športna vzgoja 9 Analysis of the primary education schools in nature that include swimming activities Abstract The purpose of this study was to analyze information on the implemented Schools in nature that include swimming activities. The sample of the survey included all (n=452) Slovenian central primary schools in school year 2016/2017. Only the schools (n=333) that organized the Schools in nature with swimming contents and had their data published on their websites were analyzed in detail. Since some schools organized more than one program in the same year, the total of 352 Schools in nature were included in the survey. There were statistically significant differences in the number of Schools in nature with swimming activities regard- ing to the size of the school and the statistical region. Most often, schools organized five-day Schools in nature that included swimming activities (83.3%), Schools in nature were organized in June and September (68.4%), and involved the 5th grade pupils (54.3%). Most of the Schools in nature were organized at seaside (77%), along Slovenian coast (62.7%), with the city of Ankaran as the most common destination (19.9%). Key words: outdoor activities, school in nature, swimming, location, primary school, website. Izvleček Namen raziskave je bil analizirati podatke o izpelja- nih šolah v naravi (ŠvN) s plavalnimi vsebinami in nji- hovih značilnostih. Pregledali smo spletne strani vseh slovenskih matičnih osnovnih šol (N = 452). Nato smo podrobneje analizirali samo tiste šole, ki so izvedle ŠvN s plavalnimi vsebinami v šolskem letu 2016/17 in ki so o tem poročale na svojih spletnih straneh (N = 333). Analiziranih izvedb je bilo več (N = 352), saj so nekate- re šole v istem letu izvedle več kot eno tovrstno ŠvN. Ugotavljamo, da obstajajo statistično značilne razlike v številu izvedb ŠvN s plavalnimi vsebinami glede na ve- likost šole in statistično regijo. Največkrat so šole orga- nizirale ŠvN s plavalnimi vsebinami v petih dneh (83,5 %), več kot polovica izvedb je bila namenjena učencem 5. razreda (54,3 %), prevladovale pa so izvedbe v juniju in septembru (67,9 %) ob morju (77 %), ostale ŠvN pa so šole organizirale v slovenskih termalnih zdraviliščih. Šole poleg slovenskega (62,7 %) izbirajo še hrvaško pri- morje, najpogostejša izbira v Sloveniji pa je Ankaran (19,9 % izvedb). Ključne besede: osnovna šola, šola v naravi, plavanje, dolži- na, lokacija, spletna stran. Matej Drevenšek 1 , Marjeta Kovač 2 Analiza osnovnošolskih šol v naravi s plavalnimi vsebinami http://www.os-crna.si/files/2014/09/Sola_v_naravi-2014.jpg 1 Srednja frizerska šola Ljubljana 2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport 10 „ Uvod Znanje plavanja je življenjskega pomena. Predstavlja varnost in osnovo za vse nadalj- nje dejavnosti, povezane z vodo. Za otroke sta zelo pomembna zgodnje učenje plava- nja in srečanje z vodo, saj plavanje oblikuje rast in razvoj telesa, poleg tega pa omogo- ča izvedbo gibov, ki jih sicer ni mogoče iz- vajati med gibanjem na prostem. Plavalno znanje, ki ga otrok pridobi v odraščanju, nosi s sabo celo življenje in ga uporablja v različnih situacijah in trenutkih. Otrokom predstavljajo vodne dejavnosti sprostitev, zabavo, užitek in igro, prek katere poleg so- cialnih veščin in gibalnih sposobnosti razvi- jajo tudi svojo osebnost in oblikujejo svojo samopodobo (Kapus idr., 201 1). Zaradi tega je plavanje vključeno v učne programe šte- vilnih evropskih držav kot obvezna ali izbir- na vsebina (Evropska komisija/EACEA/Eu- rydice, 2013, str. 20). V slovenskem šolskem sistemu mora šola organizirati v drugem ali tretjem razredu 20-urni tečaj plavanja s ciljem, da po končanem tečaju učenci pre- plavajo 25 metrov, svoje znanje pa učenci nadgradijo v šoli v naravi (ŠvN) s plavalnimi vsebinami, kjer naj bi postali plavalci (Kovač idr., 2011), kar po nacionalnem standardu pomeni, da preplavajo 50 metrov in izve- dejo nalogo za varnost (Kapus idr., 2011). ŠvN je posebna vzgojno-izobraževalna oblika, kjer cel razred ali več oddelkov iste- ga razreda odide za nekaj časa v naravo v čim bolj avtentično okolje, zunaj kraja stal- nega bivanja (Kristan, 2010; »Šola v naravi«, 2017). Po šolski zakonodaji mora šola v času obveznega šolanja ponuditi učencu vsaj eno ŠvN, pri tem pa je izbira vsebin prepu- ščena šoli (Kovač in Jurak, 2012), učni načrt za predmet šport pa navaja, da naj šola ponudi ŠvN s plavalnimi vsebinami četrto- šolcem z namenom, da učenci izpopolnijo znanje plavanja, usvojeno na 20-urnem plavalnem tečaju (Kovač idr., 2011). Raziskav o izvedbah ŠvN je zelo malo. Ob- staja nekaj statističnih analiz pristojnega ministrstva, a so podatki zbrani z različnim metodološkim pristopom; vse dosedanje analize pa kažejo, da slovenske šole najpo- gosteje ponudijo naravoslovno ŠvN, med športnimi pa prevladuje ŠvN s plavalnimi vsebinami (»Analiza ŠVN za koledarsko leto«, 2014; Kovač in Jurak, 2012). Njena osrednja vsebina je predvsem plavanje in dejavnosti v vodi, ob vodi, na njej ali pod njo, v povezavi z raziskovanjem naravo- slovnih in kulturnih znamenitosti kraja, kjer poteka ŠvN (»Šola v naravi«, 2017). Kraj in čas ŠvN sta bistvenega pomena za učinko- vitost pri doseganju osrednjega cilja plaval- ne ŠvN, zato stroka priporoča izvedbo ob morju v mesecu juniju ali septembru, traja- la naj bi najmanj 5 dni, udeležili pa se je naj bi učenci 4. razreda (Kovač idr., 201 1; Kristan, 2010). Udeležba čim večjega števila učen- cev v ŠvN je odvisna od njene predstavitve javnosti, predvsem staršem (Kristan, 1998). Osnovna šola mora skladno z 32. členom Zakona o osnovni šoli (201 1) na svoji spletni strani predstavi podatke o šoli, značilnosti njenega programa in organizacijo dela šole v skladu z letnim delovnim načrtom, torej tudi izvedbo različnih ŠvN. Namen te raziskave je bil ugotoviti, kdaj, kje in na kakšen način osnovne šole organizi- rajo ŠvN s plavalnimi vsebinami, v katerih razredih jih ponudijo učencem, pa tudi, ali šole celovito objavljajo podatke o ŠvN na svetovnem spletu in če, kako ter v kakšni meri. Želeli pa smo tudi ugotoviti, ali obsta- jajo razlike med izvedbami ŠvN glede na statistične regije in velikost šol. „ Metode dela Preizkušanci V raziskavo smo vključili vse matične osnovne šole v Sloveniji (N = 452), ki so bile v šolskem letu 2016/17 v zbirki Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) (»Seznam osnovnih šol«, 2017). V nadalje- vanju raziskave smo v vzorec vključili samo tiste šole, ki so izvedle ŠvN s plavalnimi vsebinami in so o tem imele dostopne po- datke na svojih spletnih straneh. Takšnih šol je bilo 333, izvedle pa so 352 ŠvN. Šole smo uvrstili v skupine po statističnih regi- jah (»Slovenske statistične regije in občine v številkah«, 2017) in po velikosti, pri tem pa smo upoštevali maksimalen in minimalen normativ za število učencev znotraj enega oddelka (Pravilnik o normativih in standar- dih za izvajanje programa osnovne šole, 2007) ter število oddelkov posameznega razreda na posamezni šoli. Tako smo upo- rabili naslednje merilo: majhna šola − do 250 učencev; srednje velika − med 250 in 450 učencev; velika − nad 450 učencev. Pripomočki V raziskavi je bila uporabljena opazovalna metoda. Podatke s spletnih strani šol smo pridobili s spletnim iskalnikom Google. Za interpretacijo in ponazoritev podatkov smo si pomagali s programi Microsoft Excel 2013, Google Earth in IBM SPSS Statistics 17. Razlike med izvedbami šol glede na ve- likost in statistično regijo smo preverjali z χ 2 testom. Pri tem smo razlike označili kot statistično značilne pri 5 % stopnji tveganja za napako. Postopek Najprej smo na spletni strani MIZŠ pridobili seznam šol (»Seznam osnovnih šol«, 2017) in med 17. avgustom in 9. septembrom 2017 pregledali njihove spletne strani po posebnem protokolu. Informacije o ŠvN s plavalnimi vsebinami smo iskali v letnih delovnih načrtih šol, objavah, obveznih publikacijah, predstavitvah dejavnosti idr. Zanimalo nas je: število učencev in s tem velikost šole, izvedba ŠvN s plavalnimi vse- binami (je izvedla, ni izvedla, ni podatkov, ni spletne strani …). Tako smo dobili vzo- rec 333 šol, pri katerih smo v nadaljevanju zabeležili mesto pridobitve podatkov (ob- java, publikacija idr.), mesec izvajanja ŠvN, trajanje ŠvN, razred, ki se je udeležil ŠvN, vrsto bivanja (hotel, počitniški dom), kraj iz- vajanja, način izvedbe (primorje ali celina), državo izvedbe (Slovenija, Hrvaška) in s po- močjo programa Google Earth oddaljenost kraja izvajanja ŠvN od lokacije šole. „ Rezultati in razprava Zbrane podatke smo razdelili v več skupin glede na to, ali so šole izvedle ŠvN ali ne, oziroma pri tistih, ki so jo izvedle, ali so to predstavile na spletu ali ne (Tabela 1). Naj- večji delež so predstavljale šole, ki so ŠvN s plavalnimi vsebinami izvedle in imele o tem dostopne podatke (N = 333; 73,67 %). Med temi 333 šolami jih je bilo 19 (5,7 %), ki so to vrsto ŠvN organizirale dvakrat v is- tem letu, kar predstavlja 352 izvedb osnov- nošolskih ŠvN s plavalnimi vsebinami. Šol, ki so prav tako imele dostopne podatke o ŠvN, bodisi za prejšnje ali obravnavano šolsko leto, vendar je bilo iz njih razvidno, da vsebinsko te vrste ŠvN v šolskem letu 2016/17 niso izvedle, je bilo 80 (17,7 %). Iz 39 šol (8,63 %) nismo pridobili uporabnih podatkov za našo raziskavo: kar pri 24 šo- lah (5,3 % vseh šol) nismo mogli razbrati, katero vsebino so organizirale v ŠvN ali pa podatka preprosto ni bilo. Pri 14 šolah smo zaradi časa zbiranja podatkov (konec avgu- sta in začetek septembra) zamudili infor- macije o njihovih izvedbah, saj so spletne strani že preuredile za novo šolsko leto. To sicer pomeni, da šolsko spletno stran sproti osvežujejo, kar je pohvalno. Zanimivo pa je bilo tudi, da ena izmed šol sploh ni imela spletne strani, kar je presenetljivo, saj Za- športna vzgoja 11 kon o osnovni šoli (1996) od šol zahteva, da predstavijo svoje delo na spletu. Izvedbe ŠvN s plavalnimi vsebi- nami glede na velikost šole Zobec (2017) ugotavlja, da na izvedbo raz- ličnih oblik pedagoškega dela vpliva tudi velikost šole. Navaja, da učitelji na manjših šolah sicer lažje najdejo ustrezno lokacijo za izvedbo ŠvN, a imajo težave s pridobiva- njem strokovnega kadra, saj na njih pouču- jeta le en ali dva učitelja športne vzgoje. Iz Tabele 1 lahko razberemo, da delež izvedb narašča glede na velikost šole. Med velikimi šolami jih je 84,2 % izvedlo plavalno ŠvN in podatke objavilo na spletu, med srednje velikimi je bilo takih 80 % in med majhnimi samo 62 %. Testiranje razlik z χ 2 testom je pokazalo, da so razlike med skupinami gle- de na velikost šol statistično značilne ( χ 2 = 16,589; p = 0,000). Menimo, da je glavni vzrok predvsem v tem, da majhne šole za- radi manjšega števila učencev združijo po dva razreda in posledično vseh vrst ŠvN ne izvajajo vsako leto, kar sta pokazali tudi dve analizi MIZŠ (Kovač in Jurak, 2012). Izvedejo pa več drugih ŠvN, običajno naravoslovnih v domovih Centra šolskih in obšolskih de- javnosti (CŠOD), kjer je izvedba organizacij- sko najenostavnejša. Ugotavljamo tudi, da imajo majhne šole slabše dostopne podat- ke na svojih spletnih straneh od večjih šol. Vzrok bi lahko bil v majhnem številu zapo- slenih in zato večji količini nalog vsakega posameznika. Izvedbe ŠvN s plavalnimi vsebi- nami glede na statistično regijo Statistične regije imajo različne pogoje za poučevanje plavanja, prav tako pa je raz- lična ekonomska moč njihovih prebivalcev (Jurak, Kovač in Strel, 2002). Slika 1 prikazu- je število šol, ki so izvedle ŠvN s plavalnimi vsebinami glede na statistično regijo, v ka- teri se šole nahajajo. Testiranje z χ 2 testom kaže, da obstajajo med regijami statistično značilne razlike glede na izvedbo ŠvN s pla- valnimi vsebinami ( χ 2 = 38,748; p = 0,000). Po številu izvedb izstopajo osrednjesloven- ska, podravska in savinjska statistična regija, ki skupaj vključujejo 52,6 % (N = 175) vseh šol, ki so izvedle ŠvN s plavalnimi vsebina- mi. To so regije, ki imajo tudi večje število osnovnih šol glede na druge regije. Kljub temu pa vse tri regije nimajo najučinkovi- tejšega deleža izvedb glede na število šol v posamezni regiji. Najvišjega imata koroška (94,1 %) in zasavska statistična regija (90 %). V obeh le po ena šola (v koroški od 17-ih, v zasavski pa od desetih) ni izvedla te vr- ste ŠvN. Sledijo osrednjeslovenska (86,8 %), gorenjska (82,4 %) in goriška (82,1 %). Osta- le regije so izvedle manj ŠvN od povprečja celotne Slovenije (73,7 %). Najnižji delež or- ganiziranosti te vrste ŠvN je v obalno-kraški statistični regiji (42,7 %), verjetno zato, ker so šole te regije ob morju ali v njegovi bliži- ni, tamkajšnja pokrajina je otrokom pozna- na in ne predstavlja za njih novega okolja, zato plavanje izvedejo v obliki tečaja, učen- cem pa ponudijo vsebinsko drugačne ŠvN. Mesec izvedbe ŠvN Slika 2 ponazarja število izpeljanih ŠvN s plavalnimi vsebinami v posameznem me- secu šolskega leta 2016/17. V primerih, kjer Tabela 1 Vrsta podatkov glede na velikost šol Vrsta podatkov Velikost šole (število šol in odstotek) Majhne šole Srednje velike šole Velike šole Ni podatka Skupaj Šola je izvedla ŠvN s plavalnimi vsebinami 67 62 % 92 80 % 96 84,2 % 78 67, 8 % 333 Šola ni izvedla ŠvN s plavalnimi vsebinami (je pa ostale) 33 30,6 % 22 19,1 % 10 8,8 % 15 13 % 80 Na spletni strani šole ni mogoče razbrati podatkov o izvedbi 7 6,5 % 0 3 2,6 % 14 12,2 % 24 Šola ima na spletni strani podatke samo za novo šolsko leto 1 0,9 % 1 0,9 % 5 4,4 % 7 6,1 % 14 Šola nima spletne strani 0 0 0 1 0,9 % 1 Skupaj 108 115 114 115 452 Slika 1. Število šol, ki so izvedle ŠvN s plavalnimi vsebinami, in njihov delež glede na število šol v posamezni statistični regiji. 12 je ŠvN potekala od konca enega meseca in se nadaljevala v drugega, smo za dolo- čitev meseca izbrali tistega, v katerem je izvedba potekala več dni. Stolpci s hkrati zapisanima dvema mesecema pa pome- nijo, da šola še ni vedela točnega datuma izpeljave in je na način, kot smo ga tudi mi uporabili, informacije zapisala v spletnem letnem delovnem načrtu ali v publikaciji. Med analiziranimi šolami štiri niso navedle tega podatka. Več kot dve tretjini šol (67 ,9 %) najpogosteje izvede ŠvN s plavalnimi vsebinami junija in septembra, saj je vreme takrat najprimer- nejše. Junija je bilo izvedenih 130 ŠvN (36,9 %), najpogosteje v sredini meseca od 12. do 16. junija (31,5 % izvedb v juniju). Nekaj manj jih je bilo izvedenih septembra (N = 109), sledijo maj (N = 58), april (N = 13) in okto- ber (N = 13) ter marec (N = 11). V preostalih mesecih je bilo izvedenih pet ali manj ŠvN s plavalnimi vsebinami. Pet šol je izpeljalo ŠvN konec avgusta in tako začelo s šolskim letom še pred uradnim začetkom pouka. Predvidevamo, da so se šole zanj odloči- le, ker tako ne posegajo v izvedbo redne- ga pouka, po drugi strani pa še izkoristijo lepe dneve. Velja pa opozoriti na precej tog Pravilnik o šolskem koledarju za osnovne šole (2012), ki navaja, da naj šole ne izvaja- jo pouka med počitnicami. Tako z izvedbo avgusta šola krši veljavni pravilnik. Prav tako nobena šola ni organizirala ŠvN s plavalni- mi vsebinami februarja. Predvidevamo, da so razlogi v tem, da je del februarja na- menjen zimskim šolskim počitnicam, ko termalna kopališča ponujajo svoje storitve družinam. Februar pa je zaradi vremenskih razmer (skupaj z januarjem) namenjen tudi izpeljavi zimske ŠvN. Dolžina ŠvN Pri 21 spletnih predstavitvah podatka o trajanju ŠvN s plavalnimi vsebinami nismo našli. Večina analiziranih izvedb ŠvN (N = 294; 83,5 %) je trajala pet dni, kar priporoča tudi koncept šole v naravi (Kovač in Jurak, 2012). Deset izvedb je bilo krajših, saj so trajale štiri dni, krajših izvedb (dvo- ali tri- dnevnih) nismo zasledili. Več dni bivanja od priporočenih pa so učenci preživeli v 27 ŠvN (7,7 %), od tega jih je 24 trajalo šest dni, dve sedem dni in ena celo osem dni. Daljše ŠvN so po mnenju Kristana (1998) učinkovite, saj dolžina trajanja povečuje možnost, da se vsi učenci naučijo plavati. S tem te šole sicer kršijo Pravilnik o šolskem koledarju za osnovne šole (2012), ki navaja, da so nedelje pouka prosti dnevi. Pravilnik prav tako omenja sobote kot pouka proste dneve, razen če ni z letnim delovnim na- črtom določeno drugače. Ponekod smo zasledili, da šole, ki organizirajo ŠvN tudi v soboto (6-dnevne), to rešujejo tako, da imajo udeleženi učenci zato v ponedeljek po prihodu domov prost dan. Večina teh ŠvN je bila izvedena na Hrvaškem (77,8 % izvedb, daljših od pet dni), kar pomeni, da so šole za prevoz porabile precej časa; pri krajši izvedbi bi bila motena količina ur, namenjenih plavanju, s tem pa kakovost poučevanja. Razredi, ki se najpogosteje udeležijo ŠvN Največ ŠvN s plavalnimi vsebinami (N = 191; 54,3 %) je bilo organiziranih za učence 5. razredov (Slika 3). Tudi analiza MIZŠ (2014) kaže, da šole izpeljejo največ ŠvN (ne glede na njihovo vsebino) prav v 5. razredu. Zo- bec (2017) pa je ugotovil, za zimsko ŠvN v podravski regiji enakomerno izpeljujejo v 5., 6., in 7. razredu. Kljub temu da učni načrt za predmet šport (Kovač idr. 201 1) in Kristan (2010) navajata, da je smotrno ŠvN s plaval- nimi vsebinami uvrstiti v 4. razred, je bilo takšnih izvedb le 64 (18,2 %). Vzrok je naj- verjetneje v določilu MIZŠ, da sofinancira šolam eno ŠvN v času učenčevega šolanja glede na število njenih petošolcev (»Šola v naravi«, 2017). Slika 2. Mesec, v katerem so šole organizirale ŠvN s plavalnimi vsebinami. Slika 3. Razredi, ki so se udeležili ŠvN s plavalnimi vsebinami. športna vzgoja 13 S 54 izvedbami (15,3 %) je bila tretja najpo- gostejša izbira 3. razred, tri izvedbe pa so bile namenjene tudi učencem 2. razredov. V teh primerih so šole izvedle obvezni 20- urni plavalni tečaj v okviru ŠvN. Kar 16 šol je poleg ŠvN v 3. razredu organiziralo še eno ŠvN s plavalnimi vsebinami v višjih razredih. V večini so to šole, ki v svoji bližini nima- jo primernega bazena za učenje plavanja. Nekoliko presenetljivo je bilo nekaj ŠvN s plavalnimi vsebinami organiziranih tudi za učence višjih razredov, za katere običajno šole organizirajo vsebinsko drugačne ŠvN; za učence 6. razredov je bilo organiziranih 10 ŠvN (2,8 %), ena pa za učence 7. razre- dov. Skladno s Pravilnikom o financiranju šole v naravi (2004) lahko šola, ki ima oddelke s prilagojenim izobraževalnim programom, za te oddelke dobi sofinancirano ŠvN dva- krat v času otrokovega šolanja, zato pred- videvamo, da so to možnost izkoristile ne- katere od šol, ki so v enem letu organizirale dve šoli ŠvN, posebej tudi za učence višjih razredov. Majhne šole zaradi manjšega šte- vila učencev in racionalnejše organizacije združujejo več razredov, za katere organi- zirajo ŠvN. Takšnih izvedb je bilo 23 (6,5 %). Največkrat so združili 4. in 5 razred (N = 10) ter 3. in 4. razred (N = 7), ostale pa manjkrat. Pri šestih izvedbah podatka o razredu, v ka- terem so izvedli ŠvN, nismo zasledili. Kraj in način izvedbe ŠvN Zanimalo nas je tudi, koliko šol ŠvN s pla- valnimi vsebinami šole izvedejo v Sloveniji oziroma v tujini. Na slovenskih tleh je bilo organiziranih 70,7 % plavalnih ŠvN (N = 249), nekaj več kot četrtina (N = 101; 28,7 %) na Hrvaškem, pri dveh izvedbah pa nismo razbrali podatka o lokaciji (0,6 %). Sloveni- ja skupaj z bližnjo hrvaško obalo ponuja dovolj dobre pogoje za izvedbo plavalnih vsebin v ŠvN, saj imajo številne občine ali podjetja v posameznih občinah še vedno svoje počitniške domove na Hrvaškem (tu- ristično naselje Bučanje pri Nerezinah, VIRC Materada pri Poreču itd.). Primerjali smo tudi način izvedbe ŠvN s pla- valnimi vsebinami glede na to, ali je izpelja- va potekala ob morju ali na celini. Nekaj več kot tri četrtine izvedb so šole organizirale v primorju (N = 271; 77 %), ostale (N = 78; 22,2 %) pa na celini v kopališčih oziroma zdravili- ščih. Za tri šole (0,85 %) nismo mogli ugoto- viti, kje so izpeljale to organizacijsko obliko. ŠvN, izvedena ob morju, se gotovo razli- kuje od tiste, ki je izvedena na celini, tako v načinu izvedbe plavalnih vsebin (v slani vodi), kot tudi z naravoslovno-družbenega vidika v smislu pokrajine in dejavnosti, ki jih ponuja okolica (Kristan, 2010). Na podlagi ugotovitev Juraka idr. (2002) vidimo, da se je delež izvedb na celini povečal; v šolskem letu 2016/17 je 77 % šol organiziralo ŠvN v primorju, pred sedemnajstimi leti pa kar 83,6 %. Ker ima Slovenija le 43 km obale (»Slovenska obala«, 2019), morajo šole iskati priložnosti tudi v izvedbi v termalnih kopa- liščih na celini. Tabela 2 prikazuje primerjavo med nači- nom izvedbe in državo izvedbe. Slovensko primorje še vedno prevladuje pri izbiri šol, saj je 62,7 % (N = 170) vseh izvedb v pri- morju bilo izvedenih v Sloveniji, a je ta de- lež nižji od tistega iz leta 2002 (74 %) (Jurak idr., 2002). Izpeljava ŠvN v Sloveniji je tudi z organizacijskega in zakonodajnega vidika za šolo lažja, saj se učitelju izplačajo materi- alni stroški dela (terenski dodatek) v €, lažje je urejati zavarovanje otrok in zagotoviti njihovo zdravstveno varstvo. Med izvedbami na celini so šole v letu 2016/17 organizirale ŠvN samo v slovenskih kopališčih (N = 78), medtem ko so leta 2002 Slika 4. Kraj izvedbe ŠvN s plavalnimi vsebinami. Tabela 2 Povezava med načinom izvedbe in državo Država Način izvedbe (število izvedb) Skupaj Primorje Celina Ni podatka Slovenija 170 78 1 249 Hrvaška 101 0 0 101 Ni podatka 0 0 2 2 Skupaj 271 78 3 352 14 izvajale ŠVN tudi v hrvaških bazenskih ko- pališčih (Jurak idr., 2002). Šole so za izvedbo ŠvN s plavalnimi vse- binami izbrale 33 različnih krajev (Slika 4), največkrat pa so se odpravile z učenci v Ankaran (N = 70; 19,9 %). V tem kraju so učenci v večini plavanje osvajali in utrje- vali v prostorih Rdečega križa na Debelem rtiču (N = 54), za ostale izvedbe pa so bile objave na spletu premalo natančne, da bi lahko z gotovostjo razbrali, kje v Ankaranu naj bi ŠvN potekala. Tudi Jurak idr. (2002) so že pred 17 leti kot najpogostejšo izbiro navedli Ankaran. Predvidevamo, da je tudi takrat prevladovalo prav letovišče Debeli Rtič, saj ima velik zunanji olimpijski bazen, morje ter pokrit bazen, ki ga lahko obisko- valci uporabljajo čez celo leto (»Zdravilišče Debeli rtič«, 2019). Druga najpogostejša izbira (N = 30) so Terme Čatež. Na tretjem mestu je Poreč, ki so ga šole izbrale 27-krat in je s tem tudi najpogostejša izbira zunaj meja naše države. Sledi CŠOD Burja (Seča pri Portorožu), ki je največkrat obiskan dom CŠOD (N = 22) in pravzaprav tudi edini, ki ima lasten bazen (ostali uporabljajo baze- ne bližnjih hotelov) z možnostjo koriščenja čez celo leto. Med pogostimi izbirami so še Krk (najpogosteje Baška) s po 20 izvedbami, Koper (N = 19) in Strunjan ter Savudrija (oba N = 18). Kraji so razporejeni skoraj po vsej Sloveniji. V šestih predstavljenih spletnih iz- vedbah pa šole kraja izvedbe niso navedle. Omejitve raziskave Raziskava ima nekaj omejitev. V prvi vrsti je to način pridobitve podatkov, saj so bili pridobljeni s pomočjo spletnih strani po- sameznih šol. Za večjo verodostojnost po- datkov bi potrebovali poročila o uresničitvi letnega delovnega načrta vsake šole. Prav tako pa vse šole niso imele vseh želenih podatkov, ker na državni ravni ni natanč- nih določil o tem, kaj morajo predstaviti na svojih spletnih straneh. Naslednja omejitev je obdobje, v katerem smo pregledovali spletne strani. Nekaj spletnih strani smo pregledali meseca sep- tembra, torej v začetku novega šolskega leta. Tako je nekaj šol že posodobilo svoje spletne strani, odstranilo objave in podatke za prejšnje šolsko leto ter nam tako onemo- gočilo vpogled v njihovo organizacijo ŠvN s plavalnimi vsebinami v preučevanem šol- skem letu. Glede na to, da smo podatke zbirali samo v šolskem letu 2016/17, se je lahko zgodilo, da nekatere manjše šole niso bile vključene v raziskavo, saj ŠvN ne izvajajo vsako leto. Tako bi lahko bili rezultati tudi nekoliko dru- gačni, če bi raziskavo izvedli katero drugo šolsko leto ali pa bi v raziskavo vključili po- datke za več šolskih let. „ Sklep Namen raziskave je bil dobiti natančnejši vpogled o izpeljanih ŠvN s plavalnimi vse- binami. Želeli smo ugotoviti, koliko šol jih izvaja in v kakšni meri se držijo priporočil za njihovo organizacijo in izpeljavo. Sočasno s tem smo želeli preveriti tudi, v kolikšni meri šole izkoriščajo svoje spletne strani za pred- stavitev tovrstnih ŠvN. Raziskava je pokaza- la, da šole na različne načine izpeljujejo ŠvN s plavalnimi vsebinami, prav tako pa so raz- lične njihove spletne predstavitve. Ugotovili smo, da je v šolskem letu 2016/17 skoraj tri četrtine osnovnih šol (N = 333; 73,67 %) izvedlo ŠvN s plavalnimi vsebina- mi, nekatere celo dve (352 izvedb). Izkazalo se je, da je delež izvedbe statistično značil- no odvisen od velikosti šole in statistične regije. Največkrat so bile ŠvN s plavalnimi vsebinami izvedene meseca junija za učen- ce 5. razreda in so trajale v večini 5 dni. Po- leg Slovenije je za izvedbo ŠvN s plavalnimi vsebinami zanimivo tudi hrvaško primorje, kjer imajo številne slovenske občine svo- je počitniške domove. Sicer prevladujejo izvedbe ob morju (77 %), ker pa ima Slo- venija tudi precejšnje število term in zdra- vilišč z bazeni, kjer lahko šole izvedejo ŠvN s plavalnimi vsebinami v različnih mesecih šolskega leta, tudi pozimi, je teh izvedb čedalje več. Pri tem šole niso odvisne od vremena, zato je lahko takšna organizacija učinkovitejša. Ugotovili smo tudi, da bi šole morale v ve- čji meri izkoristiti objave o ŠvN na svojih spletnih straneh, tako za promocijo kot tudi za informiranje staršev in druge jav- nosti. Dobri dve tretjini šol je objavo sicer imelo, vendar so bile v večini pomanjkljive ter osiromašene. Natančnejše informacije smo tako pridobili iz drugih dokumentov (publikacija in letni delovni načrt). Menimo, da imajo šole še veliko prostora za napre- dek in širitev predstavitve šol tudi na druga družabna omrežja. Samo pri eni šoli smo namreč našli podrobnejše podatke tudi na Facebooku. Podatke bi bilo smiselno pre- veriti in dopolniti s poročili o izvedbah po- sameznih ŠvN, saj bi tako dobili bolj realno sliko, vendar so ti podatki težko dostopni. Ker je Slovenija tako raznolika, ima vsaka regija prednosti in slabosti za izvajanje določene ŠvN. Zato bi bilo zanimivo še podrobneje analizirati vsebinski koncept ŠvN s plavalnimi vsebinami (katere dejav- nosti v vodi, ob vodi, pod vodo ali na njej poleg poučevanja plavanja šole sploh še vključujejo v program in katere dodatne vsebine s področja naravoslovja in druž- boslovja predstavijo učencem), kakšna je učinkovitost poučevanja plavanja (kakšno stopnjo znanja usvojijo učenci) in kakšni so omejitveni dejavniki, da vse šole ne izpe- ljejo plavalne ŠvN. S tem bi vpogled v ŠvN še razširili in ponudili možnosti za pestrej- šo in kakovostnejšo izvedbo te izjemno pomembne organizacijske oblike, v kate- ri šole izpeljejo del obveznega šolskega programa. Vseeno pa lahko trdimo, da je ŠvN s plavalnimi vsebinami s svojo več kot petdesetletno tradicijo trdno zasidrana v slovenskem šolskem prostoru in da je prav zaradi nje delež plavalcev s Sloveniji visok, utopitev zaradi neznanja plavanja pa je iz- jemno malo. „ Viri 1. Analiza ŠVN za koledarsko leto (2014). (28. 8. 2017). Pridobljeno iz http://www.mizs.gov. si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/po- drocje/os/pdf/Analiza_SVN_2014.pdf 2. Evropska komisija/EACEA/Eurydice (2013). Športna vzgoja in šport v šolah v Evropi. Poro- čilo Eurydice. Luxembourg: Založba Evrop- ske unije. 3. Jurak, G., Kovač, M. in Strel, J. (2002). Bazenska kopališča v Sloveniji. Ljubljana: Zavod za šport Slovenije. 4. Kapus, V., Štrumbelj, B., Kapus, J., Jurak, G., Šajber Pincolič, D., Vute, R., … Čermak, V. (2011). Plavanje, učenje. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. 5. Kovač, M. in Jurak, G. (2012). Izpeljava športne vzgoje. Ljubljana: Fakulteta za šport. 6. Kovač, M., Markun Puhan, N., Lorenci, B., No- vak, L., Planinšec, J., Hrastar, I., … Muha, V. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. [Ele- ktronski vir]. Pridobljeno iz http://www.mizs. gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/ podrocje/os/prenovljeni_ 7. Kristan, S. (1998). Šola v naravi. Radovljica: Di- dakta. 8. Kristan, S. (2010). Pogledi na šport 2 – Predšol- ski športnovzgojni program Zlati sonček, šola v naravi, aktualni odzivi. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. 9. Pravilnik o financiranju šole v naravi (2004). Uradni list RS, št. 61/04, 70/08 in 61/09 (12. 9. 2017). Pridobljeno iz http://pisrs.si/Pis.web/ pregledPredpisa?id=PRAV5933 športna vzgoja 15 10. Pravilnik o normativih in standardih za izvaja- nje programa osnovne šole (2007). Uradni list RS št. 57/07, 65/08, 99/10, 51/14, 64/15 in 47/1 7 (16. 9. 2017). Pridobljeno iz http://pisrs.si/Pis. web/pregledPredpisa?id=PRAV7973 11. Pravilnik o šolskem koledarju za osnovne šole (2012). Uradni list RS, št. 50/12 in 56/12 – popr. (18. 6. 2017). Pridobljeno iz http://pisrs.si/Pis. web/pregledPredpisa?id=PRAV11347 12. Seznam osnovnih šol. (17. 8. 2017). Pridoblje- no iz https://krka1.mss.edus.si/registriweb/ Seznam1.aspx?Seznam=2010 13. Slovenska obala (12. 3. 2019). Pridobljeno iz: https://sites.google.com/site/slovenskaoba- la21/dolzina 14. Slovenske statistične regije in občine v številkah 2017 (17. 8. 2017). Pridobljeno iz http://www. stat.si/StatWeb/News/Index/6723 15. Šola v naravi. (2017). Ministrstvo za izobraže- vanje, znanost in šport. Pridobljeno iz http:// www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/di- rektorat_za_predsolsko_vzgojo_in_osnov- no_solstvo/osnovno_solstvo/sola_v_naravi/ 16. Zakon o osnovni šoli (1996). Uradni list RS, št. 81/06 (15. 9. 2017). Pridobljeno iz http://pisrs. si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO448 17. Zdravilišče Debeli rtič (12. 3. 2019). Pridoblje- no iz: http://www.zdravilisce-debelirtic.org/ PONUDBA_ZA_VRTCE_OSNOVNE_SOLE_V_ NARAVI_IN_SPORTNE_PRIPRAVE/ 18. Zobec, T. (2017). Izvedba in spletne pred- stavitve zimskih šol v naravi osnovnih šol iz Podravske statistične regije (Magistrska naloga, Fakulteta za šport). Pridobljeno iz https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument. php?id=104879&lang=slv mag. Matej Drevenšek, prof. šp. vzg. Srednja frizerska šola Ljubljana matej.drevensek@gmail.com