cankarja, saj je bil vedno prisoten tako v obrambi, kjer praktično ni imel konkurence v odbitih žogah, kot v napadu, kjer je kljub svoji izredni visokosti odvijal- igio dirigenta in tako sprožil vse najne-, varnejše napade Cankarja. Med Barkovljani pa nas je ponovno presenetil Uršič, ki je s svojimi izrednimi atletskimi sposobnostmi nadoknadil marsikatero tehnično napako in je bil zelo uspešen tako pod svojim košem kot pod nasprotnikovim. Tudi Lasič in Kafol sta v glavnem zadovoljila in pred- vsem prvi Je z lepimi meti iz razdalje večkrat onemogočil obrambo Cankarjašev, ki je posebno v uvodnem delu igre popolnoma zgrešeno zaigrala, šentjakobčani so namreč imeli v prvi liniji Viteza in Švaro, medtem ko so bili nižji igralci v drugi vrsti in so se tako morali spoprijeti z visokima nasprotnikoma Uršičem in Starcem I., ki sta seveda pobirala vse odbite žoge. Cankarjaši pa so taktično napako popravili, tako da je Vitez pristopil neposredno pod svoj koš in je bila borba na odbitih žogah bolj izenačena. Cankar je takoj bliskovito začel in trenutno zmedel nasprotnike, M si niso pričakovali tako hitrega tempa. Kmalu nato pa so se opomogli in z učinkovitimi protinapadi skoraj dohiteli nasprotnika, tako da so zaključili prvi polčas le s štirimi točkami razlike (24:28). V drugem delu igre pa se Barkovljani niso več pustili presenetiti in so vzporedno z nasprotnikom nizali koš za košem, tako da je razlika v koših nihala vedno od 2 do 4. točk. Kljub temu pa je uspelo Cankarju obdržati razliko dveh točk in zmagovito zaključiti srečanje (47:45). —edson— n n n i im iiimiiti n iiiii mm 11 m n mi i iiiii iiiii i iiiiiiiniiiiiiMiiiiiiii iiiiimiiiiiiiiiiii mmiiiiiiiii uiiiMiiiiiiiiiiin V NEDELJSKI KOŠARKARSKI TERMI Sežana premagala utrujene borovce 9 točk razlike - Oster odpor plavih V nedeljo so košarkarji Bora gostovali v Sežani, kjer so odigrali prijateljsko tekmo s tamkajšnjim klubom. Srečanje je bilo zjutraj, zaradi česar je bila večina igralcev Bora še trudna od prejšnjega dne zaradi tekem, ki so jih morali odigrati v okviru SŠI. Kar štirje od petih titularnih igralcev so namreč prejšnji dan nastopili s svojim društvom na zanimivih srečanjih na stadionu »Prvi maj». Se veda so vsi igralci dali vse iz sebe, da bi zmagali, kajti zmaga na SŠI velja več kot vsaka druga še tako pomembna osvojitev. Vseeno pa so borovci nastopili z naslednjo prvo peterko: Spacal S., Ambrožič in Rudež v drugi liniji, medtem ko sta spredaj v obrambi zaigrala Lakovič na desni, na levi pa Zavadlal. Plavi so takoj občutili utrujenost prejšnjega dne in so se le s težavo pomikali po igrišču. O refleksih niti ne govorimo. Skratka, borovci so bili senca tega, kar v resnici veljajo. Seveda so to izkoristili nasprotniki in takoj po vedli v vodstvo. V 10' igre so že vodili z rezultatom 18:6. V uvodnem delu se je zlasti izkazal igralec Sežane Uršič, ki je v 10 minutah dal kar 12 točk. Kmalu nato pa so plavi reagirali in se nevarno približali nasprotniku, predvsem po zaslugi Zavadlala, ki je z lepi- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiininniiiiiiiiiiiiiiiinuniiniiiiiiiminiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiia MIMIKA PROTI KONCU SEZONE Kodrič in Fučka - odlična v kopju Zadnji mitingi zelo bogati z rekordi ■ Flamini l’S6"2 V nedeljo sta bili v Trstu in Gorici dve atletski prireditvi, ki sta nedvomno med zadnjimi v tekoči sezoni. V Gorici je bilo na šolskem stadionu deželno prvenstvo za »dečke« in «dekllce» (ragazzi e ragazze), v Trstu pa so se zbrali naraščajni------------------------- ki, mladinci in člani na mitingu, katerega Je organiziral akademski športni center CUS. Rezultati na obeh tekmovanjih so bili dobri in v Gorici so »dečki« popravili kar 5 deželnih rekordov z znamkami, ki so tehnično na zelo visoki ravni. Bor Je imel v teh rekordnih dosežkih glavno besedo. 15-ietnl Ravel Kodrič (182 cm visoki in približno 80 kg težki «deček») je namreč, poslal 600-gramsko kopje kar 52,57 m daleč in za dobre tri metre popravil lastni prejšnji rekord, žal nimamo podatkov kategorije «dečkov» iz ostalih krajev Italije, smatramo pa, da Je dosežek Kodriča ena najboljših letošnjih znamk v državi. Kodrič Je postavil z znamko 52,57 m tudi nov klubski rekord Bora za 600-gramsko kopje. Prejšnji rekord je z 52,50 m od leta 1963 pripadal Fučki. Tudi Fučka Je v nedeljo zablestel. v Trstu je metal člansko orodje in za poldrugi meter popravit stari osebni in klubski rekord iz lanske sezone. Nova znamka znaša sedaj 54,80 m, kar atleta uvršča na precej visoko mesto v deželi in na solidne pozicije tudi v državi. V Gorici so solidne rekordne znamke dosegli še Puntln v teku na 60 m z zaprekami s časom 8”8, žennaro v skoku v višino s skokom 1,60 m, posebno pa sta se odlikovala Glusti v skoku v daljino (6,19 m) in Fino v, teku na 1000 m (2’51”5). V ženski konkurenci so prevladovale tekmovalke atletske šole CONI iz Vidma, ki so od 6 panog osvojile 3 prva mesta. Novi deželni prvaki kategorije »dečkov in deklico: MOŠKI 60 m zapreke Puntln (CRDA) 8”8 80 m: Nobile (Liber. Videm) 10” 1000 m: Fino (Llbertas Videm) 2'51”5 hoja 4 km; Pierro (CRDA Trst) 23’25”5 disk: Paolucci (Fiamma) 28,06 krogla: Capello (CRDA) 12,73 kopje: Ravel Kodrič (Bor) 52,57 palica: Menegazzo (Llbertas Videm) 2,50 daljina: Glusti (Llbertas Vi- dem) 6,19 višina: Zennaro (CSI Trst) 1,60 ŽENSKE 60 m: Degano (Gualf Videm) 8”8 60 m zapreke: Drlussi (CAAL Videm) 9”3 višina: Grassetti (Gorlziana) 1,25 daljina: Gobessl (CA AL Vi- dem) 3,89 krogla: Marchiol (CAAL Vi- dem) 8,21 disk: Lodolo (Gual Videm) 18,94 Na tržaškem tekmovanju sta bili najboljši panogi tek na 800 m in met kopja. V teku na 800 m sta Flainlm in Bramuzzi startala odločno na deželni mladinski rekord Mernija (1’56"). Sodelovanje med obema atletoma bi res kmalu privedlo do novega rekorda, ure pa so pokazale «samo» 1'58”2 in sicer za oba atleta. Prvo mesto je pripadlo Flaminiju, ki Je imel na cilju nekaj centimetrov prednosti. Napredek obeh atletov je res razveseljiv, posebno pa velja to za Flaminija, ki ima komaj 18 let. V metu kopja, kjer se je Fučka uvrstil na tretje mesto, Je po pričakovanju zmagal Defranzonl z odličnim metom 61,50 m pred Fornasarisom (56,74), ki Je pokazal, da met 57,27 iz deseteroboja ni bil slučajen. Fučka je nastopil tudi v metu krogle in tudi v tej panogi zasedel tretje mesto z metom 13,20 m le 18 cm od oseb- nega rekorda. Ostali borovci so dosegli normalne rezultate. Izidi NARAŠČAJNIKI 80 m: 1. Lombardi (Llbertas Videm) 9”7; Furlan (Bor) 10”2 300 m zapreke: 1. LIppl (Gori-ziana) 41” krogla: Hervatin (CSI) 11,02 palica: Tavagnutti (Gorlziana) 2,90 m 1000 m: Don no (CSI) 2’46”2 troskok: Tulllach (Acegat) 12,20 44x100 m: CSI 48” 1 mladinci in člani 800 m: 1. Flamini (Ginn. Triesti-na) 1’56”2, Sancin (Bor) 2’10”8 višina: Munini (Libertas Videm) 1,80, 2. Cesar (Bor) 1,60 krogla: Franceschinl (Ginn. Trle-stina) 13.65, 3. Fučka (Bor) 13,20 daljina: De Anna (Udinese) 6,39, 4. Cesar (Bor) 6.08 kopje: Defranzonl (Torrlana) 61,50, 3. Fučka (Bor) 54,80 200 m: Corubolo (Udinese) 22”, 5. Košuta (Bor) 24”8 4x100 m: Libertas Udine 45"3 mi prodori vedno onemogočil nasprotno obrambo in je bil nedvomno najboljši igralec plavih, saj je dosegel kar 20 točk. Omeniti pa moramo, da je bil isti igralec tudi glavni junak v sobotni tekmi med Škamperlom in Rojanom. Dobro je zaigral tudi Rudež, ki je ponovno potrdil svoje lepe sposobnosti v obrambi, kjer je v odbitih žogah vedno bolj kot soliden. O kolektivni igri Bora gotovo ne moremo govoriti, saj so bili vsi igralci izčrpani in niso imeli zadostne doze kancentracije, da bi lahko organizirali kako učinkovito napadalno akcijo. Vsekakor je tudi ta tekma služila borovcem, saj je bila prva trda izkušnja za kondicijo posameznikov in tudi celotnega moštva. KK Sežana je v glavnem sestavljena iz mladih članov, saj sta njegova dva najboljša elementa zapustila moštvo: Špacal je pristopil k Boru, medtem ko je Škrinjar moral na odsluženje vojaškega roka. Tako bodo morale nove mlade sile nadomestiti izkušena igralca. V nedeljski tekmi je predvsem zadovoljil mladi Žigon, ki je pokazal nekaj lepih metov na koš in tudi v obrambi je solidno zaigral. Gotovo pa je še vedno najnevarnejši element Sežane Uršič, ki ima solidno realizatorsko moč in je predvsem v skok shotu res dober. Ostali igralci Sežane precej dobro obvladajo žogo, v glavnem pa razvijajo elementarno košarko, ki pa je seveda bolj učinkovita. V nekaj primerih pa so bili precej netočni v metanju na koš tudi iz neposredne bližine, kar si lahko razlagamo s prekinitvijo treninga. Njihovo prvenstvo se je namreč pravkar zaključilo in vsi igralci so tako začasno pustili športno udejstvovanje. Torej tudi Sežancem se je poznalo pomanjkanje kondicije, toda ne v tolikšni meri kot v vrstah Bora. Vseeno pa so se plavi do zadnjega upirali in šele proti koncu, ko so porabili že vse energije, so se vdali nasprotniku, ki je tako zmagovito zaključil srečanje z 9 točkami razlike. Moštvi sta nastopili z naslednjima postavama: KK SEŽANA: Grmek M., Grmek J. (8), Bernetič (8), Danev (6), Tavčar, Uršič (18), Jerina (5), Žigon (15), Šuber. BOR: špacal S. (14), Zavadlal (20), Rudež (5), -Špacal B., Lakovič (14), Ambrožič in Kokošar. Sodnik: Boris Krvatec. Končni rezultat: KK Sežana - Bor 62:53 (29:28). ".....""""......“'"Hlinili......................................... N A M! INI TENIS DRUGO KOLO R LIGE Canottieri Olona - Bor 7:2 Navdušujoča igra Edija Roleta in Adrijana Tavčarja v Milanu Kot smo že pisali, so bila vsa predvidevanja za milansko ekipo, v kateri nastopajo igralci, ki spadajo med najboljše v Italiji. Kljub pričakovanemu porazu je mlada ekipa Eira popolnoma zadovoljila. To velja predvsem za Adrijana Tavčarja in Edija Boleta, ki sta bila enakovredna vsem nasprotnikom in sta tudi po enega celo premagala. Adrijan Tavčar Je v dveh setih premagal Socchija po lepi in borbeni tekmi v kateri je prišel njegov napad zelo dobro do izraza. Drugokategornik Socchi spada med vrhunske italijanske igralce. Naj omenimo le, da je lani na državnem turnirju v Livornu izločil borovca Borisa Košuto, 9. igralca v Italiji. Po tej zmagi je bilo stanje 2:1 za Milančane. Edi Bole se je moral nato spoprijeti z najboljšim igralcem Olone Attanajem. V dveh setih je Edi Bole nepričakovano premagal nasprotnika in tako izenačil stanje 2:2. Od takrat pa niso imeli borovci več sreče in so morali prepustiti vse ostale tekme bolj izkušenim nasprotnikom. Res škoda, ker so imeli borovci v rokah vsaj še dve tekmi. Res malo sreče je imel Adrijan Tavčar proti Santa-leni. V prvem setu je gladko odpravil nasprotnika z 21:15, v drugem pa tesno izgubil z 21:19. V odločilnem setu je Tavčar že vodil 10:4, nato še 15:10. Takrat pa se mu je napad zataknil in je moral tako prepustiti nasprotniku tekmo, katero je že imel v žepu. Ponovno poudarjamo pomanjkanje Borisa Košute. Po vsej verjetnosti bi osvojil on vse tri točke. Ce tem trem prištejemo še dve, ki sta jih prinesla Adrijan Tavčar in Edi Bole, je lahko sklepati, da bi se tekma zaključila z rezultatom 5:4 za Bor. Prihodnjo tekmo bo Bor igral v Bocnu proti Oltrisarcu 23. oktobra. S stalnim napredovanjem A-drijana Tavčarja in Edija Boleta obstaja upanje, da bo Bor prav v Bocnu osvojil svojo prvo zmago na letošnjem namiznoteniškem prvenstvu B lige. IZIDI Bole Edi — Santalena 0:2 (19:21, 19:21) Bole Emil — Attanš 0:2 (9:21, 13:21) Tavčar A. — Socchi 2:0 (23:21, 21:19) Bole Edi — Attank 2:0 (21:18, 21:16) Tavčar A. — Santalena 1:2 (21:15, 19:21, 19:21) Bole Emil — Socchi 0:2 (13:21, 16:21) Tavčar A. — Attank 0:2 (10:21, 20:22) Bole Edi — Socchi 0:2 (17:21, 16:21) Bole Emil — Santalena 0:2 (12:21, 13:21) V nedeljo je bilo na sporedu tu-du 2. kolo A lige. Tržaška ekipa La Soffitta je gostovala v Bergamu, kjer je gladko odpravila US Nosari z visokim rezultatom 8:1. Za Soffitto so igrali Chechici, Du-razzano in Floreani. T-ar ALI3A B IZIDI 'Bologna — Torino 2-1 •Foggia — Cagliari 0-0 •Juventus — Brescia 0-0 Roma — *LR Vicenza 1-0 A tal an ta — *Lazio 3-1 •Mantova — I.ecco 1-1 •Napoli — Milan 3-2 Fiorentina — ‘Venezia 6-2 •Inter — Spal 2-1 (igrana v soboto) LESTVICA IZIDI •Alessandria — Modena •Catania — Arezzo •Catanzaro — Verona •Genova — Messina Varese — ‘Novara •Padova — Sampdorla •Palermo — Livorno •Piša — Salemitana •Reggina — Reggiana •Savona — Potenza LESTVICA 2-2 1-0 3-1 2-2 2-0 2-2 0-0 0-0 1-0 1-0 Inter 4 4 t 0 13 1 8 Napoli 4 0 • 0 7 2 8 Juventus 4 3 1 • 7 1 7 Cagliari 4 2 2 • 6 0 6 Fiorentina 4 2 1 1 5 5 5 Bologna 4 2 1 1 8 6 5 Mantova 4 I 3 0 5 4 5 Torino 4 1 2 1 3 3 4 Milan 4 1 2 1 6 6 4 Roma 4 2 • 2 2 3 4 Brescia 4 0 S 1 I 2 3 Lazio 4 1 1 2 3 8 3 Atalanta 4 1 1 2 4 9 3 Vicenza 4 1 0 S 3 5 2 Venezia 4 0 2 2 4 9 2 Spal 4 0 1 3 3 6 1 Lecco 4 0 1 3 1 7 l Foggia 4 0 1 3 1 12 1 Prihodnje tekme (16. t.m.) Atalanta - Napoli; Brescia - LR Vicenza; Fiorentina • Mantova; Foggia - Venezla; Lecco - Inter; Milan - Lazio; Roma - Cagliari; Spal - Bologna; Torino - Juventus. Varese Livorno Potenza Sampdoria Modena Messina Catanzaro Reggina Arezzo Genoa Padova Alessandria Piša Savona Palermo Salemitana Catania Reggiana Verona Novara je zabeležil Vardar, ki sl je privoščil enajsterico Partizana, medtem ko je morala Rijeka, ki je imela v gosteh Velež, prepustiti bolj učinkovitim in vztrajnim gostom kar obe točki. • * * V zahodni skupini II. zvezne lige je Maribor, ki Se vedno vodi v lestvici, odpravil enajsterico Borca. Mariborčani so vse tri gole dosegli v prvem polčasu, medtem ko so v drugem popustili, kar so gostje izrabili, da so prišli do častnega zadetka. Lahko pa se reče, da se morajo gostje zahvaliti le nespretnosti gostiteljev, če so odšli domov z razmeroma častnim porazom. Aluminij, ki je imel v gosteh Var-teks, ni mogel dlje od neodločenega izida, kar seveda ne more zadovoljiti nogometaše iz Kidričevega. * * * Nova Gorica se v nedeljo, kljub aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii S pomočjo podarjene enajstmetrovke 9 0 10 4 17 4 2 7 8 4 7 6 6 7 7 5 6 7 5 6 2 2 6 3 5 4 5 4 7 6 1 2 2 3 3 7 3 5 2 6 2 6 2 8 2 8 Prihodnje tekme (16. t.m.) Arezzo • Alessandria; Catania-Verona; Catanzaro - Savona; Modena - Potenza; Piša - Messina; Reggiana - Novara; Reggina - Livorno; Salemitana - Palermo; Sampdoria • Genoa; Varese - Padova. JUGOSLOVANSKA NOGOMETNA PRVENSTVA Sarajevo še vedno v vodstvu I. lige Poraz Nove Gorice v Kranju - Prepričljivi zmagi Kopra in Izole Sarajevo je tudi po nedeljskem sedmem zavrtljaju prvenstva I. nogometne lige ohranil vodilno mesto pred Vojvodino. Tako sarajevski kot novosadski nogometaši so zmagali na lastnih tleh, pa čeprav le za minimalno razliko. Medtem ko je Olimpija rešila v Beogradu točko, Je Crvena zvezda brez težav odpravila Zagreb. Precejšen uspeh boljši igri, ni mogla izogniti porazu. Gostovala je v Kranju, kjer je Triglav vendarle zabeležil po štirih porazih uspeh. Goričani niso znali izrabiti boljše Igre in so bili precej nespretni tudi po izključitvi kranjskega igralca Kitiča, katerega Je ui enajstmetrovke, zaradi česar so obmetavali sodnika s kamenjem. Na srečo so ga funkcionarji domačega moštva še pravočasno zaščitili. * * * V zahodni conski ligi Koper in Izola še vedno prevladujeta na lestvici. Koprčani so si tudi v nedeljo v tekmi z Zagorjem zagotovili KOŠARKA V UUBLJANI OD 12. DO 15. T. M. Reprezentanca Evrope, Simmenthal Olimpija in Zadar na Festivalu 66’ V četrtek prva tekma med peterkama domačih klubov Olimpija bo imela kot organizatorka letošnjega evropskega festivala košarke res težko nalogo: ponoviti exploit Wisle, ki je na festivalu 1965, katerega je organizirala, tudi zmagala. Letos bodo nastopile v Ljubljani kar štiri ekipe, in sicer Evropa, Simmenthal, Zadar in Olimpija. so bili igralci Izole, ki so si pošteno privoščili tekmece iz Ajdovščine. sodnik zaradi fizičnega obračuna-1 Lep uspeh so zabeležili tudi tolmin-vanja poslal v slačilnico. Gledale’ skl nogometaši, ki so si prišli po so bili precej razburjeni tudi žara-1 obe točki v Sežano. IZIDI IN LESTVICE I. ZVEZNA NOGOMETNA LICA in s srečo se je _________________ Triestina vrnila iz Treviglia z dragoceno točko Ive (iz enajstmetrovke) in Ridolfi strelca za goste STRELCI — vi’ d.p. Maestroni, v 5’ Ive iz enajstmerovke, v 29’ Gira, v 40' Ridolfi. TREVIGLIESE: Testa; Consolandi, Gira; Andreini, Rigamonti, Cavalletti; Forcella, Ronchi, Gazzi, Donadelli, Maestroni. TRIESTINA: Colovatti; Martinelli, D'Eri, Kuk, Sadar, Ferrara; Ridolfi, Scala, Ive, Beorchia, Gentilli. SODNIK: Accomazzo, iz Vercellija. KOT JE: 6-3 za Trevigliese (2-2). GLEDALCI: 2500. Triestina se je vrnila domov iz Treviglia z dragoceno točko. Sicer je res, da je imela srečo, ker ji je sodnik podaril enajstmetrovko, vratar domačinov pa drugi gol. Triestine, ki so jo začeli imenovati ♦enajsterica neodločenih rezultatov*, danes ni mogoče ne grajati ne pohvaliti. Igalci, tako gostitelji kot zgrešil cilj, na predložek Forcelle s silovito diagonalo spravil do mreže. Štiri minute kasneje pa je bilo stanje ponovno izenačeno. Rigamonti je hotel v kazenskem prostoru s prsi ustaviti niti najmanj nevaren strel Tržačanov. Smola je hotela, da mu je žoga zdrsela po roki in sodnik, pa čeprav prekršek gostje, mso ^ ****** vseeJ' preSgUMn dosodi? enajstmetrovko, znanja in vph sposobnost ke , P^ obeh eJnajstericah, pravcato mocvir e m dovoljevalo ven(Jar $e JXržačani nis0 hoteli od. izvedbe ne taktik ne prave igre. Lahko pa rečemo, da je napad rdečih ponovno razočaral, medtem ko je treba pohvaliti Scalo in Ferraro, ki sta brez oklevanj in spodrsljajev čvrsto držala pod nadzorstvom središče igrišča. Gostitelji so imeli v 19-letnem srednjem napadalcu Gazziju najboljšega igralca. Ta je pokazal izreden repertoar nogometnih potez in vrlin, vendar je tudi on postal, pa čeprav se je večkrat predstavil z zelo nevarnimi prodori in streli, žrtev... blata. V prvem polčasu so domačini prevladovali in so ves čas imeli pobudo v svojih rokah. Kljub premoči pa niso prišli do nagrade, ki bi jim pripadla. Zato so se takoj v začetku nadaljevanja sprostili in Colovatti se je moral že v 1’ skloniti po žogo, ki mu jo je Maestroni, ki je v prvem delu večkrat reči cenenemu darilu in Ive je brez težave izenačil. Domačini se kljub krivici niso vdali in so začeli oblegovati Co-lovattija, ki je moral pokazati vse svoje znanje. Premoč je ostala v rokah domačinov, tudi ko so morali tekmo nadaljevati brez izključenega Maestronija. Štiri minute po njegovem odhodu v slačilnico je Gira poslal žogo s prostim strelom v kot vrat in tako povedel Trevigliese ponovno v vodstvo. V 40' pa si je Triestina izsilila končni izid in dragoceno točko. D’Eri je izvedel dolg prodor in je žogo podal prostemu Ridolfi ju. Ta je usnje usmeril brez vsakršnega prepričanja v uspeh proti Testi, ki je sicer žogo prestregel, vendar je ni zadržal, zaradi česar se mu je ta počasi zakotalila čez skrajno črto njegovih vrat: 2-2. IZIDI Beograd—Olimpija 0:0 C. zvezda—Zagreb 3:1 Karaj evo—Radnički 1:0 Rijeka—Velež 1:2 Vojvodina—Hajduk 1:0 Vardar—Partizan 4:2 Dinamo—Seijezničar 0:0 Celiš.—Sutjeska 0:0 LESTVICA (1:0) (1:0) (0:1) (1:0) (0:1) SLOVENSKA LIGA IZIDI Rudar—Slovan Celje—Ljubljana Mura—Branik Kovinar—železničar Triglav—Nova Gorica Slavlja—Svoboda LESTVICA 1:0 1:1 5:1 0:3 2:1 2:1 (0:0) (0:1) (2:1) (0:1) (2:0) (0:1) Sarajevo 7 7 1 0 9:2 13 Vojvodina 7 5 2 0 13:3 12 C. zvezda 7 4 2 1 15:11 10 Dinamo 7 3 3 1 9:4 9 Radnlčki 7 4 1 2 8:3 9 zeljezničar 7 3 2 2 6:7 8 Hajduk 7 2 2 3 9:7 8 Velež 7 3 0 4 10:9 6 Vardar 7 3 0 4 10:10 6 Partizan 7 2 2 3 6:8 6 Zagreb 7 2 2 3 8:11 6 Rijeka 7 2 1 4 6:7 5 Olimpija 7 2 1 4 5:8 9 Beograd 7 0 4 3 5:10 4 Sutjeska 7 0 2 5 4:19 2 Čelik 7 1 3 3 7:11 1 A SKUPINA C IZIDI •Biellese — Solbiatese 1-0 •CRDA — Mestrina 1-0 •Como — Legnano 1-0 •Cremonese — Rapallo 1-1 •Entella — Piacenza 1-0 Monza — Pro Patrla 1-0 •Trevigliese — Triestina 2-2 •Udinese — Marzotto 2-2 •Treviso — Verbania 0-0 Prihodnje tekme (16. t.m.) Triestina - Como; Biellese - CRDA; Legnano - Pro Patrla; Marzotto - Cremonese; Mestrina - Entella; Monza - Udinese; Piacenza - Trevigliese; Rapallo • Treviso; Verbania - Solbiatese. LESTVICA Monza Treviso Biellese Udinese Marzotto CRDA Entella Verbania Triestina Rapallo Como Legnano Mestrina Trevigliese Piacenza Solbiatese Pro Patria 5 0 6 4 2 5 2 0 6 3 4 2 2 1 2 1 1 1 4 4 5 5 1 1 1 2 1 2 3 6 3 5 1 3 1 6 Pari prihodnjega kola: Ollmpija- Vojvodlna; Zagreb - Beograd; Radnički - C. zvezda; Rijeka - Sarajevo; Hajduk - Vardar; Partizan - Dinamo; Zeljezničar - Čelik; Velež-sutjeska. II. LIGA (ZAHOD) IZIDI Istra—Bosna 1:1 (0:0) BSK—Šibenik 2:1 (1:1) JKamos—Lokomotiva 3:1 (2:1) Maribor—Borac 3:1 (3:0) segesta—Borovo 3:2 (0:1) Aluminij—Varteks 1:1 (1:0) Rudar—Bratstvo 1:0 (0:0) Trešnjevka—Leotar 3:0 (1:0) Slavonija—Sloboda 2:0 (2:0) LESTVICA 2 2 1 Maribor BSK Lokomotiva segesta Šibenik Aluminij Trešnjevka Famos Slavonija Rudar Varteks Sloboda Borac Borovo Leotar Istra Bosna Bratstvo 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 0 14:3 1 15:7 19:9 17:8 17:13 8:12 9:5 13:11 9:8 5:14 12:9 6:8 12:8 11:12 12:16 6:15 8:14 9:20 14 12 11 10 10 10 9 8 8 8 7 7 7 6 5 5 4 3 Možnosti za končno zmago Olimpije? Precejšnje. Reprezentanco Evrope nedvomno sestavljajo izredni igralci, individualno skoraj nedosegljivi. Toda največja hiba Evro- celotni1 Izkupiček^Se*bolj CSvene^važnosth Skoro vsi elani Evrope so se prvič seznanili včeraj, ko so skupno trenirali pod vodstvom priznanega jugoslovanskega tehnika Bora Stankoviča, kateremu bosta v teh dneh pomagala trenerja Robert Busnel (Francija) in Miroslav Križ (ČSSR). Tekme pa se bodo začele 13. oktobra. Tri dni je res premalo, da bi vsi elani, pa čeprav so izredni tehnični igralci dosegli zadovoljivo skupno igro. Torej premagati Evropo ni nemogoče. Toda, če Zidek ali Steve-niers dobita svoj dan, tedaj bo vsem nasprotnikom trda predla. Po zadnjih vesteh bo v vrstah Evrope manjkal priznani košarkar Clifford Luyk (Real Madrid), ki se je poškodoval, zamenjal ga bo soigralec Seviliano. Poleg tega so člani FIBA v zadnjem trenutku uvrstili v reprezentanco Evrope tudi sovjetskega državnega reprezentanta in člana sovjetske armade Voinova, pi-vota z izrednimi atletskimi in reali-zatorskimi sposobnostmi. Težavnejša bo borba s Simmen-thalom, italijanskim in evropskim prvakom 1966. Kaže, da bo milanska peterka nastopila v Ljubljani z Američanoma Bradleyem in Tho-renom, ki sta v lanski sezoni odločilno pripomogla k osvojitvi naslova evropskega in italijanskega prvaka. Poleg tega ima Simmenthal letos' nova Američana Chubina in Robblnsa In zanimivo bi bilo, da bi nastopilo milansko moštvo v Ljubljani kar s štirimi tujci. Tega pa gotovo ne bo storil Cesare Rubini, trener Simmenthala, ki bo raje poskusil mlade sile Jellinija in druge, na katere bo moral računati v letošnjem prvenstvu, ki se bo začelo že 23. oktobra. Tretji nasprotnik Olimpije bo Zadar, s katerim se bodo Ljubljančani pomerili že prvi dan, to je 13. oktobra. Po vsej verjetnosti bodo zmagali Slovenci, saj so letos že premagali nasprotnika. Kot vidimo, ima Olimpija vse možnosti, da lahko zmaga na turnirju ln še posebno zato, ker so Danev in drugi letos v izredni formi. Ljubljanska peterka je v ju gosiovanskem turnirju prva z 32 točkami. V nedeljo so Ljubljančani premagali Ivangrad z visokim rezultatom 133:51. Olimpija bo nastopila na festivalu zelo verjetno s postavo Danev, Bassin, Logar, žor-ga ln Eiseit. Glavno besedo bosta ponovno imela Daneu in Bassin. Prvi zaradi izredne tehnike ln pregleda nad igro bo gotovo ena izmed glavnih zanimivosti, ki jih bomo lahko videli na festivalu. Bassin pa bo s svojimi virtuozlzml navduševal gledalce. «Taubi» je letos v izredni formi in Sportske novosti, eden izmed najbolj priznanih jugoslovanskih časopisov, so navedle Bassina za trenutno najboljšega jugoslovanskega košarkarja, Cvetkoviča (Crvena zvezda) pa za najboljšega strelca. Olimpija pa gotovo ni samo Bassin in Daneu. Ne smemo namreč pozabiti na Eiselta, ki je po našem mnenju najbolj regularen član ljubljanskega moštva, in tudi ne na Logarja, ki v obrambi praktično nima tekmecev. Predvsem pa pričakujemo mladega Zorgo, ki se bo tako ta teden prvič spoprijel z najmočnejšimi košarkarji Evrope, člani Olimpije pa so naslednji: BASSIN Borut, študent, 22 let, 178 cm, 76 kg, krilo, igra košarko 12 let, 33-krat v državni reprezen- BOŽIČ Jure, študent, 19 let, 187 cm, 76 kg, krilo, igra košarko 5 let. Slavlja železničar Mura Ljubljana Celje N. Gorica Rudar j Kovinar Svoboda Triglav Branik Slovan 5 4 4 2 3 3 3 3 2 2 1 0 * * * 16:10 10:4 15:9 12:8 13:8 11:8 8:8 7:11 19:10 7:12 7:19 1:19 Pari prihodnjega kola: Svoboda-Rudar; N. Gorica - Slavlja; železničar - Triglav; Branik - Kovinar; Ljubljana - Mura; Slovan - Celje. ZAHODNA CONSKA LIGA IZI1DI Koper—Zagorje 4:2 (3:1) Jesenice—Svoboda S. 6:0 (4:0) Kamnik—Ilirija 3:2 (2:0) Izola—Primorje 5:1 (3:1) Litija—Hrastnik 1:2 (1:1) Tolmin—Tabo* 1:0 (1:0) LESTVICA Koper 6 4 2 0 18:6 10 Izola Hrastnik Zagorje Tolmin Kamnik primorje Tabor Ilirija Jesenice Litija svoboda S. 18:5 9 15:8 8 15:14 7 11:9 6 8:10 6 7:14 6 10:13 18:16 14:16 7:15 14:29 Pari prihodnjega kola: Tabor-Ko-per; Hrastnik - Tolmin; Primorje-Litija; Ilirija - Izola; Svoboda S.-Kamnik; Zagorje - Jesenice. Pari prihodnjega kola: Bosna-Slo-boda; Leotar - Slavonija, Bratstvo-Trešnjevka; Varteks - Rudar; Borovo - Aluminij; Borac - Segesta; Lokomotiva - Maribor; Šibenik - Fa-mos; Istra - BSK. Bologna—Torino (2-1) 1 1. — X. Fregoli 2 Foggia—Cagliari (0-0) X 2. Hula Princess X Inter—Spal (nev.) (2:1) — 2. — 2. Fogazzaro 1 Juventus—Brescia (0-0) X 2. Epistoia 1 Vicenza—Koma (0-1) 2 3. — X. Ordonez 1 Lazio—Atalanta (1-3) 2 2. Nirano 1 Mantova—Lecco (1-1) X 4. — X. Ursida 1 Napoli—Milan (3-2) 1 2. Traina 2 Venezia—Fiorentina (2-6) 2 5. — 1. Celeo X Catanzaro—Verona (3-1) 1 2. Sud Est 1 Padova—Sampdoria (2-2) X 6. — 1. Cenerina 1 Temana—Pistoiese (1-0) 1 2. Oltraggio X Bari—Pescara (0-0) X KVOTE KVOTE 12 — 7.484.000 lir 12 - 8.417.292 lir 11 — 253.700 » 11 — 6.290 lir prezentanci. DERMASTIA Matija, novinar, 33 let, 201 cm, 104 kg, center-plvot, igra košarko 14 let, 30-krat v državni reprezentanci. EISELT Vital, študent, 25 let, 187 cm, 82 kg, branilec, igra košarko 14 let, 59-krat v državni reprezentanci. HOČEVAR Darko, študent, 22 let, 197 cm, 83 kg, krilo, igra košarko 6 let, 36-krat v državni reprezentanci. LOGAR Tine, študent, 25 let, 191 cm, 85 kg, krilo, igra košarko 12 let, 37-krat v državni reprezentanci- OSTERC Andrej, študent, 21 let, 189 cm, 86 kg, branilec, igra košarko 6 let. VERBIČ Dušan, študent, 21 jet, 182 cm, 75 kg, krilo, igra košarko 6 let. VOLOVŠEK Helmut, študent, 21 let, 191 cm, 90 kg, pivot-center, igra košarko 6 let. ŽORGA Aljoša, študent, 19 let, 200 cm, 87 kg, krilo-plvot, igra ko- DANEU Ivo, uslužbenec, 29 let, i sarko 5 let, 18-krat v mladinski 183 cm, 86 kg, dirigent, igra košar- državni reprezentanci, ko 14 let, 153-krat v državni re-1 —edson— V NEDELJSKI PRIJATELJSKI TEKMI Lloyd Adriatico klonil odlični peterki Simmenthala Košarkarska ekipa Lloyda Adriatica je v nedeljo odigrala prijateljsko srečanje z italijanskim ln evropskim prvakom Simmentha-lom. To je bilo že drugo srečanje na programu tržaškega moštva kot priprava za letošnje_ prvenstvo B lige. V četrtek so Tržačani namreč igrali z Guli' Oil ln izgubili z visokim rezultatom 64:104, v nedeljo proti Simmenthalu, v sredo, 12. t.m., pa se bodo spoprijeli z Nikollčevo peterko Petrarce. Toda vrnimo se k nedeljski tekmi. Simmenthal je premočno zmagal. Končni rezultat 104:59 v korist milanske peterke jasno dokazuje, da so bili Tržačani vseskozi lahek plen kvalitetnejših nasprotnikov. Poleg tega pa nekateri člani Lloyda niso zaigrali kot običajno in marsikdo (Fortunati, Blanco) je dokazal še slabo formo. Ponovno pa se je izkazal mladi Goltam katerega je Lloyd dsjbil iz vrst don Bosca. Pod standardom pa je zaigral Apostoli (prej Hausbrandt), ki se še ni uigral s hitrimi igralci Lioyda. Proti Tržačanom Rubini ni poslal na igrišče svoje najboljše postave. Poslužil se ni namreč Vianella, ki je še vedno najboljši strelec Simmenthala, in tudi Riminucci ni igral. Skoro celo-srečanje pa sta odigrala nova nakupa Američana Chubin in Robbins, in ponovno pokazala ze znane karakteristike. Chubin, hiter, odličen dirigent, gotovo bolj očara gledalca od svojega rojaka Robbinsa, ki v glavnem odvija igro pivota, toda je nedvomno tehnično manj nadarjen od Chubina. Rubini, trener milanskega moštva, bo torej moral izbrati enega izmed teh dveh Američanov za italijansko prvenstvo. Izbira je težka. Vsekakor kaže, da bo Rubini optiral za Robbinsa in tako sestavil dvojico pivo-tov Mašini—Robbins, ki bi morala dati ugodne uspehe. Ni potrebno, da navajamo kronike, saj je bilo srečanje monolog Milančanov, ki so po volji razpolagali z nasprotnikom, čeprav so igrali z rezervami kot Longhi, Gnocchi, Binda. Postavi SIMMENTHAL: Pieri (11), Jelll-ni (9), Chubin (12), Robbins (28), Longhi (13), Gnocchi (8), Vianello, Ongaro, Mašini (17) in Binda (10). LLOYD ADRIATICO: Blanco (2), Tarabocchia (6), Apostoli (2), Goitan (14). Fortunati (9), Scher-gat (11), Biči (3), Močen Igo (3), Welcher (1), Narder (8) in Ca-stronovo. Končni rezultat: Simmenthal — Lloyd Adriatico 106:59 (52:25). Sodnika: Dl Majo in Siderini. —edson— • ♦ * BUKAREŠTA, 10. — Evropsko košarkarsko prvenstvo za žensk* ekipe je zaključeno. Naslov je pri' padel SZ pred ČSSR, Vzhodu« Nemčijo in Romunijo. Sledijo H«* landska, Jugoslavija, Bolgarij* Poljska, Madžarska, Italija, Fr»F cija in Zahodna Nemčija. V NEDELJSKEM KOLU A LIGE Show Napolija in Fiorentine Napoli je v nedeljo ponovno Pj trdil letošnjo dobro formo z zmag® na domačem igrišču na račun M1' lana z rezultatom 3:2. Slvori 10 drugi so bili vseskozi absolutni 8°" spodarji na igrišču in zato rezult*1 ni nema slika sil na igrišču. Juventus pa ni mogel preko h®" odločenega rezultata (0:0) na la81" nlh tleh proti skromni Brescii. T®' di Torino ni bil povsem srečen b* igrišču v Bologni, kjer je moral ki«* niti s pičlo razliko enega go1*' Končni rezultat 2:1. Največji izkupiček dneva pa ®" želi mladi igralci Fiorentine, ki J? gostovali v Benetkah, kjer so o»' pravili tamkajšnjo enajsterico * nič manj kot 6:2. Benečani pa bili že v začetku tekme handicaP1-rani, ker so izgubili zaradi poško<*' be enega najboljših branilcev Naj1' nlja. Hamrin in drugi so imeli zft*" lahko delo, da so zabili Benečano«1 kar šest golov. Pomembna Je tudi zmaga Ron*®' ki je v Vicenzi, pa čeprav z ibjj nlmalno razliko enega gola osv«' Jila obe točki. Cagliari pa Je dos«' gel dragocen neodločen rezultat v Foggi. Tudi Lecco je na tujem if?rjj sču, in sicer v Mantovi, doseg®* neodločen izid. Nepričakovana P* je zmaga Atalante, ki Je sorazrn®*' no visoko porazila v Rimu Lari« z rezultatom 3:1. • --. . Inter je odigral svojo tekmo v J®’ boto in premagal Spal s skromni**’ rezultatom 2:1, kar gotovo ni Pj vsem prepričljivo za težko srečanj? ki čaka milansko enajsterico v M? skvi proti Torpedu za pokal pr**' kov. i**::-:!" .... W. SOMERSET MAUGHAM ČUDOVITA ŽENSKA Julija je bila srečna, da Michaela ni bilo zraven. Od sramu bi se pogreznila v zemljo. O njenem očetu je zmeraj pripovedoval kot o doktorju Lambertu. Ime je izgovarjal s francoskim naglasom. Toda ko je njen oče kmalu po vojni umrl i t se je njena mati preselila k svoji ovdoveli sestri v St. Malo, jo je zučel imenovati gospodično de Lambert. V začetku svoje kariere je bila tudi Julija v tem pogledu nekoliko občutljiva, toda to se je docela spremenilo, ko je postala slavna umetnica. Posebno v imenitni družbi je vselej želela naglasiti, da je bil njen oče živinozdravnik. Pri tem je imela občutek, da s tem zadržuje ljudi v njihovem lastnem krogu. Charles Tamerley je zelo dobro vedel, kako namerno je njegova žena poskušala ponižati Julijo; bil je razjarjen zaradi tega m je počel vse mogoče, da bi Juliji s čim ustregel. Zaprosil jo je, če jo sme obiskati in ji prinesti najlepšega cvetja. Tedaj mu je bilo okoli štirideset. Bil Je mož majhne glave in elegantne postave. Ni bil ravno lep, vsekakor pa človek zelo prijetne zunanjosti. Vseskozi se je kazal resnega moža, kar je pravzaprav tudi bil, razen tega se je znal čudovito obnašati. Ljubil je umetnost. Kupoval je moderne slike in zbiral starinsko pohištvo. Bil je velik prijatelj glasbe in izredno na-čitan. V začetku mu je bilo v veliko zadovoljstvo, da je obiskoval mlada umetnika v njunem majhnem stanovanju na Buckingham Palače Roadu. Opazil je, da sta siromašna in ustvarjal si je romantične predstave o tem, kako lepo se mu je posrečilo priti v krog bohemov. Njegovi obiski so bili zmeraj pogostejši. Da je bil povabljen k njima na kosilo, ki ga je pripravilo in serviralo neko strašilo za ptice, ki so jo klicali za Evie, se mu je zdelo prava pravcata mala pustolovščina. To je bilo življenje! Charles je Michaela kljub njegovi lepoti — ta se mu je zdela vse preveč upadljiva — imel za docela navadnega mladega človeka in mu je posvečal le malo pozornosti. Toda nadvse ga Je navduševala Julija. Nikoli poprej ni srečal bitja s tolikšno množino osebne topline, s tako popolnim značajem in s tako polno vitalnostjo. Videl jo je igrati in primerjal jo je v mislih z velikimi tujimi igralci. Domneval je, da ima Julija nekaj povsem svojskega, osebnega. Njena umetnost se mu je zdela nedosegljiva. Skorajda se je malce plašil pred tem, ko mu je nenadoma postalo jasno, da je Julija genij. «Druga Siddons, mogoče. Vsekakor pa večja kakor Ellen Terry.» Julija v teh dneh ni čutila potrebe, da bi po kosilu počivala; bila je močna kakor konj in nikoli utrujena. Tudi Charles jo je večkrat povabil na sprehod po parku. Začutila je, kako si jo želi videti kot otroka narave. To ji je bilo izredno pogodu. Nikakršnih težav ji ni povzročilo to, da je bila v vsem sila odkritosrčna, iskrena in otroško navdušena. Peljal jo Je v Narodno galerijo, v Tate-galerijo in v Britanski muzej. Pri tem je zares izredno uživala; to se ji je videlo na obrazu. Charlesa pa je radostilo, da svoje znanje prenaša na nekoga, ki mu je drag; Julija ga je z zanimanjem poslušala. Ker je imela izreden spomin, se je od njega veliko naučila. Ko je pozneje znala s takim poznavanjem govoriti o Proustu ali Cezannu, je človek obstal začuden in vzradoščen, da je naletel pri igralki na tako izobrazbo. Za vse to se je imela zahvaliti samo Charlesu. Veliko poprej kot on sam je vedela, da se je vanjo zaljubil. To se ji je zdelo nekoliko smešno. Charles je bil zanjo človek srednjih let, starejši, prijeten mož. Ljubila je Michaela z vso strastjo svojega srca. Toda ko se je Charles sam zavedel svoje ljubezui do nje, se je njegovo vedenje nekoliko spremenilo; postal je molčeč, kot da ga muči neke vrste bojazen, zlasti tedaj, ko je kdaj ostal z njo na samem. ((Nesrečni človek,*) je često rekla sama pri sebi. «Pa tak gentlemen. Zdaj si niti sam s sabo ni popolnoma na čistem, ne ve, kako naj se obnaša.« Tudi Julija ni vedela, kako naj se obnaša, če bi ji Charles razkril svojo ljubezen. Do tega je utegnilo priti prej ali slej. To je predvidevala in želela ga je opozoriti predvsem na eno. Ne sme si domišljati, da mu bo treba zato, ker je on lord, ona pa igralka, samo migniti, pa mu bo že skočila v posteljo. Ce bi si dovolil kaj takega, mu bo zaigrala ponižano junakinjo, kakor jo je to naučila Jeane Taibout, se pravi, da mu bo z roko in kazalcem, naperjenim v isto smer, ogorčeno pokazala vrata. Ali pa se bo pokazal ves drugačen, zadržan in molčeč. Tedaj bi se utegnila zmesti; govorila mu bo z glasom, ki ga bo dušila bridkost. Dejala mu bo, da ji nikoli ni prišlo na misel, da bi ji on izkazoval taka čustva. Ce bi storila karkoli, bi vendar Michaelu počilo srce. Skupaj bi se izjokala in vse bi bilo spet dobro. Toda od njega, ki je tako vzornega vedenja, ni mogla pričakovati, da bi ji delal kakšne nevšečnosti, če mu bo odkrito in iskreno povedala, da iz tega ne bo nič. Toda ko je prišlo do tega zares, je bilo vse docela drugače, kakor je pričakovala. Charles in Julija sta odšla na spre-rod v St. James Park, si mimogrede ogledala pelikane in se vznemirjena od okolice, začela pogovarjati o možnosti, da bi ona igrala Millamanto. Ko sta se naposled vrnila v Julijino stanovanje, da popijeta skodelico čaja in pojesta nekaj peciva, je Charles hitro vstal in se odpravil. Iz žepa je vzel miniaturo in jo podaril Juliji. «To je portret Claironove. Bila je igralka v osemnajstem stoletju in imela je veliko vaših sposobnosti.« Julija je opazovala ljubek, razumen obraz z razmršeniml lasmi in premišljevala, če so kamenčki na okviru diamanti *** steklo. «No, Charles, kaj vam ne pride na misel! Preveu ste ljtf beznivi.« «Mislil sem, da bi vam utegnilo ugajati. Sicer pa je t0 poslovilno darilo.« «Kaj? Kam potujete?« Bila je presenečena, ker ji o tem doslej ni ničesar omel*11' Meril jo je z očmi ter se nalahno smehljal. «Ne. Toda ne bova se videla več.« «Zakaj?» «To veste prav tako dobro kot jaz « Tedaj je Julija rahlo zardela. Sedla je in molče celo ^ nuto opazovala miniaturo S popolnim instinktom je prera^' nala premolk in dvignila oči, dokler se ni srečala s Charles® vimi. Zjokala se Je lahno, kadar je hotela — to je bila ena njenih najčudovitejših igralskih sposobnosti — in tudi zd®1 so ji brez glasu, brez ihtenja pripolzele solze po licu. Z rab1® odprtimi usti, s pogledom otroka, kateremu smo prizadej®* hudo bolečino, a otrok sam ne ve zakaj, je napravila beden obraz, kakor da tega ne bo mogla prenesti. Od notrabJ6 bolečine je drhtel tudi on. Ko je spregovoril, se mu je g1®* tresel od razburjenja. «Vi ljubite Michaela, mar ne?« Julija je nalahko pokimala. Stisnila je ustnice, kot d9 se poskuša obvladati, toda solze ji niso nehale polzeti po lictf1' «Nimam nobenega upanja?« Čakal je na odgovor, a man. Roko je dvignila k ustom in zdelo se je, kakor da ib19 v ustih kakšen žebljiček. Se zmeraj je strmela vanj z obj® kanimi očmi. «Mar ne veste, kako srečen sem, da vas lahko vidim. da želite, da vas še naprej obiskujem?« Julija je ponovno pritrdila. (Nadaljevanje sledi) Izdala in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst