ffifaffi AKTUALNO VPRAŠANJE Gospodinjski biro imamo na Gorenjskem doslej le v Kranju, čeprav kaže, da bodo podobne gospodinjske servise ustanovili tudi v drugih gorenjskih mestih. V teh birojih so zaposlene postrežnice, ki opravljajo gospodinjske usluge pri posameznih strankah. Dnevno delajo povprečno osem ur, nekatere tudi več! Kratkomalo zato, ker jih primanjkuje. Zadnje čase pa je V,__ iz njihovih ust slišati čedalje bolj pogosto pripombe, češ da bi tudi njim pripadal 50% pri-bitek za dnevno opravljene nadure. Točno. To jim pripada po veljavnih predpisih naše delovne zakonodaje. Problem, seve, ni enostaven. Na eni strani ni moč prevaliti povečanih izdatkov za plačilo nadur zgolji na stranko, pri kateri dela postrežnica slučajno nadure, ker to ne bi bilo pra- vično. Povišati znesek za plačilo uslug (da bi tako ustvarili sredstva za plačilo nadur) pa zopet ne bi kazalo, ker so že sedaj le-te relativno drage. Ali se morda ne bi dalo rešiti zadevo taka, da Bi ObLO gmotno nekoliko bolj podprli gospodinjske biroje, kar bi omogočilo postrežnicam uveljavljanje njihovih pravic, hkrati pa zagotovilo nadaljnje usluge državljanom, ki brez teh ne morejo biti? Ni dvakrat reči, da tiči vzrok, da se postrežnice tako težko dobe, prav nekje okrog omenjenega problema ... I. A. LETO X. — ST. 13 — CENA DIN 10.— KRANJ, 15. FEBRUARJA 1957 4*1 W W \y Mj A **B GOREIMUSkE GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA I0REIJSK0 NA TRETJI STRANI: RAVNO VIBOSTE morda imeli srečo na nagradnem žrebanju DELO JE KONČANO V Bombažni predilnici in tkalnici v Tržiču so opravili analitski popis delovnih mest Danes, morda že jutri, najkasneje pa v ponedeljek, bo delovni kolektiv Bombažne predilnice in tkalnice v Tržiču lahko prebiral osnutek novega tarfnaga pravilnika, ki je napravljen na podlagi temeljite analitske ocene delovnih mest. Nekaj izobešenih kosov papirja, popisanega s številkami, pa prav gotovo ne bo moglo odsevati tako obsežnega in odgovornega dela, kot je bilo opravljeno. Dejstvo pa je, da bo nov.i tarifni pravilnik vsekakor pravičnejši in realnejši kot vsi dosedanj;'.. Z analitsko oceno delovnih mest so pričeli v BPT -nekako pred tremi meseci. Komisija, ki so jo sestavljali predsedniki sindikalne organizacije, delavskega sveta in upravnega odbora, sekretar tovarniškega komiteja Zveze komunistov, vodja organizacijskega sektorja uprave podjetja in še nekateri drugi tovariši, so ta čas neumorno delali. Ze med samim popisom je bilo slišati nekatere pripombe članov delovnega kolektiva, vendar so jih sproti odstranjevali in pojasnjevali, tako da sod:jo, da je bil popis opravljen z največjo mero objektivnosti. Pri analitski oceni delovnih mest so v Bombažni i predilnici :in tkalnici v Tržiču upoštevali naslednje činitelje: sposobnost in kvalifikacijo pri delu, kjer so upoštevali šolsko in strokovno kvalifikacijo, prakso, iznajdljivost in spretnost. Pri napor h so vzeli v obzir telesne napore, pazljivost in kon- centracijo ter umski napor. Pri odgovornosti vsakega posameznega delovnega mesta so upoštevali odgovornost za delo, za pogonska sredstva ter zelo pomemben č'nitelj — odgovornost 'za ljudi. Delovni pogoji so vsebovali naslednje činitelje: temperaturo, ropot in tresljaje, vodo in kisline, blesk in temo, prah, umazanijo, delo na odprtem prostoru, vpliv plina, pare in vlage ter nevarnost nesreče. Vsi ti navedeni činitelji in kriteriji so hkrati določila tarifne postavke 'za posamezno delovno mesto, ne glede na to, ali dela na nekem delovnem mestu Peter ali Pavel. Tako dobljene postavke za posamezno delovno mesto bodo ostale neizpremenjene, iz-premenili pa jih bodo le v primeru, če bodo pogoji dela spremenjeni. Razen' teh"~utrjenih tarifnih postavk, na podlagi katerih bodo delavci oziroma uslužbenci prejemali plačo, |pa bo določen po posebni tabeli še individnualni dodatek v odstotkih oziroma dinarjih na plačo, pač z ozirom na delovni staž v podjetju in starost posameznika pri vstopu v podjetje. S tem posebnrm dodatkom bo skušalo podjetje vzpodbujati zvestobo delavcev do podjetja. Ta dodatek na plačo bodo začeli uveljavljati že takoj prvo leto delovnega staža, za starejše delavce od 30 let. Ta dodatek, ki bo v začetku majhen pa bo vsako leto večji. Mlaj- Bombažna predilnica in tkalnica v Tržiču šim od 30 let pa bodo dajali ta dodatek že po dveh oziroma treh letih staža- v podjetju. Mimo tega »zvestobnega« dodatka pa je podjetje uvedlo še dodatek za individualno sposobnost delavca ali nameščenca. Možno je namreč, da dela na nekem delovnem mestu človek, ki je boljši kot to zahteva sam analitski popis delovnega mesta.. Tu se predr-vsem upošteva pridnost, vestnost in kvaliteta dela. Iz Itega izhaja, da potemtakem tak delavec zasluži večjo plačo kot pa povprečen delavec ali nameščenec na ustreznem ielovnem mestu. t Da bi to oceno čimbolj objektivno spro-vajali, bodo delavce in nameščence ocenjevali vsakih 6 mesecev, vodilni kader od pedmojstra navzgor pa vsake 3 mesece. Pri vodilnem kadru bodo zlasti upoštevali naslednje činitelje: strokovno znanje, učinkovitost vodenja podrejenih, iniciativnost, kvaliteta in hitrost dela, priljubljenost pri ljudeh, prisotnost na delovnem mestu, sodelovanje z nadrejenimi, vodenje in disponiranje in slednjič discipliniranost. —• Oceno vodilnega kadra bodo opravli tako, da bodo v navedenih rokih ocenjevali vsakega posameznika v njegovi prisotnosti. Na ta način se hočejo v aTVT« izogniti slehenv neobjektivni oceni. Jasno je, da bo pri tem *odiln; kader prisiljen odkrito razpravljati s podrejenimi, le-ti pa bodo svoje napake, v kolikor j:ih imajo, lahko učinkoviteje odpravili. Prejemki delavcev oziroma nameščencev se bodo v »BPT« torej sestoj ali iz osnovne tarifne postavke, ki je stalna ter iz gibljivega dela, ki bo upošteval že omenjeno zvestobo podjetju in kvaliteto posameznega delavca oz'roma nameščenca na določenem delovnem mestu. Dokaj obsežno delo je torej opravljeno. Vendar to je šele začetek. Začetek smotrnejšega in pravičnejšega nagrajevanja delavcev oziroma uslužbencev. Ce bodo v »BPT« tudi iposlej vsakodnevno zasledovali delo posameznikov in morebitne spremenjene pogoje posameznih delovnih mest — kar bodo morali, če bodo hoteli tudi v prihodnje pravično nagrajevati posameznika — bo to brez dvoma vplivalo tudi na večjo proizvodnost dela in proizvodnjo. Kaže, da bo v »BPT« to možno, saj se bo novo ustanovljeni organizacijski oddelek podjetja v glavnem bavil s to problematiko. I. A. Ljudski pDslaici proučujejo delavsko in družbeno upravljanje v kranjskem okraju Te dni so se mudili v našem okraju člani odbora za organizacijo oblasti in uprave Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS. Ljudski poslanci so obiskali delavske svete v »Savi«, »Iskri« in »Tiskanini« in v »Niko« v Železnikih ter zadruge Cešnjica, Zab- Tudi kmečka mladina bo delala ob morju Otok Senjak, ki leži v neposredni bližini Pule in spada v sestav Brionskih otokov bo postal že letos prijetno letovišče mladine kranjskega okraja. Gradbena dela bodo nadaljevali vse leto. Sklenjeno je bilo, da bodo v mesecu aprilu delali na- otoku tudi kmečki fantje in dekleta. Res je, da je spomladi na polju precej dela, toda interesentov za mladinsko delovno brigado, je med gorenjsko kmečko mladino precej. Brigadi 1*3 odšla na otok 1. aprila in bo delala mesec dni. Dnevno bodo delali 8 ur, ostali čas bodo prebili na kopanju, različnih športnih igrah, tekmovanjih, ogledali si bodo bližnjo okolico itd. —48 niča in Hotavlje, razen /tega pa so razpravljali tudi s predstavniki nekaterih občin, Trgovinske, Gostinske in Obrtne zbornice, Turistične zveze, OZZ, poslovnih in proizvajalnih zvez, potrošniških svetov, Narodne in Komunalne banke, Zavoda za socialno zavarovanje in drugih. Z. V VELESOVEM RASTE NOV DOM V ZVEZO KOMUNISTOV VEČ MLADINE V torek, 12. t. m. je bila v Železarni Jesenice letna konferenca komunistov. Na tej so med drugim ugotovili, da osnovne organizacije ZK v tovarni premalo skrbijo za podmladek. Okrog 200 mladincev je izjavilo, da se želijo včlaniti v Zvezo komunistov, vendar so jih nekatere osnovne organizacije v Železarni v mnogih primerih odklanjale. Med 981 člani ZK v tovarni je le 53 mladincev, dasiravno je v podjetju zaposlenih 1682 mladincev in mladink; med njimi so številni, ki zaslužijo, da postanejo člani ZK. Z. Anton Jereb je predsednik aktiva mladih zadružnikov in Kmetfjske zadruge v Veleso-vem. Ko sva se menila o njegovem delu, mi je med drugim rekel tudi tole: »Vse naše delo je v zadnjem času usmerjeno v dograditev zadružnega doma v Velesovem. 9. decembra lani smo pričeli z deli. Sedaj je stavba že pod streho, delo pa smo prekinili zaradi neugodnega vremena.« »Kažejo vaščani razumevanje za dograditev doma?« »Nekaj jih je sicer bilo, ki so skušali ovirati delo, vendar je volja večine zmagala. Dom je sedaj pod streho, kar je za sluga predvsem naših ljudi, ki so pomagali s prostovoljnim delom. Dve nedelji so udarniško delali vsi člani aktiva mla-d'h zadružnikov in tudi drugi vaščani. Ko smo betonirali ploščo, je pri delih sodelovalo okoli 40 ljudi, ki so zabetonirali okoli 9000 kg cementa. Razen tega je skoro vsak član zadruge prispeval za dom nekaj lesa, drugi pa so prostovoljno prevažali pesek in opeko.« »Bodo vs: prostori v domu namenjeni kmetijski zadrugi?« »V domu bodo našli streho tudi gasilci. Najprej pa nameravamo dogradit1 prostore za trgovino, skladišče, predvsem pa zbiralnico m1e\i, ker voz.1 o sedaj mleko tudi 3-km da:eč.< 999999^ O Japonsko zunanje ministrstvo je objavilo, da bo japonska vlada v primeru, če bi utrpela kakršnokoli že škodo pri poskusni eksploziji britanske vodikove bombe, odločno protestirala pri britanski vladi. V Londonu so namreč sklenili, da bodo prihodnji mesec na Božičnih otokih preizkusili svojo novo vodikovo bombo. Zunanji minister Kiši je v parlamentu povedal, da bo Japonska še naprej odločno nasprotovala britanski nameri. Tokijski časopis »Asahi« predlaga, naj bi Japonska poslala ljudstvu Velike Britanije poziv, naj prepreči poskusne eksplozije vodikovih bomb. Tudi japonski socialisti so v sredo pozvali socialistične stranke drugih dežel, naj pod-pro Japonsko v njeni zahtevi. £ V sredo se je načelnik političnega odbora predsednika Naserja sestal s sovjetskim in čehoslova-škim veleposlanikom v Egiptu. Z njim se je dlje časa razgovarjal. $ Sovjetska delegacija je v sredo zvečer zahtevala od Generalne skupščine Združenih narodov, naj takoj prouči vprašanje »nevarnosti za mir in varnost«, ki so jo ustvarile Združene države Amerike z Eisenhowerjevo doktrino o politiki na Bližnjem Vzhodu in z načrti o novih ameriških vojaških oporiščih. V pismu predsedniku Generalne skupščine je sovjetska vlada zahtevala, da je treba to vprašanje proučiti še pred koncem sedanjega zasedanja Generalne skupščine. g V političnem odboru Organizacije združenih narodov so nadaljevali debato o alžirskem vprašanju. Razpravljali so tudi o predloženih resolucijah. Dejstvo, da francoske delegacije na tej seji ni vodil francoski zunanji minister Pineau, si večina diplomatov razlaga tako, da Francija ne prizna nobenega priporočila Organizacije združenih narodov glede Alžira. Avstralec Spender je podprl resolucijo nekaterih držav Latinske Amerike in Italije, da bi uredili alžirsko vprašanje s pogajanji med francosko vlado in predstavniki Alžira. — Britanski delegat Ca-bot Lodge se je prav tako izrekel za resolucijo. — Indijski predstavnik Krišna Menon pa je v svojem razgovoru izjavil, da vprašanje pristojnosti Organizacije združenih narodov glede Alžira v tej razpravi ni bistveno, ker bi bilo brez pomena sprejemati resolucije, če si šele zastavljamo vprašanje, ali je OZN pristojna, da obravnava alžirski problem ali ne. 0 Odbora ameriškega senata za zunanje zadeve in za oborožene sile sta zavrnila predlog, naj bi iz Eisenhowerjevega načrta o politiki na Bližnjem Vzhodu izvzeli pooblastilo za dodelitev 200 milijonov dolarjev za gospodarsko pomoč. Predlog o tem je stavila skupina demokratskih senatorjev z namenom, da bi Eisenhowerjcv načrt omejili na uporabo oboroženih sil. Toda predlog je bil zavrnjen. C Z Dunaja poročajo, da so se narodna stranka in neodvisni sporazumeli, da bodo za predsedniške volitve v Avstriji kandidirali profesorja medicine na dunajski univerzi dr. VVolfganga Denka, ki ne pripada nobeni stranki. 0 Vojaško sodišče v Budimpešti je obsodilo 5 ljudi na smrt, ker so brez dovoljenja nosili orožje. Vsi obsojenci so prosili za pomilostitev, vendar je sodišče dvema prošnji zavrnilo ter so ju v sredo ustrelili. IZDAJA ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO IN TISKARSKO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 475, 397 — TELEFON UPRAVE ŠT. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU Gl-KB-l-Z-135 / ^IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV, MESEČNA 50 DINARJEV Moskva je tokrat pripravila Bonnu nemajhno presenečenje. Še pred nekaj dnevi je sovjetski predsednik vlade Bulganin naslovil pismo kanclerju Ade-nauerju in to je zbudilo vrsto radovednih ugibanj. Medtem ko so v zahodnonemški prestolnici trdovratno odbijali, da bi povedali kaj več o vsebini pisma in se je stari kancler zarotil, da ne bo črhnil niti besedice o njem, so ga v Moskvi brez predhodne privolitve bonnske vlade kar na lepem objavili. Ta nenadna poteza sovjetske diplomacije je zmedla politike v Zahodni Nemčiji, novinarji so se skoraj step-li za besedilo pisma, bralci in vsa nemška javnost pa so obstali bolj ali manj razočarani nad vsebino tolikanj skrivnostnega pisma. Pravijo, da so vsi sovjetski predlogi le stare teze, zavite v nove besede. Zato si javnost ni mogla razložiti niti Adenauerjevega trmastega prikrivanja vsebine pisma, niti moskovske indiskretnosti in naglice, s katero so v Kremlju pohiteli, da bi objavili pismo svetu. Še pred nedavnim je bilo čutiti, da sc v zahodnonemški prestolnici taja led nepristopne in toge politike »poslednjega Mohi-kanca« hladne vojne, kot pravijo Adenauerju. Vsa ta spodbudna znamenja pa je na mah ovrgel govor zunanjega ministra U/UDJE IN DOGODKI AFERA S PISMOM von Brentana, ki je pred zbranimi poslanci Bundestaga (nemškega parlamenta) znova ponovil vse stare teze nemške politike: strogo povezanost z Zahodom, oborožitev nemške armade in odbijanje slehernega tesnejšega zbližanja z Moskvo. Bržkone so sovjetski politiki ob tem govoru začutili potrebo, da znova poudarjajo nekatere osnovne postavke svoje politike do Zahodne Nemčije, hkrati pa opozorijo Adenauerja na škodljivost njegove enostranske povezave z Zahodom. v pismu zato ne manjka očitkov na račun kanclerjeve politike, ker ni izkoristila številnih ugodnih priložnosti za zbližanje in tesnejše sodelovanje s SZ. Ta očitek pa je poleg mnogih drugih kaj hvaležna voda na mlin opoziciji, ki že dlje časa napada vlado zaradi njene politike. v svojem pismu Bulganin znova poudarja nasprotovanja SZ nemški oborožitvi, zlasti o-premljanju nemške armade z atomskim orožjem, izključni blokovski povezavi Bonna z Zahodom itd. To niso samo resna svarila Adenauerjevi vladi, marveč tud? odkrita podpora opozicijskim socialdemokratom in li- beralcem, ki sc v vseh teh vprašanjih jasno razlikujejo od vladne krščanskodemokratske stranke. Podpora Ollenhauerju, vodite-ju socialdemokratsko stranke, je tembolj nevarna za Adenauerja, ker tudi na drugi strani, v ZDA kažejo več zanimanja za glavnega tekmeca sedanjemu kanclerju. Prav te dni je namreč voditelj socialnodemokratske o-pozicije odpotoval prek oceana na sicer neuradni obisk, ki pa ne izključuje tudi uradnih stikov. Doslej je VVashington vedno stavil vse svoje karte le na Adenauerja in je pustil docela vnemar drugo najmočnejšo za-hodnonemško stranko. Rahlo spogledovanje z morebitnim novim kanclerjem onstran Atlantika zato resno maje doslej trdne Adenauerjeve postojanke, tako doma kot tudi na tujem, se pravi v ZDA. Bulganinovo pismo pa je namenjeno tudi predstavnikom industrijskih krogov, ko posredno predlaga povečanje trgovinske menjave med obema državama. To je seveda za nemški veliki kapital zelo zapeljiv namig, ki se mu le stežka upirajo. Prav tako se pismo obrača tudi na vse nemško ljudstvo, zlasti tam, ko vnovič načenja vprašanje združitve obeh delov Nemčije, vprašanje, ki je za vsakega Nemca najbolj boleče. To so razlogi, zakaj si je Ade-nauer prizadeval prikriti vsebino pisma pred nemško javnostjo, Moskvi pa se je mudilo s čimprejšnjo objavo. Toda tudi Adenauer se ne bi dosti zmenil za sovjetske diplomatske manevre in bi se počutil varnega v svoji blokovski in od Zahoda podprti trdnjavi, če ne bi bilo še enega važnega momenta. Zahodna Nemčija je namreč pred volitvami v novi parlament. Čeprav bodo te volitve šele jeseni, se je že zdaj začela ostra predvolilna bitka, v kateri so zainteresirane tudi sile izven Nemčije. v tako kočljivem položaju lahko postane usoden vsak nepremišljen korak. In Ađenauer je prisiljen pozorno in skrbno pretehtati vsako potezo, preden jo stori, trikrat premisliti vsako besedo, preden jo izgovori. Ko so v Moskvi nepričakovano objavili besedilo pisma, je vzvalo-vil srd v žilah starega kanclerja in je hotel nemudoma odgovoriti. Toda zmagala je razsodnost, ki jo narekuje nevarna bližina prihodnjih volitev. In tako se je Adenauer odločil za odgovor šele drugi dan, potem ko je dolga noč dala dovolj časa za premislek in za trezen odgovor. MARTIN TOMAZlC kratko, vendar zanimivo LEP PRIMER POŽRTVOVALNOSTI Ker si je dri.gent Prešernovega pevskega zbora, tov. Peter Lipar pred dnevi na poledeneli cesti hudo poškodoval nogo, se je po Kranju razširila vest, da bo tradicionalni koncert Prešernovega pevskega zbora v počastitev 108. obletnice smrti Franceta Prešerna, odpadel. Vse jo kazalo, da bo ostalo Prešernovo mesto — Kranj letos brez proslave. (Op. p.: Slabo plačujemo svoj dolg Prešernu, kajti proslave v pravem pomenu besede sploh ni bilo!) — Zavedajoč se pomembnosti tega koncerta je tovariš Peter Lipar, mavčevemu oklepu in vsem ■»stalim neprijetnostim navkljub, vodi izbor, čeprav so ga na koncert tako rekcč prinesli. S. PRVIH 2000 PIŠČANCEV SO RAZPOSLALI Selekcijska postaja in valilnica na Križu pri Kamniku je odprla prvi inkubator čivkajo-čega zaroda. 2000 piščancev so že oddali na napredna kmečka gospodarstva. Letos so na novo uvedli pasmo New Hampshire poleg Rhode"IsIand, ki so jo doslej največ gojili. Razposlali so tudi križance obeh vrst, zdaj pa pridejo na vrsto jerebičaste šta-jerke, štajerke in leighornovke. Letos nameravajo razdeliti po kmečkih gospodarstvih več t'soč piščančkov ped zelo ugodnimi pogoji. S tem bodo na deželi uvedli namesto slabo donosnih domačih križancev najboljše pasme nesn:c. Z. ŠOLA ZA STARŠE TUDI NA JESENICAH Svoboda »Tone Cufar« na Jesenicah, ki vključuje izobraževalni odsek Ljudske univerze, bo organizirala šolo za starše. Ciklus vzgojnih in zdravstvenih predavanj je že sestavljen. Predavanja se bodo pričela 21. februarja in nadaljevala vsak četrtek v dvorani Delavskega doma. Predavali bodo znani predavatelji — strokovnjaki, zato je zanimanje za to šolo izredno veliko. U. V MEDVODAH SO UVEDLI DEŽURNO SLUŽBO V ŠPECERIJSKIH PRODAJALNAH Delovni ljudje so tudi v Medvodah izrazili željo, naj bi bile trgovine odprte tudi ob sobotah v popoldanskih urah. Grosistič-no podjetje »Sava« je na željo potrošnikov uvedlo dežurno službo, ki jo menjaje opravljata trgovski poslovalnici pri Sajo-vicu in Merješiču. I. P. POŽAR ZARADI PEPELA V HLEVU Dne 7. februarja ckoji pol tretje ure zjutraj je začelo goreti na gospodarskem poslopju Vladislava Jamarja v Poljanah. Ogenj se je razširil na stanovanjsko hišo, last Stanislava Osredkarja. Škode na obeh poslopjih je okoli 2,600.000 dinarjev. Požar se je vnel zaradi malomarnosti stanovalca Franca Snožn:ka. Prejšnje pcpoldne je ta odnesel v hlev posodo z vročim pepelom, ki ga je pobral iz kmečke peči. Pepel je v hlevu stresel v lesen zaboj, ki se Pred nedavnim je bil v Poljčah prvi seminar za kmečko mladino na Gorenjskem. Udeleženci so z zanmanjem spremljali predavanja in mnogo razpravljali. O samem seminarju so menili takole: Predsednik aktiva mladih zadružnikov: »Seminar je bil za nas vse zelo koristen. Marsikaj novega smo slšali in se naučili. Vendar pa se mi zdi, da je bil za tako kratek čas (5 dni) program seminarja preobsežen. Politična in gospodarska predavanja so bila sicer zelo dobra, vendar pa sem si želel, da bi slišal več strokovnh predavanj iz posameznih panog kmetijstva.« Direktor kmetijske šole Poljče: »Vseskozi sem spremljal delo mladih ljudi. Reči moram, da je bil seminar dobro pripravljen. V bodoče bo treba kmečko mladino bolj zainteresirati, da bo zasledovala tudi finančne uspehe svojega dela in dela zadrug. In še to — v bodoče naj bo na seminarju več ženske mladine.« Predsednik Okrajne zadružne zveze Kranj: »Res je, da je bil čas prekratek za tako obsežno snov kot je bila na programu, kljub temu pa menim, da uo se udeleženci marsikaj naučili. Važno '<■-:, di bodo sedaj to, kar so pridobili sami, prenesli med ostale ljudi na vasi. To je bil prvi tovrstni seminar na Gorenjskem, razprava mladih ljudi pa jo pokazala, kje so pomanjkljivosti, ki jih bomo v bodoče odpravili. Taki semnarji naj bi postali stalen način dela s kmečko mladino.« Vsi udeleženci seminarja so si želeli, da bi bilo v bodoče še več takih posvetovanj. Lj. je nato vžgal. Ta nesreča naj bo v svarilo vsakomur, ki pepel morda prav tako neprevidno odlaga. zopet Nepravilno prehitevanje Dne 11. t. m. ob 13.15 uri se je dogodila prometna nezgoda na cesti I. reda pred gostilno Marinšek v Naklem. Voznik tovornega avtomobila Franc Ravnikar je nepravilno prehiteval in poškodoval traktor, ki ga je vozil Bogomir Križnar. Tovorni avtomobil je ostal nepoškodovan, na traktorju pa je bila škoda ocenjena na 20.000 dinarjev. zaletel se je v železniške zapornice V ponedeljek, 11. februarja ob 18.20 uri se je na cesti II. reda Kranj — Tržič motorist Franc Pavčič iz neprevidnosti zaletel v železniške zapornice v Križah. Dobil je lažje telesne poškodbe. MANJ NESREČ -VEČ NAGRAD V podjetju »Kamnik« so odpravili mnogo tehničnih pomanjkljivosti, da bi zagotovili varnejše delo. Aktiv HTZ je zelo delaven. V oddelkih vsak teden pol ure obravnavajo varnostne ukrepe. Za osebno zaščito so uporabli tri milijone dinarjev. Namesto dosedanjih cokel so nabavili zaščitne usnjene čevlje in uvedli nov kroj zaščitnih delovnih oblek. Izdali so tudi pravilnik o nagrajevanju vseh članov posameznega oddelka,' v katerem se bo zniževalo število obratnih nesreč po določeni lestvici. Po treh mesecih tekmovanja je število nesreč zaradi neprevidnosti znatno padlo. Razdeljenih je bilo za 126.000 din nagrad. V ŽELEZARNI JESENICE SO ŽE PRIČELI S PRIPRAVAMI ZA KONGRES DELAVSKIH SVETOV JUGOSLAVIJE V sredo popoldne je bilo na Jesenicah prvo posvetovanje predstavnikov obratnih delavskih svetov, obratnih sindikalnih odborov, predstavnikov osnovnih organizacij ' ZK 'n drugih iz Železarne Jesenice o vprašanju kongresa delavskih svetov Jugoslavije, ki bo od 25. do 27. junija v Beogradu. Na sestanku je bil pojasnjen nadmen kongresa. Izvolili so tudi pred-sednke komisij za pripravo kongresa, ki bodo izdelali referat, poskrbeli za realizacijo zaključkov kongresa in potrdili metodo dela. V četrtek je bilo drugo posvetovanje, na katerem so nadaljevali z delom in izvolili člane posameznih komisij. USPEL KLAVIRSKI KONCERT V KRANJU Pretekli ponedeljek se je predstavil kranjskemu koncertnemu občinstvu! s solističnim koncertom zagrebški pianist Marjan Feiler. — Spored je obsegal dela iz svetovne klavirske literature mojstrov Bacha, Busonija, Beethovvena, Chopina, Prokofjeva, zlasti pa je ugajala interpretacija Liszta — Mefi-stov valček, kjer je umetnik pokazal »odlično tehniko. Čeprav je bilo mestoma ČUftfti hladno, vendar mojstrsko interpretacijo, moramo priznati, da je pianist M. Feller poslušalce, ki so se tokrat udeležili koncerta v večjem številu kot sicer, docela osvojil. S. TOMO BREJC PREDAVAL V MEDVODAH V kratkem razdobju je zvezni poslanec Tomo Brejc že dvakrat pri- šel med svoje (volivce v Medvode. Pred dnevi je predaval o.zasedanju zvezne skupščine in o družbenem planu za tekoče leto. Odgovoril je na vrsto vprašanj o kmetijstvu in delitvi dohodkov. I. P. RAZPRAVA O LEKARNIŠKI SLUŽBI NA GORENJSKEM Včeraj je bila v Kranju seja Sveta za zdravstvo pLO Kranj. Člani sveta so razpravljali o lekarniški službi na Gorenjskem ter o inve-st:cijah splošne bolnice na Jesenicah v letošnjem letu. I. A. 26. SEJA ObLO JESENICE V sredo je bila 26. seja ObLO Jesenice, na kateri so sprejeli spremembe raznih odlokov ter predloge posameznih svetov. Ukinili so odlok o oddajanju opremljenih sob potnrkom in turistom In spremenili odlok o javnem redu in miru, o dnevnicah in kilometrini, o uvedbi tunstične takse in še nekatere. Sprejeli so predlog o ustanovitvi komunalne banke na Jesenicah, -j pavšalizaciji 39 podjetij za tekoče leto, o likvidaciji Krojaškega podjetja v Kranjski gori, pristali so na likvidacijo mesarskega podjetja »Zadružnik«, potrdili likvidacijsko bilanco Kmetijske zadruge na Blejski Dobravi, sprejeli ureditev pravnega položaja zemljišča za gradnjo zdravstvenega doma in 8-letke na Jesen'cah, potrdili spremembo pravil finančno samostojnega zavoda Klavnica Jesenice, odobrili predlog O' imenovanju sanitarnih tehnikov ;:n predlog o odprodaji stavbe splošnega ljudskega premoženja na Hrušici. 7 Glas Gorenjske 3 Kranj, 15. februarja 1957 NAŠ ČAS RES KAJ TAKEGA NE TRPI Na članek »Nas čas kaj takega ne trpi«, objavljen v Glasu Gorenjske 3. 12. 1956 smo prejeli naslednji odgovor delavskega sveta Tovarne verig v Lescah: Str' nj amo se s piscem članka, da je občni zbor sindikalne podružnice Tovarne verig, Lesce, potekel zadovoljivo, kar pa je vsekakor odraz pozitivnega dela celotnega kolektiva čez leto. To je pa tudi vse, v čemer se s piscem -članka DS strnja. Vse cstalo smatramo kot neobjektivnost in nepoučenost o razmerah v podjetju. Iz vsebine članka se jasno čuti ost, ki je naperjena osebno na to, da se diskreditira ugled direktorja podjetja v očeh kolektiva in javnosti. To, da je direktor podjetja poročal o gospodarjenju podjetja, ne pa predsednik sindikalne podružnice, je samo formalnost, ki je v našem kolektivu že udomačena in je to že stalni dogovor med upravo podjetja in vodstvom sindikata, kar nima nobenega namena zmanjšati vloge sindikata, temveč nasprotno, daje večje možnosti za kritično presojo poročila sindikalnim organom. Ni res, da direktor v svojem gospodarskem poročilu ni dovolj kritično prikazal vzrokov za slabo izpolnjevanje plana. Ravno nasprotno, iz zap'snika obč-nega zbora je razvidno, da so bili ti vzroki točno in jasno navedeni ter so: pomanjkanje električne energije, pomanjkanje surovin, stagnacija na trgu za posamezne artikle, ki se proizvajajo na specialno za to do-1°*enih strojih, ustavljen izvoz nekaterih artiklov kovačnice (Plužni deli), kjer so bile pro-8te kapacitete, premajhne kapacitete za vzdrževanje strojnega Parka zaradi dotrajanih strojev *n pa delno tudi premalo konstruktivne kontrole in pravočasnih ukrepov za to odgovornih ljudi. iz tega je moč ugotoviti, da so v poročilu zajeti VS1 objektivni razlogi, ki so vplivali na nedoseganje plana Proizvodnje. Iz gospodarskega poročila direktorja so jasno razvidni, vzroki fluktuacije delovne sile ter je to bilo prikazano še celo stekleno. Zanima nas, od kod je Pisec debil podatke o tem, da zapuščajo podjetje ljudje, ki •rnajo družino v Lescah, ker takega primera lani sploh ni bilo- Pač pa je razlog za povečanje fluktuacije v tem, da se nekatera podjetja v našem okolišu ne ravnajo po tarfnih pravilnikih in ustvarjajo nova delovna mesta z namišljenimi imeni in všjimi tarifnimi postavkami, kar povzroča težnjo po °cihodu v taka podjetja le zara- Zapisek na rob Šolski prostori ali zabavišče? di boljših plačilnih pogojev, kar je posebno poudarjeno v poročilu direktorja. S takimi neosnovanimi trditvami je hotel avtor članka prikazati, da so v podjetju slabi odnosi, ki naj bodo vzrok za fluktuacijo delovne sile. Delavski svet je na svoji zadnji seji obravnaval odpoved mojstru verižne kovačnice zaradi nemoralnega obnašanja in sklenil, da se ta mojster odpusti 31. 12. 1956. Ugotovilo se je, da UO oziroma DS do tega časa ni sprejel sklepa o odpustitvi omenjenega mojstra, pač pa je izdal odločbo o odpovedi službe direktor, ki pa jo je pozneje umaknil sporazumno s tehničnim vodstvom ter z vednostjo upravne-r ga odbora in predsednika sindikata, to pa zaradi tega, ker je ravno v tistem času zbolel še drugi mojster v tem obratu, ki je še zdaj v bolnici in bi v primeru takojšnjega odpusta nastala vrzel v vodstvu tega obrata. Samo tako in nič drugače je treba gledati na ta primer, ker je direktor zastopal prvenstveno interese proizvodnje ter pri tem delno spregledal ostale momente, ki jih je avtor članka potenciral. Nesmiseln pa je zaključek o podcenjevanju in striženju vloge samoupravnih organov in s'ndikata, o gaženju sklepa UO, ki ga sploh ni bilo. Pisec članka navaja tudi nekvalitetno varjenje verig, o če- mer na občnem zboru sploh ni bilo govora. Res je, da smo poleg naše letne proizvodnje verig, ki znaša približno 2000 ton, izdelali okoli 15 ton slabih verig, kar pa je treba gledati iz čisto tehničnega vid'ka uvajanja novih strojev, delovnih procesov, strožjega kriterija v pogledu kvalitetnega prevzemanja verig od ekspertov Jugo - Registra, Biiro - Veri-tasa in Loyd - Registra ter pomanjkanja strokovnega kadra. Ne glede na to je izjava o slabi izdelavi verig neobjektivna in v glavnem nepravična, ker so podjetja, ki imajo določen rok — leto ali celo dve leti za uvajanje nove proizvodnje in v tem času naredijo dosti več nekvalitetnih izdelkov, medtem ko je naša tovarna v želji, da čimprej e zadosti potrebam trga in zmanjša uvoz verig na eni strani in poveča izvoz na drugi strani, šla z naveden:mi stroji v direktno proizvodnjo. Zato smatramo, da je količina slabo izdelanih verig razmeroma minimalna in daleč izpod normativa izmečka pri poskusni proizvodnji. V tem smislu je potekala razprava na občnem zboru sindikalne podružnice in takšne so bile izjave posameznih poročevalcev. Razumljivo je, da preko takega neobjektivnega prikazovanja stanja in odnosov v podjetju delavski svet ni mogel iti mol- če in je to obravnaval na svoji zadnji seji, na katero je povabil predstavnike obč'nskega sindikalnega vodstva in občinskega komiteja ZKS v želji, da se razčistijo nejasni pojmi. Razprava na DS je pokazala, da ne obstojajo nobena nesoglasja med direktorjem podjetja in organi samoupravljanja ter sindikalno podružnico, temveč nasprotno, da vse naše delo poteka sporazumno. Direktor v nobenem primeru ne uveljavlja samovolje in ni niti enega primera samovoljnega postopka nasproti kolektivu ali poedincem ter je torej absurdna trditev pisca članka o direktorju: »Podjetje, kolektiv — to sem jaz!«. Taka trditev je osebna žalitev direktorja kakor tudi omalovaževanje sindikata, UO in DS, ker po mnenju avtorja članka ti organi v podjetju ne predstavljajo ničesar. Vprašamo se pa lahko, odkod tako vidni uspehi našega kolektiva, da smo od leta 1952 do danes povečali proizvodnjo v vijačnem obratu za 150%, verig za 130%, plugov mesečno od 200 na 1200, okepalnikov od 300 na 1600 itd. Vsekakor takega uspeha ne bi bilo, če ne bi bilo tu izvanred-nega osebnega prizadevanja direktorja podjetja ter aktivnega sodelovanja sind kata in samoupravnih organov. DS Tovarne verig Lesce pri Bledu Triglav bo dobi svoj muzej Ideja, da bi gradivo o Triglavu zbrali v muzeju, je že stara. Tako je Planinsko društvo Dovje - Mojstrana v letu 1950 organiziralo lokalno planinsko razstavo, na kateri so ljudje lahko videli SOi let stare krplje, smučke, s katerimi so najstarejši slovenski smučarji dosegli prve rekorde, mnoge zgodovinske fotografije in dokumente o razvoju plan'mstva in • alpinizma. Razstavljeni predmeti bi iahko služili kot osnova »Triglavskemu muzeju«. Zaradi pomanjkanja prostora in sredstev pa je ostalo samo pri načrtih. Zdaj je to idejo sklenilo uresničiti Planinsko društvo na Jesenicah. Zagotovilo si je že najnujnejše: prostore in denar. Kar še potrebuje, so razgledani sodelavci po Gorenjskem. Društvo je že v stkih z Ratečami, Kranjsko goro, Mojstrano in Bohinjem. Gradiva, ki bi pričal o rasti planinstva na Gorenjskem v zadnjih sedemdesetih letih, po naš!h vaseh ne manjka. Vsak cbiskovalec bi si prav rad ogledal na pr. rtiče, s katerimi so v letih 1893—1895 na posebnih pripravah vlačil: les, potreben za postavitev Triglavskega doma na Kredarici. Zanimivo bi bilo vdeti orodje, s katerim so planinci - pionirji klesali pot v živo skalo na vrh Triglava. Pa klin, ki ga je zadnjega zabil dr. Klement Jug, preden je v avgustu 1924 strmoglavil na melišče pod Severno steno Triglava. Skoda je le, da je zapuiščina pokojnega »triglavskega župnika« Jakoba Aljaža izgubljena in za njo ni sledu. Stare kmečke hiše, iz katerih so prišli naši prvi vodnik: (Bobek v Kranjski gori; Šimenc, Šmerc, Požgano v Mojstrani in V zadnjih dneh je prejelo uredništvo našega lista več dopisov, v katerih pisci vprašujejo, doklej se bodo v telovadnici osnovne šole v Kranju vrstile plesne prireditve? — Ce to vprašanje podrobneje razčlenimo, tedaj utegnemo naleteti na vrsto zelo pomembnih pod-vprašanj, ki jih že zavoljo zdravstvenih in etičnih načel ne kaže prezreti. Pred časom, ko je naši mladini grozil polvomielitis, so bili s strani zdravstvenih organov izdani dokaj strogi preventivni ukrepi; med drugim so bili prepovedani tudi roditeljski sestanki v prostorih te šole. Docela Pravilno! Ce smo bili do roditeljskih sestankov tako nepopustljivi, s Čim naj torej opravičimo plesne prireditve v telovadnici tega učnega zavoda? Zaradi teh plesnih prireditev je °Krožen celo urnik telovadnih ur obeh osnovnih šol in II. gimnazije. pri tem bi morali upoštevati tudi to, da razpolagajo kranjske šole le z dvema telovadnicama. Nedvomno pa bi bili iz kakršnih koli prepričanj dolžni izkazovati našim učnim zavodom večje spoštovanje! S. S. RAVNO VI BOSTE morda imeli srečo na nagradnem žrebanja Dobitke za nagradno žrebanje so doslej prispevali: »Tapetništvo« Radovljica — otoman; »Okovje« Kamna gorica — garnituro okovja; »Preskrba« Tr-ž č - blago za žensko obleko; »Šešir« Škof j a Loka — moški klobuk in damsko bareto; »Oprema« Kranj — mesorezni-co; »Stol« Duplica — dva stola; trgovsko podjetje »Pri Kranjcu« Kranj — srajco; Tovarna čokolade Lesce — 2 kg čokolade; »Tapetništvo« Kranj — blazino za stol; Mestna klavnica Kranj — gnjat; »Iskra« Kranj — dinamo; »Kurivo« Kranj — 1 tono krmeljskega premega; »Induplat:« Jarše — več komadov brisač; Mirko Je-še, Podnart — sobni stol; Mestna brivnica Kranj — 2 hladni ondulaciji; »Vino« Kranj — 5 steklenic v:na; »Zeleznina« Sk. Lcka — univerzalno drobilnico; »Gorenjka« Jesenice — 3 steklenice slivovke; Mestna slaščičarna Kranj — torto; »Sobo-plesk« Kranj — pleskanje pohištva; »Manufaktura pri mo- »Krona« Škof j a Loka — 2 steklenici jajčnega likerja; Mesarsko podjetje OZZ Škof j a Loka — gnjat; Tovarna gumbov Kamnik — za 1000 din gumbov; Zadružna mlekarna Cirče — 2,70 kg sira. Razen tega smo nabavili za dobtke tudi kolo znamke »Rog« in radio aparat »Vesna« IVI 56. Zreb bo izbiral srečneže med vsemi naročniki »Glasu Gorenjske«, ki bodo do dneva žrebanja (ki bo predvidoma ob koncu februarja) vplačali celoletno naročnino v znesku 600 dinarjev. Vsakdo, ki bo dotlej pridobil najmanj 5 novih naročnikov »Glasu Gorenjske«, se bo žrebanja lahko udeležil še z enim dodatnim glasom (če je sam že naročnik). Nekateri so si na ta način podvojili upanje, da jih izbere žreb. Za 600 din boste vse leto po dvakrat na teden prejemali »Glas Gorenjske«, hkrati pa si prdobili možnost, da vam žreb stu« Škof j a Loka srajco;nakloni lep dobitek. nešteti drugi) ter mnogi posamezniki — da omenimo samo Joža Copa in Uroša Zupančiča — pa hranijo n'č koliko predmetov, kii bi napolnili vitrine muzeja. Poseben odbor, ki ga je v ta namen ustanovilo PD Jesenice, zdaj še išče sodelavce, hkrati pa že zbira gradivo. Lopo bi bilo, če bi mu oboje dobro uspelo. Triglav — simbol naše svobode — pač zasluži, da mu postavimo tudi v dolini dostojen spomenik. J. S. PODHRANJENOST ZARADI NEZNANJA V HRIBOVITIH PREDELIH KAMNIŠKE OBČINE BO SZDL ORGANIZIRALA GOSPODINJSKE TEČAJE V naših obratnih ambulantah tvorijo vel:k odstotek obolenj želodčne bolezni. V mnogih primerih je vzrok kvalitetno nepravilna, nezadostno prekuhana in neokusno pripravljena hrana. Tudi pregledi šolskih otrok izkazujejo veliko podhranjenost v krajih, kjer tega ne bi pričakovali. V kamniški občini je bilo to že večkrat ugotovljeno. Sprejeti so bili tudi sklepi, da bo SZDL priredila po deželi gospodinjske tečaje, na katerih bodo v prvi vrsti obravnavali pripravljanje okusne in zdrave hrane. Začeti bo treba v hribovitih območjih občine. Povsod imajo doma dovolj vsakovrstnih poljskih pridelkov, iz katerh se dajo napraviti okusne jedi, ki bi nekoliko spremenile enoličnost jedilnikov. Tudi domači klavci ponekod slabo opravljajo svoj posel. Na kamniški klavnici imajo vsaj vsak mesec vagon prašičev. Dobro bi bilo, če bi pozvali tja vsakokrat nekaj podeželsk;h klavcev in Jih poučili o vseh veščinah dobrega pripravljanja krvavic ter sušenja klobas in mesa. Z. V tovarni „Plamen" so potrdili tarifni pravilnik Pretekli ponedeljek je delavski svet tovarne »Plamen« iz Krope dokončno potrdil tarifni pravilnik za letošnje leto. Iz tarifnega pravilnika je moč razbrati, da so nekvalificirana delovna mesta ocenjena s tarifnimi postavkami v razponu od 32 do 37 dinarjev na uro, polkvalificirana od 37 do 47, kvalificirana od 47 do 65 in visokokvalificirana delovna mesta od 65 do 95 dinarjev. Razponi plač za uslužbence z nižjo strokovno izobrazbo znašajo od 7500 do 10.000 dinarjev, s srednjo strokovno izobrazbo od 10.000 do 17.000 dinarjev in z višjo strokovno izobrazbo od 17.000 do 25.000 dinarjev. Predlog osnutka tarifnega pravilnika so pred sprejetjem prediskutirali skoraj vsi delavci na sindikalnih sestankih po oddelkih, delavski svet pa je vse umestne pripombe posameznih članov kolektiva tudi upošteval. C. R. „Tržiški tekstilec" Pred nami je že druga številka »Tržiškega tekstilca«, glas:la delovnega kolektiva Bombažne predilnice in tkalnice iz Tržiča. Ta mesečna revija, ki je začela letos izhajati, je lično in bogato opremljena in tudi vsebinsko ji — upoštevaje, da je to začetek — ne moremo kdo ve kaj očitati. V pričujoči številki zasledimo naslednje pomembnejše članke: M. P. — Predilnica ob osvoboditvi in v dobi obnove; K. V. — Poklicno svetovanje; B. V. — Kako se sprejema delovna sila; A. R. — Izvršitev in problematika plana za leto 1956; P. M. — O metodah praktičnega izobraževanja vodilnega kadra v industriji; G. D. — Problemat:ka higienske tehnične zaščitne službe. Članki zlasti z gospodarskega področja so dokaj vsebinski in strokovno napisani. Morda bi reviji na njeni začeti poti očitati le to, da obravnava vse preveč ozko le prcblematko podjetja. Spričo dejstva, da šteje njen kolektiv 1600 delavcev in da je BPT največje podjetje v tržiški občini, bi moralo glasilo »Tržiški tekstilec« obravnavati tudi ostalo problematiko komune. i. a. DOZ in skupinsko zavarovanje živine Kot smo že poročali, je zavzelo zavarovanje živine pri Državnem zavarovalnem zavodu zelo velik obseg. Ker je zavodu uspelo z uvedbo skupinskih zavarovanj nuditi živinorejcem zavarovanje po nizki ceni, ki je dostopna vsakomur, je to zavarovanje začelo prodirati v vse predele Gorenjske. Medtem ko je bivši radovljiški okraj že skoraj v celoti zajet v zavarovanje, so se zanj začeli v vedno večji meri zavzemati tudi živinorejci iz ostalih krajev Gorenjske. Tako sta v tem oziru zelo razgibani tudi Selška in Poljanska dolina in tudi tam bo v najkrajšem času sklenjenih več skupinskih zavarovanj. Poleg zavarovanja in izplačila odškodnin v slučaju nesreče pa skrbi DOZ tudi za to, da se škode čimbolj zmanjšajo. Na ta način pomaga posamezniku in našemu gospodarstvu. Zato DOZ prireja za svoje zavarovance tečaje za prvo pomoč pri živini, na katerih jih veterinar spozna z ravnanjem z instrumenti in uporabo zdravil, za prvo pomoč bolni ali ponesrečeni živali. Kot rečeno je Državni zavarovalni zavod pričel reševati probleme preventivne službe v veliki meri. Poleg lekarn za prvo pomoč, ki jih podeljuje zavarovanim skupnostim, je uvedel tudi zdravljenje goveje živine. V cilju izboljšanja naše živinoreje pa je pričel posegati v probleme živinoreje same s tem. da prireja tečaje in predavanja povsod tam, kjer za to izrazijo željo zavarovanci. Tako je tekom letošnje zime priredil vrsto predavanj povsod, kjer obstoja skupinsko zavarovanje živine, pa tudi drugod. Tako bo na željo živinorejcev, ki imajo zavarovano svojo živino pri DOZ, priredil na Primskovem pri Kranju v Gasilnem domu »DOZ-ov dan«, kot so ga nazvali živinorejci sami — in sicer v nedeljo dne 17. II. t. 1. Tega dne bo tečaj za prirezovanje parkljev pri goveji živini, praktični prikaz prirezovs-nja, podelitev lekarn in praktični tečaj za prvo pomoč živini ter o uporabi instrumentov. T. T. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot 8, telefon 218, naročila za prevoz bolnikov telefon 04. Tistemu, ki mi v Kranju al: okolici preskrbi vselji'vo sobo, dam 10.000 din nagrade. Ponudbe oddati na upravo lista. V soboto 16. februarja odprem v Dupljah prenovljeno gostilno. Se priporočam. — Rekar Cilka. Po zelo ugodni ceni prodamo tovorni avto »Renault«. — Prostovoljno gasilsko društvo Bes-nica. Prodam dobro ohranjeno spalnico. Poizve se v trgovini »pri Stari pošti.« Sprejmem mizarskega pomočnika za pohištvena dela. — Vendling, C. na Golnik 12, — Kranj. Sprejmem nekvalificirane delavce. — Zidarski mojster Bido-vec Miran, Huje 3, Kranj. Rab'mo večje število mizarjev ali kolar j ev, sedlarjev ali čevljarjev, 2 električarja in 9 težakov. Ponudbe poslati na Tovarno športnega orodja »Elan«, Begunje na Gorenjskem. Trgovsko podjetje »Kurivo« Kranj sprejme v službo skladiščnika. Pogoji: trgovski po-močnok z večletno prakso. Nastop službe takoj. Pismene ponudbe poslati na upravo podjetja. Kmetijska zadruga z. o. j. Luč'ne razpisuje mesto trgovskega poslovodje. Pogoji: 5 letna praksa v trgovini in potrebna strokovna izbbrazba. — Ponudniki naj vlož:jo prošnje na KZ Lučine do 1. iii. 1957. — Družinsko stanovanje zagotovljeno. Suhe smrekove deske in mizarske preše z železnimi vijaki ali pa samo vijake kupim. — Sprejmem tud' mizarja, ki bi mi nekaj ur dnevno pomagal delati. Naslov v upravi lista. Cenjene stranke obveščam, da sem se preselil v lokal prejšnjega zlatarja Korenta v dr. Faj-digovi hiši nasproti cerkve. — Se priporočam. Zlatar Ivan Le-vičn'k. Odprla sem privatno zobarsko ordinacijo v Kranju, Jahačev prelaz 1. — Paš Minka, dentist. Blizu šole prodam lepo zazidljivo stavbno parcelo. Voda in elektrika zraven. Informacije: Lokar, Primskovo 141. Prodam stavbne parcele med Naklom in Pivko. Naslov v u-pravi. Prodam dober železni štedilnik — desni, okroglo mizo v premeru 130 cm, dobro ohranjeno češnjevo spalnico po n;zki ceni. Partizanska 13, Kranj. Prodam štedilnik, rje prost — desni. Naslov v upravi lista. Prodam 3 prašičke j esence za pleme. Naglic Jože, Kokrica 64. Prodam 9 mladih po 40 kg tež-krh prašičkov. Informacije dobite v Cerkljah pri Kranju št. 31. Prodam tapeciran otroški voziček (športni). Naslov v upravi. »Avtopromet« Kranj, Huje 51 proda večjo količino rabljenih avtoplaščev, uporabnih za kmečke gumr vozove, velikosti 750x20. Prodamo plemensko živino: — kravo rodovniško z drugim teletom, kravo po prvem teletu, bikca 15 mesecev starega (licenciran), merjaščka 5 mesecev starega, telico 2 leti staro — 6 mesecev brejo — 400 kg težko, telico 14 mesecev staro — 300 kg težko (tetovirana) in rodovniška teleta: 5 teličk in 1 bikca. — Kmetijska zadruga Naklo. Prodamo voz na peresih za prevažanje mleka in trosilec za umetni gnoj. KZ Podbrezje, p. Duplje. Prodam dobro ohranjen čevljarski stroj »Singer«. Naslov v uprav' lista. Radijski sprejemnik »Minerva* ugodno prodam. — Trček Janko, Primskovo 131, Kranj. Prodam 5000 kg krmilne repe. — Šenčur 223. V Kokri prodam hišo in 6437 kvadratnih metrov zemlje, ki je zazidljiva. Sosič Julka, Primskovo 52, Kranj. POPRAVEK V 10. številki našega lista smo poročali, da je Anton Kurat iz Kranja napravil samomor v soteski Kokre. Vest smo prejeli od dežurnega uslužbenca TNZ v Kranju. Te dni pa nam je Tajništvo za notranje zadeve sporočilo, da ne gre za samomor, ampak za nesrečen primer. Uredništvo. OBJAVE. OBVESTILO Kmetijska zadruga Kranj priredi v nedeljo den 17. t. m. ob 9. uri dopoldan v salonu zadružne restavracije »Jelen«, Kranj poučno predavanje o gnojenju in gojenju sadovnjakov. — Vljudno vabljeni. RAZPIS Prehodni mladinski dom v Preddvoru sprejme v službo: 1. Dva vzgojitelja-uč'telja. — Plača in posebni dodatek po Uredbi. — Novo družinsko ali samsko stanovanje v ustanovi. 2. Ekonoma s primerno izobrazbo in veščega materialnega knjigovodstva. KINO »STORŽIC« KRANJ 15. februarja, ob 16., 18. in 20. uri italijanski barvni film »odisej«. — v gl. vlog!: Silvana Mangano, Kirk Douglas. 16. februarja, ob 16., 18 in 20. uri, ital. barvni film »ODISEJ«, ob 22. uri premiera ameriškega filma »maščevalci«. — v gl. vlog': Douglas Fairbanks, Ruth Warrick. 17. februarja, ob 9.30. uri premiera mehiškega filma »mladi JUAREZ«, ob 14., 16., 18. in 20. uri ital. barvni film »ODISEJ« — zadnjikrat. — v gl. vlogi: Silvana (Mangano, Kirk Douglas. KINO »TRIGLAV« PRIMSKOVO 16. in 17. februarja, ameriški film »maščevalci«. V soboto ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 15., 17. in 19. uri. KINO »SVOBODA« STRAZIŠCE 16. februarja, oib 18. in 20. uri premiera mehiš. filma »MLADI JUAREZ«. 17. februarja, Ob 10. uri matineja ital. barvnega filma »odiSEJ«, ob 14., 16., 18. in 20. uri amer. barvni film »izogibaj SE DIABLA«. KINO »RADIO« JESENICE 15. februarja, ameriški barvni film »avanture don JUA-na«, ob 18. in 20. uri. 16. in 17. februarja, avstrijski zabavni film »DOKLER bos pri meni«. — v soboto ob 18. in 20. uri, v nedeljo Ob 16., 18. in 20. uri — dopoldan ob 10. uri matineja mladinskega filma. KINO »PLAVŽ« JESENICE 15. februarja, ameriški barvni f ilm »ona je VEDELA, kaj HOČE« ob 18. in 20. uri. 16. in 17. februarja, ameriški barvni film »avanture don juana«. v soboto ob 18. in 20. uri. v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri — dopoldan ob 10.30. uri matineja mladinskega filma. KINO ŽIROVNICA 16. in 17. februarja, ameriški barvni! film »poslednji iz PLEMENA KOMANCEV«. v soboto ob 19.30 in nedeljo ob 16. in 19.30. uri. KINO DOVJE MOJSTRANA 16. in 17. februarja, ameriški barvnr film »ona je VEDELA, kaj hoče«. v soboto ob 20. uri in nedeljo ob 17. lin 19. uri. KINO RADOVLJICA Od 15. do 17. februarja, amer. barvni film »dvoriščno okno«. V petek in soboto ob 20. uri. v nedeljo ob 15.30, 17.30. in 20. uri. KINO LJUBNO 16. in 17. februarja, ameriški cavb. film »HČERKA bele star«. v soboto ob 19.30. in nedeljo ob 16. in 18. uri. KINO »SORA« ŠKOFJA LOKA Od 15. do 17. februarja ital. č. b. film »prepovedane zveze«. KINO »KRVAVC« CERKLJE 16. in 17. februarja, ameriški film »ZlG preteklosti«. V soboto ob 19.30. uri in nedeljo ob 19. uri. qoren jile GLEDALIŠČE Dramski odsek PGD Tacen pod Šmarno goro gostuje in uprizori v nedeljo 17. februarja igro Cvetka Golarja: »PLES V TRNOVEM« v Cerkljah ob 15. uri in v Vodicah ob 19. uri. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Nedelja 17. februarja ob 16. uri — izven in za podeželje Ari-stophanes: »LISISTRATA«. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE V nedeljo dne 17. februarja ob 14.?0. in 19.30. uri G. E. Les-sing »EMILIA GALOTTI« — zadnjikrat. Zveze z vlaki u-godne. DPD »SVOBODA« STRAZIŠCE V nedeljo 17. februarja ob 16. uri vprizori v zgornji dvorani S'ndikalnega doma v Kranju dramo P. Budak »METEŽ«. GLEDALIŠČE KUD »TONE ŠIFRER« ŠKOFJA LOKA V soboto 16. februarja ob 20. uri premiera Don Angelo Gui-mera: »V NIZ AVI«. | V nedeljo 17. februarja ob 20. uri Don Angelo Guimera: »V NIZAVI«. TRZNI PREGLED V KAMNIKU Zadnji živ'lski trg je bii v Kamniku dobro založen. Vsega je bilo dovolj na izbiro. Cena jajc se je sukala okrog 17 din za komad, vendar si jih h koncu dob'1 tudi po 15. Kaže, da bo cena še padla, ker jrh je dovolj naprodaj. Tudi ponudba jabolk je bila večja od povpraševanja, bila pa so kar od kraja po 35 dinarjev kg. Na trgu je čedalje več i mlečnih izdelkov. Surovo maslo prodajajo v zavitkih, ki so oblikovani po model'h, vendar v različni težini. Zato so tudi cene različne, kvaliteta pa prav tako. Zeljnatih glav ni več na trgu, radč pa je še vedno dražji kot v trgovini, kjer ga prodajajo po 150 din kg. Trgovine so tudi dobro založene z endivijo po 75 din kg in cvetačo, ki je po 100 din kg, zelje v glavah pa po 50 d'n kg. Na trgu je bilo kislo zelje po 60 din, kisla repa pa po 30 din kg. Fižol je bil kar od kraja po 60 din liter, izbira pa velika. Ostale cene so bile nespremenjene. V KRANJU V ponedeljek je bilo na kranjskem živilskem trgu izredno živahno vrvenje, vendar je bila ponudba večja od povpraševanja. Solate ni bilo na prodaj druge kot radič. Jajčka so se pocenila na 16 oziroma' 17 dinarjev. B'lo jih je zelo veliko. Ostale cene; jabolka 40 dinarjev, korenje 30 dinarjev kg, hruške 70 dinarjev kg, kaša 80 dinarjev liter, ješprenj 70 dinarjev liter, fižol 70 din liter, maslo 100 oziroma 110 din četrtinka. Ostale cene so bile približno iste kot pretekli teden Na živ'nskem trgu je bilo naprodaj precej prašičev. 6 tednov stari so bili po 10.000 din par, pa tudi po 7500 din, 6 mesecev stari po 16.000 in 17.000 din. V ŠKOFJI LOKI V sredo smo na živlskem trgu v Škof j i Loki zabeležili naslednje cene: zelje v glavah 30 din kg, kislo zelje 50 din kg, merica kisle repe 20 din, cvetača 130 din kg, menca špinače 25 din, merica radiča 25 in merica moto-vilca 20 din, jabolka 50 din kg. korenje 15 din kg, por 10 din kom., liter suhega fižola 70 din. jajca 47—19 d'n kom., liter sladke smetane 150 din, sirček 12 din kom., zavitek peteršilja 10 din, čebula 95 din kg, glavica češnja 12 din, merica regrata 25 dinarjev. GIBANJE PREBIVALSTVA. V ŠKOFJI LOKI Poročili so se: Ivan Košir, strugar in Marija Sifrer, delavka v kožami; Vladimir Ivan Modec, filmski tiskar in Marija Breda Gorželj, uslužbenka. V TRŽIČU Rojeni: Janez Dolžan, 4. februarja 1957 v Podljubelju. bodi £i Ondan me je zaneslo pred kulturni dom v Kamniku. Od začudenja sem kar zari-gal, ko sem opazil, kako se obiskovalci kina valjajo pred vhodom. — »Prekleto mehak mora biti teren, da ljudje kar zv'ška treskajo na tla,« sem pomislil in pohitel mednje. Še predno pa sem se zavel, sem tudi sam telebnil, da so mi kar kosti zašklepetale. Pri priči sem ugotovil, za kaj gre. Gladek kamnit dohod v kulturni dom je nagnjen in postane prav v zimskih mesecih zavoljo poledice zelo nevaren. Zato pa kratko opozorilo ne bo škodovalo! Še vedno se lahko nadejamo hladnih dni, ki bodo s poled'co ogrožali obiskovalce kina in drugih prireditev! © Veste, zadnjič me je Marjana poslala k mojškri na Ljubljansko cesto. Mračilo se je, ko sem se ustavil pred h'šo štev. 5, ki je najbolj ustrezala Marjanine-mu opisu. Sam ne vem, kod sem hodil; nenadoma sem se znašel na dvorišču. Zdajci je nekaj zaropotalo. Pomislil sem: »Človek bo. Povprašam ga, kje najdem mojškro!« Vstopil sem v smer, od koder je bilo slišati ropot in vprašal: »Halo, vi, tovariš! Kje stanuje, prosim... «Ni-sem še do konca povedal, ko je nekaj grozno zakrulilo, da me je mrzlo spreletelo od glave do peta. Ogovoril sem bil prašiča . . . Brž sem se umaknil z dvorišča, ker bi utegnil kdo pomisliti, da hočem ukrasti pujska. Tako sem se ustrašil tega srečanja, da sem nevljudnemu prascu zagrozil z vsemi mesarji tega in onega sveta, pa še sanitarno in-inšpekcijo da mu bom spravil na vrat, sem pribil, ker je prašičjereja v mestih prepovedana! (jt Ko sem prikrevsal v vežo se mi je pa zakadila pod noge velika pasja mrcina — volčjak, da sem kar zatulil. Pa sem imel srečo, ker sem mrhi pasji v eni sapi dopovedal, da mi je ljubše, če me bolj platonsko ljubi. Ko sem bil na varnem, sem pa tudi temu pasjemu četvero-nožeu obljubil vsaj nagobčnik,, če ne šintarja. g) Zdaj pa še nekaj. Stavim, da ne uganete, kakšnega foha sem se lotil! Postal sem jezikoslovec . . . Zdaj pišem slovarček tujk. Pa boste rekli: »Reva, kaj se delaš važnega, saj so že drugi pred teboj pisali takšne slovarje!« — Figo, pa takšnih ne! Jaz zapisujem tujke, ki jih preprosti ljudje pogosto vpletajo v pogovore zato, da bi tisti, ki jih poslušajo, mislili, kako so kšajt. — Na primer ... © Zadnjič je nekdo takole klobasal o človeku, ki si je v obupu porezal žile na ro- kah: »Alston, potlej so ga pa u špital zategnil. Tam so mu dohtarji tiste ž'le nazaj prštepal, na koncu so mu dal pa še transmisijo (transfuzijo).« $ Veste, pa moja Marjana jo tudi kdaj pa kdaj ušpiči na račun svoje brihtnosti. Zadnjič jo je po zobu, dejalo, pa mi je rekla: »Ti, slišiš, meni se pa vse tako zdi, da se mi dela v ustih agronom!« — Seveda, revca je hotela reči granulom, pa ji je spodrsnilo. Q Še večji hec je bil pa ti-st'krat, ko so se babe po naši bajti štrajhale zaradi sosedove kure, ki je vsak dan vse štenge pa vežo po-ngavla. — Ko mi je bilo dosti babjega vreščanja, sem pa rekel: »Kaj se le ujedate! Lepa beseda — lepo mesto najde! Poučite kuro, da je dostojneje, če hodi na potrebo v stranišče.« — Pa je Marjano pogrelo. »Tepec!« je zakričala, »kje si pa še videl, da bi kure hodile na stranišče. Ampak to si zapomnite: kure se po veži ne bodo sprehajale in s...! jaz prostituiram!« (protestiram). No, pa recite, ali ne bi bilo lepše, če bi ljudje uporabljali namesto tujk domače besede z istim pomenom! Vsaj takšnih spodrsljajev ne bi bilo. Vas pozdravlja Vaš Bodičar §§§ S SODIŠČA SLAB SIR SO DALI V PRODAJO Sreda julija lani je san'tarna inšpekcija v skladišču trgovskega podjetja »Delikaitesa« v Kranju nasla okoli 45 kg ovčjega »sira, kii je bil videti zaradi napihuj enosti sumljiv. Organi inšpekcije so po analizi s'ra prepovedali nadaljnjo prodajo. Kljub prepovedi prodaje je poslovodja štimgel dopustal prodajanje 7,65 kg tega sira, kar so ob ponovnem pregledu ugotovili organi sanitarne inšpekc'je. Kemična in bakteriološka analiza sta pokazali, da sir ni bil primeren za prehrano, ker je bil nepravilno zoren in že žai-tav. Pred sodiščem v Kranju je bil obdolženi Franjo Stiglic, ki je zaradi svoje malomarnosti dopustil prodajo blokiranega slabega sira, obsojen na 10.000 dii-narejv kazni. Zaradi dosedanje neoporečnosti pa mu je bilo plačilo pogojno odloženo za dve leti. Taki primeri, ki bi lahko zaradi malomarnosti ene osebe nastale znatne posled'ce, naj bodo v opozorilo vsem, ki imajo posla z živili. L. PODJETEN BOKSARSKI TRENER Grški državljan Galionis Pan-telis je bil zaposlen kot bok- Poročili so se: Martin Opalič-nik, tov. delavec in Danijela Šmejic drž. uslužbenka; Stanislav Perko, dijak in Ivana Hro-vat, delavka. Umrli so: Ljudmila ' Slibar, učenka. V KRANJU Rodile so: Alojzija Pustolem-šek, gospodinja Kokrica 66 — deklico; Jožefa Demšar, gospodinja Studeno 25 dvojčici — deklici; Jožefa Korelc, tov. delavka Voglje 96 — deklico; Antonija Sajevic, gospodinja Olše-vek 46 — dečka; Ljudmila Podobnik, gospodinja Hotavlje 11 — dečka; Ana Strakl, tov. delavka Kranj, Ljubljanska 7 — dečka; Ana Kavčič, bol. sestra Stražišče 199 — dečka; Terezija Porenta, nameščenka Železniki 42 — dečka; Marija Brezar, tovarniška delavka Zabukovje 8 — deklico. Poročili so se: Franc Kn'fic, kmetovalec in Marija Bobnar, kmečka delavka; Marijan Križ-nar, strojni ključavničar in Marjeta Kogoj, uslužbenka; Vincenc Zarnik, kmetovalec in Marija Vehovec, tov. delavka; Jožef Kavčič, strojni delavec in Marija Btarašinič, tov. delavka. sairski trener pri raznrh športnih društvih v Sloveniji. Ni pa se ukvarjal samo s športom temveč tudi z nedovoljeno trgovino, ker mu dohodki niso zadostovali za popivanje in pohajanje. S pomočjo še nekega Grka, ki je imel v naši državi samo prehodno vizo, sta pretihotapila v drugi .polovici lanskega leta v našo državo najmanj 11 roČnfih ur, 21 nalivnih peres, 9 kemičnih svinčnikov, 1 par čevljev, 12 šmink, 35 prstanov, 52 parov ženskih neykwi nogavic, 12 parov mdSkih nogavic, 4 ženske jopice in še več drugih predmetov. Del predmetov je boksarski trener razdelil med svoje prijateljice, ki jih ni imel malo, z ostalim blagom pa je v Lescah odprl pravcato trgovino. S pomočjo nekdanjega maitičarja Lada Kočarja je preprodaja! blago v vrednosti okoli 150.000 dinarjev v Lescah, Begunjah. Radovljici in na Bledu. Sodišče ga je zaradi nedovoljenega trgovanja obsodilo na 1 mesec zapora in plačilo stroškov postopka v .znesku 5000 dinarjev, medtem ko je bil njegov pomočnik Lado Kočar obsojen na 80O0 din denarne kazni in 1000 din stroškov sodnega postopka. —nc ŠE VEDNO DINAMO MOTORČKI Razen koles so d'namo motorčki zelo priljubljeni predmeti tattov. To dokazujejo vse pogostejše tatvine dinam, posebno izdelkov tovarne »Iskra*, ker zanje ni treba mnogo napora, da se odtrgajo od koles. Te dni se je za tri tatvine dinamo motorčkov zagovarjal pred sod'ščem v Kranju Franc Jerina. Za poskus ene tatvine je bil kaznovan z mesecem dni zapora, za drugi dve tatvini pa je bil zaradi pomanjkanja dokazov oproščen. Obsojen je bil, ker je poskušal v začetku lanskega leta pred gostilno »Pri Bekselnu« odlomiti dinamo s kolesa. Obdolženec se je kazal močno v'mjenega in se opletal okoli kolesa, se sklanjal preko oškodovančevega kolesa, kar pa je slučajno epazil eden izmed gostov iz gostilne. Postal je pozoren in opozoril lastnika kolesa. Ugotovljeno je bilo. da je obdolženec dinamo nekajkrat zavil, odlomit' pa je ni mogel, zato jo je pustil zavito kar med špice kolesa. Obdolženec se je na sodišču zagovarjal, da je dinamo morda res zvil, ko se je opotekal ob kolesu, zanikal pa je, da je nameraval dinamo u-krasti. Sodišče je biilo drugač- nega mnenja in ga je za kaznivo dejanje obsodilo. L. POTROŠNIKE STA GOLJUFALA Prtf maloprodajnih cenah kruha morajo zasebne in državne pekarno upoštevati odločbe Sveta za gospodairstvo olo Kranj, ki določa, kakšni so lahko v poedin'h krajih najvišji proizvodni stroški kruha. Najvišji stroški peke kruha so določeni za kg dinarjev 10,50, medtem ko lahko oddaljenejše pekarne, ki imajo višje, prevozne stroške, dvignejo prodajno ceno za 1 dinar. Cena kruha se na podlagi takih kailkulaoij giblje od 46 do 49 dinarjev za kg. Nekateri zasebni peki pa teh določb niso upoštevali in samovoljno zviševala prodajne cene ter na ta način goljufalo potrošnike. Tržna 'inšpekcija je ugotovila, da je Marija Taman, lastnica zasebne pekarne iz Kamne gorice, prodajala .kruh za 2 d'nar-ja draže pri kg in s tem neopravičeno zaslužila 55.364 dinarjev. Vseh teh izrednih dohodkov pa ni prikazala v davčni prijavi in trdila, da ni vedela, po kakšni ceni sme kruh prodajati. Jože Resman, zasebni pek iz Zgoše, pa je prodajal kruh za 1 dinar dražje pri kg in tako neopravičeno zaslužil okoli 5000 dinarjev. Oba sta skušala zvišanje cen opravičiti z višjimi režijskimi stroški, vendar juma sodišče tega ni moglo verjet'. Marijo To-man je obsodilo na 30.000 din, Jožeta Resmana pa na 5000 din denarne kazni. Ta kazen, ki je glede na večjo družbeno nevarnost tovrstnih kaznivih dejanj dandanes, ko se bori družba z vsemi sredstvi za stabilizacijo cen, razmeroma visoka, naj bo v opomin vsem onim, ki si še vedno skušajo na nemoralen način ustvarjati izredne dohodke. —nc NE POZABITE: NAROČNIKI »GLASA GORENJSKE« SO VISOKO ZAVAROVANI PROTI NEZGODI! Kranj, 15. februarja 1957 Gl«* Gorenjske 5 FILMI, KI JIH GLEDAMO Po dokaj uspeli uprizoritvi Puget-tovih »Srečnih dni«, se naše gledali-iče vnovič srečuje s sodobno francosko dramatiko. Le-to danes najzgo-vorneje predstavljajo svetu štirje možje, ki so vsak zase in na svoj način osvojili Evropo: Anouilh, Sala-crou, Jean Paul Sartre, tudi z njim smo se že srečali — menda edini na Slovenskem in Albert Camus. Kljub temu, da vsa tri imena določa povsem isti zgodovinski okvir — zahajajočega meščanskega sveta, so si vendar med seboj sila različni. Medtem ko je Auno;lh, ta pesimistično -poetični teatralik, najbolj polnokrven dramatik, je Sartre predvsem filozof. (Napak bi bilo, če bi mislili, da je Sart-rova drama filozofska drama v običajnem pomenu besede!) Le njegove ideje so gibalo njegovim junakom. Spoznanje »vesoljnega absurda« ga druži s Camusom. Salacrouja pa vznemirja predvsem etična problematika. Tudi ta je le odraz duhovne krize sodobnega sveta, ki je v b'stvu zgolj odblesk razkrajajoče se meščansko -portične in moralne stavbe na eni strani in ikriza (pri nas smo jo v glavnem prebredli!) pragmatičnega Stalinovega psevdosocializma, ki logično peha meščanskega intelektualca v spoznanje o »vesoljnem kaosu«. Ostan'mo pri Salacrouju in njegovi drami Noči jeze. V tem delu Salacrou zapušča barko lagodnega nihilizma, kamor se je zasidral neposredno pred vojno. Vojna mu je obudila smisel za »konkretno človečnost«. Sredi vojne vihre je spoznal, da ima življenje še kako velik smisel, če ga posvetimo boju za plemenito in občečloveško pomembno stvar. Zanimiva problematika francoskega odpora proti fašizmu, mu je hkrati nudila obilo možnosti Vrednotenja človeških moralnih kvalitet. Predvsem je hotel v »Nočeh jeze« Pokazati, kje vidi smisel pravičnosti. Pravičnost je zanj nepristranska obravnava junaštva in strahcpetnosti. Drama se odvija v 1. 1944. V povsem ^vimi, kar preveč virtuozni kompozi-cijski zamisli se zvrste pred nami trajni dogodki, ki sta jih povzročila strnrv,buržujska prilagodi j'vest in egoizem. Povod za te dogodke prine-*e_v hišo- Bernarda Bazira Jean Cor- eau> inženir kemije in strokovnjak ?* izstreliva. V dilemi: ali ostati 0ve'k in pomagati ranjenemu borcu za svobodo, ali pasti pod nivo samega Se,be, spoznavamo kopico ljudi, ki vsak na svoj način utemeljujejo svoja rav-Ranja. Posebnost njegove dramske tehnike Je tudi v tem, da je •postavil v irealen Prostor žive, mrtve in ranjene, prisotne in odsotne in na ta način omogočil povsem nepristransko obravnavo »Ogodka, ki ga na realističen način ln med živimi ljudmi ne bi nikdar SODNI ZAPISKI O IZDANEM BORCU ZA SVOBODO razvozljali do kraja. Potemtakem res najbolj ustreza delu avtorjeva oznaka: »sodni zapsnik« o izdajstvu borcev za svobodo. Francoska kritika je brez razlike delo zelo pohvalno sprejela. Francis Ambriere je zapisal v »La galerie dramatique« dobesedno takole: »V »Nočeh jeze« je Armand Salacrou pokazal morda kar preveč tehnične veščine. Čudovita preprostost drugega dejanja, prozornost dialoga, ki ni niti najmanj »literaren«, zato pa tembolj učinkovit, se nam zdita dokaj bolj dragocena kot izredna. . . virtuoznost, s katero je gradil g. Salacrou svoje prve slike. V kolikor je na tem polju sploh mogoče prerokovati, menimo, da spada delo, ki smo ga videli, v majhno število tistih, ki jih zanamci ne bodo smeli pozabiti. . .« Prepričani smo, da se kritik ni zmotil! Na sceno PG je delo postavil k. g. režiser Juro Kislinger, stalni član MG v Celju. Naše občinstvo ga pozna kot režiserja Shakespearovega »Othella«. Scenske osnutke je napravil Sveta Jovanovič, kostume pa Alenka Bartel - Serša. RADO JAN „ODISEJ" Ne bo škodovalo, če poudarimo, da je bila zgodovina za italijanske filmske producente že v prvem obdobju razvoja italijanskega filma zelo privlačno področje, saj je predstavljalo pravo zakladnico bolj ali manj posrečenih motivov. Tudi v barvnem filmu »Odisej« so segli daleč nazaj v zgodovino, to pot v grško bajeslov-je. Iz Homerjeve epske pesnitve »Odiseja« je scenarist izluščil glavne prizore in jih po retrospektivni metodi povezal v zaključeno celoto. Filmska zgodba, v kateri nastopajo Kirk Douglas kot Odisej, Silvana Mangano kot Odisejeva žena Penelopa in čarovnica Kirka ter Rossana Po-desta kot hči kralja Aikinoja, Navzikaja, je dovolj spretno za- snovana, da smemo govoriti o filmu, čigar vrednote daleč prekašajo italijanska zgodovinska filma »Atila« in »Teodora«. O ostalih plateh filma: o režiji Maria Camerinia, igri in ostalih detajlih pa presodite „PLAMEN OPOLDNE" Ameriški film o pionirjih poštnega letalstva z VVilliamom Holdcnom in Anne Baxter v glavnih vlogah. Film je že nekoliko v letih, vendar mu ni kaj reči; med slabimi je kar dober, če že ne res dober, pa zares simpatičen. Najbolj simpatično je to, da je pošten in preprost, zlasti pošten — in to je med ameriškimi filmi kaj redko. mm PRIZNANJA - VZPODBUDE NEKAJ DROBCEV IZ RAZGOVORA S PREŠERNOVIMI NAGRAJENCI — PREŠERNOV PEVSKI ZBOR BO DOBIL PROSTORE Ker menimo, da utegne naše bralce zanimati, kaj sodijo Prešernovi nagrajenci o nagradah, ki so jih bili prejeli za svoje požrtvovalno delo v minulem letu, bomo osvetlili nekatere drobce iz razgovora. »O Prešernovih nagradah nisem nikdar razmišljal, vsaj v kolikor zadevajo mene,« je dejal tovariš Peter Lpar, »toliko bolj pa sem bil presenečen, ker me je tako nepričakovano doletela čast, da sem bil izbran celo za prvega nagrajenca. To priznanje sem dobil — vsaj tako menim — zlasti za uspešno vodenje Prešernovega pevskega zbora, kateremu bom tudi poslej posvetil vse sile, da bo ohranil kvaliteto in popularnost. — Ob tej priliki naj pojasnim tudi razlog, ki me je pri-vedel do odločitve, da bom tudi v bodoče vodil Prešernov pevski zbor. Pred časom sem V petek, 8. in v soboto 9. februarja je gostoval v Prešernovem gledališču v Kranju ansambel Mestnega gledališča iz Ljubljane. Gostje so se predstavili kranjskemu gledališkemu občinstvu z dvema deloma, in sicer z dramo M. Gorkega »Malome-ščani« in s sodobno francosko komedijo Barillet - Gredy »Pero«. — Prizor iz tretjega dejanja komedije B. - G. »Pero«. namreč izjavil, da je pod dosedanjimi pogoji vsako resnejše delo z zborom docela onemogočeno in da nameravam zbor zapustiti. Ker pa je Občinski ljudski odbor Kranj pred dnevi obljubil, da bo zboru dodel:l ustrezen prostor, je tudi vprašanje: kdo bo poslej vodil Prešernov pevski zbor, odveč. V tem prostoru bomo vzgajali tudi mlade glasbenike — zarodek bodočega simfoničnega orkestra.« In kaj meni o tem priznanju tovariš Milan Stok? »Zasluga za to priznanje ali bolje nagrado ne gre le meni, temveč vsem požrtvovalnim članom DPD »Svoboda« Kranj, kajti brez njihovih prizadevanj tudi moji napori ne b' obrodili sadu. Zategadelj sem sklenil podeliti to denarno nagrado najbolj delavnim sekcijam društva z željo, da jo čim koristneje porabijo. Da pa so člani »Svobode« zares delavni in požrtvovalni, je moč sklepati že iz tega, da je med 13 izbranci, ki so letos prejeli Prešernove pohvale, kar 7 članov našega društva.« Zdaj pa prisluhnimo še tretjemu nagrajencu, tov. Jožetu Pristovu. »Prešernova nagrada, ki sem jo prejel od ObLO Kranj kot poklicni igralec v Prešernovem gledališču, me je na moč presenetila. Prejel sem namreč priznanje za delo, ki ga moram opravljati po svoji službeni dolžnosti. Menim, da uspehi, ki sem j'h dosegel pri oblikovanju odrskih likov v preteklem letu, niso le plod mojih prizadevanj, GLEDALIŠČE IZ NOVE GORICE NA JESENICAH Za otvoritveno predstavo svoje druge sezone je naštud'ralo goriško gledališče Linhartovo komedijo »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. S tem delom so mladi gleda-Kščniki iz »Nove Gorice gostovali m'mulo nedeljo tudi na Jesenicah. Obe predstavi, popoldanska in večerna, sta bili dobro obiskani, saj je Jeseničane zanimala raven tega mladega gledališča. Videti je bilo, da tvorijo ansambel številni igralci. In ne samo to. Tudi igralskim zmogljivostim nekaterih ni kaj očitati. Semkaj sodijo Stane Leban v vlogi Tončka, Metka Skarabonova kot Než-ka, Zeljko Humar kot baron Naletel, Cerne, Bole, Katnik in drugi. Andreju Jelačinu, ki je igral Matička, je bilo videti, da sodeluje kot poklicni igralec - gost. Režiser Janez Lavrih je z režijo povsem uspel, medtem ko kažejo ostale vrednote te uprizoritve, da se to mlado gledališče z uspehom uvršča med ostala polpoklicna gledališča. Umetniški vodja jeseniškega gledališča Bojan Cebulj se je gostom ob zaključku zahvalil, jim čestital k uspehu ter jih povabil k ponovnim gostovanjem na Jesenice. U. „SVOBODA" NA BLEJSKI DOBRAVI IMA MNOGO PRISTAŠEV Zadnji dve prireditvi »Svobode« na Blejski Dobravi sta pokazali, da jih ljudje želijo še več. Komedija »Kam iz zadreg« je bila obakrat polnoštevilno obiskana. — Čeprav je že malce pozno, kajti gledališka sezona se Je nagnila že na drugo polovico, je vendar treba to prizadevanje pohvaliti. Tudi veseli večer, čeprav so ga pripravili ® 2a člane društva in njih svojce, je bil b°lj obiskan kakor so pričakovali. S tem ve- čerom so dali Svobodaši priznanje najbolj delavnim članom, drugi namen pa je b'l, da bi tudi med neaktivnimi člani vzbudili veselje za delo v posameznih sekcijah. Poj. „INSPEKTOR NA OBISKU" NA ODRU „SVOBODE" V MEDVODAH Dramska skupina »Svobode« v Medvodah je nedavno uprizorila po vsebini napredno, po izvedbi kvalitetno delo, kar so hvaležni gledalci pozdravili s primernim odobravanjem. Dejanje se dogaja leta 1912 v jedilnici Bir-lingove ihše v Brumlevu, v industrijskem mestecu severnega Midlanda v Angliji. Ta meščanska drama zajema snov iz konflikta med idejnim nasprotjem mlade generacije in kapitalistično miselnostjo starih. Režija Frenka Boltauzerja, ki je igral istočasno tudi inšpektorja Goola, je presegla vsa pričakovanja. Prepričljivo so bile podane tudi vse ostale vidnejše vloge. — Imo-vitega in mogočnega tovarnarja Arthurja Birlinga, človeka uglajenih manir, je podal Jože Trampuž, Sybil Birlingovo, njegovo ženo, ki moža družabno nadkriljuje. je oblikovala Rezi Plešec, ki je ponovno pokazala igralsko nadarjenost. Geralda Crofta, privlačnega moža 30 let, dobro vzgojenega lah-kož'vca, je igral Franci Orel. Sheila Vere Bukovčeve je^bila ljubka in pristna. Uprizoritev je povsem uspela, zategadelj delo ne bi smelo ostati le na domačem odru — veseli bi ga bili povsod Jp. KONCERT MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA Z BLEDA Nedavno se je občinstvu na Bohinjski Beli predstavil moški pevski zbor kulturno-pro-svetnega društva z Bleda. Nastop gostov je vzbudil pri poslušalcih izredno zanimanje in pozornost, saj so predstave te vrste silno redke, a zelo zaželene. Svoj program so nastopajoči predstavili v štirih delih: v prvem delu delavske in partizanske pesmi, v drugem narodne pesmi v priredbi Cirila Preglja, v tretjem narodne pesmi v priredbi Ipavca, Medveda in Vodo-pivca, v četrtem delu pa umetne in pona-rodele pesmi. Zelo pester in dobro izbran program je zbor izvajal spretno in enovito ter dokaj dinamično. Po svoji delavnosti in kvaliteti sodi zbor med prve pevske zbore na Gorenjskem, saj ima za seboj že nešteto nastopov in tudi daljšo tradicijo. Posebno pa se je okrepil zadnji dve leti. Podobna gostovanja zbora bi z zadovoljstvom pozdravili tudi po drugih krajih. SPEVOIGRA „STUDENTJE SMO" V KAMNIKU Tudi Kamničani so se oddolžili življenjskemu jubileju skladatelja Danila Bučarja. Pred dvakrat tesno zasedeno dvorano je kamn'ška »Lira«, najstarejše slovensko pevsko društvo, uprizorila Bučarjevo spevoigro »Študentje smo«. Režiral je J. Golob, dirigiral pa Ciril Vremšak. Gledalci so bili z uspelo uprizoritvijo zelo zadovoljni, zlasti zato, ker od otvoritve kulturnega doma, ko je »Solidarnost« uprizorila »Planinsko rožo«, podobnih del niso uprizarjali. Z. S FINŽGARJEVO DRAMO SO GOSTOVALI V DUPLJAH Dramska družina KUD »Borec« iz Veleso-vega je pred kratkim gostovala v Dupljah s FLnžgarjevo dramo »Razvalina življenja«. Čeprav nimajo svojega prosvetnega doma, so igro dokaj dobro pripravili. Številni gledalci so dali marljivim Igralcem mnogo vzpodbud za nadaljnje delo. C. temveč so zasluga vsega igralskega kolektiva. Brez požrtvovalnih soigralcev bi bili tudi moji napori brezuspešni. Prav gotovo pa bo današnje priznanje služilo meni in vsemu igralskemu kolektivu kot nova delovna vzpodbuda. Upam, da ne bomo razočarali!« S. 3. NA SLIKI SPODAJ — OD LEVE PROTI DESNI: JOŽE PRISTOV, PETER LIPAR IN MILAN STOK SLOVENSKI OKTET SPET V K RAN/U Slovenski Oktet, katerega kulturno umetniška dejavnost je kranjskemu občinstvu dobro znana, bo ponovno gostoval v Kranju v ponedeljek 18. februarja 1957 ob 20. tiri. Kakor je znano, je imel Slovenski oktet v zadnjih letih velike in priznane uspehe ne samo doma, temveč tudi v inozemstvu: v Angliji, Franciji, Belgiji, Zapadni Nemčiji, Avstriji, Trstu; posebno so znani njegovi veliki uspehi na zadnji daljši turneji po Kitajskem. Številne ocene in kritike kitajskih glasbenh poročevalcev so dale veliko priznanje slovenskim pevcem. Ena izmed kitajskih ocen pravi med drugim: »Kar se tiče umetn'ške spretnosti Slovenskega okteta jo moramo priznati vsi ljubitelji glasbe. Senzacionalno je, k;iko teh osem jugoslovanskih umetnikov interpretira umetnost. V vsaki pesmi prikažejo resničnost življenja in kar tiče njihovega talenta ter predvajanja, menim, da predstavljajo briljanten vzor sodobne komorne glasbe. Dosegli so vrhunec v čistosti glasov, harmoniji glasbe, ravnotežja v petju, sodelovanje duha in enotnost idej ter čustev. Kvaliteta petja osmih umetnikov je edinstvena in ni moč najti kaj podobnega v naši deželi . . .« 535348234853534853484853235353 Higienske navade privzgojimo otroku čimprej RECEPTI Nekateri starši se kaj radi hvalijo, da se njihova tri — štiri — ali petletna hčerkica in sinček že znata umivati brez pomaci. Ko imamo priliko to sami videti, ugotovimo, da je tako umivanje nadvse površno. Prav je, da otroka že zgodaj navajamo k samostojnosti, vendar ga moramo potem tudi vsakokrat nadzirati, če upošteva naša navodila. V hgieni površnosti ne smemo dopustiti. Otroka moramo naučiti, da si po1 končani igri in ob vstopu v stanovanje redno umije roke. To velja prav tako pred jedjo in pa seveda po opravljeni potrebi. Umazanija povzroča številne bolezni. Najbolj so med otroci razširjene gliste, ki se najlaže prenašajo z nečistimi rokami. Kar poglejmo, ikako si otroci običajno umivajo roke: prste imajo stisnjene, tako da voda mednje skoraj ne priteče, čeprav se nabere med prsti veliko prahu in druge nesnage. Zaradi tega naučimo otroka uporabljati milo in šćetko. Obraz, ušesa in vrat, ki so prav tako izpostavljeni prahu, naj si otrok ne umiva v isti vodi kot roke. Če je zelo umazan, naj bo voda mlačna. Teh higienskih navad ne smemo uvajati zgrda. Poskrbeti moramo, da se bo otrok pri umivanju dobro počutil. Ce je umivalnik previsok, mu pristavimo p račk o ali pa mu na kak drug način olajšajmo to opravilo. Marsikdaj nam bo prihranjena jeza, ker otrok vode ne bo razlil ali pa preveč oškropil tal. Otroku tudi že zelo zgodaj preskrbimo malo ščetko za umivanje zob. Po zgledu starejših mu bo tudi to kmalu prešlo v navado. Pregrinjalo za otroško posteljico PRAKTIČNA KOMBINACIJA V februarju in marcu bomo še vedno nosile topla krila, h katerim po možnosti dokupimo tudi blago za vestjo oziroma bolero '•V IZDELAVA JE HITRA, PREPROSTA IN ZABAVNA Ako urejate otroški kotiček ali sobico, si vzorec na skici lahko izberete za posteljno pregrinjalo, za zavese in blazinice. Izdelava je lahka, preprosta in zabavna. Motiv mačke uporabite za vse komade! Lahko si 'zberete tudi kaj drugega, na primer liste, ali pa nekaj iz živalskega sveta. Osnovna tkanina naj bo laneno platno ali pa kako drugo enobarvno blago. Iz ostankov najrazličnejše- ga blaga izrežemo nato potrebno število f;gur, ki jih nato s poljubnim vbodom našijemo na posteljno pregrinjaloi, na zidno prevleko, na zavese, blazinice itd. Izrezane motive mačk lahko našijemo tudi s strojem. Robove podvi harno ali pa tudi ne. Pri izbiri raznobarvnih ostankov moramo paziti na to, da vzdržijo pranje. Pisanih odpadkov je prav gotovo dovolj v vsaki hiši. Opisana garnitura bo otroško sobico zelo poživila, obenem pa bo njen učinek enovit. Izbira motivov je izredno velika. POR — DRAGOCENA ZIMSKA ZELENJAVA Por je dobra začimba, razen tega iz njega lahko pripravimo prav okusne jedi, ki se jih ne bo branila nobena družina. V zgodnjih pomladnih mesecih nam por nadomešča drugo zelenjavo. Por vsebuje skoraj toliko vitamina A kakor paradižnik, vitamina BI nekaj več, vitamina C pa približno polovico toliko. Izmed rudninskih snovi ima kalcija več kakor korenjček, železa pa približno toliko. Zaradi tega ga uvrščamo med dragoceno pozno zimsko zelenjavo. POROVA JUHA 25 dkg pora, 10 dkg razne jušne zelenjave, 4 dkg moke, 4 dkg maščobe, liter vode, četrt litra mleka, en rumenjak ali nekaj žlic smetane, opečen kruh Por očistimo in eperemo, nato ga zrežemo na zelo ozke rezine. Zelenjavo' (zeleno, koren, peterš.ij, kak zeljni list itd.) sesekljamo ali zmeljemo na mesnem stroju. Razbelimo maščobo, na njej najprej razpustimo por, mu dodamo zelenjavo in oooje pražimo. Ko je lepo rumeno, pomokamo, še moko malo popražimo, nato pa zalijemo' z vodo. Ce želimo zelo čisto juho, jo pretlačimo, drugače pa jo kar pustimo. Vre naj pol ure, nakar ji pril'jemo še mleko. Juho še solimo, po želji malo popopra-mo. Prav nazadnje ji primešamo raztepen rumenjak ali smetano. Serviramo> jo> s popečenimi krušnimi kockami. ZABELJEN POR Poru porežemo zelene dele in ga skuhamo v slanem krepu. Kuhanega odcedimo in zabelimo s z drobtinicami ,ki jih prej zarumenimo na masti ali olju. POROVA ZLOŽENKA Pol kg pora, 1 kg krompirja, pol kg poljubnega mesa, sol, 5 dkg masti ali olja, pol do tri četrt litra vode ali zelenjavne juhe. Por očistimo, operemo in zrežemo na košc&e, debele za prst. Krompir olupimo in zrežemo na kocke, prav tako tudi meso. Vzamemo lonec ali visoko kozico, denemo vanjo nekaj maščobe in jo razgrejemo, nato pa zložimo vanjo por, meso in krompir menjaje v plast/. Vmes sestavine solimo, če želimo, tudi malo popopramo. Nazadnje priiijemo vodo ali zelenjavko. Posodo dobro pokrijemo in kuhamo jed 1 uro do 1 ure in pol. POR V SOLATI V slanem kropu kuhan por odcedimo, ohladimo f I \ in zabelimo z oljem in kisom. i K^^^^W;*V.^^^ N* \ VVV V.V V V V V \ V*fV \ V \VV \ V S \-\ \ \ ,V.\ V \ \ \ \ \ \ >V .V V \mW«*V«*»» ZGODBA. oJ\hlU{Je>26u, BlCKtJ Zdaj tudi Jožek ni mogel več jesti in je položil žlico na mizo. Doumel je, da se je zgodilo ne*a i n/sne ii nega. Moralo je biti zelo hudo, ker še njegovemu Bicku grozi nevarnost. Popoldne je spravil oba, Črno in Bicka, v prazen svinjak. Prepričan je bil, da ju tam ne bo nihče iskal. 6. Velika noč je minila in moral bi iti spel. v šolo. Toda pri večerji mu je rekel gospodar: »Šole ne bo več. So jo zaprli. Zdaj boš pasel.« Ne, vesel ni bil preveč, pa tudi žalosten ne. V šolo se ni nikdar branil iti in učiteljico' je imel kar rad. Ko pa je pomislU, da bo zdaj po ves dan lahko z. Bickom, da se bo na paši podilo o-krog njega deset mladih jag-njet, da bo spet čakal na začarano kačo in bral svojo knjigo, je bila šola v hipu pozabljena. Spravil se je za peč in se ponoči prebujal ves v skrbeh, da ni morda že zaležal. Zjutraj mu je gospodinja vtaknila južino v žep, gospodar pa je odprl leso in spustil trop na piano. Jožek je stal na dvoru, držal v roki sol in klical: »Na, mala, na-na! Bicek mali, na, na, na!'< Sredi ovac, ki so mu menjaje lizale sol z roke, se je počasi pomikal na cesto. Ko je zmanjkalo vabe, je stopil h kraju in nagnal drobnico naprej, sam pa zakoračil za njimi. Bicek mu je zvesto drobil za petami. Kmalu so minile zadnje hiše. Ob potoku, kjer je vodila cesta, so na vrbah zasrebrele mačiće, med zeleno travo pa sc kimali kozjim bradam podobni laipuhovi cveti. Jožek si je urezal ravno vrbovo vejo, jo omajil in si naredil piščal. Prvi zvoki so seveda veljali Bicku, ki se potem ves dan ni ganil od njega. Čudno se mu je zdelo, da je gospodar popoldne prišel, odbral debeli 'ovci in ju odgnal po dolini, proč od vasi. Pa si ni delal skrbi iz tega, ampak čudno se mu je zdelo, kar mu je gospodar povedal. Ital'jani so odšli, v vas pa so prišli Nemci. Zdaj da bo šele prav hudo. Ker ga je pastirček le gledal, se je mož nazadnje le domislil kako malo ga najbrž deček razume. Ko sta potem skupaj preštela trop, ga je Jožek odgnal domev. Potem je teklo staro življenje svojo izvoženo pot naprej: vsako jutro in vsak večer je prešteval ovce, ki jih je pasel čez dan. Knj;go, ki mu je prejšnje leto tako zvesto služila, je zdaj pogosto odložil, da bi se lahko poigral z Bickom. Ta mu je najraje ležal zleknjen v naročju; le stežka je Jožku u-spelo, da je svojega ljubljenca naučil muli ti travo. V maju se je začelo delo na polju. Tedaj so se morale ovce neredko do poznega popoldneva pasti same, kajti njih varuh je pomagal pri oranju in setvi. Pod večer se je trop navadno pri-pasel na vrh pečine; ko je zagledal Jožek svoje ovce, se mu je stožilo po Bicku in našel je tisoč prav nič prepričljivih izgovorov, da se je le mcgel izmuzniti s polja in se zateči v svet svojih sanj. Včasih pa ovac ni bilo videti nikjer, čeprav je še tako zaskrbljeno preiskoval rob »svoje« pečine; vedno bolj so mu uhajale na visoko planino nad pašnikom, kjei je rasla sočnejša trava in so prav takrat cveteli jeglič i. (Nadaljevanje prihodnjič) Miha Klinar: QfLaqa(ioka MALI SMUČAR TONČEK RDEČ JE KOT BALONČEK. ROZiNA JE RDEČICA MU PLANILA V LICA. SMUČA SE PO BREGU, A JE VSELEJ V SNEGU. LE POGLEJTE GA, BELEGA MOZA! S TAKO GA ZBADLJIVKO ZBADA VEČJI ZIVKO. TONČEK PA BREZ JEZE KAKOR POLZ V BREG LEZE. KO NA VRH DOSPEJE SE CELO ZASMEJE. KAJ OBRAZ BI KISLI! TONČEK DALEČ MISLI: ZIVKO NAJ NAGAJA! MOJSTRA DELA VAJA! TONČKOV SMEH OBETA: MOJSTER BOM ČEZ LETA! Jože Vari: UKRADENO MESO V mali kočici kraj gozda sta pred davnimi časi živela pes in mačka. Prav prijetno sta se razumela in nikdar se nista prepirala. Pes je hodil na delo, mačka pa je doma kuhala in predla. Neko soboto je pes prinesel domov velik kos mesa. Pokazal ga je mački in dejal: »Jutri je nedelja in imela ga bova za kosilo.« Spravil je meso v kuhinjo in odšel v svoj kot spat. Tudi mačka je šla, toda zaspati ni mogla. Zadišalo ji je meso in bi ga najraje kar takoj sama pojedla. Stisnila se je v svoj kot in se delala, kakor da spi, obenem pa budno pazila, kdaj bo pes trdno zaspal. Ko je začutila, da pes spi, se je splazila s svojega ležišča v kuhinjo. Luči ni prižigala, temveč je kar v temi tipala za mesom. Pri tem pa se ji je dogodila nezgoda. Z repom je zadela ob lonec na omari in ga zbila na tla. Psa je nenaden žvenket prebudil in planil je iz sna naravnost v kuhinjo. Mačka je imela le še toliko časa, da je vzela ukradeni kos mesa in se z njim potuhnila v kot. Pes je prav tako tipal v temi in ni videl ničesar. Tedaj je zagledal v kotu dva žareča oglja. Mislil je, da je mačka pozabila tamkaj žerjavico, šel je tjakaj, da bi žerjavico razpihal in prižgal svetilko. Toda v kotu ni bilo žerjavice. Bila je le mačka, ki so se ji v temi zelenkasto svetile oči. Komaj je pes pritaknil svojo tačko proti lučkam, je mačka mislila, da jo je ujel. Pihnila in skočila je vanj z vso silo. Revežu psu se je nenadoma po-cedila kri iz gobčka. Urnih krač jo je ucvrl javkajoč iz hiše in si do zore ni upal nazaj. Spoznal je, da ga je mačka grdo prevarala. Medtem pa je mačka s slastjo pojedla nkradeno meso in sita šla spat. Trdno je zaspala. Ob jutranjem svitu pa se je tudi pes opogumil. S strašnim lajanjem je planil v kočo in prebudil kradljivko iz prelepega sna o samih svinjskih kračah. Prestrašeno je planila skozi okno naravnost na sosedovo drevo, tam usločila hrbet in pihala vsa jezna na psa. Pes je še nekaj časa pod drevesom lajal nanjo in se na vso moč jezil, nato pa je šel nazaj v kočo. Od tistega časa ne mara več kradljivih mačk. Mačka tudi ni upala nazaj v kočo, psov se pa še danes boji. Pred vsakim spleza na drevo, ker misli, da laja nanjo prav tisti pes, kateremu je ukradla slastno meso. C:A 3 4832 ŠTUDIJSKA mi P/ONIRSKA KNIIZNICA Leta 1950 je bla v Kranju ustanovljena Studijska knjižnica. Namen te ustanove je, da zbira in hrani vso domačo in tujo leposlovno, strokovno m znanstveno lteraturo, izposoja knjige in časopise, skratka, da širi znanost med gorenjskimi ljudmi. V tem času so arhiv v Studijski knjižnici dokaj izpopolnili. Hkrati se je povečal tudi obisk. V letu 1954 je Stud:jsko knjižnico v Kranju obiskalo 1721 ljudi, 1955. leta 4637 in 1956. leta 9015 ljudi. Samo v januarju letos je bilo v Studijski knjižnici 1150 ljudi, ki si je izposodilo 1217 knjig. Vse to kaže, da obisk stalno raste. Med obiskovalci je največ mladne. Kranjskim »študentom omogoča knjižn'ca lažji študij, saj se jim ni treba voziti v Ljubljanske knjižnice. V zadnjem času Pa dobiva uprava Študijske knjižnice vse pogostejše pritožbo, da v teh prostorih ni moč štud:-rati, da ni takega miru kot v študijskih knjižnicah mera biti. Od lioO obiskovalcev v januarju je bilo 928 mladine, od teh pa le 365 študentov, 563 obiskovalcev pa je bilo takih, ki še niso dopolnili 15 let. Vsekakor smo lahko veseli, da kažejo pion;rji toliko veselja do knjig, pozdravimo lahko njihovo zanimanje za literaturo, ki prav gotovo samo vzgojno vpliva nanje. Toda — Studijska knjižn:ca zanje ni ravno najprimernejše zbirališče, ker zelo motijo starejše obiskovalce, ki se v študij spričo nemira ne morejo poglobiti. Pred dnevi je Kranjsko akademsko društvo poslalo upravi Študijske knjižnice pritožbo, kjer med drug m pravijo takole: »študijska knjižnica je sedaj na razpolago vsem, Čeprav nekateri ne izpolnjujejo pogojev. Tu mislijo na predšolske otroke, učence osnovnih šol in dijake nižjih razredov gmnazije. Le-ti z nedisciplino ovirajo resen študij. Tako^se otroci zadržujejo v čitalnici le 5 do 10 minut (razen redkih Mjerni), s čemer onemogočajo resno delo. Študentje, so ic. obiskovali čitalnico, se je sedaj izogibajo in tudi drugim zainteresiranim kolegom odsvetujejo obisk. To je tudi razlog, da vidimo v naši italnicj le redkokdaj študenta, ki bi se pripraviš1 "a izpite .. .« Res je, da je v 22. členu pravil, ki jih je upr. odbor Študijske knjižnice pred dnevi sprejel, re-e'no, da je knj:žnica dostopna vsakomur, ki dopol-ni 15 let. Toda, ali naj uprava knjižnice čez noč Zabrani vstop otrokom? Naj jim odsvetuje posega-J|Je po knjigah? Slej ko prej pa bo res morala dosledno uveljaviti pravila in prepovedati vstop vsem mlajšm od 15 let, sicer knjižnica ne bo več opravljala svojega poslanstva. Do sedaj se je že zgodilo, da so morali odsloviti pionirje, ker je bilo premalo prostora za starejše. Vsi starejši prosijo in upravičeno zahte-VaJo, naj jim vendarle omogočijo mir in ne pustijo hoditi pionirjev v knjižnico. Nekdo izmed obiskovalcev je v knjigo* pohval in pritožb napisal tudi takole: »Studijska knjižnica bi spričo svoje urejenosti še bolj služila svojemu namenu, če bi se dalo v njej res intenzivno delati. To pa je v glavnem OD 1150 JANUARSKIH OBISKOVALCEV STUDIJSKE KNJIŽNICE V KRANJU JE BILO 563 MLAJŠIH OD 15 LET — NAJ PIONIRJE ODVRAČAMO OD KNJIG? — PIONIRSKO KNJIŽNICO BO TREBA ČIMPREJ USTANOVITI nemogoče zaradi otrelk, ki jim seveda njihove živahnosti in neprestanega nemira ne more nihče zameriti.« Otrok je v Studijski knjižnici iz dneva v dan več, zlasti pa jih je veliko o počitnicah. Problem bo moč urediti le z ustanovitvijo pionirske knjž-nice, ki jih v nekaterih mestih že imajo. Seveda stvari ni (mogoče rešiti kar čez noč, ker moramo pač upoštevati, da v Kranju sploh primanjkuje prostorov (tudi za nekatere druge ustanove, za obrtne lclkale itd., itd.,); vendar pa se je stvari treba resnejše lotiti, kajti sicer bo postala Studijska knj;žnica samo sebi namen in ne bo več mogla opravljati svoje naloge. Lj. NAČRTI ZA CESTNO OMREŽJE V KRANJU Izpeljava Jelenovega klanca je predvidena za gimnazijo in sodiščem, nova tranzitna cesta pa ob vznožju Smarjetne gore Z razvojem industrije in celotnega gospodarstva se nenehno stopnjuje tudi obremenitev cestnega omrežja. Dosedanje ceste marsikje ne ustrezajo več sodobnim zahtevam prometa. Graditi ibo treba nove in obnavljati že obstoječe prometne žile. V zadnjem desetletju se je tudi premet skozi Kranj močno razmahnil. Na kratko smo že poročali, da je Obč'nski ljudski odbor pred dnevi razpravljal o ureditvi cestnega omrežja na območju mesta in v zvezi s tem sprejel nekatere sklepe. Skozi Kranj vodi zvezna cesta Ljubljana — (Podkoren, ki je izredno obremenjena. Razen tega ima na odseku Jelenovega klanca velik vzpon in je zaradi ostrega ovinka pri Lenardi-ču in ob savskem mostu nepregledna. Promet z vprežnimi vozili je iže nekaj let dovoljen samo v eno smer. Zaradi tega je Občinski ljudski odbor že v ciktebru 1954. leta naročil pri Projekti vnem biroju Kranj idejni projekt Za tranzitno cesto in ostalo cestno omrežje v mestu. Ta projekt je kot začasno rešitev predvidel predor ped sodiščem z izhodom pred tovarno »Sava«. Tu naj bi se cesta priključila bodoči tranzitni cesti, ki bi pr pel jala čez Kokro v smeri proti blejski cesti. Ta projekt ni bil sprejet. Podjetje »Projekt« — nizke zgradbe« v Ljubljani je sestavilo novega, ki predvideva začasno tranzitno cesto v dveh variantah. Po prvi naj bi zmanjšal: le ovinek pred savskim mostom in s poglobitvijo ceste ublažili vzpon. Druga varianta predvideva preložitev Jelenovega klanca OTROCI NAJ ČAKAJO ZARADI BIROKRACIJE? Na osnovni šoli in v nižji gimnaziji v Kranj, gori pripravljajo ustanovitev mlečne kuhinje. Šolski odbor, ki je zasedal 7. februarja, je ugotovil, da je kuhinjo moč že odpreti. Mleko v prahn in sir — oboje je že v šoli, prav tako posoda in denarna sredstva. Starši natančno vedo, kolikšne prispevke bo treba plačevati. Kuharica čaka. Prostor je zagotovljen. Zakaj ne začnemo? Zapreka je prostor. V šoli namreč za kuhinjo ni prostora, pač pa so ga našli v bližnjem poslopju, 30 m od šole. Toda v tem prostoru je stranka. No, tudi za stranko so našli novo stanovanje. Rešitev je zdaj preprosta: stranka se izseli — kuhinja se vseli. Da, stranka bi se tudi rada izselila, vendar si tega ne upa storiti brez odločbe pristojne stanovanjske komisije na Jesenicah. Zaradi koščka papirja, ki ga ni in ni z Jesenic, ostaja 318 otrok vsak dan brez tople malice. Pa recite, če to ni birokracija? J. S. tako, da bi cesta potekala po robu za sodiščem in gimnaz'jo in bi se pri Bežkovi vili priključila blejski cesti. Tlakovano vozišče bi bilo v obeh primerih 7 metrov široko. Za obojestranski vprežni promet bi služil dvakrat po 2,5 metrov š'rok pas, na vsaki strani ceste pa bi zgradili še hodnik za pešce. Sedanja Koroška cesta bi se na ta način močno razbremenila, ostala bi mirna mestna žila brez hrupnega prometa. Za gradnjo nove definitivne tranzitne ceste je prav tako več variant. Uprava za ceste LRS se bo do maja letos odločila za eno od naslednjih dveh smeri: a) odcep z zvezne ceste v smeri Drulovka, Huje, Klane, novi most, »V:no« Kranj, Prahova vila, blejska cesta; b) odcep z Labor, ki bi šel ob vznožju Smarjetne gore preko Struževe-ga in sc v Naklem spojil z zvezno cesto. Občinski ljudski odbor Kranj je kot začasno ureditev Jelenovega klanca osvojil predlagano traso za gimnazijo in Bežkovo vilo, za katero bo naročil idejni projekt. ObLO se je tudi odločil, naj bi nova tranzitna cesta potekala pod Smarjetno goro. Tu bi se namreč izognila mestnemu področju. Za novo avtobusno postajo, ki jo bo treba zgraditi prej ali slej, je zdaj predviden prostor pred Okrajnim ljudskim odborom, Sindikalnim domom j in I. gimnazijo, kjer se križajo ceste iz smeri Kranj — Jesenice — Kamnik in Jezersko. Področji Beksel in Zularija pa bosta vključeni v zazidalno območje, če bo Uprava za ceste LRS soglašala s sedanjo urbanistično zamislijo Kranja. m ias ZBOROVANJE KNJIŽNI CARJEV V KRANJU Občinski Svet Svobod in prosvetnih društev Kranj je zaključil Prešernov teden z zborovanjem knjižničarjev. Najboljšim knjižničarjem v občini so podelili tudi nagrade. Vprašamo se, ali spada ta intimna slovesnost v Prešernov teden? Da. Pisatelj Miško Kranjc je z besedam:, ki so bile lahko vzor neizumetničane, iskrene in doživete ljubezni do pesnika opozoril naše knjižničarje, da so prav Poezije tisto osrednje delo, mmo katerega ni mcgel noben pisec, noben Slovenec »ki dobro v srcu misli«. NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJILJANI BO LETOS 6 MEDNARODNIH SEJMOV II. sejem mode in usnjarstva z mednarodno udeležbo in revijo sodobnega oblačenja od 30. marca do 7. aprila 1957; sejem prometnih sredstev z mednarodno udeležbo od 25. maja do 2. junija 1957; II. mednarodni sejem embalaže od 29. junija do 7. julija 1957; II. jugoslovanski eksportni sejem od 3. do 11. avgusta 1957; III. mednarodni vinski sejem od 4. do 15. septembra 1957; IV. mednarodni sejem radia in telekomunikacij — ki bo v času od 26. oktobra do 3. novembra 1957. OBČNI ZBORI TERENSKIH ORGANIZACIJ ZB V JESENIŠKI OBČINI Delo Občinskega odbora ZB Jesenice se je razvijaUo lanii preko 12 krajevnih organizacj. Eden najuspešnejših občnih zborov krajevnih organizacij je bil na terenu Javornik. Tu je bila vidna dobra povezava članov Zveze borcev z vsemi ostalimi krajevnimi organizacijami, posebno pa z ZROJ, mladino itd. Tudi terenske organizacije Podmežaklja, Plavž, Planina pod Golico in nekatere druge so pokazale na občnih zborih pozitivno b:lanco svojega dela. Nekoliko drugače je potekal občni zbor krajevne organizacije v Žirovnici, ker so tu obravnavali razne osebnosti, ki ne sodijo na občni zbor? Na občnem zboru terena Blejska Dobrava pa so ugotovili, da v blagajni ni tistega denarja, o katerem so poročali na občnem zboru. Na občnih zborih se je na splošno pokazalo, da so dobro delale nekatere komisije, ki so reševale trenutne probleme kot skrb za borce ter otroke padl:h borcev ipd. Pri komisiji za zbiranje zgodovinskega materiala pa ni bilo opaziti zaželen:h uspehov. Menijo, da je temu vzrok občinski odbor Zveze borcev, ki v preteklem letu ni sklical nobenega sestanka, kjer bi govorili o teh vprašanjih. U. STEFE JE BIL NA JAHORINI „STARI STEFE" V torek smo se srečali v Tržiču s Stefetom in Dornikom, tržiškima smučarskima »asoma«, ki sta se pravkar vrnila s smučarskega državnega prvenstva, ki je potekalo pretekli petek, soboto in nedeljo na Jahorini. Janko — vedno dobre volje, je rad po-kramljal in povedal nekaj vtisov z letošnjega prvenstva. Nekateri smučarski strokovnjaki Stefeta zadnji dve leti niso šteli med našo alpsko elito. Štefe se namreč leto dni ni pojavljal na snežnih poljanah, zlomil si je nogo in jo nosil 8 mesecev v mavcu, tako da so nekako kar pozabili nanj. Letos tudi nanj niso računali, vendar je bil štefe spet »stari štefe« in tako presenetil vse tiste, ki so delali račune brez krčmarja. »Z menoj niso več računali, ne vem zakaj. Kot ste lahko zvedeli, pa sem jih vse .namazal',« je pripovedoval očitno dobre volje in zadovoljen z uspehom na letošnjem državnem prvenstvu, saj je odnesel v Tržič dve najvišji državni lovoriki v slalomu in veleslalomu. »Tudi v smuku se ne bi dal ugnati v kozji rog, če ne bi oba z Dornikom napačno mazala. Računala sva, da bo sneg bolj južen. No, pa ni šlo. Uštela sva se!« Štefe je postal v Bosni močno popularen. Štirinajst dni pred pričetkom tekmovanj za državno prvenstvo je treniral bosenske tek- movalce. Staro in mlado na Jahorini in okolici ga pozna. Janko je postal zanje smučarski pojem. V razgovoru je tudi dejal, da so bosenski smučarji zadnja leta precej napredovali, saj imajo mnogo boljše pogoje za trening kot naši smučarji. Razen žičnice na Jahorini bodo sedaj začeli graditi tudi žičnico na Trebevič, v neposredni bližini Sarajeva. »Štefe, danes bo smučarsko tekmovanje v Italiji. Kako to, da ni tebe med našo elito?« »Za naše tekmovalce, ki bodo tekmovali v Italiji, so bila potna dovoljenja pripravljena žc pred državnim prvenstvom, name pa očitno nihče ni več računal!« Toda štefe še ni za staro šaro. .. I. A. SAM KRANJČANI PREMAGALI JESENIČANE V ponedeljek popoldan se je pričelo v sindikalni dvorani »Iskre« v Kranju prijateljsko pokalno šahovsko tekmovanje na 35 deskah med kranjskimi in jeseniškimi šahisti. Ob prvem srečanju so zmagali kranjski šahisti z 18,5 : 16 točk. Skupno bodo tekmovali 17 krat izmenično na Jesenicah in v Kranju. Ob zaključku tekmovanja pa bo zmagovalec prejel lep pokal Okrajnega odbora SZDL Kranj. Tekmovanje je organizirano, da se bodo izboljšali in poglobili odnosi med kranjskimi in jeseniškimi šahisti. C. LETOS SE BOLJ V ŠIRINO Pretekli teden je iNamiznoteniška podzveza za Slovenijo sklicalo posvetovanje vseh predstavnikov namizhoteniških klubov in sekcij na Gorenjskem. Razprava se je sukala o bodočih tekmovanjih na Gorenjskem. Namizni tenis se bolj in bolj širi po krajih in vaseh Gorenjske. Doč:m je bilo (lani spomladi v gorenjski ligi 18 ekip, jeseni 28, jih bo letos tekmovalo že 36. Vsaka skupina: jeseniška, tržiška in kranjska bo imela po dve ligi, prvo in drugo, ločeno po kvaliteti. Sestava prvih lig v vseh treh skupinah bo ostala skoraj nespremenjena, v drugih ligah pa bo nastopilo precej novih ekip, kakor Sava, Šenčur, Duplje in druge. Tekmovanje v okviru gorenjskih lig se bo pričelo 10. marca, prvi del bo odigran spomladi do 12. maja, povratni pa jeseni. Po dve prvo plasirani ek'pi prvih lig bodo igrale ma turnirju za naslov prvaka Gorenjske, prvaki drugih lig pa pridejo v prvo ligo. dečim zadnja ekipa prve lige pade v drugo ligo. * Za ženske ek;pe bodo podobno kot lani samo turnirji, na katerem bodo ekipe igrale po sistemu na točke, vodijo* pa se razgovori, da bi se formirala tudi ženska liga v okviru tržške skupine, kajti z obžalovanjem moramo ugotoviti, da ženskemu namiznemu tenisu klubi ne posvečajo dovolj pažnje. V tej ligi bi igrali Storžič, Križe, Kovor in Triglav, mogoče še Mladost. Tudi letos bodo prirejali na Gorenjskem okrajne turnirje, ki so se lani pokazali kot zelo učinkovita tekmovanja. Za prvi del sezone so predvidena tekmovanja; 24. marca v Škof j i Loki, 14. aprila v Stražišču in U9. maja v Radovljici. Tako vidimo, da je po zaslugi NTPG namizni tenis postal na Gorenjskem res množičen šport, saj ga goje že skoraj povsod. R. S. III. REPUBLIŠKI POKALNI TURNIR V NAMIZNEM TENISU NA JESENICAH Preteklo soboto in nedeljo je bil odigran na Jesen'cah III. republiški pokalni turnir v namiznem tenisu, ki so se ga udeleiili najboljši igralci in klubi iz raznih krajev Slovenije: Odred, Ljubljana, »Triglav«, Jesenice, »Kemičar« iz Hrastnika, Litija in »Fužinar« iz Raven. REZLUTATI: moške ekipe: 1. Ljubljana, 2. Odred, 3. in 4. Triglav in Jesenice; ženske ekipe: 1. Triglav, 2. Ljubljana, ?. in 4. Triglav II in Jesenice; moški posamezno A kategorija: (32 tekmovalcev) 1. Teran, 2. Kern, 3. in 4. Kocijan in Podobnik; moški posamezno B kategorija (30 tekmovalcev): 1. Kor-bar (Jesenice-, 2. Ojsteršek (Hrastnik), 3. in 4. Mahlin (Ravne) ter Vovk '(Jesenice). Ženske posamezno: 1. Trampuž (Ljubljana), 2. Plut (Kranj), 3. in 4. Teran ter Pogačar; moške dvojice: 1. Podobnik — Tigerman (Odred), 2. Tomaž:č — Kern (Ljubljana), 3. in 4. Teran — Zezlina (Kranj) in Petrovič — Česen (Kranj); ženske dvojice: 1. Plut — Teran (Kranj), 2. Trampuž — Pogačar (Ljubljana), 3. in 4. Dolenc — Jernejčič (Kranj) ter Zaingerl — Vanče (Ravne); mešane dvojice: 1. Teranova — Zezlina (Kranj), 2. Pogačar jeva — Tomažič (Ljubljana), 3. m 4. Teran — Plut (Kranj) in Kern — Trampu-ževa (Ljubljana). V. iTbiKANICA -'. zMinivbrr{ ■ gn „Tega ne bi zmogla," je resnobno odvrnil stric. „M'slil sem samo, da bi Globočnik vzel oba vigenca v najem. Nečaka ima v hiši, siroto po rajni sestri, fant ima dediščino in Globočnik bi mu rad pomagal na noge. Lahko bi šlo, stan, ki ima vsepovsod dobre zveze, bi poleg svojega prodajal še njegovo blago. Najemnina bi nesla toliko, kolikor je treba zate in za Aleša. Pozneje bi morebiti.. . toda o tem je še prezgodaj govoriti." y Ana je v stričevih besedah zaslutila nekaj, kar ji ni bilo všeč. Napeto je vprašala: „Kaj bi bilo pozneje?" Stric jo je ošlnil z nejevoljnim pogledom. „Rekel sem, da je o tem še prezgodaj govoriti," jo je zavrnil odrezavo „A saj bo Aleš kmalu polnoleten!" Stric je namršil košate obrvi. „Saj vendar veš, da fant ne bo nikoli kovač!" »Lahko bi bil," je rekla Ana. Ne, ni si mogla misliti, da bi Aleš ostal v šolah in zapustil dom. Ko bo polnoleten, lahko prevzame kovačnice. Če bi imel denar, bi že drugi delali zanj. Saj je vendar kot pribito, da Gašperinov gospodar mora biti kovač! „Še kot otrok je rad stal v vigencih in koval,"' je rekla čez čas. »Otroško veselje še nič ne pomeni," jo je zavrnil stric. „Zanj bo najbolje, če bo študiral naprej. Kovaška res ni slaba, toda fant nima podlage. Tudi je premlad, da bi speljal ta voz v klanec. Ti in Miklavž mu nič ne vtepajta v glavo, da je rojen za kovačijo, drugače sam ne bo vedel, kaj je zanj najbolje. Mlad človek se da tako lahko zavesti. Saj tudi jaz nisem vedel, kaj je zame prav, pa sem še danes hvaležen rajni materi, ki so mi dobro svetovali." Ana ga je začudeno pogledala, nikoli doslej ji še ni omenil tega, kar je vedela zdoma, da je bila mati tista, ki ga je spravila v semenišče. Baje je hotel v mladosti na dunaj-sko vseučilišče, pa se je vdal materinim prošnjam. Motno je zaslutila, da je morebiti zato tako trd, ker je bil v mladosti premehak. Morda zato sovraži božjepotna romanja, ker je mati zanj hodila po božjih poteh in po golih kolenih drsala okrog oltarjev. — Ni dolgo mislila na to, preveč jo je skrbel dom in brat se ji je smilil. Nenadoma se je v njej prebudila zatrta materinska ljubezen, ki jo je čutila do njega, ko je bil še otrok in živo ji je vstal v spominu dan, ko je m.°ti ležala togo in mrtva na postelji, njej pa so položili v naročje malega brata. Ko je doraščal in se naučil govoriti, jo je nekoč poklical: „Ma-ma!" Takrat je otroka prižela k sebi i'n mu s solznimi očmi prigovarjala: „Reci mi Ana! Ne mama, Ana reci!" Imel pa je že štiri leta, ko so ga navadili, da jo je klical po imenu. Potem je rastel pred njenimi očmi. Y