Primorski
dnevnik
ČETRTEK, 19. MAJA 2016
št. 117 (21.657) leto LXXII.
1,20 €
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1,
comma 1, NE/TS	9 , , , , ^ ooouu ,
NOVOMAT.
AVTO STEKLO CENTER
d.0.0.
furlanija - Na 3. strani
Črn dan z zastoji med Trstom in Benetkami
Tri trčenja med tovornjaki
trst - Na 10. strani
Prešernovi dijaki proti homofobiji
Pobuda ob mednarodnem dnevu
gorica - Na 17. strani
eStoria, festivalska lekcija za današnji čas
Sergio Mattarella opozarja na nova suženjstva
bruselj - Za letos dovoljen presežek deficita, v letu 2017 pa bo treba spoštovati obveze
Italiji enoletni odlog
trst - Glasbena matica uredila arhiv
»Kdor ima svoj
■ •	•	v
arhiv, ima moc«
®
m M3TKE1 V TRSTÜ
ÜRuSTYrNO ifTü 192^ 132 Ž
ČLANSKA
U
j j
štev. /f
ju	/dru^venik
. A v- • '^vV (^fasTJene Malice v Trstu
Za otibor


Rajnik. i /l
tržič
Preiskava s področja drog
Aretirali »dobavitelja« tržiških prekupčevalcev
TRŽIČ - Tržiški prekupčevalci prepovedanih drog nimajo več svojega »dobavitelja«, saj so ga policisti izsledili in priprli. Ob zaključku preiskave s področja drog so prejšnji teden trži-ški policisti aretirali državljana Bosne in Hercegovine M.D. in zasegli večjo količino mamil. V zadnjih mesecih so tržiški policisti izvedli več hišnih preiskav pri krajevnih prekupčevalcih pre-povednih drog - marihuane, kokaina in ekstazija. V okviru preiskovalnega dela so ugotovili, da je prekupčevalcem drogo prodajal državljan Bosne in Hercegovine, ki so ga na koncu prijeli in aretirali.
Na 14. strani
BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj objavila priporočila državam članicam za letošnje in prihodnje leto. Kot je bilo pričakovati je Komisija Italiji priznala možnost, da za 0,75 odstotka preseže prvotno dogovorjeni primanjkljaj, še dodatnih 0,1 odstotka presežka pa so ji priznali zaradi stroškov za migrantsko krizo. To bo italijanski vladi dovolilo, da letos porabi približno 14 milijard evrov več od predvidenega. Evropski komisar za gospodarske in finančne zadeve Pierre Moscovici pa je pri tem opozoril na velik javni dolg, ki naj bi ob koncu leta znašal še vedno 132,7 odstotka BDP-ja. Komisija še ne načrtuje postopka proti Italiji, novembra pa bodo v Bruslju ponovno preverjali Italijo in zlasti njen stabilizacijski zakon za leto 2017: takrat ne bo izgovorov in bo treba spoštovati 1,8-odstotno razmerje deficit/BDP, kar pomeni vsaj 3-milijardni dodatni finančni manever.
Na 2. strani
trst - Začetek
Forum Tomizza o zidovih, strahu in nestrpnosti
TRST - »Evropa doživlja z novimi priseljenci kulturni šok. Fizične zidove je veliko lažje podirati, težje je z zidovi v glavah. Ko se soočamo z različnim kulturami, je strah nekaj naravnega. Potruditi se moramo, da različne razumemo, ker pa je to zahtevno, najšibkejši večkrat ne zmorejo in pojavi se strah.« Tako je povedal sociolog Ulderico Bernardi na uvodnem srečanju Foruma Tomizza, katerega vezna nit so zidovi.
Na 4. strani
štandrež - Decembrska eksplozija
Ni bila močna petarda, temveč stara granata
briščiki - Načrt zgoniške občinske uprave
V nekdanji smodnišnici bodo domovali prašiči
Ko steklo poči, ^ doNovomata skoči!
OBRTNA CONA SERMIN SERMIN 72A, KOPER T: 00386 5 62 62 888
furlanija
Zdravniki se učijo slovenščino
GUMIN - V severni Furlani-ji narašča zanimanje za slovenski jezik. Za to nosi zaslugo tamkajšnje zdravstveno podjetje, ki »krije« celotno območje gornje, severne in srednje Furlanije in ki ima sedež v Guminu. Vse več je zdravnikov in medicinskih sester, ki se učijo slovenščino in ki želijo spoznati slovensko kulturo. Letošnja tečaja je vodil Alen Carli, ki tudi upravlja slovenski urad v guminski bolnišnici. Tečaje slovenščine financirajo z denarjem iz zaščitnega zakona.
Na 3. strani
Trst: Marchesich, STO in slovenska skupnost
Na 6. strani
Kava s knjigo o ženskah v družbi	.. , . .
Na 7. strani
Cavazzi tantadruj za življenjsko delo
Na 13. strani
V Gorici okrepljeno
Wi"Fi omrežje Na 14. strani
Boris Pahor o vojnah in nasilju
*	Na 19. strani
Andrea Mura ni več trener Jadrana M „ , .
Na 21. strani
2o. - 22. maj 2016
15- _
Praznik
pargljev
Orehovlje
PETEK, 20. maj 2016 19.00 Enogastronomski večer s šparglji: degustacija špaigljevih jedi in lokalnih vin
20.30 Podelitev priznanj najboljšim vinaijem Občine Miren-Kostanjevica 21.00 Dalmatinska klapa ŠUFIT
SOBOTA, 21. maj 2016
21.00 Glasbene skupine RA.E, ESTVVLND in TABU
NEDELJA, 22. maj 2016
17.00Tradicionalna povorka in urno-zabavni program s skupino ZVITA FELTNA
w
H M
Bnhevb«
Orehovlje / Občina Miren ■ Kostanjevica / SLO
9771124666007
2
Četrtek, 19. maja 2016
AKTUALNO
Primorski
ki Ji
evropska komisija - Finančne ocene in priporočila državam članicam
Z Italijo letos prizanesljivi za 2017 pa ne bo izgovorov
Potrjene napovedi o 14 milijardah evrov fleksibilnosti, jeseni pa bo treba ukrepati
begunci - Poročilo Evropske komisije
Nezadosten napredek glede premestitev
BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj objavila težko pričakovana priporočila državam članicam za letošnje in prihodnje leto. Komisija na splošno ugotavlja, da članice napredujejo pri izvajanju reform in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij, vendar je za utrditev okrevanja evropskega gospodarstva potrebnega še več dela.
Kot je bilo pričakovati je Komisija Italiji priznala možnost, da za 0,75 odstotka preseže prvotno dogovorjeni primanjkljaj, še dodatnih 0,1 odstotka presežka pa so ji priznali zaradi stroškov za kljubovanje migrantski krizi. To bo italijanski vladi dovolilo, da letos porabi približno 14 milijard evrov več od predvidenega. Evropski komisar za gospodarske in finančne zadeve Pierre Moscovici pa je pri tem opozoril na velik javni dolg, ki naj bi ob koncu leta znašal še vedno 132,7 odstotka BDP-ja. Komisija še ne načrtuje postopka proti Italiji in jemlje na znanje obveze o izboljšanju javnih financ, ki jih je posredoval gospodarski minister PierCarlo Padoan. Novembra pa bodo v Bruslju ponovno preverjali Italijo in zlasti njen stabilizacijski zakon za leto 2017: takrat ne bo izgovorov in bo treba spoštovati 1,8-odstotno razmerje defi-cit/BDP, kar pomeni vsaj 3-milijardni dodatni finančni manever. Naloga bo zahtevna, saj bo morala vlada poleg tega poiskati
Podpredsednik Evropske komisije Valdis
Dombrovskis (levo) in komisar za gospodarske in finančne zadeve Pierre Moscovici
ansa
še dodatnih 20 milijard, da prepreči porast količnikov davka na dodatno vrednost in izpolniti svoje obljube o znižanju davčnega pritiska. Do referenduma o ustavnih reformah si torej Renzi in Padoan lahko nekoliko oddahneta, takoj zatem pa bo treba spet boleče ukrepati.
Kar zadeva druge članice je Komisija letos predlagala manj priporočil, ki pa so osredotočena na ključne ekonomske in socialne prednostne naloge, ugotovljene v letnem pregledu rasti za leto 2016. Na Slovenijo je komisija tako kot lani naslovila štiri priporočila, ki se med drugim nanašajo na zdravstveno in pokojninsko reformo. Komisija ugotavlja, da so članice v zadnjem letu napredovale pri izvajanju reform, vendar je ta napredek treba še pospešiti, da bi reforme lahko dejansko prispevale k zaposlovanju, rasti in naložbam.
Komisija je objavila tudi številne ukrepe v okviru pakta stabilnosti in rasti, kjer so bile oči uprte predvsem v Španijo in Portugalsko.Komisija se je za zdaj odpovedala kazni, je pa državi pozvala k trajni odpravi presežnega primanjkljaja, in sicer Portugalsko v letu 2016 in Španijo v letu 2017, pri čemer je izpostavila sprejetje potrebnih strukturnih ukrepov za zmanjšanje primanjkljaja in dolga. Komisija v primeru Hrvaške in Portugalske ugotavlja prekomerna makroekonomska neravnovesja.
BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj objavila novo poročilo o napredku glede programov EU za nujno premestitev in preselitev beguncev, v katerem ocenjuje ukrepe, ki so bili sprejeti do 13. maja. Komisija ugotavlja, da je napredek od prejšnjega poročila kljub večji pripravljenosti za prihodnje ukrepanje na splošno nezadosten. Od sredine aprila je bilo izvedenih malo premestitev, je pa bil načrt za prihodnje premestitve okrepljen.
Komisija poziva države članice, da okrepijo izpolnjevanje svojih zavez. Prav tako poziva države članice z večjimi kapacitetami k aktivnejši udeležbi in izvajanju programa premestitev. Vse akterje poziva tudi k pospešitvi premestitev mladoletnikov brez spremstva. Napredek glede preselitev iz dogovora med EU in Turčijo je opazen, a ga je treba pospešiti, da ne bodo migranti spet začeli uporabljati nezakonitih poti. Prizadevanja za premestitve je treba okrepiti predvsem zaradi humanitarnih razmer v Grčiji in povečanja prihodov beguncev v Italijo, so opozorili v Bruslju.
Po prvotnih načrtih bi moralo biti do sredine maja premeščenih vsaj
20.000 oseb. Cilj ni bil dosežen, saj je
bilo v zadnjem obdobju premeščenih samo 355 dodatnih oseb, s čimer se je skupno število premeščenih oseb iz Grčije in Italije povečalo na 1500. Pri premestitvah je sodelovalo le nekaj držav članic, med njimi tudi Slovenija, ki je sprejela 28 beguncev iz Grčije. Po zadnjih informacijah čaka na postopke v Grčiji okoli 46.000 prosil-
cev za azil in migrantov.
Podatki za preselitve kažejo, da je bilo do sredine maja preseljenih 6321 oseb v 16 držav članic. Od 4. aprila 2016 je bilo iz Turčije preseljenih 177 Sircev, največ na Švedsko. Odobrenih je bilo še 723 prošenj in prosilci čakajo na preselitev v sedem različnih držav članic EU. Skupaj je 19 držav članic in ena pridružena članica navedlo, da nameravajo zagotoviti 12.000 mest za preselitve iz Turčije.
S programom za začasno nujno premestitev so se članice EU zavezale premestiti 160.000 oseb iz Italije in Grčije ali drugih držav članic do septembra 2017. Države članice so nato julija lani potrdile predlog Evropske komisije za preselitev 22.504 oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito.
Begunci v Grčiji gladovno stavkajo
ATENE - Na grškem otoku Ios in v atenskem begunskem taborišču Schisto so begunci in migranti začeli gladovno stavkati. V Schistu protestniki že dva niso jedli. Z gladovno stavko želijo doseči odprtje mej proti srednji Evropi. »Meje lahko prečkajo in želene države dosežejo tisti, ki imajo denar. A EU zapira meje za nas, ki prosimo za azil,« je pisalo na enem od transparentov v begunskih taboriščih. Že pred tednom dni so migranti v begunskem taborišču Eliniko v Atenah zavračali hrano, a gladovna stavka ni trajala dolgo.
V Makedoniji preložili predčasne volitve
SKOPJE - Makedonski parlament je včeraj preložil za 5. junij napovedane predčasne parlamentarne volitve. Novega datuma še niso določili. Parlament se je sestal, potem ko je ustavno sodišče zamrznilo predvolilno kampanjo in s tem začasno razveljavilo odločitev o razpustitvi parlamenta 7. aprila. Kampanjo je zamrznilo med odločanjem o ustavnosti razpustitve parlamenta. To je že druga preložitev volitev, ki naj bi prispevale k rešitvi politične krize v Makedoniji. V skladu z dogovorom štirih najvplivnejših strank v državi so jih sprva razpisali za 24. april, nato pa so jih preložili na 5. junij. EU je pozdravila odločitev ustavnega sodišča. V torek je sicer ocenila, da pogoji za verodostojne parlamentarne volitve v Makedoniji niso izpolnjeni.
Velika Britanija: po anketah zagovorniki EU v prednosti
LONDON - Tabor, ki zagovarja članstvo Velike Britanije v EU, je pet tednov pred referendumom znova v prednosti pred zagovorniki izstopa iz unije, so pokazale včeraj objavljene ankete. V vseh anketah z izjemo ene vodijo zagovorniki EU. Skupen rezultat anket je 52 odstotkov za obstanek v EU in 48 odstotkov za izstop. Še v ponedeljek je bil rezultat 50 proti 50. Ankete so tudi pokazale, da je približno petina volilnega telesa še neodločenega in da bo izid referenduma močno odvisen od udeležbe.
Ruska duma potrdila ustanovitev narodne garde
MOSKVA - Ruska duma je prižgala zeleno luč za ustanovitev narodne garde, ki jo Kremelj po mnenju kritikov potrebuje za zatiranje morebitnih nemirov. Duma je z večino glasov potrdila predlog zakona o ustanovitvi garde, proti so glasovali komunisti. Ruski predsednik Vladimir Putin je ustanovitev narodne garde napovedal pred mesecem dni in takrat je povedal, da jo bo vodil njegov nekdanji telesni stražar Viktor Zolotov. Putin je pojasnil, da bo glavna naloga garde boj proti ekstremizmu in organiziranemu kriminalu, medtem ko kritiki trdijo, da ustanovitev garde odseva strah Kremlja pred protesti zaradi gospodarske krize.
zda - V torek je v Kentuckyju zaustavila pohod Sandersa, ki pa je gladko slavil v Oregonu
Hillary Clinton bliže nominaciji
Sanders kljub temu vztraja in se pripravlja na boj za 548 delegatov Kalifornije - Trump nima konkurence in se zdaj pogaja s stranko za financiranje kampanje
NEW YORK - Hillary Clinton je v torkovem krogu primarnih volitev pred ameriškimi predsedniškimi volitvami malce zavrla zmagoviti pohod Bernarda Sandersa v tekmi za predsedniško nominacijo demokratske stranke z zmago v Ken-tuckyju, senator iz Vermonta pa je slavil v Oregonu. Tam so volili tudi republikanci, kjer je pričakovano slavil edini preostali kandidat Donald Trump.
Clintonova in Sanders sta v Kentuckyju dobila vsak po 25 delegatov, približno na pol pa sta si razdelila tudi 61 delegatov Oregona. Clintonovi sedaj do osvojitve nominacije manjka le še okrog 100 delegatov in Sanders bi moral v vseh preostalih tekmah do 14. junija osvojiti skoraj 90 odstotkov vseh delegatov, kar je glede na to, da jih delijo proporcionalno, praktično nemogoče.
Za zmago in osvojitev nominacije konec julija v Philadelphii je potrebnih 2383 delegatov, Clintonova pa jih ima sedaj že skoraj 2300. Sanders jih ima okrog 1530. Demokrati bodo naslednjič spet volili 4. junija na Deviških otokih in Portoriku, Clintonova pa bo imela dovolj delegatov 7. junija, ko bo na vrsti šest držav, med njimi največja Kalifornija s 548 delegati.
Sanders je bil v torek v Kaliforniji, kjer je pred 12.000 navdušenimi podporniki slavil zmago v Oregonu in poudaril, da je tesno izgubil v Ken-
Hillary Clinton
ansa
tuckyju, kjer je Clintonova leta 2008 z veliko prednostjo premagala Baracka Obamo. V primerjavi z letom 2008 so sicer demokratske volitve tokrat obrnjene na glavo. Obama je takrat zmagoval v državah z mešanim prebivalstvom s pomočjo
manjšin, kar tokrat dela Clintonova. Sanders pa zmaguje v "belih" državah.
Sanders ne kaže znamenj popuščanja in vztraja v tekmi ter kritizira medije in analitike, ki so ga že odpisali. »Ne povejte ji tega, ker bo nervozna, ampak mislim, da bomo Clintonovo premagali v Kaliforniji,« je dejal. Matematika mu sicer to onemogoča, saj četudi zmaga v vseh preostalih državah, po delegatih ne bo dohitel Clintonove, ki je doslej osvojila več kot tri milijone glasov demokratov po ZDA več kot Sanders.
Senatorjevo vztrajanje v tekmi skrbi demokratsko vodstvo, ki se želi poenotiti za zmagovalko in posvetiti republikanskemu kandidatu Trum-pu. Napetosti med privrženci Sandersa in vodstvom so izbruhnile konec tedna v Nevadi na državni konvenciji, kjer so predsednici stranke Roberti Lange grozili s smrtjo zaradi proceduralnih zapletov. Predsednica nacionalnega odbora stranke Debbi Wasserman Schultz je takšno obnašanje označila za povsem nesprejemljivo in nekaj, kar morda sodi na Trumpova zborovanja. Sanders je sporočil, da so grožnje nesprejemljive, vendar pa svojih podpornikov ni kritiziral. Obtožbe je označil za neumne, vodstvo stranke pa je napadel, da ne spoštuje njegovih podpornikov. V torek je sicer zagotovil, da naj ga vzame hudič, če bo novembra dovolil zmago republikanca, ki si želi zni-
žati davke, kar je bil namig, da bo pomagal poenotiti stranko.
Trump se je v torek posvečal poenotenju lastne stranke in je z nacionalnim odborom podpisal sporazum o skupnem zbiranju denarja za svojo kampanjo in druge republikanske kampanje po ZDA. Na poti do republikanske nominacije je nenehno ponavljal, da noče denarja od donatorjev, ker je izjemno bogat. Tja čez deset milijard dolarjev. Sedaj je stališče spremenil.
V torek je za tiskovno agencijo Reuters napovedal, da se bo pogovarjal s predsednikom Severne Koreje Kimom Jongon Unom o jedrskem programu. Republikanci, ki so leta 2008 ostro napadali Obamo, ko je napovedal možnost pogovorov s sovražno nastrojenimi državami, kot je Iran, sedaj pravijo, da je Trumpova zamisel dobra.
Demokrati, kot je Clintonova, ki so Obamo iz istega razloga označili za naivneža, pa so glede Trumpove napovedi sedaj bolj ali manj tiho. Oba-mova administracija je namreč uspešno dokončala pogajanja o iranskem jedrskem programu.
Demokrati sicer opozarjajo, da se je Trump v svojih izjavah glede zunanje politike bolj ali manj zameril tradicionalnim zaveznikom, hvali pa tradicionalne nasprotnike. V naslednjih dneh ima sestanek s Henryjem Kissingerjem, ki mu bo skušal zadeve razložiti. (sta)
/
Primorshi
AKTUALNO
Četrtek, 19. maja 2016
3
furlanija - Zanimanje za tečaje slovenskega jezika v zdravstvenem podjetju
Pacient se z zdravnikom zelo
rad pogovarja v slovenščini
GUMIN - V Furlaniji narašča zanimanje za slovenski jezik. Za to nosi zaslugo zdravstveno podjetje, ki »krije« območje gornje, severne in srednje Furlanije in ki ima sedež v Guminu. Na tečaju slovenščine za začetnike (začel se je sredi februarja in je bil razdeljen na osem popoldanskih srečanj dvakrat na teden), je sodelovalo 21 slušateljev (prijav je bilo sicer več kot 30). Drugi tečaj je bil bolj zahteven, saj je vseboval specifični program medicinskega jezika in organizacijo slovenskega zdravstva. »Glede na obravnavane teme je bilo število udeležencev manjše, tečaj pa je omogočil poglobitev precej zahtevnih programskih smernic,« nam je povedal Alen Carli, vodja tečajev slovenskega jezika v guminski bolnišnici. Carli je tudi odgovoren za tamkajšnji urad za slovenščino.
Udeležba na tečajih je bila zelo pisana. Največ je bilo uslužbencev krajevnega zdravstvenega podjetja, v glavnem zdravniki in medicinske sestre. Slovenščino so spoznavali tudi uslužbenci drugih javnih uprav, predvsem iz občin Gumin, Moruzzo in Buja, za slovenski jezik pa kažejo zanimanje tudi zaposleni v naravnem parku Julijskih Predalp, ki domuje v Reziji.
Na prvem srečanju je bil udeležencem razdeljen kratek vprašalnik za boljše razumevanje razlogov in motivacij, ki so slušatelje približali slovenskemu jeziku. »Nekateri udeleženci so navedli, da segajo njihove družinske korenine v Rezijo ali v Terske doline, in da tam nekateri njihovi sorodniki še vedno govorijo slovensko. Ena od udeleženk celo govori precej dobro slovensko narečje iz Barda,« nam je povedal Carli.
Iz naravnega parka Julijskih Pre-dalp so navedli, da imajo veliko obiskovalcev iz Slovenije in da pogosto sodelujejo s Slovenijo pri evropskih
Alen Carli
projektih. Vodja občinske policije ene izmed občin je dejal, da ga včasih Slovenci vprašajo za prometne informacije. Za zdravnika prve pomoči pa je učenje jezikov, vključno s slovenščino, hobi. Ker pridejo na oddelek slovensko govoreči pacienti, jih zdravnik nagovori v njihovem materinem jeziku, kar jih po zdravnikovih besedah pomirja in hkrati ustvarja odnos medsebojnega zaupanja. »Poleg jezikovnih in slovničnih aspektov, smo na vsakem srečanju govorili tudi o slovenski kulturi in zgodovini. Tečajnike so zelo zanimale turistične znamenitosti, slovenski prazniki in ljudski običaji. Skratka, ne samo jezik,« je še pritrdil Carli.
Tečaja slovenščine nista finančno bremenila guminskega zdravstvenega podjetja. Njegovo vodstvo je namreč tečaja financiralo z denarjem iz sklada državnega zaščitnega zakona za slovensko manjšino (poglavje o promociji slovenskega jezika v javnih upravah). (st)
V Guminu domuje veliko zdravstveno podjetje
Sindikat slovenske šole se jutri pridružuje stavki v šolstvu
RIM, TRST, GORICA - Sindikalne zveze šolnikov Cgil, Cisl, Uil in Snals so oklicale za jutri vsedržavno stavko vsega šolskega osebja. Med glavnimi razlogi je zahteva po obnovitvi delovne pogodbe, na katero čakajo že celih sedem let, ob tem pa zahtevajo več investicij za šolstvo, ovrednotenje poklicnega dela šolnikov, debirokratizacijo in več jamstev za svobodo poučevanja ter specifične zahteve glede upravnega in pomožnega ter vodstvenega osebja.
Stavki se pridružuje tudi Sindikat slovenske šole, ki vabi člane, naj se jutri vzdržijo dela. Poleg problematik vsedržavnega obsega SSŠ izpostavlja še sledeče nerešene vsebine, ki zadevajo slovensko šolstvo: zavlačevanje z razpisom natečaja za slovenske šole; črtanje osebja, ki je predvideno po zakonu 932/73, pri pokrajinskih šolskih uradih; neizvajanje določil, ki jih za slovensko šolo predvideva zakon 107/2015; avtonomija slovenskega oddelka pri Deželnem šolskem uradu.
deželni svet
Tudi v FJK volitve najbrž od 7. do 23. ure
TRST - Deželni svet FJK je včeraj odobril predlog svetniške skupine Forza Italia, naj bi s hitrim postopkom malenkostno spremenili deželni volilni zakon in s tem omogočili dveurno podaljšanje odprtja volišč ob bližnjih občinskih volitvah, ki bodo v 39 občinah v FJK 5. junija z morebitnim drugim krogom 19. junija.
Dežela ima glede volitev avtonomijo in je svoj čas določila urnik glasovanja od 8. do 22. ure. Na vsedržavni ravni je kasneje rimska vlada odločila, da bo glasovanje na upravnih volitvah trajalo dve uri več, od 7. do 23. ure. Odtod pobuda, da bi tudi v naši deželi urnik poenotili z državnim, da bi tako olajšali volilno udeležbo in obenem ne ustvarjali zmede med volivci.
Včeraj so deželni svetniki odobrili uvedbo hitrega postopka za spremembo volilnega zakona, danes popoldne pa naj bi na glasovanju še potrdili predlog o podaljšanju odprtja volišča, ki naj bi tako delovala od 7. do 23. ure.
Dežela ne izključuje prodaje podjetja BIC
TRST - Na včerajšnji seji deželnega sveta je tekla beseda tudi o dokaj negotovi usodi podjetja za spodbujanje gospodarskih inovacij BIC Incubatori, ki je v stoodstotni lasti deželne finančne družbe Friulia. Pristojna odbornica Loredana Panariti je pojasnila, da si deželna uprava prizadeva za rešitev krizne situacije BIC Incubatori, ni pa izključila možnosti njegove prodaje. Na hude težave podjetja za inovacije je opozoril deželni svetnik Nove desne sredine Ales-sandro Colautti. BIC združuje 31 visoko tehnoloških in inovativ-nih podjetij.
lucija - Napeto
Ob deložaciji ženska grozila z eksplozijo
LUCIJA - V Luciji se je ženska, ki bi jo morali včeraj deložirati, zaprla v stanovanje s še dvema svojcema in zagrozila, da bo sprožila eksplozijo. Nekaj minut pred 19. uro so policisti vstopili v stanovanje v Luciji ter pridržali tri osebe, med njimi žensko, ki se je pred deložacijo zaprla v stanovanje in grozila, da bo sprožila eksplozijo plinskih jeklenk. Policija po 11-urni drami sinoči začela spuščati v njihove domove stanovalce, ki so jih zaradi grožnje z eksplozijo evakuirali že zjutraj.
Žensko je deložacija doletela zaradi 4000 evrov dolga do Petro-la. Izvršitelj, ki je z namenom delo-žacije zjutraj prispel na njen naslov, pa je kmalu tudi odšel, na kraj pa so prispeli policisti, evakuirali vsa preostala stanovanja in zavarovali kraj.
Na ministrstvu za delo, ki je stopilo v stik s Centrom za socialno delo v Piranu, so izrazili upanje, da bo prišlo do dogovora. Ministrica za delo Anja Kopač Mrak je povedala, da se problem ženske rešuje že nekaj časa, ponudili pa so ji več možnih rešitev. Ministrica upa, da bo center za socialno delo pomagal in bo do rešitve prišlo v dialogu.
avtocesta a4 - Zaradi kar treh prometnih nesreč s tovornjaki
Spet Kalvarija na avtocesti
Med Latisano in San Stinom je najprej zgorel tovornjak, kasneje pa sta še naleta dveh in štirih tovornjakov povzročila pravi kaos
Šofer tovornjaka je v naletu imel še srečo, da je kljub poškodbam odnesel celo kožo
autovie venete
PALMANOVA - Vrsta prometnih nesreč, v katere so bila vpletena težka vozila, je včeraj dopoldne ponovno povzročila dolge prometne zastoje na avtocesti A4 v smeri Benetk, ki so jo morali najprej zapreti na odseku med Por-togruarom in San Stinom, kasneje pa še med Latisano in Portogruarom.
Prva prometna nesreča se je zgodila ob 4. uri, ko je na voznem pasu v smeri Trsta med San Stinom in Porto-gruarom zagorel tovornjak za prevoz avtomobilov. Poleg gasilcev je poseglo osebje avtocestne družbe Autovie Venete, zaprlo vozni pas in promet preusmerilo na prehitevalni pas, kar je v kratkem povzročilo približno kilometer dolgo kolono vozil.
Razmere na prizorišču te nesreče so se normalizirale okrog 6.30 toda ne za dolgo, saj je že ob 7.10 prišlo do naleta med dvema tovornjakom prav tako med Portogruarom in San Stinom vendar na voznem pasu v smeri Benetk. Eden od voznikov je bil resneje ranjen, vendar naj ne bi bil v življenjski nevarnosti, posledice za promet pa so bile takoj težke. Ustvarila se je dolga kolona, zaradi česar so ob 7.45 zaprli ta odsek. Vozila so pri Portogruaru izločali na avtocesto A28 proti Pordenonu in Cone-glianu. Kljub temu je ob 9. uri bila ko-
lona stoječih vozil med Latisano in Por-togruarom dolga več kot 5 kilometrov, zastoji pa so se zaradi gostega prometa pojavljali tudi v smeri proti Trstu.
Prav ti zastoji so botrovali drugemu naletu, tokrat med kar štirimi tovornjaki. Zaradi odstranjevanja težkih vozil in čiščenja cestišča, po katerem se
je razlilo dizelsko gorivo, so promet začeli izločati v Latisani, kjer se je kolona podaljšala preko 5 kilometrov, težave pa so se prenašale tudi na lokalne ceste, ki niso bile kos povečanemu prometu. Avtocesto A4 so ponovno odprli okrog 11. ure, vendar so se do zgodnjih popoldanskih ur še naprej pojavljali občasni
zastoji, tudi zaradi povečanega turističnega prometa iz Avstrije in Nemčije, kjer imajo počitnice ob binkoštih.
Tehniki Autovie Venete so ugotovili, da bodo morali zaradi posledic nesreč delno obnoviti asfaltno prevleko. Poseg so načrtovali že za včerajšnje večerne ure.
1 4 Četrtek, 19. maja 2016
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
trst - V Palači Gopčevic začetek letošnjega Foruma Tomizza
Za preseganje strahu, proti zidovom in sovraštvu
Zid oziroma fizične in mentalne meje so letošnja osrednja tema Foruma Tomizza, ki prinaša v Trst, Koper in Umag sveža razmišljanja in razpravo o perečih vprašanjih našega vsakdana: medkulturnem evropskem prostoru, vprašanju integracije, dialoga ter sobivanja različnih kultur z mejami in brez njih.
V dvorani Bobi Bazlen v Palači Gopčevic se je včeraj začel 17. Forum Tomizza z naslovom Zid/Muro. Dogodek je uvedel Marino Vocci v imenu Skupine/ Gruppo 85, razpravo je povezoval skupaj s Patrizio Vascotto. Ob pozdravu župana Roberta Cosolinija, ki je spregovoril o evropski integraciji, za katero si moramo prizadevati, sta o medkulturnosti ter mentalnih mejah in pregradah, ki jih moramo premostiti, govorila še podžupanja Umaga Floriana Bassanese in predsednik izvršnega odbora Italijanske unije Mau-rizio Tremul. V imenu Občine Trst je nastopila tudi podžupanja Fabiana Martini.
Uvodno misel k letošnjemu Forumu je podal Milan Rakovac. »Trst danes ni več mesto neumnih in zlobnih, kjer prevladuje geslo "no se pol', to je danes mesto besed "si', "ja" in "da'. Z vsemi temi priseljenci - Afganistanci, Afričani, ki so delavci, a tudi študentje - je Trst danes drugačen. Obstajata pa asimptoti, ki se lahko nevarno prekrižata: če bosta zmagala strah in sovraštvo, bomo morali mi, "tomizzianci', ob svoji intelektualni in estetski plati življenja tudi na ulice, kot se je že zgodilo, ko so na Dragonji postavili žico. Upam pa, da do novih fizičnih sovraštev ne bo prišlo, drugače bomo predstavili svoj ideološki program, ki nasprotuje vsem današnjim nacionalističnim političnim gibanjem.«
Ulderico Bernardi, sociolog z univerze Ca' Foscari v Benetkah, je podal »lectio magistralis« o možnostih sožitja. »Evropa doživlja danes z novimi priseljenci kulturni šok. Fizične zidove je veliko lažje podirati, težava pa so zidovi, ki obstajajo v naši notranjosti, v naših glavah. Strah, ko se soočamo z različnimi kulturami od naše, je nekaj naravnega, kakor tudi dejstvo, da živimo v multi-kulturnosti, znotraj katere pa vsak od nas živi v svojem kulturnem sistemu. Potruditi se moramo, da različne razumemo, ker pa je to zahtevno, najšibkejši večkrat ne zmorejo in pojavi se strah pred drugačnim. Poleg tega prihaja do paradoksa: priseljenci prihajajo k nam z upanjem in voljo do novega življenja ter v iskanju dela, medtem ko je Italija na zadnjem mestu na lestvici rodnosti v Evropi in se tu dogaja obraten proces.« Rešitev je torej, da multikulturnost sprejmemo kot dejstvo in preko nje valoriziramo interkulturnost kot vrednoto, ki ima korenine v različnih kulturah in katero se lahko pozitivno razvija. Nadalje je govoril o integraciji, dialogu in Sredozemlju kot prostoru integracije in medkulturnega razvoja.
Med razpravo so nastopili Simone Belci, Miloš Budin, Hermine Gbedo, Marina Paoletic in Marija Mitrovic. Miloš Budin je spregovoril o povojni Evropi, ki je Evropa podiranja zidov, vidnih in nevidnih: »Ponekod je to bolj očitno, drugod manj; v krajih, kot so naši, v katerih je bila zgodovina težka, je ta proces gotovo bolj intenziven, ker je bolj občuten. Da bi bila ta pot uspešna, pa je treba iskati to, kar različne skupnosti in identitete povezuje.«
Barbara Ferluga
Uvodno misel je na srečanju v Palači Gopčevic ponudil Milan Rakovac
fotodamj@n
trst - V Novinarskem krožku predstavili knjigo o Aloisu Hudalu
Avstrijski škof, ki je nacistom pomagal pobegniti v Južno Ameriko
Podtalno podpiranje nacifašizma s strani Vatikana predstavlja temno poglavje polpretekle zgodovine. Kdor išče jasne odgovore in premočrtno obsojanje, pa jih v knjigi L'anima del Führer (Založba Marsilio) ne bo dobil. Knjiga postavlja v ospredje lik Aloisa Hudala, avstrijskega škofa, po rodu iz Gradca, ki je od leta 1923 služboval v cerkvi Santa Maria dell'anima v Rimu in je z vatikansko podporo pomagal številnim nacističnim veljakom prebegniti v Južno Ameriko.
Kot je v ponedeljek popoldne na predstavitvi v Novinarskem krožku dejal avtor Dario Fertilio, je rdeča nit knjige dvoumnost: »Nič ni popolnoma jasno, za videzom se vedno skriva nekaj drugega. Knjigo bi definiral kot zgodovinski roman s pridihom mnogih fiktivnih, izmišljenih elementov. Nisem hotel podati podrobnega ali do potankosti verodostojnega zgodovinskega orisa. Ne gre niti za poskus t.i. literature spomina. Bralci morajo sami odločiti, kakšno stališče si bodo ustvarili o glavnem junaku.« Ze tako spor-
nemu, resnično obstoječemu predstavniku katoliške oblasti je dodal še druge protislovne elemente. Novinarka Rosanna Turcinovich Giuricin je v pogovoru z avtorjem skušala izpostaviti nekatere temeljne plati romana. Po njenem mnenju se tako kočljive in kompleksne teme lahko lotijo samo pisci take vrste, kot je Fertilio. Obravnavanemu zgodovinskemu poglavju se je približal z »občutljivostjo pisatelja in radovednostjo novinarja, ki dolgo let dela v kulturnem uredništvu dnevnika Corriere della Sera«.
Uradno zgodovinopisje je o liku avstrijskega škofa dalj časa namerno molčalo. Alois Hudal je Tretji rajh podpiral s prepričanjem, da pomeni ta nadaljevanje vrednot propadle Habsburške monarhije. Po njegovem mnenju bi lahko katoliška cerkev s pomočjo nacizma ponovno utrdila svoje poslanstvo in dokončno premagala komunizem ter ameriški individualizem. Tako Fer-tilio: »Z vsem srcem je sovražil vse tiste naciste, ki so se sklicevali na pogansko mitologijo. Mislil je, da se mo-
Avtor
Dario Fertilio in njegova sogovornica Rosanna Turcinovich Giuricin v Novinarskem krožku
fotodamj@n
ra nacizem pokristjaniti in zatreti katerokoli obliko obujanja predkrščan-skih časov. Ta stališča je tudi zabeležil v vrsti spisov. Za Hitlerja so bila nesprejemljiva do take mere, da je prepovedal njihovo objavo.«
Zakaj pa je pobeglim nacističnim zločincem pomagal zapustiti Italijo? Po Fertiliovem mnenju je razlog treba iskati v močnem čutu, ki ga je škof gojil do pojma božje milosti. Ta zanj naj ne bi imela meja. »Moraš pomagati vsakomur, ki te zaprosi za pomoč - ne glede na to, kar je zagrešil. V nekaterih zapisih naj bi celo zabeležili, da je s pismom nacističnemu poveljniku skušal preprečiti deportacijo judov iz rimskega geta. O tem pa pravzaprav ni točnih dokazov,« je razložil avtor.
Življenjska zgodba Aloisa Huda-la sproža vrsto čuštev, ki vodijo prej v nelagodje kot v razumevanje njegovega pojmovanja božjega nauka in morebitnih skupnih iztočnic med krščanstvom in nacizmom. Izziv za posameznikovo kritično iskanje lastne utemeljene razlage. (vpa)
žavlje - Terminal
Dežela je proti, Rim pa okleva
Deželna vlada nasprotuje plinskemu terminalu v Žavljah. To je včeraj v deželnem svetu potrdila odbornica Sara Vito, ki je pojasnila, da bi bil uplinje-valnik družbe Gas Natural tudi v popolnem nasprotju s prostorskim načrtom pristanišča. Odbornica je dodala, da terminalu odločno nasprotuje tudi Slovenija, ki to svoje odklonilno stališče redno izpostavlja na vseh srečanjih s predstavniki Furlanije-Julijske krajine.
Svetnik SEL Giulio Lauri je izrazil zadovoljstvo nad stališčem deželne uprave, ni pa zadovoljen z molkom rimske vlade, ki še ni zaključila postopka za gospodarsko presojo žavelj-skega uplinjevalnika. Lauri je kritično ocenil rimska zavlačevanja, ki so po njegovem nerazumljiva. »Ministrstvo bi moralo že zdavnaj vzeti na znanje stališče tržaške pristaniške oblasti,« je poudaril predstavnik stranke SEL.
katinara
Usodni korak v bolnišnici
Medicinska sestra si je vzela življenje
Samomor je tema, o kateri bi na straneh našega dnevnika raje ne poročali, a se moramo žel pri svojem delu soočiti tudi s takimi primeri. Tako je bilo tudi včeraj, ko smo izvedeli, da si je 30-letno dekle, medicinska sestra po poklicu, vzelo življenje v desetem nadstropju kirurškega oddelka katinarske bolnišnice. Informacije, ki so prikaplja-le v javnost, kažejo, da si je medicinska sestra okrog 6. ure zjutraj, ko je opravila svoje delo in bi bila morala domov, v žilo vbrizgnila smrtonosno zdravilo. Razširile so se govorice, da je bilo dekle v zadnjih časih otožno in je kazalo znake depresije.
Dogodek preiskujejo tržaški policisti in karabinjerji. Vodstvo bolnišnice na Katinari je preko izrednega komisarja Nicole Delli Quadrija sporočilo, da je zaradi dogodka pretreseno; mlado sodelavko bodo ohranili v spominu zlasti zaradi njene človečnosti in strokovnosti.
V Miljah dopoldne zaudarjalo po plinu
V Miljah je včeraj dopoldne okrog 11. ure močno zaudarjalo po plinu. Z vseh koncev Milj so se pri gasilcih oglasili prebivalci, da bi opozorili na nevarnost povečane koncentracije plina v zraku. Več gasilskih vozil se je odpeljalo v Milje, da bi preverilo, od kod uhaja plin. Učiteljice miljske osnovne šole so iz varnostnih razlogov malčke raje pospremile na ulico, kjer pa je prav tako smrdelo.
Medtem sta bili o tem obveščeni tudi družbi Siot, ki upravlja naftni terminal, in naftna Italgas (ki pripada energetski grupi Snam) vendar nobena od dveh ni zabeležila kakršnegakoli uhajanja plina. Gasilci so nato preverili tudi pri pristaniški kapitaniji, da bi se prepričali, da ne gre za kak tanker, vendar odgovor je bil tudi tam negativen.
Vonj po plinu pa je medtem iz-puhtel, gasilci pa vzroka naposled niso ugotovili.
/
Primorski
TRŽAŠKA
Četrtek, 19. maja 2016
5
briščiki - Zanimiv razvojni načrt zgoniške občinske uprave
Namesto smodnišnice »porodnišnica« ... za pujske
Tam, kjer so pred nekaj desetletji sikala vojaška povelja, bodo kmalu krulili pujski. Tako napoveduje predhodni načrt za preureditev območja nekdanje smodnišnice pri Briščikih v prašičerejo in destilarno žganja, ki ga je pripravila zgoniška občinska uprava. Na ta način bo sedaj opuščeno skoraj 73 tisoč kvadratnih metrov obsežno območje na novo zaživelo, ne več kot izraz vsiljene vojaške nuje, temveč po meri kraškega človeka in njegovi potrebi po razvoju.
Zamisel se je porodila v kmetijski občinski komisiji, je pojasnil podžupan in občinski odbornik za kmetijstvo Rado Milič. Komisijo sestavljajo član uprave, trije svetniki ter šest članov stanovskih organizacij (trije iz vrst Kmečke zveze in prav toliko predstavnikov Coldirettija). Prav predstavniki domačega kmetijstva so pred letom iznesli zanimiv predlog. Izhajal je iz sedanje danosti. Kmetje, ki ponujajo v osmicah svinjske suhomesnate izdelke, kupujejo mlade pujske pri rejcih v Furlaniji, Venetu ali Sloveniji in njih nato zredijo, dokler niso godni za zakol. Na ta način pa ti prašički (in »njihovi« izdelki) ne morejo biti priznani kot »kraški«, ker so bili pripeljani na Kras od drugod. To bi bilo možno le, če bi se cel prašičji življenjski ciklus, od majhnega pujska do tolstega preseta, odvijal na Krasu.
Ena sama kmetija tega ne bi bila zmožna izpeljati. V občini pa obstaja nekaj objektov, ki bi bili za to primerni. Taka sta na primer nekdanja vojašnica Dardi in nekdanja smodnišnica pri
Rado Milič
fotodamj@n
Briščikih, ki ju je občinska uprava prevzela od vojaške domene, ko sta »odslužili« ... vojaški rok.
»Ugotovili smo, da je smodnišni-ca najbolj primerna za ureditev svi-njereje,« je obrazložil Rado Milič. Prostor je obsežen, tam je osem poslopij, dve večji in šest manjših, ki bi bila kot nalašč za hleve in skladišča ter vse, kar k temu spada.
Ko je bila ta razvojna možnost nakazana, se je »pritihotapila« še druga, s katero bi na Krasu zaključili še drugi ciklus: vinski. Ob prašičereji naj bi uredili tudi žganjarno, da bi lahko kraški vinogradniki v njej iz lastnih tropin proizvajali žganje. »Tropine so odpadek, s katerim je treba zelo pozorno ravnati. Treba jih je primerno "predelati", da jih je potem možno v točno določenih odmerkih posipati po njivah ali vinogradih. Z žganjarno bomo rešili tudi ta problem: odpadek bomo spremenili v nov proizvod, kraški šnops,« je napovedal podžupan Milič. Na ta način pa bo rešeno tudi »večno« vprašanje »zakonite« žganjekuhe. Vinogradniki se je sedaj lotijo »za domačo rabo«. Z javno destilarno bo postalo žganje nova kraška tržna znamka.
Občinska uprava je ugotovila, da se za prašičerejo zanima enajst kmetij
ŽGANJEKUHA
TO
PRASICJEREJA
Območje nekdanje smodnišnice pri Briščikih fotodamj@n Zemljevid nove prašičereje in žganjekuhe
Ob pujskih tudi žganjekuha
iz zgoniške občine. Zamisel je torej padla na plodna tla. Tako je občina dala s sodelovanjem tehničnega urada pripraviti predhodni načrt za novo
Kraški pujski bodo dobili svoj domicil pri Briščikih
fotodamj@n
kmetijsko-gospodarsko strukturo. Izdelal ga je inž. Aleš Petaros s sodelavcema Olafom Simonettigom in Aljošo Gabrovcem. V novi prašičereji bodo
trst - Dokumentarec o živalih na fronti
Konji, voli, osli in golobi
v prvi svetovni vojni
letno zredili kakih 1000 prašičev. En del območja bo namenjen reji svinj, drugi pa reji mladih prašičkov, ki jih bodo nato prodajali kraškim kmetom (in po potrebi tudi kmetom iz drugih krajev).
Občina bo poskrbela za vsa potrebna urbanizacijska dela (dovod vode in obnovo električne napeljave, odstranitev kritin iz azbesta). V projekt naj bi pristopilo omrežje kmetij. Na ta način bo možno črpati ustrezna sredstva iz deželnega kmetijskega razvojnega načrta, kot je na njegovi predstavitvi nakazal deželni odbornik za kmetijstvo Cristiano Shaurli. Nastalo bo nekaj delovnih mest (živinozdravnik, oskrbnik, dovajalci ...). Predvsem pa: območje, ki je bilo dolga leta v prisilnem »zakupu« vojske in je nato, po njenem odhodu, začelo propadati, bo končno spet v pridnih delovnih rokah kmečkega človeka.
Marjan Kemperle
Železarna: merilne naprave bo upravljala agencija ARPA
Družba Siderurgica Triestina in deželna agencija za okolje ARPA sta včeraj sklenili sporazum za upravljanje naprav za merjenje stopnje onesnaženosti zraka, ki jih predvideva okoljsko dovoljenje AIA. Dogovor sta podpisala pooblaščeni upravitelj ST Andrea Landini in generalni direktor ARPA Luca Marc-hesi, po podpisu pa je družba ST tudi posredovala predstavnikom agencije ARPA ključe za dostop do merilnih naprav. Dejstvo, da bo agencija ARPA neposredno upravljala merilne naprave, bo jamčilo verodostojnost podatkov, je povedal Marchesi. Podpis sporazuma dokazuje,da družba Arvedi dosledno upošteva določila okoljskega dovoljenja AIA, je dodal Landini.
Pomembna vloga mednarodnega centra ICGEB
Včeraj se je v Trstu zaključilo dvodnevno delovno srečanje, na katerem so se sestali visoki predstavniki Mednarodnega centra za genski inženiring in biotehnologijo (IC-GEB). Znanstveni svet, ki ga sestavlja 14 znanstvenikov z vseh koncev sveta, med katerimi sta tudi dva no-belovca, je z odliko ocenil dejavnosti tržaškega centra, ki ga vodi prof. Mauro Giacca. Pohvalili so dosežene rezultate in njihov aplikativni potencial. Razpravljali so predvsem o novih bioloških zdravilih za zdravljenje bolezni srca in ožilja, razvoju cepiva proti virusu denge in identifikaciji bakterij, ki so krive za bolezni rastlin. Znanstveni svet bo svoje izsledke o delu tržaškega centra predstavil zastopnikom 64 dežel, ki podpirajo ICGEB. Ti se bodo prihodnji teden sestali na plenarnem zasedanju v južnoafriškem Cape Townu, kjer bo goste pozdravil južnoafriški minister za znanost in tehnologijo Naledi Pandor.
Widad Tamimi v Ubiku z romanom o prednikih
V knjigarni Ubik (Pasaža Tergesteo) se bo danes ob 18. uri predstavila italijansko-palestinska pisateljica Widad Tamimi, ki bo predstavila svojo knjigo Le rose del vento; sto-ria di destini incrociati (založba Mondadori). Z njo se bo pogovarjala Helen Brunner. Widad Tamimi je v Italiji rojena hči palestinskega begunca in judinje, katere družina je med drugo svetovno vojno pobegnila v New York. Tamimijeva pa živi trenutno v Ljubljani. V romanu obravnava zgodbe svojih prednikov, vključno z dedkom Carlom Weissom, rojenim leta 1924 v Trstu.
Tudi osliču so pred 100 leti nadeli plinsko masko
fotodamj@n
Konji, psi, osli, voli, prašiči in golobi: milijoni živali so se s človekom »z ramo ob rami« borile v prvih bojnih linijah v smrtonosnih bitkah, ki so svet pretresle pred 100 leti. Prava živalska vojska je spremljala vojake in bila vprežena zlasti v transportne namene kot tovorne in vprežne živali: tovorile so na tisoče ton vojaškega materiala, prevažale ranjence, prenašale sporočila, patruljirale, varovale objekte in vojake v jarkih in podobno; ne nazadnje so živali predstavljale tudi vir prehrane zanje. Tako kot vojaki so tudi živali dočakale smrt, na fronti pa so bile tudi vojakom v tolažbo in kot maskote jim je marsikdo izkazoval ljubezen. Njihova vloga pa je danes skorajda povsem prezrta oz. neznana.
V okviru dogodkov, ki spremljajo razstavo Dve fronti, eno mesto, ki je še do 19. junija ne ogled v nekdanji ribarnici na tržaškem nabrežju, bodo jutri ob 18. uri v avditoriju muzeja Revoltella predvajali dokumentarni film Animali nella Grande Guerra (Živali v prvi svetovni vojni) novinarja, ljubitelja zgodovine ter animalista Folca Quilicija. Gre za nekonvencionalno pripoved dramatičnega spopada, ki temelji na pismih, dnevniških zapisih in fotografijah, ki so jih posneli vojaki sami in so danes zbrane v knjigi Il bravo soldato mulo Lucia Fabija. Spomini, zgodbe in življenjski utrinki v strelskih jarkih in zunaj njih bodo torej gledalcu ponudili vpogled v enega izmed najbolj turobnih obdobij naše preteklosti.
6
Četrtek, 19. maja 2016
TRŽAŠKA
Primorski
ki Ji
Volitve 2016
trst - Iztok Furlanič zelo kritičen do medobčinskih zvez
»V FJK potrošili že 450.000 evrov«
Spetič (KSI): Tudi Dolina je klonila izsiljevanju deželne vlade Ja™. sre®nje z Italija"sk0
'	1	'	J	J	J	Italijanska levica prireja v baru Knnlp dan
Antonella Grim in Nesladek o starem pristanišču
Demokratska stranka prireja danes oh 12. uri na Borznem trgu srečanje o starem pristanišču. Govorili hodo deželna tajnica DS in kandidatka za tržaški občinski svet Antonella Grim, pokrajinski tajnik DS Nerio Nesladek ter podtajnika Maurizio Covacich in Francesca Romanini.
Z deželno reformo krajevnih uprav je bilo že potrošenih približno 430 tisoč evrov. Medobčinske zveze hodo torej bolj kot k varčevanju prispevale k potrati drugega javnega denarja. V ta namen se bodo morali mnogi občinski sveti spet sestati, deželna uprava pa je npr. že sporočila, da glede sejnin občinskih svetnikov ne bo prispevala niti evra.
To je mnenje županskega kandidata Združene levice Iztoka Furlaniča, ki je včeraj potrdil nasprotovanje zvezam. V deželi FJK je 216 občin, od teh pa se je nazadnje 70 odločilo za priziv in ni izglasovalo pristopa v zvezo, je razložil Furlanič. Za temu namenjene seje tržaškega občinskega sveta in pristojnih občinskih komisij je bilo potrošenih več kot 29 tisoč evrov: če je vsaka od ostalih 215 občin v deželi FJK potrošila povprečno dva tisoč evrov, to pomeni, da so deželni reformi namenjene seje že stale 430 tisoč evrov, je dejal Fur-lanič in opozoril, da bo treba temu dodati še seje občinskih svetov za spremembo statutov in odobritve proračunov zvez. Temu gre seveda dodati stroške za občinske uslužbence, ki so se morali ukvarjati z reformo.
Glede odobritve statuta v dolinskem občinskem svetu pa je Furlanič poudaril, da je bil tako kot v Trstu tudi v Dolini odločilen glas desne sredine. Če je županu Robertu Cosoliniju v Trstu priskočil na pomoč Maurizio Ferrara, je bil v Dolini odločilen Boris Gombač, je menil Furlanič in izrazil »upanje, da se za tem ne skriva kakšna druga politična motivacija«. Furlanič je poleg tega obsodil pritisk deželne vlade, ki bo krčila finančna sredstva za občine, ki ne stopijo v zvezo. To je poudaril tudi deželni tajnik Komunistične stranke Italije
Stojan Spetič, ki je ocenil, da je tudi Dolina klonila izsiljevanju deželne vlade predsednice Debore Serracchiani, saj je bila odločilnega pomena grožnja s krčenjem deželnih prispevkov in posledično podražitvijo davščin in prispevkov. »Ta nedemokratična praksa pritiska in izsiljevanja sama pove, koliko je vredna reforma krajevne samouprave, ki si jo je zamislila Demokratska stranka z namenom, da upravljanje ozemlja in sto-
ritev čim bolj centralizira ter ukine demokratično izvoljene občinske uprave predvsem manjših občin,« je dejal Spe-tič in dodal, da se medobčinsko združevanje očitno spreminja iz prostovoljnega, kot drugod po Italiji, v obveznega in izsiljenega. Zato po Spetičevem mnenju ni izključeno, da bo prihodnja etapa predlog o ustanovitvi mestne občine, še posebno zdaj, ko parlament spreminja deželni statut.
trst - Župan spoznal delo društev
Cosolini v DSI
Z občinskim odbornikom Edijem Krausom predstavil volilni program
Cosolini in Kraus sta bila gosta DSI
trst - Intervjuji z županskimi kandidati
Marchesich: Tudi Slovenci bi zelo uživali v STO
■■ ¡i ¡i H 11 j ■■ ■■ «
r f " Ti rt " T
~ ! ¥ iTO
Giorgio Marchesich ima Svobodno tržaško ozemlje praktično v krvi. Njegov oče Giovanni je bil namreč dolgo let občinski svetnik indi-pendentističnega gibanja, v katerem se je politično razvijal sin, ki je sicer potem prestopil v Severno ligo in nato v gibanje Nord libero. Danes je 61-letni Giorgio županski kandidat Fronte per l'indipendenza del TLT (Fronta za neodvisnost STO), dejansko eden od treh županskih kandidatov (druga dva sta Vito Potenza in Nicola Sponza), ki se tako ali drugače sklicujejo na STO.
Zakaj pravzaprav vaša kandidatura?
Zato, ker sem idealist in ker delam to, kar verjamem. S politiko se bavim že dolgo let. Prinesla mi ni nobenega zaslužka in koristi, da ne govorimo o privilegijih in podobno.
Res verjamete, da je leta 2016 še mogoče zaustaviti kolo zgodovine in obuditi STO?
Seveda, drugače ne bi kandidiral. Ne gre za nobeno vračanje v preteklost, temveč za uveljavitev pravic, ki po mednarodnem pravu pripadajo Trstu in Tržačanom.
Za kaj gre?
V prvi vrsti za integralno aplikacijo Pariške mirovne pogodbe iz leta 1947. Kolikor vem, je ta pogodba še veljavna in mi zahtevamo le nje-
Giorgio Marchesich
no spoštovanje. Nič več in nič manj.
Kaj pa ostale točke vašega programa?
Smo za takojšnje zaprtje ške-denjske železarne in za dokončno odpravo vsakršne možnosti, da bi v Tržaškem zalivu zgradili uplinjeval-nik.
Sta vam bližja levica ali desnica?
Nič od tega. V svoj program sem vključil ustanovitev proste cone v tržaškem pristanišču, t.i. državljanski dohodek in ukrepe za pomoč manj premožnim. Seveda v prvi vrsti tistim, ki so doma iz Trsta. Problem zase pa so pokojnine.
Zakaj so vprašanje zase?
Zato, ker so vezane na STO. Italija bi morala tržaškim upokojencem
vrniti odtegljaje, ki jim jih je nezakonito "zaračunavala" vse od leta 1954. To so velike vsote, ki nam po zakonu pripadajo, Rim jih uporablja v namene, ki nimajo nič skupnega z nami. Torej nezakonito.
Zakaj ste privrženci STO tako sprti med sabo?
Jaz ne vidim nobenih razprtij.
Ste edini, ki jih ne vidite...
Če bi bilo tako, bi moral biti skregan s samim sabo. Jaz sem edini kandidat, ki je v resnici indipen-dentist in ki se zavzema za izvajanje mirovne pogodbe, druga dva sta kvečjemu avtonomista. A to je njuna stvar.
Kakšno mnenje imate o Slovencih?
Zelo dobro. Ze v gibanju, ki ga je vodil moj oče, je bilo veliko Slovencev. Trenutno smo zastopani v zgoniškem, repentabrskem in dolinskem občinskem svetu. Moti pa me, da slovenski politiki ne trznejo, ko vas v časopisih in v javnosti predstavljajo kot manjšina.
In kaj smo po vaše?
Slovenci ste avtohtona tržaška etnična skupnost. V STO je bila slovenščina popolnoma enakopravna italijanščini. Zato me čudi, da nasedate politikom, ki jim je le do finančnih prispevkov iz Rima.
Sandor Tence
Italijanska levica prireja v baru Knulp danes ob 17. uri javno srečanje na temo Perche Si-Sinistra Italiana. Govorili bodo član državnega operativnega odbora Italijanske levice Marco Furfaro, Alessandro Metz in Maurizio Pe-troni.
Javno srečanje SEL o prihodnosti Trsta
Stranka SEL prireja na postaji Rogers danes ob 19. uri javno srečanje Trst za vse. Vodila bo koordinatorka SEL Sabrina Morena, sodelovali bodo Maurizio Zacchigna, Imma Tromba, Gianfranco Schiavone in Elisa Vladilo.
Združeni za Trst hočejo ovrednotiti Kras
fotodamj@n
Županski kandidat Roberto Cosolini in tržaški občinski odbornik za razvoj in za gospodarske dejavnosti Edi Kraus sta bila v torek gosta Društva slovenskih izobražencev. Sprva sta se v spremstvu predsednikov SSO Walterja Bandlja in Slovenske prosve-te Marija Mavra srečala s predstavniki društev, včlanjenih v SSO. Cosolini je nato predstavil svoj volilni program, Kraus pa je podal obračun dela, ki gaje opravil kot odbornik.
Županski kandidat liste Združeni za Trst Nicola Sponza, ki podpira obuditev Svobodnega tržaškega ozemlja, se bo srečal z volivci na Krasu drevi ob 20. uri v Hotelu Posta v Bazovici, jutri ob 19. uri pa v gostilni Bita v Križu. Sponza poudarja, da ima Kras edinstvene lastnosti in potencial in predlaga ustanovitev odborništva za Kras.
Laura Marzi se predstavi pri Korošcih
Županska kandidatka leve sredine v Miljah Laura Marzi bo danes ob 18. uri na trgu pri Korošcih predstavila svoj volilni program.
KANDIDATI SE PREDSTAVLJAJO
TRŽAŠKI OBČINSKI SVET
Roberto Candotti (Združeni za Trst)
Sem 24-letni študent ekonomije iz poslovnih ved. Kandidiram, ker Trst ne ponuja več zaposlitvenih možnosti državljanom, predvsem mladim, mala in srednja podjetja trpijo, preveč zapirajo in tako imamo nove brezposelne. Rešitev vseh teh težav je razširitev prostocarin-ske cone na celotno pokrajino, tako da se s precejšnjim znižanjem davčne obremenitve omogoči podjetjem nove investicije in prihod novih vlagateljev, posledica je ustvarjanje novih delovnih mest in priložnosti za zaposlitev. Druga rešitev je razvoj in razširitev pristanišča na območje tržaške železarne s preoblikovanjem površine v logistični terminal in pristaniško zaledje. Zaposlenih v železarni ne bi odpuščali, dobili bi nova delovna mesta. To je le nekaj projektov liste Združeni za Trst. Po mojem mnenju je vredno se boriti.
Majda Canziani (Insieme per Trieste)
Rojena sem v Boljuncu v zavedni slovenski družini, podjetnica in članica SDGZ. Študirala sem v Jugoslaviji. Po končanem študiju sem se poročila in se preselila v Trst. S svojo rojstno vasjo vzdržujem zelo tesne stike. Bila sem izvoljena kot pokrajinska svetnica leta 2011 in sem predsednica pokrajinske komisije za zdravstvo, socialne probleme in imigracijo. Za svoj humanitarni doprinos in prizadevanje na kriznih in vojnih področjih mi je predsednik Republike Italije podelil naziv komendnika republike (Commendatore della Repubblica). Bila sem članica deželne komisije za enake možnosti, katero sem zastopala tudi v EU-ARE, in članica Opazovalnice EU za izseljeništvo. Več kot trideset let delujem kot prostovoljna medicinska sestra za razne humanitarne organizacije in to bodisi na ozemlju kot v okviru narodnih in mednarodnih misij (Somalija, Albanija, Kosovo, Bosna itd.). Po ukinitvi pokrajin je zelo važno, da smo Slovenci široko zastopani v občinskem svetu. Problematike, ki jih je reševala pokrajina, bodo odslej reševale občine in dežela, zato mora biti naše zastopstvo močno, pomislimo zato na Breg, na Kras in na mesto. Če bom izvoljena, si bom kot vedno prizadevala, da bomo dobro zastopani, ker naše interese najlepše ščitimo sami. Poleg tega želim nadaljevati delo na področju zdravstva, socialnih problemov ter zaščite šibkih, ostarelih in otrok.
Andrea Corradetti (Združena levica)
Rojen sem v Trstu leta 1970. Kandidiram na listi Združene levice bodisi za tržaški občinski svet kot za vzhodnokraški in zahodnokraški rajonski sosvet. Ključna tematika, za katero se je treba zavzemati in boriti, so seveda delo in pravice delavcev. Te so že bile skoraj popolnoma izničene od tako imenovane »levosredinske vlade«, ki nima z levico nobenega opravka. To je bil cilj desničarske in padronalne politike. Bodisi na državni kot na lokalni ravni je treba zagotoviti primarne potrebe ljudi in delavcev, brez katerih ni nobene bodočnosti. Dela za vse ne bi manjkalo. Kako pa naj se to izvede, če sta cilj privatizacija in dobiček maloštevilnih privatnikov, ki jih zanimajo le zmanjšanje delovne sile, krčenje pravic in seveda povečanje profita? Ne nazadnje smatram, da je potrebno opozoriti, še posebno našo slovensko javnost, da se je ta občinski odbor z na čelu Demokratsko stranko med drugim »proslavil« z večkratnim potvarjanjem polpretekle zgodovine in se s tem pridružil tradicionalnim desničarskim tezam.
/
Primorshi
MNENJA, RUBRIKE
Četrtek, 19. maja 2016
7
trst - Kava s knjigo o knjigi Ženske ali molčanja zgodovine
Ženske - prezrte in izrinjene iz družbe
O tem, da je ženska zgodovina polna spominskih lukenj, je tekla beseda na včerajšnji kavi s knjigo v Tržaškem knjižnem središču, kjer sta doktorica zgodovine in zgodovinske antropologije, pesnica in prevajalka Taja Kramberger in prof. Drago B. Rotar predstavila prevod knjige francoske socialne zgodovinarke in intelektualke Michelle Perrot. Obsežen zbornik sta naslovila Ženske ali molčanja zgodovine, prava vrednost knjige pa je, kot je bilo slišati na predstavitvi, v oživljanju pozabe oz. memorije.
Tokratna gosta sredine matineje je uvodoma predstavila sociologinja Marija Juric Pahor, ki je povedala, da Krambergerjeva in Rotar zadnja leta živita in delata v Franciji, kjer z antropološko pronicljivostjo preučujeta tudi francosko družbo. Nato je prevajalka knjige in soavtorica spremne besede Taja Kramberger razložila razliko med memorijo in zgodovino ter pohvalila izjemno delo francoske intelektualke Michelle Perrot, ki je zgodbe malih žensk iz pozabe iztrgala tako, da jih je umestila v prostor. V knjigi je izrisala usodo žensk 19. in zgodnjega 20. stoletja. Iz molčanja, ki prekriva življenja in delovanja žensk, je iztrgala sledove, vire, drobce intimnih dnevniških zapisov, v zgodbo pa je vključila tudi zanimivo pripoved o treh hčerah Karla Marxa, ki so živele v času, ko ženska brez moškega spremstva ni mogla obiskati knjižnice, je povedala prevajalka knjige.
V drugem poglavju knjige je francoska avtorica šla v tkivo francoske družbe; v boj posameznic, ki so bile takoj pripravljene za koalicijo in stavko. Posebno pozornost je Perro-tova namenila ženskam na perišču, ki je bilo za ženske 19. stoletja več kakor funkcionalen kraj, kjer so prale perilo. Tu so snovale izvirne organizacijske oblike, leta 1848 pa so pariške perice pognale v tek tudi zadruge. A v trenutku, ko so prišle do besede in organiziranega delovanja, so bile ponovno izrinjene. Avtorica v zborniku pojasni, kako so po letu 1880 moški začeli nadzorovati tudi to delo; nastala je pralniška industrija z velikimi modernimi pralnicami, kjer je bilo delo hierarhizirano, osebje pa maskulini-zirano.
Sooavtor spremne besede v knjigi Ženske ali molčanja zgodovine je tudi prof. Drago B. Rotar, ki je včeraj orisal širši kontekst in naredil primerjavo med radikalno različnima zgodovinama; med slovensko in francosko. V fokus svojega posega je gost postavil predvsem kritiko sodobne slovenske družbe, ki se, tako Rotar, ne bi smela vedno izgovarjati na svojo majhnost. Po njegovem problem tiči v družbeni strukturi in ne v majhnosti, pohvalil pa je tudi francoski socialni boj, ki naj bi bil v Sloveniji šele nakazan. S to oceno se strinja tudi Kram-bergerjeva, ki je z grenkim priokusom dejala, da jo v slovenski družbi najbolj motijo molk brez bojev, feministično gibanje brez učinka in homogenizaci-ja družbe. Človek veliko bolje funkcionira v heterogeni družbi, kakršna je francoska, kot v homogeni, ki prevladuje v Sloveniji, meni kritična intelektualka.
Naj povemo, da bo prihodnja kava s knjigo minila v posebnem vzdušju. Jutranja matineja bo postregla z branjem poezij in performansom, ki bosta v fokus postavila 90 letnico smrti pesnika Srečka Kosovela.
Sanela Čoralič
Na srečanju v TKS so govorili Drago B. Rotar, Taja Kramberger in Marija Juric Pahor (z leve proti desni)
fotodamj@n
trst - Nova jezikoslovna raziskava šole Sissa
Besede in statistika
Ali se je tudi vam kdaj zgodilo, da ste med poslušanjem nekega govora v vam malo poznanem jeziku, skušali ujeti oz. razumeti vsaj kako besedo? Pri segmentaciji posameznih besed, ki jih poznamo, nam jasno pomaga spomin na njihov zvok, jezikoslovci pa zatrjujejo, da ima vsak od nas tudi neke notranje samodejne mehanizme, ki nam pomagajo tudi takrat, ko besed ne poznamo: slednji temeljijo - tako kot za otroke - na statistični pogostnosti zlogov, se pravi na ritmu besed.
Temu statističnemu vprašanju se je posvetila ekipa raziskovalcev Visoke šole Sissa z Amando Saksida na čelu; njihova raziskava je bila objavljena v reviji Journal of Developmental Science. Saksidova je namreč obdelala devet jezikovnih korpusov in preučila pomen jezikovnega ritma in naglašanja. Evropski jeziki so glede na ritem razdeljeni na dve veliki skupini: na jezike, ki temeljijo na naglasu in na tiste, ki temeljijo na zlogu. Prve imajo manj samoglasnikov in zanje so značilne kratke besede (angleščina, slovenščina in nem-
ščina), za drugo skupino pa velja, da imajo besede več samoglasnikov in so veliko daljše (italijanščina, španščina in finščina).
trst - Svečanost pred dnevi ob Kanalu
Spomnili so se 299-letnice rojstva cesarice Marije Terezije
Marija Terezija
Pred 299 leti, 13. maja 1717, se je na Dunaju rodila cesarica Marija Terezija iz habsburške dinastije. Zato, da bi tudi v Trstu obeležili njeno rojstvo, so pri klubu tržaških touristov v sodelovanju z avstrijskim konzulatom, srednjeevropskim inštitutom Josip Pangerc in drugimi ustanovami organizirali slovesnost, ki se je odvijala ob Kanalu pred palačo grškega generalnega konzulata. Ob začetku slovesnosti so organizatorji na pročelju palače kjer je vzidana večjezična spominska plošča posvečena cesarici, obesili venec.
Najprej je vse navzoče goste pozdravil predsednik kluba trža-
ških touristov Aleksander Sgambatti. Zatem so sledili pozdravi in priložnosti govori avstrijske konzulke Sabrine Strolego, grške generalne konzulke Marine Kedros Pappas, podpredsednika deželnega sveta Igorja Gabrovca in podpredsednika tržaške pokrajine Igorja Dolenca.
Molitveni obred sta vodila arhi-mandrit grško pravoslavne skupnosti Gregorios Miliaris in paroh Raško Ra-dovic. Luciano Santin je spomnil na pomembne zasluge Marije Terezije za razvoj Trsta in okolice.
Prireditev je sklenilo branje poslanice nadvojvode Markusa Habs-burškegi v italijanščini slovenščini in nemščini. (mam)
Uvod v festival sodobne glasbe Trieste Prima
Jesenski festival sodobne glasbe Trieste Prima, ki ga prireja združenje za sodobno glasbo Chromas, praznuje letos pomemben jubilej, 30. obletnico.
V	pričakovanju jesenskih glasbenih dogodkov, pa je združenje poskrbelo za dve uvodni srečanji. Prvo bo že jutri ob 18. uri v knjigarni Minerva (Ul. San Nicolo 20), kjer bo sloviti italijanski muzikolog Renzo Cre-sti predstavil knjigo Ragioni e sen-timenti nelle musiche europee dal primo Novecento ad oggi; avtorja bo predstavil predsednik združenja Corrado Rojac. Knjiga se med drugim posveča glasbenemu ustvarjanju tržaškega skladatelja Giampaola Corala, ki je festival Trieste Prima ustanovil v prepričanju, da je Trst vreden spoznavanja glasbene kulture velemest, kakršna so Rim, Milan ali Firence. Prihodnje srečanje bo 27. maja v muzeju Revoltella, kjer bo koncert mladih italijanskih pianistov.
Ženske zgodbe Agnes Varda
Združenje Cinemazero v sodelovanju z zadrugo La Cappella Underground in centrom Centro espres-sioni cinematografike vabi v kinod-vorano Ariston, kjer bodo drevi ob 21. uri predvajali film Le bonheur (Sreča) francoske režiserke in igralke, 87-letne Agnes Varda. Zanj je leta 1965 na beneškem festivalu prejela zlatega leva; film bo v francoščini (s podnapisi) in pripoveduje o družinski sreči in o ljubimki. Njeno delo in življenje prežemajo duh svobode, umetnost premikanja mej ter odločnost in prepričanje, ki ne priznavata ovir.
Glasba za otroke v Verdijevem gledališču
Na pobudo Doma glasbe in glasbene šole Scuola della Musica 55 bo tržaško Verdijevo gledališče (točneje mala dvorana De Sabata) jutri ob 18. uri gostilo festival otroške glasbe. Domača orkester in zbor pod vodstvom maestra Stefana Furinija se bosta povsem predala otrokom od 1. do 6. leta starosti, ki bodo na koncertu lahko pobliže spoznali energijo in zvok tako mogočnih sestavov. Otroci so vabljeni, da od doma s seboj prinesejo blazine, na katere bodo lahko sedli ob svojih starših oz. tudi ob glasbenikih in pevcih. Mali poslušalci bodo spoznali Vivaldije-ve, Mozartove, Verdijeve, Strausso-ve in Čajkovskijeve zimzelene skladbe. Mesta so omejena - karte si lahko zagotovite pri blagajni Doma glasbe danes od 10. do 12. ure in od 15. do 19. ure (040/307309).
Poklon Beethovnu v Miljah
V	Miljah se nadaljuje majski koncertni niz Milje v glasbi, ki ga prirejata glasbeno združenje Serenade Ensemble in Občina Milje. Drugo glasbeno srečanje bo jutri ob 20.30 v svetišču v starem mestnem jedru posvečeno Beethovnu z ansamblom Alpe Adria Consort: Carlo Venier -flavta, Giulia Fornazari in Cristiano Velicogna - klarinet , Luka Grego in Andrea Sfetez - rog, Elisa Pacorig in Giacomo Sfetez - fagot.
Zlobni liki v literaturi
V	kavarni San Marco bo danes ob 17.30 novo srečanje posvečeno zlobnim likom v literaturi z naslovom Antipatici, cattivi, perfidi, in-demoniati. Docent latinske literature Lucio Cristante se bo posvetil zlobnim »vandalom« v epigramski afriški poeziji (5.-6. stoletje), profesor filozofije Fabio Polidori pa se bo poglobil v vprašanje hudobije. Vstop je prost.
8
1 0 Četrtek, 19. maja 2016
TRŽAŠKA
Primorski
ki Ji
gabrovec - Poučna vaja ob dnevu civilne zaščite
Malčki otroškega vrtca so veselo »gasili« požar
V	petek, 6. maja, so potekale razne prireditve ob obletnici potresa, ki je pred štiridesetimi leti prizadel velik del območja Furlanije Julijske krajine. Obletnico smo obeležili tudi v otroškem vrtcu v Gabrovcu in dan posvetili varnosti. V vrtec smo povabili ekipo prostovoljcev zgoniške občinske civilne zaščite. Projekt o varnosti in srečanje s člani civilne zaščite je z leti postalo že prava stalnica, ki jo otrokom priredijo vzgojiteljice in vodstvo Civilne zaščite Občine Zgonik.
V	vrtec so prišli štirje prostovoljci. Pod njihovim strokovnim vodstvom smo izvedli poskus evakuacije. Najprej je bila na vrsti protipotresna vaja oz. vaja o tem, kaj moramo narediti v primeru potresa. Ob znaku načelnika civilne zaščite, zvižga s piščalko, smo otroci in osebje, ki dela v vrtcu, skočili pod mizice in mirno počakali na naslednji znak. Po ponovnem dvojnem zvižgu piščalke se je pričela protipožarna vaja - poskus evakuacije v primeru požara.
V	spremstvu vzgojiteljice in šolske sodelavke smo se otroci mirno in urejeno postavili v vrsto. Sledili smo puščicam, ki so nas vodile do izhoda iz vrtca in nato do zbirnega mesta, ki se nahaja na vrtu-dvorišču. Tam smo preverili prisotnost vseh otrok.
Na dvorišču-vrtu otroškega vrtca so nam prijazni člani civilne zaščite pokazali vozilo, kamion, ki ga uporabljajo pri gašenju požarov. Prosto-
Otroci
gabrovškega vrtca s prostovoljci civilne zaščite
voljci so bili oblečeni v uniformo -ognjevzdržno obleko z varnostnimi rokavicami, škornji in čelado. Razka-zali so nam vozilo in protipožarne varnostne pripomočke, ki se nahajajo v njem: razne hidrante, tlačne cevi, generatorje, žaromete, gasilske ročnike, utripalne luči... Najprej smo na vrtu sestavili požarni bazen - re-zervar požarne vode, v katerega so otroci s pomočjo načelnika vstopili. Bazena nismo napolnili z vodo. Nato
smo se vsi malčki, ki obiskujemo otroški vrtec v Gabrovcu, preizkusili v gašenju. Drug za drugim smo si oblekli ognjevzdržni jopič, si nadeli čelado in začel se je najzabavnejši del dopoldneva. Vsi smo špricali vodo z gasilskimi ročniki. Izkušnja je bila za nas malčke iz vrtca lepa in zanimiva, saj smo se ob zabavi tudi veliko naučili. Preden smo se poslovili od prostovoljcev civilne zaščite, pa nas je čakalo novo presenečenje: Društvena gostil-
na Gabrovec nas je pogostila z dobrim, sladkim sladoledom.
Radi bi se zahvalili prostovoljcem - članom civilne zaščite zgoni-ške občine: načelniku Lorenzu Bredi, Francescu Bredi, Cristianu Radivu in Alessandri Brankovič, ki so sodelovali pri pobudi za zanimiv in pester dopoldan. Zahvaljujemo se tudi Društveni gostilni Gabrovec za prijetno in sladko presenečenje.
Otroški vrtec Gabrovec
trst - Nocoj skupina Stray Dogg v tržaškem klubu Tetris
Srbska »americana«
Pogovor z vodjo skupine Dušanom Strajnicem - Skupina igra nežen, akustičen folk rok
Beograjska šestčlanska skupina Stray Dogg bo danes zvečer (ob 21.30) nastopila v tržaškem klubu Tetris (Ul. del-la Rotonda 3). Nastop spada v krajšo italijansko glasbeno turnejo.
Srbska zasedba je nastala pred petimi leti, igra pa nežen, akustičen folk rok, oziroma tako imenovano »americana«. O njenem slogu in še marsičem smo se pogovorili z liderjem in ustanoviteljem skupine Dušanom Strajnicem.
Kako je nastal glasbeni projekt Stray Dogg?
Projekt sem pravzaprav ustvaril sam in to skoraj po naključju: leta 2011 sem dobil priložnost, da bi igral kot pred-skupina mednarodnih bendov Chinawoman in Scoub Niblett, zato sem potreboval zasedbo. Dobil sem glasbenika in tako se je vse začelo ...
Kateri je postopek ustvarjanja v vašem bendu?
Najprej sam »skiciram« pesem, spišem besedilo in glavno melodijo. S kitaristom Markom nato začneva skupaj delati na melodiji in aranžmaju, na koncu pa se sestaneva še s preostalimi člani skupine in skladba je kmalu nared
Zakaj ste izbrali ravno folk rok oziroma glasbeno zvrst »americana«?
Ne bi rekel, da smo se odločili za to ali ono glasbeno zvrst. Jaz najprej spišem pesem, jo uglasbim in nato aranžiram s preostalimi člani benda, vsak izmed njih pa komadu nekaj doda. Končni rezultat je zato sad spajanja naših posameznih glasbenih vplivov in osebne občutljivosti.
Igrali ste že z mednarodnimi glasbeniki, kot je na primer Devendre Ban-hart. Kako je prišlo do tega sodelovanja?
To je bila edinstvena izkušnja. Z De-vendrom Banhartom sem prišel v stik s
Srbska skupina Stray Dogg
pomočjo glasbenice Ane Kras. Moja glasba mu je bila všeč in vprašal me je, če bi skupaj posnela pesem. Tako je nastal komad Time.
Kakšna je danes srbska glasbena scena?
Rekel bi, da je še kar živa! To ni več le srbska scena, ampak obstaja plodno sodelovanje tako s hrvaškimi kot tudi slovenskimi glasbeniki. Povezava je vedno večja in močnejša.
V Trstu boste nastopili v sklopu krajše italijanske glasbene turneje. Bo ta serija nastopov prva izven matice?
Zame osebno ne. S kolegico Ano Curčin sem namreč že opravil evropsko turnejo, a takrat sem nastopal sam. Tokrat pa bom igral s celim bendom, komaj čakam!
Rajko Dolhar
trst - Movida
Staro mesto:
d» •	v*
ivje« noci
Androna del Torchio, manjša uličica za Trgom Cavana, je zelo pogosto - po besedah krajanov skoraj vsak večer - prizorišče glasnega ponočevanja. Obiskovalci lokalov se tam zadržujejo do poznih ur, zaradi česar je sosedom prekipelo. Nekateri pa to ulico uporabljajo tudi kot zasilno stranišče.
Krajani so pisali županu Robertu Cosoliniju, ki je včeraj ponovno vprašal kvesturo, karabinjerje in lokalno policijo, kaj nameravajo narediti. Nanje se je že obrnil v začetku aprila in jim predlagal, naj se uskladijo in izmenično nadzorujejo najbolj občutljiva območja, da se hrupni ponočnjaki ne bi več privoščili takih obnašanj. Zupan je opozoril, da je najhuje po 1. uri ponoči. Cosolini ugotavlja, da se slika odtlej ni izboljšala, kvečjemu se je poslabšala, zato je včeraj ponovno pozval pristojne organe, naj se bolj potrudijo.
Kopališče Ausonia v novo sezono z vrsto dogodkov
Kopališče Ausonia bo letos upihnilo 80 svečk, za to priložnost pa bo upravitelj - zadruga Confini - pripravil raznolik program dogodkov, ki bodo obiskovalce zabavali čez dan in pozno zvečer. V letošnji poletni sezoni bodo obiskovalci lahko srkali aperitive na čudoviti terasi, od jutri naprej bo odprta tudi restavracija Miglia Zero, kjer bo mogoče večerjati od torka do nedelje. Drugo leto zapored bo v Ausoni obratovala knjižnica Li-bronia, v kateri bodo zanimivo poletno čtivo dobili kopalci vseh starosti. Najstniki se bodo na kopališču posluževali prostora, ki bo namenjen izključno njim. Pri tej ponudbi sodeluje med drugim tudi občinsko odbor-ništvo za šolstvo, cilj projekta pa je, da bi spoznali želje in potrebe mladih. Kopališče Ausonia bo letos prisotno tudi na Instagramu in Facebooku, kjer bodo uporabniki dokumentirali svoja poletna doživetja. Za športne obiskovalce pa bodo ravnopravšnje rekreativne dejavnosti, kot so joga, plesni tečaji in telovadba.
trst - ZSKD
Prostovoljna civilna služba za mlade
Zveza slovenskih kulturnih društev sporoča članom in mladim med 16. in 17. letom, da lahko kandidirajo za deželno prostovoljno civilno službo preko ZSKD in ne-profitnega združenja ARCI Servizio civile FJK. Predvideno je zakonsko določeno nadomestilo za prostovoljno delo v trajanju 12 mesecev oz. 360 ur. Na voljo so 3 mesta. Rok prijave zapade ob 14. uri 9. junija. Vse informacije posredujeta sedež ZSKD - Trst, Ul. San Francesco 20, II. nadstropje, tel.: 040 635626, email: trst@zskd.eu, www.zskd.eu ali na ARCI SERVIZIO CIVILE (Ul. F. Severo 31, tel.: 040 761683, www.ar-ciserviziocivilefvg.org).
Evropski posvet o aktivnem
staranju
Jutri se bo v Trstu začel tridnevni evropski posvet na temo aktivnega staranja, ki ga različna združenja pripravljajo v sodelovanju z Deželo Furlanijo Julijsko krajino. Prvo delovno srečanje bo jutri od 17. ure dalje potekalo na sedežu Dežele FJK, kjer bodo predstavili primere dobrih praks iz različnih evropskih držav. O tem, kako plavanje pozitivno vpliva na zdravo staranje, bo predavala Ariella Cuk, predsednica tržaškega združenja Lunga Vita Attiva, ki je eden od organizatorjev posveta.
O tem, kako zmerna rekreacija vpliva na zdravje starejših oseb, bodo govorili tudi v soboto in nedeljo, ko se bodo v konferenčni dvorani bazena Bianchi sestali predstavniki organizacij iz Belgije, Francije, Nemčije, Slovenije, Italije, Srbije, Slovaške, Makedonije, s Hrvaške, Češke, Danske in Finske.
Včeraj danes
Danes, ČETRTEK, 19. maja 2016
IVO
Sonce vzide ob 5.29 in zatone ob 20.34 - Dolžina dneva 15.05 - Luna vzide ob 18.09 in zatone ob 5.01.
Jutri, PETEK, 20. maja 2016
BERNARD
VREME VČERAJ: temperatura zraka 16,5 stopinje C, zračni tlak 1015,9 mb ustaljen, vlaga 58-odstotna, veter 2 km na uro severovzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 16,2 stopinje C.
S Izleti
OMPZ vabi ob praznovanju Marijinega brezmadežnega Srca v soboto, 4. junija, na romarski izlet v okolico Zagreba: Marija Bistrica in dvorec Lužnica. Vpis in info na tel. št.: 347-9322123.
KLUB PRIJATELJSTVA - VINCENCI-JEVA KONFERENCA vabita na izlet v Padovo z obiskom groba bl. p. Leopolda Mandiča (ob 150-letnici njegovega rojstva), bazilike sv. Antona in vodenim ogledom drugih mestnih zanimivosti v petek, 17. junija. Info in prijave na tel. 347-1444057 (Vera).
SPDT v sodelovanju z ZSŠDI organizira od ponedeljka, 27. junija, do sobote, 2. julija, že 16. Planinsko šolo na Planini pri Jezeru. Za vse informacije in prijave je na razpolago naslov: mladinski@spdt.org.
/
Primorshi
MNENJA, RUBRIKE
Četrtek, 19. maja 2016
9
□ Čestitke
[13 Lekarne
U Kino
ALMA in LADI praznujeta 65 let poroke. Ob železni obletnici jima iskreno čestitamo in iz srca voščimo še mnogo zdravih, srečnih in veselih skupnih let. Vsi v družini.
Od ponedeljka, 16. do nedelje, 22. maja 2016:
Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Orologio 6 - 040 300605, Ul. Fa-bio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oria-ni 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Oširek Piave 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14
-	040 572015, Ul. Stock 9 - 040 414304, Žavlje - 040 232253, Ferneti-či - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka)
Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264.
Lekarne odprte v soboto
(tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30)
Istrska ulica 33 - 040 638454, Trg Giotti 1 - 040 635264, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Žavlje - 040 232253, Fernetiči
-	040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.00-19.30).
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30)
Trg Garibaldi 6 - 040 368647.
www.ordinefarmacistitrieste.gov.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (20.00-8.00, predprazni-čna 14.00-20.00 in praznična 8.0020.00).
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE in bolnišnic tel.: (zelena številka) 800 99 11 70, od ponedeljka do petka, 8.00-11.30. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah in o združenih tržaških bolnišnicah.
BAR SIRENA V BARKOVLJAH
išče natakarico/ja in pomoč v kuhinji. Pokličite na 388-1628305.
Turistične kmetije po „ .. . . __ eu Mali oglasi
AGRITURIZEM ŠTOLFA
Salež 46,
je odprt vsak dan do 22. maja. Tel. 040-229439.
[H Osmice
CACOVICH IGOR je odprl osmico v društvenih prostorih v Lonjerju. Toplo vabljeni!
FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. 040-299442.
OSMICA STAREC je odprta, Boljunec 623.
OSMICO sta odprla Ervin in Marčelo Doljak, Samatorca 49. Tel.: 040229180.
OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjevasi 14. Tel. 040-208632.
V PRAPROTU ŠT. 15 ima odprto osmi-co Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni! Tel. št.: 349-3857943.
□ Obvestila
AMBASCIATORI - 16.00, 18.40, 21.30 »X-Men: Apocalisse«.
ARISTON - 16.30, 18.45 »Pericle il nero«; 21.00 »Le Bonheur«.
CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 20.00 »Wilde Salome«; 18.00, 21.45 »Mi-crobo & Gasolina«.
FELLINI - 16.30, 18.15, 20.00, 22.00 »La sposa bambina«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.00, 20.00, 21.45 »Money Monster - L'al-tra faccia del denaro«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 21.15 »Al di la' delle montagne«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.00 »La pazza gioia«.
KOPER - PLANET TUŠ - 15.25, 17.25 »Angry Birds (sinhr.); 16.15 »Angry Birds« (sinhr.) 3D; 18.50 »Houston, imamo problem«; 16.20 »Izdajalec po naši meri«; 16.30 »Materinski dan«; 17.00, 20.30 »Možje X: Apokalipsa«; 18.15, 21.00 »Možje X: Apocalipsa 3D«; 21.15 »Planet samskih«; 18.20, 20.00 »Prava fanta«; 19.20 »Psi brez-časja«; 18.30, 20.50 »Sosedi 2«; 20.40 »Stotnik Amerika: Državljanska vojna«; 15.30 »Stotnik Amerika: Državljanska vojna 3D«.
KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.30 »Houston, imamo problem«.
NAZIONALE - 16.40 »Il libro della giungla«; 18.30, 20.10, 22.15 »The Dressmaker - Il diavolo e tornato«; 18.40, 20.20, 22.10 »The Boy«; 16.30 »Tini - La nuova vita di Violetta«; 16.15, 18.45, 21.30 »Captain America: Civil War«; 16.40 »Robinson Crusoe«; 18.15, 20.10, 22.10 »My father Jack«; 16.40 »Mortadello e Polpetta«; 18.20 »Il regno di Wuba«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 16.00, 18.55, 20.45, 21.50 »Captain America: Civil War«; 16.40 »Il libro della giungla«; 20.50 »X-Men: Apocalisse 3D«; 16.30, 18.35, 19.20, 21.30 »X-Men: Apoca-lisse«; 16.30, 19.00, 21.30 »La pazza gioia«; 17.00, 19.15, 21.30 »Money Monster - L'altra faccia del denaro«; 16.40 »Mortadello e Polpetta«; 18.40, 22.10 »The Boy«; 16.30, 18.40 »Tini -La nuova vita di Violetta«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.50, 20.40 »Captain America: Civil War«; Dvorana 2: 17.30, 20.00, 22.00 »Mo-ney Monster - L'altra faccia del denaro«; Dvorana 3: 16.45 »Tini - La nuova vita di Violetta«; Dvorana 4: 17.15, 19.50, 22.10 »La pazza gioia«; Dvorana 5: 18.30, 20.15 »The Boy«; 22.00 »X-Men: Apocalisse«.
S Poslovni oglasi
V BOLJUNCU prodamo rustično hišo zidano iz kamna. Klicati na tel. št.: 333-4863968.
LJUBITELJU živali podarimo malo tigrasto mucko (Boljunec). Tel. št.: 335-8478333.
PRODAJAM STANOVANJE v Žlebeh (Nevejsko sedlo - Sella Nevea): dnevna soba, kuhinja, tri spalnice, dve kopalnici, 2 terasi in garaža. Klicati v četrtek od 10.00 do 13.00 ali v nedeljo od 12.00 do 15.00 na tel: 3331118664.
PRODAM moško kolo in motorno žago na bencin. Tel.: 040-280910 v večernih urah.
PRODAM parcelo v Dragi, blizu železniške postaje. Tel. 348-5913171 ali 040-228565 (v večernih urah).
PRODAM zazidljivo zemljišče (2000 kv.m) v Poljanah - Doberdob. Tel. 3343583142.
STREŠNE NOSILCE za avtomobile in za kolo prodam. Cena 50,00 evrov. Tel. št.: 338-2639849.
GLASBENA MATICA, s pokroviteljstvom Generalnega konzulata RS v Trstu, vabi na predstavitev Deželnega arhiva Glasbene matice v Furlani-ji Julijski krajini, ki bo v danes, 19. maja, ob 18.00 v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu, Ul. Filzi 14.
SLOVENSKI VERNIKI bodo imeli svojo slovesnost v petek, 20. maja, ob praznovanju 50-letnice Marijinega svetišča na Vejni. Zbiranje ob 17.30, nato procesija mimo oltarja Cirila in Metoda skozi sveta vrata v cerkev, kjer bo sveto mašo vodil upokojeni škof Evgen Ravignani. Pri slovesnosti bo sodeloval Združeni zbor ZCPZ. Vabljeni!
OBČINA DOLINA vabi v soboto, 21. maja, na večerni brezplačni vodeni izlet iz ciklusa Pomlad v dolini Glinščice 2016: »Ob mraku med flišem in apnencem«. Namenjeno družinam in otrokom starejšim od 8 let. Odhod ob 18.30 od gostilne v Dragi. Trajanje 3 ure. Prijave na tel. št. 040-8329231 (pon-pet 10-13), info@riservavalro-sandra-glinscica.it.
TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v soboto, 21. maja, koncert v Izoli, ob 17. uri odhod avtobusa s Padrič. V torek, 24. maja, ob 20. uri celovečerni koncert na notranjem dvorišču Univerze v Trstu.
ZKB obvešča cenjene člane, da bo redni občni zbor v drugem sklicanju v nedeljo, 22. maja, ob 10. uri na sedežu SISSA (bivša bolnica Santorio) v Ul. Bonomea 265 - Opčine. Članom je tam na voljo brezplačno parkirišče. Obenem je na razpolago tudi brezplačni transfer s kombijem do zavoda SISSA in nazaj. Odhod izpred sedeža banke od 9.15 dalje.
DSI prireja večer na temo »Razmišljanje o monoteizmu z različnih bregov« ob izidu knjige Iztoka Simonitija »Deus vult«. Knjigo bo predstavila Meta Kušar, ki bo vodila tudi pogovor med avtorjem knjige in teologom Dragom Ocvirkom. V ponedeljek, 23. maja, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani.
AD FORMANDUM sporoča, da je še možno vpisovanje na tečaj za pridobitev dovoljenja za nakup in uporabo fitosanitarnih sredstev v kmetijstvu, ki bo potekal v Trstu v sledečih dneh: 24., 25., 26., 30. in 31. maja, od 18.00 do 22.00. Info na www.adforman-dum.org, info@adformandum.org, 040-566360.
UPRAVNI ODBOR Združenja »Odbor za spomenik padlim v NOB iz Šked-nja, od Sv. Ane in s Kolonkovca« obvešča članstvo, da je redni občni zbor združenja sklican v torek, 24. maja, v prostorih KD I. Grbec«, Škedenjska ulica 124 ob 17.30 v prvem in ob 18.30 v drugem sklicanju.
KROŽEK KRU.T - v sklopu projekta FJK »Iz roda v rod« vabi na sprehod po tržaških ulicah v spoznavanju mestne arhitekture s turistično vodičko Eriko Bezin, v četrtek, 26. maja, zbirno mesto v pritlični veži na sedežu v Ul. Cicerone 8 ob 16. uri. Info in prijave na društvenem sedežu, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it.
JK ČUPA vabi vse otroke, ki bi se radi približali svetu jadranja, na dan odprtih vrat, ki bo v soboto, 28. maja, in v četrtek, 2. junija. Otroci in starši bodo lahko spoznali jadrnico optimist, jadralsko dejavnost kluba, trenerje in sedež. Oba dni bo zbirališče ob 14. uri na sedežu kluba v Sesljanskem zalivu.
OMPZ F. BARAGA vabi na Oratorij 2016 za otroke od 5 do 13 let, ki bo na Kontovelu v župnijskih prostorih od 4. do 17. julija. Glavna tema bo Ostržek. Vpis (do 6. junija) in info na tel. 347-9322123.
ZSKD sporoča članom in mladim med 16. in 17. letom, da lahko kandidirajo za deželno prostovoljno civilno službo preko ZSKD in Arci Servizio civile FJK. Trajanje 12 mesecev oz. 360 ur. Na voljo so 3 mesta. Rok prijave: do 9. 6. 2016 do 14. ure. Info na sedežu ZSKD - Trst, Ul. San Francesco 20, II. nadstropje, tel. št.: 040635626, trst@zskd.eu, www.zskd.eu ali na Arci Servizio civile (Ul. F. Se-
vero 31, tel. št.: 040-761683, www.ar-ciserviziocivilefvg.org).
NK KRAS REPEN organizira že tradicionalni Športni kamp, namenjen dečkom in deklicam letnikov od 2004 do 2010, pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja in Občine Repentabor. Kamp bo potekal od 13. do 18. junija na Športnem igrišču v Repnu. Vpis do 10. junija. Info in prijave na društvenem sedežu 040-2171044 med 10.00-12.00 in 16.00-18.00 ali na tel. št. 339-3853924 (Emanuela), 3286238108 (Zulejka).
AŠD BREG prireja poletni športni kamp. Potekal bo v dveh izmenah: od 13. do 17. junija in od 20. do 24. junija, v športnem centru S. Klabjan v Dolini. Info: 347-4334072 (Irina) ali 040-8327146 (Boris).
KOMISIJA ZA ODBOJKO PRI ZSŠDI prireja v sodelovanju z vsemi odbojkarskimi društvi na Tržaškem poletni odbojkarski kamp Volley Mania. Potekal bo od 27. junija do srede 6. julija v večnamenskem športnem centru pri Briščikih. Info na ZSŠDI ali pri trenerjih društev.
KRU.T obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Špadičih pri Poreču od 2. do 12. julija. Info in prijave na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, II. nad. - tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
POLETNA DELAVNICA SKD VIGRED za otroke od 3. do 12. leta bo v Šem-polaju od ponedeljka, 4. julija, do petka, 8. julija. Prijave in info na tajni-stvo@skdvigred.org, ob raznih dejavnostih v Štalci v Šempolaju ali na tel. št. 380-3584580.
SKLAD MITJA ČUK vabi od 4. do 22. julija v celodnevni poletni center (8.00-16.00) »...Nekoč v davnih časih... Once upon a time«: 3 tedni zabave in prijateljstva v svetu pravljic. Utrjevanje angleških besed in preprostih stavkov, branje in interpretacija pravljic, vodene igre in pesmice, ročna dela in risanje, prosta igra in bazen v prostorih občinskega vrtca Mario Silvestri, Naselje sv. Nazarija 73 na Pro-seku. Namenjen otrokom od 3 do 7 let. Mesta so omejena. Tel. št.: 040212289 ali urad@skladmc.org.
PRIMORCI BEREMO 2016 - do 11. novembra vabljeni k branju del slovenskih avtorjev. Sodelujoče knjižnice: Narodna in študijska knjižnica - Trst, Knjižnica D. Feigla - Gorica, Knjižnica P. Tomažiča in tovarišev - Opčine, Občinska knjižnica v Saležu in Knjižnica B. Pahorja na Proseku. Info v knjižnicah ali www.knjiznica.it.
0 Prireditve
GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA
bo nastopalo danes, 19. maja, ob 20.30 v Slivnem ter v četrtek, 26. maja, ob 20.30 v Mavhinjah. Vabljeni vsi vašča-ni in prijatelji veselih polk in valčkov!
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vabi na predavanje »Sončne opekline in kožni rak« danes, 19. maja, ob 17.30 v razstavno dvorano, ki jo je dala na razpolago Zadružna kraška banka, Ul. Ricreatorio 2, na Opčinah. Predavala bo dermatologi-nja dr. Majda Košuta. Na razpolago bo parkirni prostor.
KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, vabi v petek, 20. maja, ob 20.30 v društvene prostore na večer Zapojmo pesmi o svobodi. Nastopajo Marjetka Popovski, pevska skupina Cvet v laseh in ŽPZ Ivan grbec, ki ga vodi Silvana Dobrilla.
GRUPPO ERMADA,OBČINA REPENTABOR in Zadruga Naš Kras vabijo v soboto, 21. maja, ob 20. uri v Kraško hišo v Repnu na otvoritev razstave Glas vojne v času miru. Sodelujeta MoPZ Farra d'Isonzo in MoPZ Kraški dom.
MOŠKA VOKALNA SKUPINA LIPA
vabi na 12. revijo Fantje pojejo na vasi, ki bo v soboto, 21. maja, ob 20.30 v športnem centru Zarja v Bazovici. Poleg VS Lipa bodo nastopali še MoPZ Vasilij Mirk, Oktet Aljaž in Vokalna skupina Goldinar. Večer bo povezoval Evgen Ban.
OTROŠKA PEVSKA SKUPINA »Z
UL'CE« v sodelovanju s Slovenskim prosvetnim društvom Mačkolje vabi vse otroke na glasbeno-likovno delavnico »Čebelice, naše prijateljice« -v soboto, 21. maja, od 16.00 do 18.00 v prostorih Stare šole v Mačkoljah. Pobuda spada v sklop vseslovenskega Tedna ljubiteljske kulture.
SKD IN MEPZ FRAN VENTURINI od Domja vabita na koncert ob 20-letni-ci delovanja mešanega pevskega zbora. Zbor vodi Cinzia Sancin. Koncert bo v četrtek, 26. maja, ob 20.30 v cerkvici sv. Martina v Dolini.
UČENCI IN UČITELJI OŠ A. SIRKA IZ KRIŽA vabimo na odprtje razstave, ki bo v četrtek, 26. maja, ob 19. uri na šolskem dvorišču.
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s po-kroviteljstvon ZSKD in III rajonskega okraja vabi na 10-letnico delovanja otroškega zbora »An popoudan u Kambrce« v petek, 27. maja, ob 19. uri.
SKD PRIMOREC vabi na uprizoritev otroške predstave »Volk in sedem kozličkov«, v izvedbi gledališke skupine BlaBla-Teater v petek, 27. maja, ob 18.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Režija: Julija Berdon.
UMETNIŠKA ŠOLA UNINT (MFU) vabi v nedeljo, 29. maja, na vodeni ogled Muzeja Ca'Pesaro - Mednarodna Galerija Moderne Umetnosti, v Benetke, v spremstvu in z razlago akademskega umetnika Leonarda Calva. Občudovali bomo dela moderne umetnosti 20. stoletja (Klimt, Kandinsky, Chagall, Morandi, De chirico, Boc-cioni, De Pisis itd.).
NA ŽUPANSTVU V ZGONIKU je na ogled razstava Nives Vocchi »Moje kamnite hiše in jame« do 30. maja, med uradnimi urami. Vabljeni!
BARČ'ČA JE ZAPLAVALA... fotografska razstava iz starih albumov o postavljanju maja, ki so jo pripravile članice Skupine 35-55, je na ogled v društvenem baru n' G'rice v Boljuncu. Vabljeni.
Prispevki
V	spomin na Adija Junca daruje družina Margon Glavina 50,00 evrov za Fundacijo Luchetta, Ota, D'Angelo, Hrovatin.
Namesto cvetja na grob predrage tete Alme Regent Pertot darujejo nečaki Majda, Jana, Mito, Rita in Tatjana z družino ter prijatelji Nora, Miriano, Liana in Giorgio 75,00 evrov za Glasbeno kambrco - Barkovlje, 75,00 evrov za ŽVS Barkovlje in 50,00 evrov za SKD Barkovlje.
V	spomin na Stanka Budina daruje se-strična Sonja 25,00 evrov za COŠ L. Kokoravca - Gorazda in 1. maj 1945 iz Zgonika.
V	spomin na Stanka Budina darujejo Ivanka, Miran in Alenka 50,00 evrov za SLPZ Doberdob.
V	spomin na Toneta Kobala darujeta Gigi in Neva 30,00 evrov za SLPZ Doberdob.
Namesto cvetja na grob Olge Hervat, Mare Bizjak in Justine Slavec darujeta Nada in Sonja 50,00 evrov za KD Bubnič-Magajna.
V	spomin na Almo Regent vd. Pertot daruje družina Nibrant 15,00 evrov za SKD Barkovlje.
t
Zapustil nas je naš dragi
Adi Junc
Žalostno vest sporočajo
Erika, Aleksander in Marko
Od njega se bomo poslovili v soboto, 21. maja, ob 11.40 v mrtvašnici v Ul. Costalunga.
Trst, 19. maja 2016
Zadnji pozdrav Adiju Claudia
1 0 Četrtek, 19. maja 2016
TRŽAŠKA
Primorski
ki Ji
sv. ivan - Ob mednarodnem dnevu proti homofobiji, bifobiji in transfobiji
Dijaki liceja Prešeren proti homofobiji
Dijaki liceja Francetta Prešerna pred šolskim poslopjem ob mednarodnem dnevu proti homofobiji
trst - Občina
Nadaljuje se odstranjevanje azbesta na šolah
Tržaška občinska uprava nadaljuje z odstranjevanjem azbesta na šolah. Pristojni občinski odborniki so si v tem okviru včeraj ogledali potek del na nižji srednji šoli Giuseppe Caprin na Ženjanski rebri, ki deluje v sklopu večstopenjskega zavoda pri Valmauri. Dela so se začela v marcu in bodo potekala v več fazah, stekla pa so po ustreznem skupnem načrtovanju med ravnateljstvom, občinsko upravo in tržaškim zdravstvenim podjetjem. Usposobljeni delavci bodo odstranili ves azbest, ki se nahaja na površini približno 4 tisoč kvadratnih metrov, vselej pa bosta zagotovljena varnost in nemoten pouk.
Stroške za dela bodo krili s pomočjo olajšanega posojila Evropske banke za naložbe. Dela za sanacijo in obnovo šole bi se morala zaključiti v marcu leta 2017. Podjetje Friulana Costruzioni, ki ima dela v zakupu, pa je izjavilo, da se bodo dela najbrž zaključila še pred koncem leta.
17. maj je mednarodno priznani dan boja proti homofobiji, bifobiji in transfobiji. To je torej dan, posvečen boju proti katerikoli diskriminaciji, ki temelji na ne-spoštovanju spolne identitete oz. spolne usmerjenosti. Letos smo zato 17. maja dijakinje in dijaki znanstvenega liceja Franceta Prešerna organizirali pobudo, s katero želimo opozoriti na diskriminacije, ki jih je LGTB+ skupnost še vedno deležna . V podporo LGBT+ skupnosti smo si nadeli obleke vijolične barve (simbol boja proti homofobiji), delili informativne letake, spodbujali pogovor o tej temi ter nazadnje posneli še skupinsko sliko.
V zadnjih mesecih je bil tako v Sloveniji kot v Italiji pogosto govor o pravicah LGBT+ skupnosti. Trditve glede pravic, za katere se ta manjšina bori, in diskriminacij, ki jih doživlja, so bile mnoge in različne. Žal smo pogostokrat bili priča sovražnemu govoru in neutemeljenim trditvam, ki so še dodatno širile nestrpnost do ene izmed najpogosteje di-skriminiranih manjšin v našem okolju. Boj za strpnost in sprejetje oseb LGBT je torej zelo pomemben.
Po zadnjih statistikah diskrimina-torno izražanje proti lezbijkam, gejem, transseksualcem itd. ni tuje kar 91% italijanskim politikom in 73% politikom v Sloveniji. V Evropi pa je povprečje 44%. V Italiji le 3% gejev javno spregovori o svoji spolni usmerjenosti, 22% pa jih to počne le v nekaterih okoljih; prav tako v Sloveniji. Toda statistike so v resnici nepo-
Homofobija je ena najpogostejših oblik vrstniškega nasilja
trebne. Dovolj zgovorne so že velike težave, s katerimi je bil sprejet zakona Ci-rinna; enako zgovoren je izid referenduma glede istospolnih zvez v Sloveniji. Pravzaprav ni niti potrebno, da prelistamo časopis; sovražni govor je žal razširjen tudi v šolah, tako med učenci kot nekaterimi profesorji. Homofobija je ena izmed najpogostejših oblik vrstniškega nasilja in mnogi še vedno verjamejo, da je homoseksualnost bolezen.
Prav zato smo prepričani, da je obe-ležitev 17. maja ključnega pomena. Zahvaljujemo se vsem dijakinjam in dijakom, profesorjem in neučnemu osebju, ki nas podpirajo!
Viri:
http://espresso.repubblica.it/inchieste/20 14/07/28/news/omofobia-la-mappa-dell-odio-in-europa-e-l-italia-e-il-paese-che-discrimina-di-piu-1.174696; http://daya-gainsthomophobia.org
Podporniki 17. maja na Prešernu
sv. ivan - Strokovna ekskurzija dijakov liceja Slomšek v Sloveniji
Učne ure na Dolenjskem
Za dijakinje in dijake 4. in 5. razredov liceja Slomšek je dvodnevana strokovna ekskurzija v Slovenijo že vrsto let zanimiva in prijetna popestritev šolskega programa. Letos smo se 20. in 21. aprila podali na Dolenjsko, kjer smo si ogledali kulturno-zgodovinske in naravne znamenitosti regije ter hospitirali na osnovni šoli Jožeta Gorjupa na Kostanjevici na Krki. Ekskurzijo je organiziral Zavod RS za šolstvo, stroške pa je krilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije.
Stična in Baza 20
Naša prva etapa je bil samostan Stična, ki je še edini delujoči cisterijanski samostan na Slovenskem. V prostorih samostana je bogata muzejska zbirka, kjer je predstavljena kulturna dediščina iz celotnega območja Slovenije. Zelo zanimiv je bil tudi video posnetek o izdelavi per-gamena, saj prav v tem samostanu so nastali znameniti stiški rokopisi.
Pred kosilom smo šli še na ogled Baze 20, poznane tudi pod imenom Točka 20. Baza je delovala od aprila 1943 do decembra 1944 kot sedež vodstva slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja. Ker je bila ključnega pomena za osvobodilno fronto, so jo strateško postavili v obširno gozdno območje Kočevskega Roga in ker je bila tako dobro skrita, so jo odkrili komaj po koncu vojne. Na terenu stoji 26 barak in tedaj je tam živelo 180 ljudi. Baza je bila edini na tako skriven način zgrajen in ohranjen sedež kakega odporniškega gibanja v Evropi. Danes je spomenik državnega pomena.
Popoldne je sledil ogled Dolenjskih toplic, kjer so nam predstavili delovanje družbe Krka. Ta je ena najpomembnejših tovarn kemičnih zdravil v Sloveniji in zaposljuje 10.000 uslužbencev. Dolenjske toplice so ene najstarejših slovenskih zdraviliških centrov; termalna voda je učinkovita za zdravljenje revmatičnih obolenj in različnih poškodb.
Udeleženci ekskurzije dijakov liceja Slomšek na Dolenjskem
lenjskem muzeju ogledali bogato arheološko zbirko. Našo pozornost so še zlasti pritegnile bronaste situle, posebnost tega prostora.
Hospitacija
so likovna dela umetniki poklonili šoli. Zelo zanimiva je tudi južna stena telovadnice, ki je prekrita z velikim mozaikom o kmečkem puntu na Krškem polju iz leta 1573. Za šolo ga je izdelal Ivan Seljak-Čopič.
postanek naše dvodnevne ekskurzije je bil namenjen ogledu zanimive Kostanjeviške jame, nato pa smo se polni lepih vtisov in zanimivih izkušenj odpeljali proti domu.
Dijaki 4. hum in 4.de
Novo mesto
Zadnja točka prvega dne je bilo Novo mesto, kjer smo tudi prespali. V dolenjski prestolnici in okolici potekajo arheološka izkopavanja že od devetnajstega stoletja dalje. Po krajšem sprehodu in ogledu mestnih zanimivosti smo si v Do-
Glavni cilj drugega dneva je bila ho-spitacija na osnovni šoli Jožeta Gorjupa na Kostanjevici na Krki, ki je dobila naziv kulturna šola. Nad vhodnimi vrati, ki jih je izdelal priznani slovenski umetnik Tone Kralj, smo takoj opazili latinski pregovor in geslo šole »Nulla dies sine linea« (Niti en dan naj ne mine brez dela - učenja). Kostanjeviška šola ima dolgo zgodovinsko tradicijo in prilagajati se je morala različnim državnim sistemom. Njeni začetki sodijo v čas cistercijanskega samostana, kot javna šola v kraju se pojavi že leta 1789, prvo samostojno šolsko poslopje pa je bilo zgrajeno leta 1906. Po drugi svetovni vojni, ko so se učenci vrnili v deloma porušeno zgradbo, je dobila šola tudi nižjo gimnazijo in osmi razred; leta 2003 je vstopila v devetletni program. Vsako leto šola pripravi tudi mednarodni otroški likovni ex-tempore.
Likovna galerija
Posebnost te šole je likovna galerija Jožeta Gorjupa, ustanovljena leta 1956, za katero je dal pobudo dolgoletni ravnatelj Lado Smrekar. Na stalni razstavi je predstavljen izbor plastik, slik, risb in grafik iz obsežne mednarodne zbirke likovnih del 20. stoletja; to so dela priznanih slovenskih in tujih likovnih ustvarjalcev. Bistvenega pomena za nastanek in razvoj te galerije je dejstvo, da
Učne ure
Po ogledu šole smo se razdelili v skupine in vsaka je sledila dvema učnima urama. Pri uri slovenščine smo spoznali, kako učenci urijo pisanje malih pisanih črk, pri angleščini pa so se s pomočjo pesmice učili imen delov telesa. V prvem razredu je bil pouk skupinsko zastavljen; pri uri matematike so utrjevali seštevanje in odštevanje. Zanimivo je bilo tudi v tretjem razredu, ko so pri predmetu spoznavanje okolja obravnavali orientacijo v prostoru. Na šolskem igrišču smo sledili uri športne vzgoje, ki je bila namenjena atletiki, saj so se pripravljali na športni dan. Zelo pestra je bila ura glasbene vzgoje. Učenci so se naučili belokranjsko ljudsko pesem Zeleni Jurij in se pri petju spremljali z glasbili, ki so jih sami izdelali. Glasbena učilnica je bogato opremljena z različnimi glasbenimi inštrumenti, tudi s klavirjem, za katerega je sedel naš sošolec Rok in spremljal sošolko Eriko, ki je doživeto zapela angleško pesem in razveselila vse prisotne.
Po kosilu smo si v Kostanjeviškem gradu, nekdanjem cisterijanskem samostanu, ogledali galeriji Božidarja Jakca in Toneta Kralja ter park skulptur Forma viva. Skulpture so izdelane izključno iz hrastovega lesa in so delo domačih in tujih kiparjev, ki so se srečevali na kostanjevi-ških mednarodnih simpozijih. Zadnji
DANES - četrtek, 19. maja, ob 20.30 v petek, 20. maja, ob 20.30 v soboto, 21. maja, ob 19.00 v nedeljo, 22. maja, ob 16.00
v Mali dvorani SSG z italijanskimi nadnapisi
ponovitve se nadaljujejo do 22. maja
Blagajna SSG: +39 040 2452616 (od pon. do pet. 10.00-15.00) www.teaterssg.com
VČERAJ IN DANES
Primorski V ČRNO-BELEM
Zaradi značilnega vrveža in tudi zaradi podzemne železnice, ki deluje 24 ur na 24, je New York poznan kot mesto, ki nikdar ne spi: »The City that never sleeps«. S svojimi skoraj 8,5 milijona prebivalcev je naj-gosteje naseljeno mesto v Združenih dra-vah Amerike, ki pa z ZDA nima veliko skupnih točk. New York je namreč mesto zase, stičišče različnih kultur in ras. Domačinka pravi, da New York ni lepo mesto, je pa fa-scinantno. Dovolj da narediš dva koraka in se znajdeš v povsem drugačnem okolju: od visokih stolpnic finančne četrti do prikupnih rdečkastih hišic green villagea pa vse do Central parka, ki je zeleno srce New Yorka in kamor se ^^^^^^^ domačini zatečejo vsakič, ko imajo vsaj pet minut časa.	.■
1 0 Četrtek, 19. maja 2016
TRŽAŠKA
Primorski
ki Ji
ljubljana - Sinoči odprtje v Narodni galeriji
Stalni poklon Mušiču
LJUBLJANA - Slovenski slikarski, grafični in risarski mojster Zoran Mušič (1909-2005), ki je večino svojega življenja preživel med Benetkami in Parizom, ima odslej v slovenski prestolnici stalno razstavo. Sinoči so jo slovesno odprli v Narodni galeriji ob prisotnosti predsednika republike Boruta Pahorja. Glavnina razstavljenih umetnin je del umetniške zbirke Ljubana, Milade in Vande Mušič - umetnikove nečakinje, ki je galeriji podarila 56 umetnin, poleg tega jih je dolgoročno posodila 40 ter še 48 za krajši čas. Dela zajemajo skoraj celotno Mušičevo ustvarjalno obdobje, od tistih iz leta 1935, ki jih je umetnik naslikal kmalu po dokon-
Zoran Mušič, Barke v Benetkah, 1948, akvarel, papir. Iz umetniške zbirke Ljubana, Milade in Vande Mušič
narodna galerija
čani zagrebški akademiji, pa do zadnje serije, ki jo je ustvaril leta 1999. Mušič, rojen v Bukovici, je svoje motive ves čas navezoval na Kras in na kraške prizore. Zanimanje evropske javnosti je pritegnil z upodabljanjem konjičkov, svetovno prepoznavnost pa je dosegel s ciklom Nismo poslednji, v katerem je umetniško obdelal svojo izkušnjo taboriščnika. Znane so tudi njegove vedute Benetk ter starostni avtoportreti.
Danes ob 11. uri bo v Narodni galeriji predaval eden največjih poznavalcev Mušičevega dela, član Francoske akademije Jean Clair. V nedeljo ob 11. uri je predvideno javno vodstvo.
operno gledališče verdi - Nastop dua Lavrynenko-Guliei
Drhteče in elegantno
Društvo Chamber Music povabilo lanska zmagovalca mednarodne nagrade Trio di Trieste
TRST - Tako čelistka Olena Gu-liei kot pianist Volodymyr Lavrynen-ko sta z odliko diplomirala na kon-servatoriju v Kijevu, nato pa sta se izpopolnjevala na raznih evropskih akademijah. Srečala sta se v Hamburgu in se pred dvema letoma odločila za skupno umetniško pot, ki jima je doslej prinesla kar veliko zadoščenj, med drugim tudi lansko zmago na mednarodnem tekmovanju Trio di Trieste. Društvo Chamber Music, ki organizira tekmovanje, je zmagoviti duo povabilo na koncert niza Komorni salon, ki je v Malo dvorano gledališča Verdi privabil kar veliko občinstva. Pokrovitelj večera je bila firma EvergreenLife, ki jo je zastopala podjetnikova žena Alessandra Pesle in je mladima umetnikoma podelila štipendijo.
Program je bil bogat in mikaven: začel se je z Beethovnovo Sonato v C-Duru op. 102 št. 1, skladbo, ki jo je genialni komponist namenil čelistu Jo-sephu Linkeju, posvetil pa grofici Anni-Marie von Erdody, dolgoletni prijateljici in pokroviteljici. Nastala je v letu 1815, ko je Beethoven svoje zamisli oblikoval brez formalnih okvirov, ki bi utesnjevali njegov navdih, kljub temu pa je struktura skladbe klena in podprta z logiko, ki je povezovala tudi navidezno oddaljene elemente. Duo Lavrynenko-Guliei se je sonate lotil slovesno in ubrano, toda med razvojem je tu pa tam izgubil pripovedno nit, kot bi še ne v celoti osvojil kompleksnosti skladbe. Mnogo bolj jasno in naravno je zazvenela naslednja skladba, Sonata v a-molu D 821, ki jo je Franz Schubert leta 1824 spisal na izrecno naročilo čelista Vin-zenza Schusterja, ki se je navdušil nad neobičajnim glasbilom, imenovanim arpeggione (sonata je znana tudi pod tem imenom), križanec med kitaro in čelom, ki ga je izdelal Johann Georg
Čelistka Olena Guliei in pianist Volodymyr Lavrynenko
organizatorji
Stauffer, instrument pa se ni uveljavil in živi le še kot muzejski eksponat. Lepota sonate je vsekakor zamikala mnogo interpretov, predvsem violi-stov in čelistov, in morda je violončelo res najprimernejša izbira. Olena Gu-liei je že v prvi frazi pokazala svojo ubranost s Schubertom: plemenit in čustveno oblikovan zvok ni nikoli zamrl v rutinskem muziciranju, temveč ohranil svojo živost skozi vse tri stavke. Pikolovci bi lahko našteli nekaj rahlih spodrsljajev, toda čelistka se nam je prikupila s pristopom, ki je tehnične nedorečenosti odtehtal s strastno interpretacijo. Škoda, da pianist ni bolj rahločutno doziral zvok, ki je na nekaterih mestih preglasil godalo, bil pa je vseskozi točen in pozoren spremljevalec.
Program je sklenila Sonata v A-Duru Cesarja Francka, skladba, ki jo je belgijski komponist posvetil veli-
kemu violinistu Eugenu Ysayeju in je postala ena najpopularnejših pozno-romantičnih sonat ter doživela najrazličnejše priredbe. Različica za čelo in klavir ohranja skoraj neokrnjeno podobo originala in ukrajinski duo je v interpretaciji dokazal suvereno obvladanje celotnega loka, ki ga je Franck začrtal v tako imenovani ciklični obliki, kjer se glavna tema, čeprav nekoliko predrugačena, vseskozi vrača. Olena Guliei je iz svojega glasbila izvabila topel in polnokrven zvok, ki je dosegal strastne viške in kljuboval premoči klavirja - tudi tu je bil Lavrynenko včasih preglasen. Fra-ziranje je bilo drhteče in elegantno, poustvarjalni naboj povsem prepričljiv, da so se na koncu vsuli dolgi aplavzi, ki se jim je duo zahvalil z dodatkom Menueta iz Brahmsove Sonate v e-molu št. 1 op. 38.
Katja Kralj
glasbena matica - V tržaškem Narodnem domu d;
Z vsakim izgub dokumentom
TRST - V novem, po mednarodnih standardih urejenem Deželnem arhivu Glasbene matice ni podatkov o tem, kdo je bila Pavla Berger, ali je ostala vse življenje zavezana glasbi in kam jo je tisto življenje vodilo. V novem, po mednarodnih standardih urejenem arhivu Glasbene matice pa hranijo spričevalo, ki ga je Pavli ob koncu šolskega leta 1919/1920 izdala Podružnica Glasbene matice v Trstu. In ker so arhivi tudi prave zakladnice zgodb, v njem izvemo, da je v Trstu rojena deklica v tistem šolskem letu obiskovala prvi letnik klavirja in »elementarne glasbene teorije za šolsko deco (zborov naraščaj)«. Da je bilo njeno »vedenje prav lepo« in njena »pridnost velika«. Predvsem pa izvemo, da je Glasbena matica njeno spričevalo izdala 11. julija 1920. Ki je najbrž bil običajen, nepomemben poletni dan in bi kot tak tudi ostal, če ne bi dva dni kasneje velik del arhiva Glasbene matice zgorel v plamenih Narodnega doma. Spričevalo male Pavle Berger je tako dobilo izredno vrednost - zgodovinsko, politično, za marsikoga tudi sentimentalno.
V tistem istem Narodnem domu, ki vse od julija 1920 ni več dom Glasbene matice, tiskarne Edinost (ki je natisnila Pavlino spričevalo) in ostalih slovenskih ustanov, bodo danes ob 18. uri uradno predstavili Deželni arhiv Glasbene matice v Furla-niji - Julijski krajini. O njem bo spregovorila muzi-kologinja in arhivistka Katarina Kraševec, ki je zadnji dve leti sistematično razvrščala, popisovala, urejala na tisoče papirjev, fotografij, notnega gradiva. Nekatere izmed najdenih skladb bodo tudi zazve-nele na današnji slovesnosti, na primer pesmi za glas in klavir, ki ju je na besedilo Karla Široka uglasbila Breda Šček. Ali pa tista Elegija za violino in klavir (Solza na grobu naših junakov), ki jo je napisal reški skladatelj Enrico Hinko Simonich.
Arhivistka Katarina Kraševec pravi, da kdor ima arhiv, ima moč. In da je vzpostavitev arhiva Glasbene matice zelo velikega pomena, saj bomo z njim zamejski Slovenci še bolj zakoreninjeni v tem prostoru, bolj opazni, bolj vidni. Z vsakim izgubljenim dokumentom nas namreč je manj, z njim se izgubi tudi del naše identitete. Zato med pogovorom v šolskih prostorih v Rojanu večkrat ponovi, da arhiv Glasbene matice zadostuje mednarodnim standardom ISAD (G) in da je treba biti pri razvrščanju, popisovanju, urejanju fonda zelo natančni. Arhiv Glasbene matice je nekoč že zgorel, tudi ob selitvah se je najbrž marsikaj izgubilo: če bi se to ponovilo, bi po novem vsaj imeli natančne podatke o poslovanju in delovanju ustanove. Seznam gradiva je bil delno že objavljen v Evidenci arhivskega gradiva v tujini, ki ga izdaja Arhiv Republike Slovenije, preostali del še bo. Tega se zelo ve-
seli ravnateljica Glasbene matice Milena Pa saj imajo raziskovalci tako možnost, da se tu ko spleta poučijo o tem, kaj hranijo v tistih devetdesetih kartonastih škatlah, v katere j vistka Katarina skrbno zlagala dokume opremljena z rokavicami, včasih, ko so bil bno prašni, celo z masko in kombinezono so varovani v brezkislinskem papirju, da jih z sa ne bi dodatno načel.
Fond Glasbene matice ima tri podfondi rica, Špeter, Trst. Vsebuje pa tudi tri samostoj de: Pevsko in glasbeno društvo, saj je bila let Glasbena matica v Trstu ustanovljena s tem it in kot podružnica Glasbene matice v Ljublja za slovenskih kulturnih društev oziroma njen hodnica Slovenska prosvetna zveza; osebr Oskarja Kjudra. Dogovarjajo pa se še za prid nekega zasebnega goriškega arhiva.
Vsak fond je živ organizem, pravi arh Katarina, vedno znova jo preseneča, kaj n njem. Vsi dokumenti so pomembni, saj ra valcem ali tudi samo radovednežem nudij gled v tak ali drugačen svet. Nekateri pa s temu pomembnejši, za raziskovalce zanim V Mariboru rojena arhivistka se je na prim bolj razveselila tistega Psalma skladatelja G peja Rote v rokopisu Vasilija Mirka, ki nosi 10. 10. 1901 in bi lahko bil najstarejši notn takrat sedemnajstletnega Mirka. Njegovih nih pripomb k Pravilom Glasbene matice je pripravil septembra 1945. Ali matrice S skih narodnih pesmi, ki jih je priredil Uba bec in jih je leta 1947 tiskala na ciklostil S sko-hrvaška prosvetna zveza.
In seveda tistega spričevala Pavle Berger si datum 11. julij 1920 ... (pd)
Orkester Glasbene matice na strehi Narodnega doma v Trstu -najverjetneje leta 1919
fotodamj@n
/
Primorski
KULTURA
Četrtek, 19. maja 2016
13
anes predstavitev deželnega arhiva
sijenim nas je manj
• ••
idovan, idi pre-i okrog je arhi-snte -i pose->m. Vsi zob ča-
ivistka ajdeš v azisko-
10	vpo-o kljub
ivejši. ier naj-iusep-datum
11	zapis oseb, ki jih loven-ld Vra-loven-
Ravnateljica Glasbene matice Milena Padovan, desno matrica zbirke Slovenske narodne pesmi, ki jih je priredil Ubald Vrabec, spodaj Venturinijeva skladba Bratom
fotodamj@n
Miha Trefalt, Katja Pegan, Neda Rusjan Bric in Valentina Repini andraž gombač/pn
PHt*
Boris Cavazza je znano in priljubljeno ime slovenskega gledališča in filma
arhiv
nagrada - Ustanovila so jo tri primorska gledališča
Cavazzi nagrada tantadruj
Nagrado za življenjsko delo mu bodo podelili 24. maja v Kopru - V izboru tudi štiri predstave SSG
KOPER - Nagrado treh primorskih gledališč, poimenovano tantadruj, za življenjsko delo letos prejme Boris Cavazza. Izročili mu jo bodo 24. maja ob 20. uri v Gledališču Koper, kjer bodo razglasili še dobitnika tantadruja za najboljšo vlogo in za najboljšo predstavo. Ob tem bodo premierno prikazali dokumentarni film Mihe Trefalta Gledališče ob morju. Šestega dobitnika tantadruja za življenjsko delo, ki ga podeljujejo Gledališče Koper, SNG Nova Gorica in Slovensko stalno gledališče Trst, je izbrala žirija v sestavi Dušan Mlakar, Majda Suša in Marij Čuk. Njegovo ime so na včerajšnji tiskovni konferenci razkrile predstavnice omenjenih gledališč Katja Pegan, Neda Rusjan Bric in Valentina Repini. Prisoten pa je bil tudi režiser Trefalt.
Cavazza je znano ime slovenskega gledališča in filma. Profesionalno je bil močno povezan s primorskim gledališkim prostorom, čeprav ne konstantno. Tja je prišel že kot študent ljubljanske gledališke akademije v letih 1964-1968. Po študiju je močno zaznamoval gledališče v Trstu, kjer je oblikoval izredne vloge in se izkazal tudi kot odličen komik. V ta prostor se je vračal tudi kasneje. »Ko smo pred 25 leti ustanovili Primorski poletni festival, je reži-ral produkcije tega festivala, ko pa smo leta 2000 ustanovili profesionalno gledališče v Kopru, je bil v njem zaposlen kot igralec in se je v njem tudi upokojil,« je izbiro nagrajenca utemeljila direktorica Gledališča Koper Katja Pegan.
Poleg tantadruja za življenjsko delo bodo na torkovi slovesnosti podelili še istoimensko nagrado za gledališki presežek (za najboljšo vlogo oziroma najboljšo predstavo), ki do podelitve ostaja skrivnost. Žirija, ki jo sestavljajo Gregor Butala, Ana Perne in Aleš Valič, je v izbor vključila predstave Peer Gynt (kopro-dukcija SSG in Mestno gledališče ljubljansko), Ismena, njena sestra (SSG), Lepa Vida (koprodukcija SNG Nova Gorica, Prešernovo gledališče Kranj in SSG), Pes, noč in nož (SSG), Pašjon (koprodukcija SNG Nova Gorica in Gledališče Koper), Grenke solze Petre von Kant (kopro-dukcija SNG NG, Mini teater in MG Ptuj), Draga Jelena Sergejevna (SNG NG), Ljubezen do bližnjega (SNG NG), Trio (Gledališče Koper).
Slovesno podelitev nagrad bo okronala premiera dokumentarnega filma Gledališče ob morju: 500 in 15 let ljubezni do gledališča, nastalega v koprodukciji RTV Koper Capodi-stria in Gledališča Koper po scenariju dramaturga Mihe Trefalta in v režiji Gorana Stoisavljeviča. Dokumentarec po besedah Peganove govori o tem, da so v tem prostoru že 500 let prisotni znaki gledališkega udejstvovanja, 15 let pa se nanaša na 15-letnico Gledališča Koper, ki obletnico slavi v tej sezoni. Med drugim jo je obeležilo z razstavo fotografij iz predstav ter pogovori o gledališču nekoč, danes in jutri, na katerih so sodelovali tudi ustvarjalci, ki so nekoč delovali v njem, kot so Cavazza, Milena Zupančič, Ljerka Belak in Jer-ca Mrzel. Zadnje praznovanje bo omenjeni film, ki je po oceni Pega-nove pomemben za vso Slovenijo, saj je v njem temeljito obdelan prostor, v katerem so sodelovale različne države in v katerem so prisotni različni jeziki.
Lani je tantadruja za življenjsko delo dobila igralka Teja Glažar, za igralsko stvaritev Arna Hadžialjevic, za gledališki dosežek pa predstava Ivana Cankarja Hlapci v izvedbi tržaškega gledališča. (sta, pd)
filmi@primorski.eu
GREMO V KINO
La pazza gioia
Italija, Francija 2016 Režija: Paolo Virzi
Igrajo: Micaela Ramazzotti, ValeriaBruni Tedeschi, Marco Messeri in Valentina Carnelutti Ocena: ★★★★
Eden od treh italijanskih filmov v sklopu canske Quinzaine des réalisateurs, ki bi v soboto lahko prejel katero od nagrad, je Virzijev La pazza gioia, ki je prejšnjo soboto navdušil občinstvo francoskega festivala. Virziju je v mogoče doslej najboljšem filmu uspelo združiti v ženski road movie tako smeh kot po svoje zelo žalostno situacijo obeh pro-tagonistk, Beatrice Morandini Valdirana in Donatelle Morelli. Ženski se spoznata v Vil-li Biondi, velikem posestvu Versilije, kjer sta na terapiji, obe kot pacientki doma za duševne bolnike. Plavolasa Beatrice je mitomanka, hčerka bogate družine in bivša žena pomembnega odvetnika, ki je s svojo nerazsodnostjo izgubila celotno družinsko bogastvo. Pooseblja jo Valeria Bruni Tedeschi, ki se tokrat najbrž predstavlja v najboljše odigrani vlogi svojega življenja. Temnolasa, skoraj po vsem telesu tetovirana, Donatella pa je mlada mama samohranilka, ki so ji odvzeli otroka, ga dali posinoviti in ki je izgubila vsakršno zaupanje v življenje. Njen lik igra prav tako dobra Micaela Ramazzot-ti, v resnici Virzijeva žena.
Ženski se kljub zelo različnemu značaju kmalu ujameta in se nekega dne odločita, da se v iskanju svobode oddaljita iz zdravilišča. Skupni beg ju tako vodi najprej do velikega nakupovalnega središča in nato po čudoviti Toskani, sanjam o drugačnem življenju naproti.
Virzijev opis njunega stanja in zgodba o njunem življenju je tako tenkočutna in hkrati tipično ženska pripoved, ki ji nismo vajeni prisluhniti iz moške perspektive. K temu gre še dodati, da si je režiser iz Livorna privoščil snemanje v rodnih krajih, ki jih seveda nadvse dobro pozna in v katerih je znal perfektno voditi Donatellino in Beatricino pustolovščino, a tudi tragediji njunih življenj, ki so podobne številnim vsakdanom ljudi, ki živijo na robu. Pri tem je Virzi spregovoril tudi o strukturah, socialnih asistentih, zdravnikih, ki so kot povsod seveda dobri in slabi, se pravi taki, ki pacientom res pomagajo, in taki, ki bi se lahko raje posvečali drugačnim poklicem.
Dobra volja, smeh, a tudi solze, so osrednje sestavine filma, ki bo publiki gotovo všeč. (Iga)
1 4 Četrtek, 19. maja 2016
APrimorski
r	dnevnik
»Najprej so stari granati z brusilnikom odstranili zažigalno konico, zatem so jo položili v star kovinski sod za gorivo iz druge svetovne vojne, ki so ga pred barako napolnili s suhim vejevjem. Verjetno so vse skupaj polili z bencinom in prižgali, saj bi tako eksploziv zgorel in bi jim ostala prazna granata, ki bi jo lahko prodali ali namenili kaki zbirki. Na ta način so izpraznili že cel kup granat, mi smo jih ob baraki našli okrog sedemdeset, vendar se tokrat ni izšlo po načrtih. V sodu se je temperatura tako dvignila, da je prišlo do uhajanja plina in do nepričakovane eksplozije granate. Delci soda in granata so zleteli visoko v zrak, polomili so več vej tamkajšnjih dreves - tudi zelo debelih. Na streho tovarne Coveme je padel dvo-kilogramski kos železa, manjši delec je preletel petsto metrov dolgo razdaljo do Ulice Pasubio in padel na avtomobil stanovalca. Imeli so pa veliko sreče; tik pred ekslpozijo so bili zraven soda, vendar je bila granata v njem tako obrnjena, da so delci zleteli v drugo smer. Srečen sklop okoliščin je prispeval k temu, da se ni nihče poškodoval; gre za območje, kjer ljudje radi tečejo in se sprehajajo, zraven je tudi parkirišče tovarne Coveme.« Vodja goriškega letečega oddelka Claudio Culot je včeraj v vojašnici Massarelli pri Rdeči hiši pojasnil ozadje eksplozije, do katere je prišlo 10. decembra lani ob 16.35 v Ulici Gregorčič v Štandrežu. Delavci iz tovarne Coveme in sosednjih obratov so policistom povedali, da so takoj po eksploziji videli nekaj dima v smeri Soče. Policisti so skupaj z
gasilci na koncu Ulice Gregorčič našli cel kup kovinskih delcev, vendar ni bilo jasno, od kod so tja prileteli. Razširil se je celo glas, da naj bi šlo za potegavščino kakega mladeniča. V dneh po eksploziji so se policisti vrnili v Ulico Gregorčič in posebno pozornost namenili zagrajenemu zemljišču z barako; območje so si ogledali tudi pirotehniki iz Vidma, ki spadajo pod brigado Pozzuolo del Friuli. Ob baraki so našli kakih sedemdeset granat in tudi številne sledi smodnika. »Odkrili so tudi granato, na kateri je bila zareza, ki so jo očitno naredili z brusilnikom, da bi odstranili zažigalno konico,« pravi Culot in pojasnjuje, da so policisti pred barako našli tudi prizorišče eksplozije. »Luknjo so prekrili z zemljo, vendar je bilo pirotehnikom takoj jasno, kje je počilo. Delci granate so preluknjali aluminijasto kritino barake, ki so jo namerno odstranili in dali na kup, da bi je preiskovalci ne opazili. Z vejevjem so prekrili tudi kontejner, na katerem je bilo več lukenj; popravili so tudi vrata in stene barake, ki jih je eksplozija poškodovala,« pravi Culot in pojasnjuje, da so v baraki našli več orodja, ki so ga osumljenci uporabljali za odpiranje granat - veliko kladivo, brusilnik ...
Na podlagi zbranih indicev so policisti rekonstruirali zadevo. Osumljenci so najprej na tla položili pločevinasto ploščo, nanjo so naslonili star sod za gorivo iz druge svetovne vojne; vanj so položili granato brez zažigalne konice, v kateri je bilo od štiri do šest kilogramov eksploziva. Sod so napolnili z vejevjem in zanetili ogenj. Namesto
Delci granate so zadeli drevesa
Preluknjan kontejner ob prizorišču eksplozije
da bi eksploziv zgorel, je počilo.
Preiskava je trajala več mesecev. Policisti so si ogledali posnetke varnostnih kamer tovarne Coveme in drugih obratov, zbrali so več pričevanj in indicev, preverili so tudi telefonske klice osumljencev. Odgovornost za eksplozijo pripisujejo lastniku zemljišča in še nekaterim osebam. Cu-
tržič - Ob zaključku preiskave s področja drog
Aretirali »dobavitelja«
Državljan Bosne in Hercegovine je marihuano in kokain prodajal tržiškim prekupčevalcem
Ob zaključku preiskave s področja drog so prejšnji teden tržiški policisti aretirali državljana Bosne in Hercegovine M.D. in zasegli večjo količino mamil. V zadnjih mesecih so tržiški policisti izvedli več hišnih preiskav pri krajevnih prekupčevalcih prepovednih drog - marihuane, kokaina in ekstazija. Po prvem zasegu devetdesetih hramov marihuane in desetih gramov kokaina so nadaljevali s preiskovalnim delom, da bi izsledili dobavitelje, ki so z drogo oskrbovali tržiške prekupčevalce. Policisti so ugotovili, da je mamilo dostavljal državljan Bosne in Hercegovine z bi-
vališčem v Trstu. Osumljenec je ma-rihuano izročal svojim kupcem pred tržiško ladjedelnico, v kateri je delal kot delavec podizvajalskega podjetja. Februarja so policisti opravili drugi zaseg droge. Zaplenili so 60 gramov ma-rihuane, potem ko jo je bosanski državljan prodal nekemu mladeniču, ki so ga kmalu zatem prijeli. Aprila so policisti zasegli še dvesto gramov mari-huane, ki je že bila pripravljena za prodajo v manjših odmerkih; drogo sta mlad Tržičan in ukrajinski državljan kupila v Sloveniji skupaj z bosanskim državljanom, ki so ga zatem aretirali in je sedaj zaprt v goriškem zaporu.
Zasežena marihuana
lot včeraj ni posredoval njihovih imen in ni pojasnil, koliko je pravzaprav osumljencev. Potrdil je le, da gre za goriške občane, in dodal, da se preiskava še ni zaključila, saj v sodelovanju z javnim tožilstvom preverjajo še nekatere okoliščine. Osumljenci tvegajo zaradi posesti ubojnih sredstev do osem let zaporne kazni. (dr)
gorica - V Ulici Lantieri
»V naših krajih veliko ljudi zbira predmete iz prve svetovne vojne, vendar so med njimi tudi taki, za katere je zbirateljstvo že prava bolezen. Uživajo, ko odpirajo stare granate; všeč jim je adrenalin, všeč jim je občutek, ki ga doživljajo med tveganjem. Pripadniki sil javnega reda jih poznajo kar nekaj v Brdih, Martin-ščini, Doberdobu... « Vodja goriškega letečega oddelka Claudio Culot je včeraj pojasnil, da so stare granate lahko vredne tudi po več tisoč evrov.
»Granata kalibra 305 lahko stane do šest tisoč evrov; posebno v Venetu je cel kup ljudi, ki kupujejo vojne ostaline. Seveda se govori o izpraznjenih granatah, v katerih ni več eksploziva; posedovanje ubojnih sredstev je namreč kaznivo dejanje, medtem ko je zbiranje izpraznjenih granat in drugih ostalin dovoljeno,« razlaga Claudio Culot in opozarja, da nekateri zbiralci ravnajo z granatami ravno tako, kot so storili osumljenci iz Štandreža. Odstranijo jim zažigalno konico in nato sežgejo eksploziv. »Nekatere zbiralce je to drago stalo; ostali so brez prstov, brez udov - tudi v goriški pokrajini.« (dr)
Pasje sprehajališče s podvojeno površino
Goriška občinska uprava je podvojila površino pasjega sprehajališča v Ulici Lantieri. »Odprli smo ga pred dvema letoma, vendar so nas številni občani prosili, naj ga razširimo. Tako smo se odločili za podvojitev sprehajališča, ki je speljano ob robu parka Baiamonti. Zdaj je dolgo kakih 65 metrov in široko 10, tako da se psi res lahko natečejo,« pravi pristojni občinski odbornik Francesco Del Sordi.
Sprehajališče so uredili občinski delavci, tako da so stroški za občino minimalni. Območje je z ograjo ločeno od ostalega dela parka, kjer so otroška igrala, sploh pa ima sprehajališče tudi svoj vhod, tako da je varnost zagotovljena.
V goriški občini je še eno pasje spre-
hajališče; nahaja se v Ulici Rocca, v severni mestni četrti, in je po navedbah odbornika dobro obiskano. Ze nekaj časa si Del Sordi prizadeva, da bi občina uredila še eno pasje sprehajališče pri Sveti Ani. Svojčas so že evidentirali zelenico ob mar-ketu na Trgu Von Czoernig in Ulici Cipriani. »Komaj bomo uredili še zadnje od treh načrtovanih sprehajališč, bodo trije mestni predeli, kjer je veliko prebivalcev, imeli na voljo prostor za prosti tek hišnih ljubljenčkov,« še napoveduje odbornik.
Podobna sprehajališča urejajo v vseh večjih mestih. Namenjena so vsem pasjim vrstam, vendar še zlasti večjim psom, ki jim ni mogoče dovoliti, da se prosto sprehajajo po ulici.
CâïJ&Zfr...
4. ROJSTNI DAN
lltllttllttlttllttlltllttllttlttRlltlttlltll1
SOBOTA, 21. MAJ 2016
ZABAV ZA OTROKE
IERNEJ KOZAN
KONCERT	VELIKO
NATAL|JE PRESENEČENJ^ VERBOTEN

www.supernova.si
NAKUPOVALNI CENTER
SUPERNOVA
NOVA GORICA
/ Mércalo r
SPORTS
DIRECT.com
Optika p Claras

GORIZIA
TEDi 1 ffiïft-Miookr y
i £

ft
SUPERNOVA NOVA GORICA, Prvomajska ulica BS, SOOO Nova Gorica
Izpolnite kupon, ga oddajte hostesi v Supernovi in ob 18h pričakujte presenečenje!


1 SUPERNOVA
1 0 Četrtek, 19. maja 2016
TRŽAŠKA
Primorski
ki Ji
gorica - V organizaciji Centra Emil Komel
Štiri šole so se srečale na odru
Mladinski orkester med nastopom na odru Centra Lojze Bratuž
Na odru Centra Lojze Bratuž je v petek prejšnjega tedna mrgolelo otrok in mladine. Glasbeni nastop Mi smo pomlad je organiziral Center Emil Komel v okviru svojih Snovanj, sooblikovali pa so ga poleg gostujoče šole še gojenci Glasbene šole Nova Gorica in dijaki italijanskih nižjih srednjih šol Perco in Locchi iz Gorice.
Program so uvedli najmlajši učenci tečajev Domisol in Male glasbene šole Centra Komel s prof. Michelo De Castro; zapeli in zaplesali so vrsto slovenskih ljudskih in avtorskih pesmic s klavirsko spremljavo. Na vrsti so nato bili solisti iz GŠ Nova Gorica in šole Locchi, ki so odigrali razne skladbe iz klasične in moderne literature za klavir, čelo, oboo, violino, sopran. Šola Locchi ima glasbeno smer, zato posvečajo profesorji posebno pozornost tudi skupinskemu muzici-ranju. V petek so se izkazali s kar štirimi komornimi zasedbami. Nastop so sklenili z Beethovnovo Odo radosti, ki jo je izvedel orkester kitar, bas kitare, flavt, violin, viol, tolkal in klavirja.
Prizorišče so zatem preplavila tolkala: zvončki, ksilofon, bas ksilofon, metalo-fon, bongos, bobni, činele ... Tolkalno skupino je sestavljalo dvanajst učencev Centra Komel (prof. Patrick Quaggiato) in Arsa-teljeja (prof. Giorgio Fritsch). Višek glasbenega večera je bil nastop godalnih orkestrov: najprej novogoriške glasbene šole, nato Centra Komel, za konec pa še 50-čIan-skega orkestra vseh sodelujočih šol pod vodstvom prof. Aleksandra Sluge. »Skupno muziciranje je veIika šoIa sodeIovanja, potrpIjenja, vztrajnosti in iskanja harmonije, in to ne le v glasbi, ampak tudi v odnosih«, je v spremni misli h koncertu zapisala prof. Marja Feinig: »Prepričani smo, da je občutek skupnega poustvarjanja gIasbe Iahko večji užitek, če je to sad skupnega napora, skupnega hotenja ustvariti nekaj Iepega in harmoničnega. To je naš ciIj, v to vIagamo napore tako pedagogi naše ustanove kot ostaIe sodeIujoče šoIe tostran in onstran meje naše drage Goriške.«
Ravnateljica Centra Komel Alessandra Schettino je v pozdravnem nagovoru izpo-staviIa sodeIovanje med sorodnimi gIasbe-nimi ustanovami, ki delujejo na teritoriju. Šola Komel ima v svojem učnem kadru več pedagogov, ki poučujejo obenem tudi v Novi Gorici oziroma na italijanskih šolah, zato ni bilo velikih težav pri pripravi nastopa. To so violončelist Aleksander Sluga, flavtista Fabio Devetak in DanieIa BrussoIo ter vioIinistka Daniela Bon. K izvedbi prireditve so sicer pri-spevaIi vsi učiteIji in sodeIavci Centra KomeI, saj je za njo veIiko zakuIisnega deIa.
Snovanja Centra Komel bodo v tekočem mesecu ponudila še dva koncerta, in sicer v nedeljo, 22. maja, v Ljudskem vrtu v Gorici in v petek, 27. maja, v Centru Lojze Bra-tuž, obakrat ob 20. uri.
goriška - V prvi svetovni vojni
Kolajna za padle na obeh straneh
Občina Gorica in združenja nekdanjih pripadnikov oboroženih sil pripravljajo niz svečanosti ob 100-le-tnici italijanskega zavzetja Gorice. Te bodo potekale na raznih prizoriščih 6., 7. in 8. avgusta letos. Italijansko ministrstvo in dežela FJK sta sklenila, da bodo ob tej priložnosti potomci padlih vojakov v prvi svetovni vojni prejeli spominske kolajne. Sklep zadeva vojake v italijanski in avstro-ogrski uniformi. Zato je k pobudi pristopilo tudi avstrijsko združenje Črni križ, ki skrbi za avstro-ogrska pokopališča in spomenike doma ter v sosednjih državah, tudi v Italiji in Sloveniji. Občina Gorica je natisnila večje število letakov, na katerih so zapisana navodila, kako naj potomci pridejo do kolajne. Zelo se mudi, ker bo
rok prijave zapadel 31. maja letos.
Pri združenju bivših finančnih stražnikov, ki tudi sprejema prošnje, so nam povedali, da se bo akcija nadaljevala vse do leta 2018. Kdor bi zamudil letošnji rok, se lahko prijavi za podelitve ob podobnih priložnostih v naslednjih letih. Pojasnili so še, da morajo zainteresirani sporočiti ime padlega ter kdaj in kje je padel. Ob tem morajo še navesti ime potomca ali potomcev, ki bodo prejeli kolajno.
Gre za kovano kolajno večjega formata, na kateri bo vgravirano ime umrlega vojaka. Kolajne bodo predvidoma podeljevali na svečanosti 8. avgusta v vojaški kostnici na Oslavju. Prošnje naj bodo naslovljene na gorizia@assofinan-zieri.it (tel. 0481-21619). (vip)
tržič - 60 let darovanja krvi na Tržiškem
Krvodajalski praznik v vidiku ustanovitve nove posoške zveze
V Tržiču bodo v nedeljo, 22. maja, praznovali 60. dan krvodajalca iz tržiškega mestnega okrožja. V občinskem gledališču bodo med svečanostjo, ki se bo začela ob 10. uri, izročili priznanje najzasIužnejšim krvodajaI-cem. Izvedbo prireditve je finančno podprIa tržiška občinska uprava, tako da sta jo včeraj predstaviIa občinska odbornica Cristiana MorsoIin in predsednik krvodajaIske zveze za tržiško mestno okrožje Franco Devide.
NedeIjskega praznika se bodo udeIežiIa tudi krvodajaIska društva iz Slovenije in Hrvaške, s katerimi gojijo doIgoIetne stike; svečanost bo priložnost za razmislek o opravljenem de-Iu in za poziv mIadim, naj se vkIjučijo v krvodajaIske vrste. V zadnjih Ietih je števiIo krvodajaIcev na Tržiškem na-rasIo, vendar je števiIo darovanj upadlo za 9,2 odstotka. Upadu nameravajo kIjubovati tudi z združitvijo goriške in tržiške krvodajaIske zveze; februarja sta tržiški predsednik Franco Devide in goriški predsednik FeIiciano Medeot podpisaIa protokoI o vzpostavitvi so-deIovanja in združitve obeh zvez v eno. Z ustanovitvijo nove posoške krvoda-jaIske zveze računajo na okrepitev de-Iovanja, saj bodo z združitvijo moči učinkovitejši. Med Ianskim Ietom so v tržiški bolnišnici našteli 2008 darovanj, medtem ko jih je bilo v Gorici 3917. Na pokrajinski ravni je Iani števiIo darovanj v primerjavi z Ietom prej narasIo za 8,62 odstotka. Na dežeIni ravni predstavIjajo darovanja iz goriške pokrajine 8,62 odstotka vseh darovanj.
Na podlagi novega protokola o sodeIovanju so ustanoviIi več deIovnih skupin; ena je namenjena izkIjučno mIadim, saj je eden izmed gIavnih ciIj pomladitev krvodajalskih vrst. Do 31. maja bodo izdeIaIi osnutek statuta nove posoške krvodajaIske zveze; do 30. junija bodo skIicaIi skupščino deIega-tov, ki bodo vzeIi v pretres osnutek statuta; zatem ga bodo potrdiIi na ustanovnem občnem zboru nove posoške krvodajaIske zveze, ki ga bodo predvidoma izpeljali pred koncem letošnjega Ieta.
krvodajalci
Medeot v vrhu zveze Fidas
Feliciano Medeot
Feliciano Medeot, predsednik goriškega krvodajalskega združenja, je biI imenovan za podpredsednika državne krvodajalske zveze Fidas. Do imenovanja je prišIo med sobotnim zasedanjem državnega vodstva zveze, ki se je sestalo v Rimu. 40-Ie-tni Medeot je doma iz Šlovrenca, na mestu predsednika goriškega krvo-dajaIskega združenja je Ieta 2011 na-sIediI Egidia BragagnoIa; od Ieta 2012 do Ieta 2016 je biI predsednik dežeI-ne zveze Fidas. Do imenovanja je prišlo kmalu po državnem kongresu zveze Fidas, ki je potekaI 22. in 23. apri-Ia v Gradežu. Medeot poudarja, da je imenovanja na podpredsedniško mesto posIedica izredne aktivnosti goriških krvodajalcev. Na Goriškem je bilo lani preko pet tisoč darovanj krvi. »ZahvaIjujem se državnemu predsedniku Aldu Ozinu Calligarisu za izkazano zaupanje; posebno ponosen sem na to, da je to pomembno funkcijo do Ieta 2009 opravIjaI Egidio Bra-gagnoIo, ki je veIiko narediI za razvoj krvodajaIstva na Goriškem,« poudarja Medeot.
nova gorica - Lista Goriška.si vztraja z zahtevo po participativnem proračunu
Županu očitajo zavlačevanje in taktiziranje Uprava se je zadeve lotila nekoliko drugače
nova gorica
O stečaju Agroinda
■ • v v
na sodišču
Delavci vipavskega Agroinda so se včeraj sestali z ukrajinskimi lastniki podjetja. Včeraj so prejeli februarsko plačo brez vseh dodatkov in plačanih prispevkov, kar je v nasprotju s prvotnim dogovorom med delavci in predstavniki uprave. Zato ne odstopajo od tega, da danes o stečaju Agroinda odloča novogoriško okrožno sodišče. Delavci Agroinda zaradi neizplačanih plač stavkajo od aprila. Po dogovoru, ki so ga s predstavniki uprav se sprejeli v začetku maja, bi morali do 10. maja prejeti izplačilo celotne februarske in še dela januarske plače ter vseh prispevkov. (km)
Lista Goriška.si, ki ima v novogori-škem mestnem svetu štiri sedeže, županu Mateju Arčonu očita zavlačevanje in izogibanje k resnemu pristopu za uvedbo parti-cipativnega proračuna. Lista je na mestni svet lani podala pobudo za sprožitev postopkov za uvedbo participativnega proračuna, mestni svet pa je decembra izglasoval sklep, ki županu nalaga sestavo delovne skupine za pripravo uvedbe ene od oblik par-ticipativnega proračuna v novogoriški mestni občini. Pri Goriški.si sedaj županu očitajo, da se že pol leta izogiba sprožitvi postopka za pripravo in uvedbo participativ-nega proračuna, ki bi omogočal občanom neposredno odločanje o porabi dela proračunskih sredstev. Ocenjujejo, da gre pri županovem zavlačevanju za taktiziranje, s svojim ravnanjem pa naj bi Arčon dokazoval, da mu ni do uvedbe večje preglednosti in soodločanja ljudi pri porabi proračunskih sredstev. »Mestni svetniki Goriške.si so dobivali odgovore, češ da bodo svetniške skupine kmalu pozvane k predlogu kandidatov za delovno skupino. Nazadnje si je župan premislil in odgovoril, da bo to storila kar
Mestna občina bo spodbujala občane k predlogom glede zelenih vsebin k.m.
uprava,« navajajo pri listi, kjer so prepričani, da župan skuša zaobiti sklep mestnega sveta z izgovorom, da bo le-ta uresničen za zaprtimi vrati občinskih uradov. »Izključevanje mestnega sveta iz sooblikovanja politike pa pomeni tudi izključevanje občank in občanov, saj so mestni svetniki in svetnice njihovi voljeni predstavniki,« opozarjajo pri Goriška.si in za zgled postavljajo ajdovskega župana Tadeja Beočanina. V Ajdovščini pripravljajo dvoletni proračun za leti 2017 in
2018, po besedah tamkajšnjega župana pa bo v vsakem od teh proračunov po 180.000 evrov namenjenih za projekte, ki so jih predlagali občani; ti bodo s sistemom točkovanja tudi izbrali, kateri izmed z njihove strani predlaganih projektov se bodo uvrstili v občinski proračun.
»Priprave participativnega proračuna smo se lotili nekoliko drugače kot v ostalih občinah. Gre za premišljeno pripravo, daleč od tega, da bi koga izključevali,« na očitke odgovarja župan Matej Arčon. Ta pojasnjuje, da sta priprava in izvedba proračuna v domeni župana, občinske uprave in direktorice le-te. »O tem se pogovarjamo tako rekoč vsak ponedeljek na rednem kolegiju. Preveč odpreti vrata za pripravo participativnega proračuna lahko pripelje do nekonstruktiv-nih predlogov: od urejanja kanalizacij, vodovoda do cest, kar lahko pripelje do stvari, ki jih fizično ne bo mogoče uresničiti v proračunu,« je povedal Arčon in dodal, da želijo ljudi usmeriti k podajanju pobud glede t.i. zelenih vsebin, kot so kolesarske ceste, otroška igrišča in hortikulturne ureditve. Merila naj bi postavili do junija. (km)
/
Primorshi
MNENJA, RUBRIKE
Četrtek, 19. maja 2016
17
GORICA - Začenja se festival eStoria
Sergio Mattarella: »Sužnji med nami«
Nocoj nastop Monija Ovadie o Materi Dostojanstvu
»Družba, ki je brez spomina, je slabše pripravljena spopasti se s sedanjim časom.« Tako je italijanski predsednik Sergio Mattarella zapisal v telegramu, ki ga je včeraj prejel organizator goriškega festivala eStoria Adriano Ossola. Večdnevna manifestacija se začenja drevi ob 20.45 s spektaklom Monija Ovadie v deželnem avditoriju v Ulici Roma. Naslov nocojšnjega dogodka bo Madre Dignita (Mati Dostojanstvo) in bo imel izrazito socialni pečat, kakršen preveva tudi Mattarellovo pismo.
»Zgodovina je podlaga za razumevanje človeškega dogajanja in njegovih evolucij,« razlaga predsednik: »Razmislek o preteklosti nam omogoča, da razumemo pojave današnjega časa, naj bodo socialne, politične, gospodarske, pravne in znanstvene narave. Ravno o teh pojavih bo z današnjim dnem govor v Gorici, ki je nabita s spominom. Preučevati preteklost, preverjati vire, razpredati o tolmačenjih zgodovine ne pomeni samo razpravljati o preteklosti, temveč pomeni se opremljati, zato da bomo razumeli, kaj se lahko zgodi v prihodnosti. V družbi, ki se nenehno spreminja, kjer si spremembe sledijo skoraj z vrtoglavo hitrostjo, je zgodovina še bolj kot kdaj koli prej steber vsakega znanja. Družba, ki je brez spomina, je slabše pripravljena spopasti se s sedanjim časom. Evropa je svoje temelje zgradila na zgodovini, pod skupno streho je združila različne narode, zato da bi zagotovila mir in sožitje. Brez poznanja in zavedanja lastne preteklosti se ta evropski projekt ne bi nikoli rodil. Zato moramo svoj pogled usmeriti k njegovim začetkom, zato da najdemo v njih spodbudo k prenovi Evrope, h kateri nas kliče današnji čas. O tem, da je obravnava preteklosti aktualna, govori naslov letošnjega festivala - suženjstvo. Pojav, o katerem smo bili prepričani, da je za vedno odpisan, se danes kaže v drugačnih oblikah, ki se zrcalijo v starih vzorcih. Arhaičnim oblikam izkoriščanja so dale novega zagona priložnosti današnjega časa. V mislih imejmo trgovino z ženskami in otroki, ki je tragično povezana z migrantskimi tokovi. Ali pa prebežnike, ki bežijo pred zaznamovano usodo v iskanju sprejemljive prihodnosti. V vseh teh primerih je človeku odvzeta pravica, da odloča o svoji usodi,« je smisel goriškega festivala povzel predsednik.
éSTORIA
Danes uvod, jutri zjutraj pa že v živo
S postavitvijo festivalskih šotorov, ki zasedajo Ljudski vrt in Verdijev kor-zo v Gorici, so na območju osrednjega prizorišča večdnevne prireditve eStoria začele veljati prometne omejitve. Festival, ki bo trajal do nedelje, bo v živo stopil jutri, nekaj spremljevalnih dogodkov pa bo že danes. Uvod vanj bo nocojšnji nastop Monija Ovadie (ob 20.45 v deželnem avditoriju v Ulici Roma).
Danes ob 10.30 bo v avditoriju Biagio Marin v poslopju klasičnega li-ceja Dante Alighieri na Vialu posvet na temo Mittelevropa in Gorica: izkušnje in perspektive, ki ga v okviru festivalskega programa organizira inštitut ICM (Srednjeevropska kulturna srečanja); govornik bo Quirino Principe. Med 17. uro in 18.30 pa bo v dvorani Dora Bassi na Garibaldijevi ulici mul-timedijski prikaz z naslovom Intervista al Califfo: Isis - il Film, ki se ga bosta aktivno udeležila Jasna Legiša in Claudio Magni.
Jutrišnje dogajanje se bo začelo ob 9. uri v Herodotovem šotoru v Ljudskem vrtu: predmet pogovora med Simonom Levis Sullamom, Donatello Calabi in Anno Foa bo 500-letnica beneškega geta. V Apihovem šotoru bo istočasno srečanje o Sredozemskem morju in ladjah s sužnji; govorniki bodo Jeff Fynn-Paul, Salvatore Bono in David Abulafia.
Naj v jutrišnjem spremljevalnem programu omenimo še okroglo mizo v organizaciji združenja Historia, ki bo potekala med 11. in 13. uro v veliki predavalnici videmske univerze v Ulici Santa Chiara. Govor bo tudi o južnotirolski, slovenski in hrvaški manjšini pod fašizmom; predaval bo Fulvio Salimbeni.
S postavitvijo šotorov, ki zasedajo Ljudski vrt in Verdijev korzo, so na območju osrednjega festivalskega prizorišča začele veljati prometne omejitve
bumbaca
Usoda odsluženih vojašnic
O usodi vojašnic - teh je v deželi FJK okrog 400, večina pa je odsluženih - bodo danes ob 18. uri v palači Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici v Gorici govorili deželna odbornica Ma-riagrazia Santoro, direktor deželne agencije za državno posest Pierluigi Di Blasio, arhitekt Alessandro Santarossa, tržaška odbornica Elena Marchigiani in župan Krmina Luciano Patat.
Briški slavčki in igrica
Društvo Briški grič prireja ob zaključku sezone jutri, 20. maja, ob 20. uri na društvenem sedežu v Števerjanu nastop Malih briških slavčkov. Predstavili se bodo z venčkom narodnih pesmi. Večer bo popestrila še otroška gledališka skupina kulturnega društva Skala iz Gabrij z igrico »Mali Butalci«.
Dnevnik škofa Jegliča
Na nocojšnjem Srečanju pod lipami v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bodo z začetkom ob 20.30 predstavili znanstveno-kritično izdajo dnevnika ljubljanskega škofa Antona Bo-naventure Jegliča (1850-1937).
GORICA - Od včeraj deluje novo Wi-Fi omrežje
Povezava hitrejša
Geslo je treba vpisati samo ob prvem dostopu - Več sto uporabnikov že po nekaj urah
V goriškem mestnem središču z včerajšnjim dnem deluje novo Wi-Fi omrežje, ki ga je občinska uprava razširila in okrepila. Doslej je bila njegova hitrost en megabite na sekundo, od včeraj dopoldne pa je dvajset megabitov.
Uporabniki nove storitve morajo po novem vnesti geslo za vzpostavitev povezave samo prvič, zatem se bo njihov mobilni telefon sam povezal na okrepljeno Wi-Fi omrežje. Storitev je na voljo vsem uporabnikom iz držav Evropske unije in iz tujine, ki imajo SIM kartico, izdano na podlagi osebnih podatkov in osebnega dokumenta, pojasnjujejo na občini. Kdor nima SIM kartice, se lahko odpravi po geslo v urad za informatiko v občinski palači.
Takoj po včerajšnji vzpostavitvi novega omrežja se je nanj povezalo nekaj sto uporabnikov. Sprva je bilo nekaj težav pri vnosu gesla preko SMS sporočila, ki so jih tekom jutra občinski tehniki rešili. »Gorica ima zdaj največje brezplačno Wi-Fi omrežje v Furlaniji Julijski krajini,« trdijo na županstvu.
NOVA GORICA - V mestu
Brezzicno omrežje že več kot desetletje
»Hitrost brezžičnega omrežja wlan.novagorica.eu je odvisna od lokacije. V novogoriškem zdravstvenem domu, na primer, znaša 50 megabitov na sekundo, v šempetrski bolnišnici pa 30. Skoraj povsod znaša 20 megabitov na sekundo ali več, kumulativno pa uporabniki v vsakem trenutku na vseh točkah porabijo od 150 - 200 megabitov na sekundo,« je včeraj za Primorski dnevnik pojasnil Luka Manojlovič, novogoriški podjetnik, ki je pred skoraj dvanajstimi leti začel z izvedbo projekta brezplačnega brezžičnega omrežja wlan Nova Gorica, ki ga tudi financira s pomočjo no-vogoriške Ka-Te Nova Gorica, ki omo-
goča končno točko za dostop do interneta. V strogem centru mesta se nahaja 50 tovrstnih točk, ki, glede na arhitekturo, nudijo različno hitrost povezave. Dnevno se nanje priklaplja med 10.000 uporabnikov z različnimi napravami.
Poleg omenjenega omrežja v strogem centru Nove Gorice deluje še brezžično omrežje na Bevkovem in Rusjano-vem trgu, za katerega je pred dvema letoma s pomočjo ponudnika T2 poskrbela novogoriška mestna občina ob prenovi mestnega središča. Hitrost tega brezžičnega omrežja znaša 100 megabitov na sekundo. Brezžično omrežje je občina zagotovila tudi na rolkarskem poligonu. (km)
TRŽIČ - Danes odpirajo razstavo
Azbesta dovolj!
Na panojih tudi nasveti za sanacijo in varno odstranjevanje
V beneški palači na Trgu Sant' Ambrogio v Tržiču bodo danes ob 15. uri odprli razstavo »Bastamian-to«, ki je posvečena azbestu in nazorno prikazuje, kako je nevaren za zdravje ljudi. Razstavo postavljajo na ogled v sodelovanju z zvezo proti rakastim obolenjem LILT in je v zadnjih mesecih obiskala več italijanskih mest; povsod je vzbudila veliko zanimanje.
Ob vhodu v dvorano bo razstavljen velik globus, na katerem so prikazani kraji, kjer po svetu še vedno proizvajajo in uporabljajo azbest, čeprav je dokazano, da je smrtno nevaren. Obiskovalci si bodo lahko ogledali več panojev, na katerih je prikazana proizvodnja azbesta in njegova uporaba v preteklih letih; velika pozornost je namenjena tudi sanaciji azbesta in njegovemu varnemu odstranjevanju, ki se ga je treba lotiti edino s primerno zaščito, saj se kot znano azbestna vlakna
Strupeni azbest na strehi
zelo rada razpršijo v zrak in je njihovo vdihovanje izredno nevarno. Med prireditelji razstave so tržiška občinska uprava, združenje izpostavljenih azbestu AEA, sindikati CGIL, CISL in UIL.
Na današnjem odprtju bo prisoten predsednik deželne komisije za azbest Fernando Della Ricca. Razstava si bo mogoče ogledati od ponedeljka do petka med 16.30 in 18.30, ob sobotah in nedeljah pa med 10.30 do 12.30.
TRŽIČ - Tatovi koles so vse bolj dejavni
Z vgraviranjem serijskih številk bi laže prišli do okradenega lastnika
Kolesa na tržiški ulici
V Tržiču vse več koles zamenja lastnika s kaznivim dejanjem. Lani so mestni redarji obravnavali 42 tatvin koles, medtem ko so jih 133 našteli kara-binjerji, ki sicer krijejo tudi občine Ron-ke, Škocjan, Štarancan, Gradež in Doberdob. Od začetka letošnjega leta je v vojašnici tržiških karabinjerjev prijavilo tatvino kolesa že 33 ljudi, še kakih deset tatvin so obravnavali policisti.
Tatovi posegajo po najrazličnejših vrstah koles. Na varnem niso niti lastniki starejših koles, saj jih tatovi prebarvajo in prodajo za nekaj desetin evrov. Policisti in karabinjerji poudarjajo, da je treba prijaviti tudi tatvine starih koles, saj jih v eni tretjini primerov najdejo in vrnejo lastnikom. Drugače je z gorskimi in cestnimi kolesi novejše izdelave, katerih velik del je namenjen v Vzhodno Evropo, kjer jih prodajajo na spletu; tatovi jih večkrat poberejo celo iz garaž in stanovanj. Včasih tatovi ukradejo le krmilo, sedež ali kolesa, medtem ko okvir pustijo po mestu. V zadnjih letih so jih občinski
delavci že pobrali kar nekaj.
Tržiška občina je v zadnjih letih namestila po mestu več stojal, na katera je mogoče kolesa varno zakleniti skozi njihov okvir. Občina se vsekakor noče sprijazniti z rastočim številom tatvin koles, temveč se namerava zgledovati po Padovi, kjer so se odločili za obvezno vgraviranje serijske številke v okvir kolesa.
»Razmišljamo, da bi na občini uvedli register, v katerega bi lastniki vpisovali svoja kolesa. Ob vpisu bi na okvir kolesa vgravirali serijsko številko, tako da bi v primeru tatvine takoj vedeli, kdo je lastnik,« pojasnjuje tržiški občinski odbornik za urbano mobilnost Fabio Gon, ki pravi, da so s tem v zvezi že stopili v stik z občino Padova. »Preverjamo, kako deluje tovrsten sistem v Padovi, in razmišljamo, da bi tudi sami kupili napravo za vgraviranje serijskih številk v okvirje koles in da bi jo nato posojali specializiranim trgovinam, v katere bi se zatem odpravljali občani,« napoveduje Fabio Gon.
18
1 0 Četrtek, 19. maja 2016
TRŽAŠKA
Primorski
ki Ji
TRŽIČ - Na trgu
Ob okusih tudi knjiga o azbestu
Duhoviti par bo nastopil v soboto
Na Trgu Republike v Tržiču se danes začenja kulinarična prireditev Terre di magici sapori.
Ob 17. uri bodo predstavili knjigo o sladici tiramisu, ki sta jo napisala Clara in Gigi Padovani. Ob 18. uri bo eden izmed osrednjih dogodkov prireditve: kuharski mojster Antonino Canavacciuolo, lastnik restavracije Villa Crespi, ki se lahko pohvali z dvema Michelino-vima zvezdama in s tremi vilicami revije Gambero Rosso, bo predstavil svojo knjigo It piatto forte e t'emozione. Ob 21. ur bo koncert skupine Daniele Stallone. Jutri ob 17. uri bo predstavitev zgoščenke glasbenika Gabrieleja DAlonza, sledil bo prikaz kuhanja. Ob 19.30 bo še predstavitev knjige Bisiachi ai fornetti - Rizete bisiache contro tamianto, ki jo je izdalo združenje Sei di Monfalcone se; izkupiček od prodaje bo šel združenju izpostavljenih azbestu. Ob 21. uri bo koncert skupine 360 gradi. V soboto, 21. maja, med 9. uro in 16.30 bo Davide Mengacci snemal dve oddaji programa Ricette att'itatia-na. Po običajnem prikazu kuhanja z glasbeno spremljavo ob 18. uri bo sobotni večer komično obarvan: s predstavo Risate a gogo... Friuti vs Trieste bo ob 19. uri nastopil duhoviti duo Sdrindule-Dino Bronzi. Sledila bo ob 21. uri še brazilska glasba. V nedeljo, 22. maja, ob 9. uri bo pohod po Krasu Le vie del som-maco. Popoldne bo tekmovanje v pripravi najboljše torte; tekmovalci lahko prinesejo svojo torto do 16.30, ob 17.30 bo nagrajevanje. Ob 20.30 bo glasbo vrtel DJ Zippo.
CI3 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D'UDINE, Trg sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170.
DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787.
Razstave
Gledališče
KOMIGO 2016 v Kulturnem domu v Gorici: v torek, 24. maja, ob 20.30 Špas teater predstavlja gledališko predstavo »Čista norišnica« (Paul Poertner); igrajo Boris Cavazza, Boris Kobal, Gojmir Lešnjak - Gojc, Maša Derganc, Bernarda Oman, Primož Ekart, Damir Leventic; predprodaja vstopnic v Kulturnem domu v Gorici, tel. 0481-33288.
V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: v soboto, 21. maja, ob 20. uri »Pašjon« (Iztok Mlakar); informacije po tel. 0038653352247, blagajna@sng-ng.si.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.00 »La pazza gioia«. Dvorana 2: 17.40 - 20.30 »Captain America: Civil War«. Dvorana 3: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Money Monster - L'altra faccia del dena-ro«.
DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.30 »X-Men: Apocalisse«.
Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Money Monster - L'altra faccia del dena-ro«.
Dvorana 3: 17.15 - 19.50 - 22.10 »La pazza gioia«.
Dvorana 4: 16.45 »Tini - La nuova vita di Violetta«; 18.30 - 20.15 »The Boy«; 22.00 »X-Men: Apocalisse«. Dvorana 5: 17.50 - 20.40 »Captain America: Civil War«.
~M Koncerti
V	KANALU: v galeriji Rika Debenjaka bo v petek, 20. maja, ob 19. uri odprtje razstave »Keramike«, na ogled vsak dan do 31. maja 17.00-19.00.
V	GORICI: na sedežu kulturnega združenja Prologo (Ul. Ascoli 8/1) bo v soboto, 21. maja, ob 16. uri odprtje razstave »Catene invisibili«, spregovorila bosta Alessandra Santin ter umetnik Damson.
V	GORICI: v lokalu Sporting Club v Ul. Madonnina del Fante 15 bo v soboto, 21. maja, ob 19. uri odprtje fotografske razstave Armanda Rogantinija »Živali med Prvo svetovno vojno«, na ogled bo do 21. junija vsak dan; informacije po tel. 0481-391418.
TEČAJ ROBOTIKE organizira Dijaški dom Gorica v sodelovanju z e-Hišo v Novi Gorici. Potekala bosta dva tečaja in sicer: za učence in učenke od 7. do 10. leta v tednu od 13. do 17. junija, za učence in učenke od 11. do 14. leta od 20. do 24. junija. Tečaja, ki sta vključena v programe poletnih kam-pov Dijaškega doma, bosta potekala v e-Hiši v Novi Gorici; informacije in vpisovanje do zasedbe mest po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah.
MLADINSKI DOM vabi otroke od 6. do 14. leta na »Poletnosti 2016« z igrami, izleti, videodelavnico, kopanjem, adrenalinskimi pustolovščinami. Program: »Šala po šoli« dnevno središče (od 13. junija do 8. julija); »Video.lab narava« letovanje v koči z videodelavnico (od 20. do 24. junija); »Zeleni izziv« pustolovsko letovanje v koči (od 24. do 29. junija); »Šola za šalo« igriva priprava na začetek pouka (od 29. avgusta do 9. septembra); »1, 2, 3: Srednja !« uvod v srednjo šolo (od 5. do 9. septembra); Informacije in vpisi do 31. maja po tel. 0481-280857 ali 3666861441, 331-6936603, mladinski-dom@libero.it, www.mladinskidom.it.
V MLADINSKEM DOMU je v teku vpisovanje k pošolskem pouku za l. 2016/17; informacije in vpisi do 31. maja po tel. 0481-280857 ali 3666861441, 331-6936603, mladinski-dom@libero.it, www.mladinskidom.it.
S Izleti
KONCERT CERKVENIH PESMI otroških, mladinskih in odraslih pevskih zborov bo potekal v petek, 10. junija, ob 20.30 v župnijski cerkvi v Štan-drežu. Rok prijave je petek, 20. maja, informacije v uradu ZCPZ, tel. 048131817, corili01@gorica.191.it. Urad je odprt ob ponedeljkih in sredah 8.0018.00, ob torkih, četrtkih, petkih 8.0014.00. Prireja Združenje cerkvenih pevskih zborov.
GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA: v torek, 24. maja, ob 20. uri v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici koncert »hoRORn«, nastopajo ansambel rogov Akademije za glasbo Ljubljana, Dale Clevenger (ZDA) - rog, dirigent in solisti - člani GD NOVA (Sebastijan Buda, rog in Anja Šinigoj, mezzosopran); vstop prost.
»SNOVANJA 2016«: v okviru Festivala eStoria bodo učenci oddelka moderne in jazz glasbe SCGV Emil Ko-mel pod mentorstvom profesorja Jana Sturialeja izvedli celovečerni koncert »Interplay« v petek, 20. maja, ob 20.30 v Ljudskem vrtu v Gorici.
NA SV. GORI NAD NOVO GORICO bo v soboto, 21. maja, ob 20. uri koncert Godalnega kvarteta Nova s solisti (Irena Birsa - flavta, Neža Jelušič - klarinet, Stefano Brusini - rog, Mojca Ba-tič in Ana Cotič - violina, Barbara Grahor - viola, Polona Soban - violončelo); www.gdnova.si.
ZDRUŽENJE RODOLFO LIPIZER prireja v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v torek, 24. maja, ob 20.45 koncert pianista Carla Levija Minzi-ja in simfoničnega orkestra Transil-vania iz Romunije.
9 Šolske vesti
GLASBENA MATICA obvešča, da potekajo brezplačne poskusne lekcije na Glasbeni matici v Gorici, Sovodnjah in Doberdobu; informacije po tel. 0481-531508, gorica@glasbenamati-ca.org.
DAN ODPRTIH VRAT CENTRA ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL
bo v soboto, 21. maja, med 10. in 12. uro na sedežu na Drev. 20. septembra 85 v Gorici, tel. 0481-532163, in-fo@emilkomel.eu.
¿i Čestitke
V Doberdobu praznuje danes 90. rojstni dan ANTONIO BURBA -ARNO. Sekcija VZPI-ANPI Jože Sre-brnič mu ob visokem jubileju čestita in vabi na praznovanje danes, 19. maja, ob 19. uri na sedež kulturnega društva Jezero v Doberdobu.
Dobrodošel mali JENISEJ! Čestitke naj prejmeta mama Jana in očka Andrea, tebi pa želimo vse najboljše in najlepše! Super srečni stric Jari, mini-stric Nikolai, nona Marina in nono Joško ter pranona Ida.
Ü3 Obvestila
BREZPLAČNI VODENI OGLEDI po
zgodovinskih poteh v odkrivanju mesta Gorica: v petek, 20. maja, ob 10. uri »Gorica v arhivih«; v nedeljo, 22. maja, ob 16. uri aktivnosti za otroke »Zelda - raztresena grajska čarovnica«; v nedeljo, 29. maja, ob 16. uri aktivnosti za otroke »Lov za zakladom po Grajskem naselju«; obvezna navaja po tel. 320-6392571.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v petek, 27. maja, odpeljal avtobus udeležence izleta na Goli otok ob 5. uri iz Gorice s trga Medaglie d'oro-z Go-riščka, nato s postanki v Pevmi pri vagi, v Podgori pri telovadnici, v Štan-drežu pri lekarni in na Pilošču, v So-vodnjah pri lekarni in cerkvi, v Doberdobu in na avtocesti pri Devinu. Organizatorji priporočajo, naj udeleženci preverijo veljavnost dokumenta za Hrvaško.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi člane na 6-dnevno potovanje od 12. do 17. septembra v »Nemčijo - 25 let po padcu zidu« za ogled Berlina in drugih pomembnih mest; informacije in vpisi na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51/int. v Gorici ob sredah od 10. do 11. ure. Obvezna sta osebni veljavni dokument in davčna številka.
GORIŠKA DELEGACIJA FAI prireja obisk gradu Dobrovo z ogledom razstave Zorana Mušiča v soboto, 21. maja. Zbirališče na glavnem trgu v Loč-niku ob 15.30, informacije in najave pri točkah FAI v Gorici (knjigarna Antonini na Korzu Italia) in Tržiču (knjigarna Rinascita na Dre v. San Marco) ob torkih med 17. in 18. uro.
SPDG prireja 3. kolesarski izlet MTB sezone 2016 v nedeljo, 22. maja. Predstavitev izleta bo danes, 19. maja, ob 21. uri na sedežu goriške sekcije CAI v Ul. Rossini. Tokrat je na vrsti Nanos, tura je zahtevna, obvezna uporaba čelade. Zbirališče na parkirišču pred mejnim prehodom Rdeče Hiše - Rožne Doline (na italijanski strani) v nedeljo, 22. maja, ob 7.30; informacije in prijave po tel. 3288292397 (Robert).
H Mali oglasi
PRODAJAMO lep, rdeč, metaliziran skuter Ovetto-MBK 50 cc, letnik 1999, v odličnem stanju, lepo vzdrževan, vedno v garaži. Plačana prometna taksa za leto 2016, komaj opravljen tehnični pregled, možnost ogleda; tel. 329-8973526.
AŠKD KREMENJAK sklicuje občni zbor volilnega značaja v četrtek, 26. maja, ob 7. uri v prvem in v petek, 27. maja, ob 20.30 v drugem sklicu na sedežu društva v Jamljah.
MESEC ODPRTIH VRAT AŠZ DOM GORICA v mesecu maju z brezplačnimi vadbami: minibasket za letnike 2004-05-06-07 (torek in sreda 16.45 -18.30, petek 16.45-18.15), mikrobasket za letnike 2008-09 (ponedeljek in četrtek 16.30-17.30), Cheer-leading za osnovnošolke (ponedeljek in četrtek 17.30-19.00); informacije pri AŠZ Dom (David Ambrožič, tel. 0481-33288, 329-2718115, domgori-ca@gmail.com).
ŠZ SOČA iz Sovodenj vabi na mesec odprtih vrat. Brezplačna vadba mini-volleya (letniki 2007-2010) bo potekala ob torkih in petkih od 15. do 16.30 (trener Rok Černe), odbojke (letniki 2002-2006) ob ponedeljkih in sredah od 16.30 do 18.30 (trenerka Paola Uršič); informacije pri trenerjih ali na szsoca@yahoo.it.
KMETIJSKI IN OBRTNI SEJEM bo potekal v bližini gostilne Franc v So-vodnjah, Prvomajska 86, med 8. in 13. uro 21. maja, 4. in 18. junija, 2. julija, 6. in 20. avgusta, 3. in 17. septembra, 1., 15. in 29. oktobra, 12. novembra; informacije po tel. 333-4318338, 3881703122, andrea.bin@libero.it.
KRUT obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Špadičih pri Poreču od 2. do 12. julija; informacije in prijave na društvenem sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, 2. nad., tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
H Prireditve
PRAZNIK ŠPARGLJEV 2016 V ŠTAN-DREŽU (v župnijskem parku med lipami): v petek, 20. maja, ob 20.45 razstava umetniških del iz stekla in keramike Ede Miklus; v soboto, 21. maja, ob 17. uri slikarski ex-tempore za vrtce in osnovne šole na temo športa, ob 20.30 ples z ansamblom Souvenir; v nedeljo, 22. maja, ob 19. uri nastop štandreškega župnijskega otroškega zbora, MePZ Ciril Silič iz Vrtojbe in zbora OŠ Fran Erjavec iz Štandreža, sledil bo ples z ansamblom Hram; v soboto, 28. maja, ob 20.30 ples z ansamblom Souvenir; v nedeljo, 29. maja, ob 19. uri nastop folklorne skupine Santa Gorizia, nagrajevanje extempore in komedija PD Štandrež, sledil bo ples z ansamblom Hram. Na voljo bogat srečelov, odlični šparglji, domače jedi in pijače. Prireja PD Štan-drež s pokroviteljstvom ZSKP.
SREČANJA O JOŽEFU TOMINCU: v četrtek, 26. maja, ob 18. uri bo v palači At-tems Petzenstein v Gorici predaval umetnostni zgodovinar Daniele DAnza.
V	KULTURNEM DOMU v Gorici bo v petek, 20. maja, ob 18. uri predstavitev knjige »XXV anniversario di costituzione -Sodalizio Abruzzesi e Molisani in Friu-li Venezia Giulia«. Povezovala bo novinarka Margherita Reguitti; vstop prost.
V	NOVI GORICI: v gledališki dvorani Gimnazije Nova Gorica bo danes, 19. maja, med 16.30 in 18. uro srečanje z naslovom »Vzgoja odgovornega in spoštljivega otroka in mladostnika«. Prirejajo Mladinski center Nova Gorica, Nacionalni inštitut za javno
zdravje in Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija.
V	FUNDACIJI GORIŠKE HRANILNICE
v Gosposki (Carduccijevi) ul. v Gorici bo danes, 19. maja, med 16. in 19. uro posvet na temo obravnave informacij v mobilnih pripomočkih iz tehničnega in preiskovalnega vidika. Povezoval bo odvetnik Dario Obizzi, predavala bosta javni tožilec Massimo Lia in profesor stroke Digital Foren-sics Marco Alvise de Stefani.
V	NOVI GORICI: v knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja 4 bo danes, 19. maja, ob 18. uri predstavitev knjige Katje Škrabar »Sem to res jaz?«; v ponedeljek, 23. maja, bo ob 18. uri predavanje »Fotografska ustvarjalnost Milana Klemenčiča« v sklopu Lutkovnega leta 2016; www.ng.sik.si.
V	PODTURNU v Gorici: ob 10-letnici odprtja župnijske dvorane »Incontro-Srečanje«: danes, 19. maja, ob 20.30 v cerkvi Sv. Roka bo koncert vokalne skupine Note d'autore v spomin na žrtve potresa ob 40-letnici. V soboto, 21. maja, ob 20.30 bo prireditev »Il dovere del ricordo«. Danes, 15. maja, je na ogled razstava Franca Duga »Cosi e del tempo vissuto ...« (10.0012.00, 15.00-18.00).
PRAZNIK ŠPARGLJEV 2016 V ORE-HOVLJAH (v športnem parku Java): v petek, 20. maja, ob 19. uri enogastro-nomski večer z degustacijo špargljevih jedi in lokalnih vin, ob 20.30 podelitev priznanj najboljšim vinarjem občine Miren-Kostanjevica, ob 21. uri koncert Dalmatinske klape Šufit (vstopnina 7 evrov s kuponoma za degustacijo). V soboto, 21. maja, ob 14. uri špargljeve igre, ob 16. uri otroške igre, ob 21. uri koncert skupin R.A.F., Estwind in Tabu (vstopnina 5 evrov). V nedeljo, 22. maja, ob 17. uri tradicionalna povor-ka in kulturni program, ples s skupino Zvita feltna (vstop prost).
V	KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v petek, 20. maja, ob 17. uri Alfredo Stoppa predstavil svojo knjigo »Ca-terina controvento«.
FESTIVAL VINA ZELEN bo v soboto, 21. maja, od 15. do 21. ure v Vipavskem Križu. Ob 15. uri bo voden ogled Vipavskega Križa, ob 16. in ob 20. uri bodo potekale viteške igre skupine viteza Gašperja Lambergarja, čez dan bo odprta tudi tržnica; informacije po tel. 00386-31308325 (Anja), 0038641660445 (Ljubo), www.vipavskikriz.si.
MIROVNIŠKA MANIFESTACIJA »EUR-HOPE - Za Evropo brez zidov« bo potekala na Trgu Evrope - Transalpini v Gorici v soboto, 21. maja, ob 15. uri.
»BESEDA, IZRAZ, MIKROFON 2016« v Mali dvorani Župnijskega doma F.B. Sedej v Števerjanu se bosta odvijali predavanji: v nedeljo, 22. maja, od 9. do 12. ure predavanje in prikaz ličenja ter ma-skiranja z Irino Giormani; v soboto, 28. maja, od 15. do 18. ure predavanje o oblačenju in javnem nastopanju z Leo Pisani. Pobuda v organizaciji ZSKP Gorica in Dramske družine SKPD F.B. Sedej; informacije po tel. 345-4566365 (Ilaria Bergnach, samo v popoldanskih urah), dramska.druzina@sedej.org, www.sedej.org.
MUZEJSKI TORKOV VEČER na Gradu Kromberk pri Novi Gorici bo 24. maja ob 20. uri na temo »Sabotin: naravoslovne značilnosti«. Daniel Rojšek bo podal zemljepisni pregled, Igor Dakskobler bo prispeval k boljšemu poznavanju rastlinstva tega prostora, Bojan Zadravec pa bo predstavil metulje, ki domujejo na Sabotinu.
ZAKLJUČNA PRIREDITEV SKRD JEZERO iz Doberdoba bo v četrtek, 26. maja, ob 19. uri v društvenih prostorih. Gostje večera bodo trio harmonik Dolina, učenci flavte pri Pihalnem orkestru Kras, Slavica Radinja, ki bo predstavila lepote Japonske; na ogled bosta razstava ročnih del tečajev pletenja, kvačkanja in klekljanja ter razstava izdelkov otrok, ki so obiskovali ustvarjalni laboratorij.
DIJAŠKI DOM prireja v Kulturnem domu v Gorici, Ul. Brass 20, v petek, 27. maja, ob 18. uri muzikal »Matilda vsemogočna« (režija, Andreja Benede-tič); informacije www.dijaskidom.it.
/
Primorshi
MNENJA, RUBRIKE
Četrtek, 19. maja 2016
19
GLOSA
Prenoviteljska vnema papeža Frančiška se dotika bistva naše civilizacije
Jo2e Pirjevec
Stephen Hawkins je zbolel leta 1963 za amiotopsko lateralsklerozo, degerativno boleznijo motoričnega živčnega sistema, ki ga je je komaj enaindvajsetletnega prikovala na invalidski voziček. Danes je povsem hrom, saj niti govoriti ne more in lahko komunicira samo s pomočjo najbolj izpopolnjene računalniške tehnologije. Ni mi jasno kako. Ni pa izgubil ostrine svojega intelekta, saj velja za enega najbolj znanih svetovnih fizikov in astrofizikov, za vrednega naslednika Alberta Einsteina. Glede na strahoto bolezni, v primežu katere je, bi človek dejal, da bo iskal tolažbo v religiji. Veličina njegovega razuma pa mu ne dovoljuje, da bi se zatekal v tolažbo vere in da bi se odpovedal spoznanjem, do katerih se je dokopal. Med temi je ugotovitev, da za razlago nastanka vesolja ne potrebujemo Boga-Stvarnika. Dovolj je razumeti zakonitosti fizike, kakor smo jih razvozlali v zadnjih desetletjih. Z njim se strinjam, čeprav sem na tem področju povsem nebogljen, ker je treba pač zaupati ljudem, ki naslanjajo svoje trditve na Galilejevi metodi znanstvenega razmišljanja. Izhajajoč iz te predpostavke in prepričanja, da v razvoju od enoceličnih organizmov do kompleksne razvejanosti današnje biosfere ni prostora za izvirni greh, menim, da tudi Odrešenik ni potreben, še najmanj takšen, ki bi moral umreti na križu. Kako naj si predstavljam Boga vesolja, ki bi bil podoben az-teškemu božanstvu, žejnemu trpljenja in krvi svojih žrtev?
Ta uvod je potreben, da razložim svoj odnos do izjemnega človeka, ki sedi danes na prestolu sv. Petra. K pisanju me je spodbudil članek prijatelja Petra Kovačiča Peršina, objavljen v sobotni prilogi Dela in naslovljen: »Frančišek, iskalec smeri duhovnih temeljev nove civilizacije«. Peršin je po prepričanju kristjan, a obenem kritik »integralistične« Cerkve, (da uporabim izraz iz italijanskega besedišča), kakor se je uveljavila v zadnjih desetletjih na Slovenskem. Po mojem je blizu švicarskemu teologu Han-su Kungu, ki že leta pridiga, da se mora rimska Cerkev reformirati, če hoče biti kos izzivom sodobnega časa in družbe. Kar zadeva religio-
zne razsežnosti njunega razmišljanja, sem do njih indiferenten, ker sem pač izgubil odnos do pozitivne religije. Tako me na primer zahteva, ki jo je pred kratkim postavil Kung, naj se papež odpove dogmi nezmotljivosti, kadar govori ex cathedra, dogmi, ki jo je razglasil prvi Vatikanski koncil, lahko zanima kot zgodovinsko in intelektualno vprašanje, ne dotakne pa se me kot vernika, ker to nisem. Kar pa seveda ne pomeni, da bi me prenoviteljska vnema, s katero se je odlikoval papež Frančišek v prvih letih svojega pontifikata, ne vznemirja in živo zanima, kajti ta vnema presega sfero religije in se dotika samega bistva naše civilizacije. Jasno je, da smo po padcu berlinskega zidu, ki je simbolno razglašal triumf Zahoda, slonečega na kapitalizmu, zašli v slepo ulico. Če je edini Bog, ki nam preostaja denar, bomo ustvarili pogoje, v katerih bo »človek, človeku - volk«. Jasno je, da moramo spremeniti smer razvoja naše družbe, dokler smo še v času, da preprečimo njen totalni moralni in materialni propad. Največji in najpomembnejši glasnik te zavesti je danes papež Frančišek, ki se je dokopal do spoznanja, kakršnega nisem pričakoval iz apostolskih palač: »Ni nujno verovati v Boga, da si dober človek. Tradicionalna vera v Boga je celo nekoliko zastarela, Nekdo lahko živi poduhovljeno, čeprav ni religiozen. Ni nujno hoditi v Cerkev in ji darovati denar. Za mnoge je božji hram tudi narava. Nekateri najboljši ljudje v zgodovini človeštva niso verovali v Boga, medtem ko so mnogi počenjali najhujše stvari v njegovem imenu.«
Papež Frančišek me spominja na Nikito S. Hruščova, ko se je leta 1956 lotil demolicije Stalinovega kulta. Dvajseti kongres KPSZ, na katerem se je to zgodilo, je naslovil s sloganom: »Nazaj k Leninu«. Frančišek ima drugi, neprimerno višji zgled. Njegov slogan je: »Nazaj h Kristusu«. On verjame v njega kot v božjega sina, jaz kot sina človekovega, ki je s svojim naukom dvignil človeštvo na stopnjo popolnosti z naukom o ljubezni do bližnjega. Samo če bomo ta nauk udejanjili, bomo vredni mesta, ki ga imamo v vesolju: smo bitja, ki se ga zavedajo, si ga znajo razlagati in ga celo etično bogatiti.
portorož - Pisatelj Boris Pahor v Avditoriju
»Naj človeštvo najde kompromis, da se ne bo med seboj več klalo«
Tatjana Rojc med pogovorom z Borisom Pahorjem v portoroškem Avditoriju
PORTOROŽ - V okviru praznovanja 70. obletnice delovanja Centra za korekcijo sluha in govora iz Portoroža je bil v tamkajšnjem Avditoriju lep večer, na katerem je bil osrednji gost pisatelj Boris Pahor. Po pozdravih in poetičnih uvodnih besedah ravnatelja Centra Marka Strleta sta večer uvedla gojenca Jaka Sevšek s klavirsko izvedbo ter Zarja Bratec, ki je podala recitacijo Gregorčičeve ode Soči.
Pisatelja je predstavila in se z njim pogovarjala literarna kritičarka Tatjana Rojc. V skoraj poldrugi uri trajajočem dialogu sta se dotaknila tako preteklosti kot tudi današnjih dni. Najprej je bil govor o ponižanih in razžaljenih dvajsetega in enaindvajsetega stoletja, o evropski krizi in posledicah kolonizacije, ki je temeljno vplivala na tragično stanje afriških ljudstev. Pogovor se je nato nadaljeval v optiki vloge ženske v Pahorjevem povojnem življenju, ko se je pisatelj reševal travme taborišča in zdravil jetiko v francoskem sanatoriju, ter mesta, ki so si ga ženske izborile v sodobni družbi.
Razgovor se je razvil v širokem prerezu izhodiščnih tem, ki mu je res številna publika sledila z izjemno pozornostjo ter se na koncu z obema gostoma zadržala v neformalnem pogovoru.
Osrednje pisateljevo sporočilo bi lahko strnili v njegov poziv vsem oblastnikom, »naj človeštvo najde kompromis, da se ne bo med seboj klalo, ampak da se bo združilo v korist vseh: da ne bo nihče več lačen in ponižan.«
VREME OB KONCU TEDNA
Potrjeno,
konec tedna bo za na morje
Darko Bradassi
Al
Odlični obeti za konec tedna, o katerih smo pisali v ponedeljek na spletu, so potrjeni. Sobota in nedelja bosta za na morje, ne sicer ravno z istimi pogoji, kot bi se to lahko zgodilo poleti, toda bosta primerni. V prihodnjih dneh se bo namreč prehodno okrepil anticiklonski greben, deloma s subtropskim zrakom - trajal bo do ponedeljka, ki nam bo zagotovil povečini sončno in za ta čas prijetno toplo vreme. Najvišje dnevne temperature, zlasti na Goriškem, bodo v soboto in nedeljo povečini presegale 25 stopinj Celzija, ob morju pa bodo do okrog 25 stopinj Celzija, veliko bo odvisno tudi od občasne bur-jice. Če bo uspela zaustaviti morski veter, kar naj bi se lahko zgodilo zlasti v soboto, se bo živo srebro vzpenjalo nekoliko višje. Morje ima namreč v Tržaškem zalivu 16,5 stopinje Celzija in je še razmeroma mrzlo. Skok v vodo bo torej prioriteta le za najpo-gumnejše, sončenje pa bo prav gotovo prijetno tudi za ostale. Ob tem velja poudariti, da je sončno žarčenje v tem času že močno, podobne jakosti kot proti koncu meseca julija, naj ne varajo torej prijetne temperature. Indeks UV dosega pri nas v osrednjih
dnevnih urah skoraj 6. stopnjo, ki je že visoka, ob morju pa je treba dodati tudi morebitne odseve. Prve opekline se pri najobčutljivejših lahko pojavijo že po približno 15 minutni izpostavi soncu, seveda v primeru, da ne uporabljajo primerne zaščite, ki čas lahko podaljša.
Sicer pa so za nami dnevi z dokaj stanovitnim, toda zlasti sprva še razmeroma svežim vremenom. Hladen severni zrak, ki je dosegel naše kraje v minulem koncu tedna, je v po-
nedeljek in torek po pričakovanjih ponekod v popoldanskih urah destabi-liziral ozračje. Pojavljale so se posamezne krajevne plohe in nevihte, drugod je le nastajala kopasta oblačnost. Včeraj se je anticiklon prehodno okrepil, danes pa je na vrsti višinska dolina, od katere se bo odcepilo jedro hladnejšega višinskega zraka, ki bo v naši bližini do jutrišnjih opoldanskih ur.
Danes bo prevladovalo oblačno vreme, pojavljale se bodo krajevne
padavine, ponekod bodo lahko nastale posamezne plohe ali nevihte. Prehodno zlasti ob morju ne gre izključiti morebitne spremenljivosti, morda tudi kakšnega sončnega žarka. Pihali bodo južni vetrovi, ki bodo popoldne ali zvečer obrnili v šibko burjo.
Jutri se bo vreme izboljšalo. Čez dan bo prevladovalo sončno vreme z občasno zmerno oblačnostjo. Pihala bo šibka do občasno zmerna burja. V popoldanskih urah ne gre izključiti nastanka kakšne posamezne plohe. Najvišje dnevne temperature bodo malo pod 25 stopinj Celzija.
V	soboto se bo od jugozahoda prehodno okrepil anticiklon s toplejšim in bolj stanovitnim zrakom, ki bo pozitivno vplival na vreme pri nas do vključno nedelje. V soboto in nedeljo bo prevladovalo sončno in za ta čas prijetno toplo vreme, sprva bo pihala šibka burja, nato šibki krajevni vetrovi.
V	ponedeljek zaenkrat kaže na novo poslabšanje, toda o tem in o obetih v prihodnjem tednu bomo lahko natančnejši v ponedeljek na spletu.
Na sliki: od severozahoda se je včeraj približevala višinska dolina
koper - Svilna pot
V Luki gostili
kitajsko
delegacijo
KOPER - Dan pred mednarodno konferenco o pomorski svilni poti, ki bo v organizaciji Srednjeevropske pobude in Evropske banke za obnovo in razvoj danes v Trstu, so v Luki Koper včeraj gostili delegacijo kitajskih državnih agencij in predstavnikov kitajskega državnega sveta. Kitajsko zanimanje za koprsko pristanišče ne pojenja, so zapisali v luki.
Delegacija je ena od številnih, ki se te dni v Evropi mudijo v okviru projekta One Road, One Belt, ki se navezuje na strateške načrte EU o razvoju sredozemskega in jadransko-baltskega transportnega koridorja. Kitajska je pripravljena sodelovati pri financiranju konkretnih projektov vzdolž teh transportnih poti, so v sporočilu za javnost zapisali v koprski luki.
Na srečanju so predstavniki koprske luke in špediterjev gostom predstavili priložnosti, ki jih nudi pristanišče kot vstopna točka do evropskih trgov, saj Kitajska že nekaj let vzpostavlja svoje transportne centre na evropskem jugu, severni Jadran pa je le ena od možnosti, ki se jim ponujajo. Kitajska je za Luko Koper eden od pomembnejših prekomorskih trgov, saj so v zadnjem letu za to državo pretovorili skoraj milijon ton različnega blaga, vključno s 100.000 kontejnerskimi enotami. Tedensko jih s kitajskimi pristanišči povezujeta dve direktni kon-tejnerski liniji ter več feeder povezav preko sredozemskih pre-kladalnih pristanišč. Skupaj s pristanišči združenja Napa se bo Luka Koper sredi junija udeležila tudi logističnega sejma Trasnport Logistic China v Šanghaju, ki je priložnost za krepitev prepoznavnosti severno-jadranske transportne poti.
V Trstu bo danes potekala konferenca o investicijskih načrtih za jugovzhodno Evropo v okviru pobude za novodobno svilno pot in o njihovih učinkih na regijsko gospodarstvo. Na njej bodo sodelovali predstavniki Evropske komisije, mednarodnih finančnih ustanov, kitajskih oblasti in vlad ter podjetij iz regije.
1 4 Četrtek, 19. maja 2016
APrimorski
r	dnevnik
w
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorskl.eu E
Tudi Miha Mevlja
BRDO PRI KRANJU - Selektor slovenske nogometne reprezentance Srečko Katanec je na Brdu pri Kranju objavil seznam igralcev, na katere bo računal na prijateljskih tekmah proti Švedski v Malmoju 30. maja in proti Turčiji v Ljubljani 5. junija. Med vratarji je novo ime na članskem seznamu Grega Sorčan iz Gorice, v obrambi se bosta med drugimi poskusila dokazati Boban Jovič in Miha Mevlja (član Dinama iz Bukarešte, doma iz Lokve pri Lipici), v zvezno vrsto je Katanec vpoklical Kronavetra iz Olimpije in Matjašiča iz Zavrča.
Rekord Paltrinierija
LONDON - Italijanski plavalec Gregorio Paltrinieri (foto ANSA) je na evropskem prvenstvu v Londonu poskrbel za prvi evropski rekord. Ob zmagi na 1500 m prosto je z izidom 14:34,04 izboljšal lastno rekordno znamko z lanskega svetovnega prvenstva v Ka-zanu za 5,89 sekunde. Drugo mesto je osvojil rojak Gabriele Det-ti. Robert Žbogar je bil na 200 m delfin z 1:58,39 11., normo za pot na olimpijske igre pa je zgrešil za dve desetinki sekunde. Anja Klinar je bila na 200 m mešano z 2:17,10 16..
KOLESARSTVO - Jutrišnja etapa Gira s ciljem v Čedadu bo obiskala Nediške in Terske doline
Čakajoč na beneško etapo
Ahten
Racchiuso
Porčinj
Idrsko
/:r-. Matajur
Matajur Mašere
Kraj
Palmanova
KM- ^
Krmin > P	r _
Medeuzza
y ^
ČEDAD - Ljubitelji kolesarstva, ki se bodo jutri sprehajali po središču Čedada, bodo lahko kar trikrat spremljali svoje najljubše kolesarje. Roza karavana, ki se bo podala na pot ob 12.30 iz Palmanove, bo namreč kar trikrat švignila po čedajskih ulicah. Prvič že po 28 kilometrih preko Hudičevega mosta. Nato bodo kolesarji krenili vzhodno in pri Sovodnjah pričeli vzpon na Matajur. Sledil bo spust in pri Clodigu ponovni vzpon tokrat do vrha Kraj. Kolesarji se bodo spustili in šli skozi Gornji Tarbij in Srednjo ter drugič šli skozi Čedad. Opravili bodo že 110 kilometrov, manjkalo pa jih bo še 60 do cilja. Iz Čedada bodo krenili proti severu, šli skozi Fojdo in v Ahtenu začeli vzpon na Porčinj (ali Topli vrh kot mu pravijo domačini). Po deset kilometrskem spustu bo na vrsti še zadnji vzpon na vrh Pod-cerkev. Od vrha čaka kolesarje 6 kilometrov spusta in nato še 8 kilometrov ravninske poti do cilja, ki bo postavljen v ulici Perusini v Čedadu. Prihod zmagovalca je predviden po 17. uri, odvisno od povprečne hitrosti. Etapa je dolga 170 kilometrov. Kolesarji pa se bodo morali preizkusiti s kar štirimi gorskimi cilji (glej spodnjo tabelo).
V Garibaldiju, knjiga, ki jo organizatorji pripravijo z vsemi informacijami o dirki, je zapisano, da je etapa zelo zahtevna in dodelili so ji štiri zvezdice (najtežje etape imajo pet zvezdic). Vzponi in spusti se vijejo po ozkih cestah, polnih ovinkov, kjer bodo prišli v ospredje ne le dobri gorski kolesarji temveč tudi tisti, ki se ne bojijo spustov. Dodatna težava bo lahko vreme, čeprav so napovedi zadovoljive.
Po vsej verjetnosti bo prišlo do napada že na prvem vzponu. Favoriti pa se bodo prebudili po drugem prehodu skozi Čedad.
Edvin Bevk
Slovenci v Italiji tudi v Gazzetti dello šport
Danes bo v Špetru Slovenovem na Inštitutu za slovensko kulturo v prostorih muzeja SMO ob 13. uri novinarska konferenca, na kateri bodo predsedniki SKGZ, SSO in ZSŠDI predstavili pobude ob prihodu krožne kolesarske dirke po Italiji v Benečiji. V jutrišnji tiskani izdaji športnega časopisa Gazzetta dello Šport bo namreč dvojezični oglas krovnih organizacij naslovljen »Slovenci v Italiji pozdravljamo Giro v Benečiji«. Za oglas v enem izmed najbolj branih tiskanih medijev na Apeninskem polotoku sta poskrbeli krovni organizaciji in ZSŠDI.
Jalmicco
tart Palmanova	j
Gorski cilj	Kategorija vzpona	Dolžina v km	Srednji naklon v %	Maksimalen naklon v %
Matajur	Prva	8,3	9,3	15
Kraj	Druga	8,8	6,4	16
Porčinj	Prva	8,8	8,2	16
Podcerkev	Druga	6,2	7,8	13
				
NOGOMET
Sevilla League
Sevilla - Liverpool 3:1 (1:1)
Strelci: 0:1 Sturridge (35.), 1:1 Gamei-ro (46.), 2:1 Coke (64.), 3:1 Coke (72.). Sevilla: Soria, Mariano, Rami (Kolod-ziejczak), Carrico, Escudero, Krycho-wiak, N'Zonzi, Banega (Cristoforo), Coke, Vitolo, Gameiro (Iborra). Liverpool: Mignolet, Clyne, Kolo Tou-re (Benteke), Lovren, Moreno, Can, Mil-ner, Lallana (Allen), Firmino (Origi), Coutinho, Sturridge.
BASEL - Sevilla je poskrbela za zgodovinski dosežek. Tretjič zapovrstjo je osvojila evropsko ligo, ki bi jo lahko preimenovali v Sevilla League. Ob tem pa petič slavila v tem tekmovanju (prej znanem še kot pokal Uefe). Sevilla je bila že doslej rekorderka tekmovanja s skupno štirimi naslovi, najboljša je bila v letih 2006, 2007, 2014 in 2015, v finalu pa je predvsem po zaslugi drugega polčasa svoj ugled še povečala. Liverpool, ki se lahko pohvali s tremi tovrstnimi lovorikami, in sicer iz let 1973, 1976 in 2001, je bil v prvem delu boljši, v drugem pa je deloval precej nebogljeno proti prerojenim Špancem. V 32. minuti je Sevilla prvič resneje zagrozila, ko je malce zgrešil Kevin Gamei-ro. Tri minute zatem pa so Liverpo-olčani povedli, ko je z roba kazenskega prostora zadel Sturridge. Že po nekaj sekundah drugega dela pa so Anda-luzijci izenačili, Mariano je podal pred gol do Gameira, ki je žogo le poslal v prazno mrežo. Seviljski nogometaši so nato nadaljevali ofenzivo, ki se jim je bogato poplačala. Najprej je Gameiro zapravil še dve priložnosti, v 64. minuti pa je Victor Vitolo podal do Co-keja, ki je zadel z roba šestnajsterca za 2:1. Osem minut pozneje je Sevilla po-vedla s 3:1.
lacchini k Udineseju?
Udinese naj bi že izbral novega trenerja, ki bi zamenjal dosedanjega Gigija De Cania. Že danes naj bi enoletno pogodbo, težko 700 tisoč evrov, podpisal 52-letni Beppe lacchini, ki je nazadnje vodil Palermo (do letošnjega 8. marca, ko ga je zamenjal No-vellino). Pomočnik trenerja naj bi bil Fabio Viviani.
KOŠARKA - Polfinale play-offa A-lige (prva tekma): Reggio Emilia - Avellino 83:69. Danes (20.45 RaiSport 2): Milano - Venezia. Državna C-liga gold, polfinale (prva tekma): Tarcento - Caorle 46:75, Sanve - Ardita GO 94:70.
Ulissi s »slovensko pomočjo«
BENETKE - Diego Ulissi je zmagovalec 227 kilometrov dolge 11. etape kolesarske dirke po Italiji od Modene do Asola. Kolesar Lampreja, ki je na letošnji dirki zmagal drugič, skupno pa ima v etapah Gira že šest zmag (prvo leta 2011, nato pa še tri leta 2014), je bil v sprintu skupine treh tekmovalcev, ta se je izoblikovala v zadnjih kilometrih, več moči od Kostaričana Andreya Ama-dorja in Luksemburžana Boba Jungelsa. Prva zasledovalca Ulissija sta tudi vodilna v skupnem seštevku, Amador je dobil šest sekund bonifikacije, Jungels pa štiri, Kostaričan je za dve sekundi zmanjšal zaostanek za vodilnim Luksem-buržanom, ta zdaj znaša 24 sekund. »Na Giro sem prišel po etapno zmago, zdaj imam že dve. Pohvaliti moram ekipo, vsa je bila na visoki ravni, še Sacha Mo-dolo je pomagal nadzorovati položaj, na vzponu pa sta zame največ naredila Matej Mohorič in Valerio Conti. Cela ekipa je bila fantastična, greh bi bil, če tega ne bi priznal. Vsi smo garali, vsi smo bili na koncu izmučeni, a za to tudi nagrajeni. V sprintu sem se bal Amadorja, a tudi on je imel enake težave z utrujenostjo kot jaz. Koristilo mi je poznavanje terena,« je menil Ulissi, ki je zabeležil 21. zmago v karieri, kar 17 jih je dosegel v domovini, z dvema pa na drugem mestu sledi Slovenija, kjer je leta 2011 dobil tretjo etapo s ciljem na Gol-teh, kar mu je prineslo tudi skupno zmago. Od Slovencev je bil tokrat najboljši Grega Bole, ki prihaja k sebi, z zaostankom minute in 32 sekund je zasedel 37. mesto, Primož Roglič je na 72., mestu zaostal pet minut in osem sekund.
Diego Ulissi
fotodamj@n
JADRANJE - Olimpijski razred 470
Farneti in Sivitz Košuta najprej na Nizozemsko
Junija v Weymouth - »OI? Gazzetti dello Sport ne verjamem«
Državna reprezentanta in jadralca sesljanske Čupe Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta bosta prihodnji teden (od torka do nedelje, 28. maja) nastopila na mednarodni regati Delta Lloyd Regatta (Eurosaf) v Me-dembliku na Nizozemskem. »Na Nizozemsko bova odpotovala jutri (danes op. av.). Prve regate bodo na sporedu v torek. Nizozemsko regato bova s Simonom izkoristila za nabiranje novih izkušenj in za dobre treninge pred odhodom v angleški Weymouth, kjer bo od 6. do 12. junija etapa svetovnega pokala. Takrat bova tudi ve-
dela, ali bo Italija dobila pravico za nastop na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru. 1. junija bomo izvedeli, ali se bo Kanada odpovedala nastopu. Posledično pa se mora tudi Belgija. Šele nato smo na vrsti mi,« je dejal Jaš Farneti, ki je zanikal včerajšnjo vest spletnega članka na Gazzetti dello Sport, da ima Italija že zagotovljeno olimpijsko vozovnico tudi v razredu 470. »Ne vem, po katerem kriteriju in sodeč po katerih informacijah je avtor napisal članek. Povrh tega je bilo v poročilu še nekaj netočnosti,« je še dodal Farneti. (jng)
/
Primorshi
KULTURA	Tor
ek, 17. maja 2016 2 1

KOŠARKA - Jadran v državni C-ligi
Andrea Mura končal ciklus
»Preživel sem pet fantastičnih sezon«
Andrea Mura ni več trener košarkarskega državnega C Gold ligaša Jadrana, ki je v soboto zaključil sezono po tretji četrtfinalni tekmi play-offa na končnem sedmem mestu. Še ne 36-le-tni trener je na torkovi društveni seji sporočil Jadranovemu odboru in ekipi, da se po pet let dolgem ciklusu umika. »Ni mi bilo lahko. Razmišljal pa sem čim bolj racionalno in ne emotivno. Po petih sezonah je čas, da se umaknem. Prepričan sem, da sem fante zapustil v pravem trenutku, na višku. Prav je, da prevzame moštvo, ki ima odlične temelje, nekdo drug. Zahvaliti se moram vsem igralcem, trenerskemu štabu in nazadnje odboru Jadrana: preživel sem petfantasti-čnih let. Prvo leto sem bil sicer Vatovčev pomočnik. Nato pa smo dosegli tretje, prvo in sedmo mesto. Vmes je bila nesrečna sezona v sicer zelo zahtevni B-li-gi, v kateri sem vodil ekipo do januarja lani in nato smo se s klubom sporazumno razšli. V novi sezoni sem začutil dolžnost, da znova vzamem v roke ekipo in dokončan svoje delo. Pri Jadranu so lahko ponosni na člansko ekipo: fantje so delavni, skupina je homogena in delavna, letospa smo vključili številne mlade,« je ganjeno povedal Mura, ki je tudi potrdil, da še nima drugih ponudb: »S klubom, na katerega sem zelo navezan (Jadran), sem hotel zapustiti pokončno, pošteno in prijateljsko. Kaj in kje bom v drugi sezoni ne vem. Jadranu želim še veliko uspehov.«
Športni vodja Jadrana Andrej Vremec ni pričakoval odhoda trenerja članske ekipe, čeprav ... »Mura je izpolnil vse cilje. Dosegli smo play-off,
1 (zgodovinsko) napredovanje v B-ligo je v svoj - kljub mladim letom, dolg in uspešen »curriculum« - dodal trener Andrea Mura, ki je pri Jadranu preživel pet sezon. Jadran se je v Murovi »eri« dvakrat uvrstil v play-off (3. in letos 7. mesto). Enkrat pa so neposredno napredovali v višjo ligo. Andrea Mura je bil tudi trener Bora Radenske.
mlade smo vključili v člansko ekipo in še bi lahko našteval. Kot trener dobro vem, da je pet let dolgo obdobje in povsem razumem Murovo odločitev, ki jo spoštujemo in se mu iskreno zahvaljujemo za ves trud, ki ga je vložil,« je bil iskren športni vodja Jadrana. Vremec je še dodal: »Muri smo hvaležni, ker je pustil za sabo zdravo in izjemno motivirano ekipo mladih. S to skupino lahko z mirno dušo stopamo v novo sezono. Seveda moramo v prihodnjih tednih najti trenerja, kar ne bo lahko.« (jng)
ZBIRNI TRENINGI - Prihodnji teden se bodo začeli skupni zbirni treningi Jadranovih združenih mladinskih ekip. »Letniki 2000, 2001 in 2002, od Gorice do Doline, bodo skupaj vadili enkrat tedensko pod taktirko trenerjev Jureta Krečiča, Eriberta Dellisantija, Roberta Jakomina, Bobana Popoviča, Jana Zavrta-nika in Igorja Medna. Želimo si, da bi junija nastopili na kakem turnirju z ekipami, ki bi bile dejansko podobne tistim v prihodnji sezoni,« je povedal Vremec.
KOŠARKA - Polfinale play-offa C-lige silver
Breg drevi v Dolini čez oviro Codroipo
Breg Mediachem bo drevi ob 21. uri v telovadnici v Dolini prvič po treh letih nastopil v polfinalu končnice za napredovanje C-lige silver. Dolinskemu moštvu je zadnjič uspel preboj do polfinala leta 2013, ko je Breg izločil Bor, v finalu pa je nato osvojil prvo tekmo proti San Danieleju, ki je nato zmagal na naslednjih dveh srečanjih in se nato veselil napredovanja. Leta 2014 Breg ni dosegel uvrstitve v play-off, lani pa je izpadel v četrtfinalu proti Fagagni.
V letošnji sezoni se je začelo novo poglavje, ki je četo trenerja Krašovca popeljalo do prvega mesta po rednem delu, tako da bodo v pol-finalni in v morebitni finalni seriji Slavec in soigralci lahko računali na
prednost domačega igrišča. V Dolini bodo torej nastopili danes ob 21. uri proti Codroipu, ki so ga že dvakrat premagali v letošnji sezoni, srečanja v play-offu pa so seveda zgodba zase. Igra se na dve zmagi, v drugi polfinalni seriji se bosta pomerila videmski UBC in San Daniele. Ne smemo pozabiti, da ima Breg z moštvom iz »mesta pršuta in pršutarn« neporavnan račun, saj je San Daniele leta 2013 napredoval na račun košarkarjev moštva iz Dolina, letos pa je Carro in soigralce premagal v finalu deželnega pokala C-liga silver. Pred morebitnim finalom s San Danielejem pa mora Breg premostiti še eno oviro, in sicer solidni Codroipo. (av)
Trener Andrea Mura
fotodamj@n
ODBOJKA - Poraz v tretji finalni tekmi končnice 1. moške divizije
Naš prapor brez D-lige
Tržaški SantAndrea je bil boljši - 1. ženska divizija: Mavrice Arcobaleno ne bo v finalu
Moški
S. Andrea - Naš Prapor 3:0 (25:22, 25:18, 25:23)
Naš Prapor: Fajt 0, Fogari 1, Medeot 14, A. Sfi-ligoi 3, S. Sfiligoi 4, Valentincic 2, Barbera (L); Boskin 0, Juretič 1, Oliva 8, Tescari 0; trener: Mikluz.
»Nasprotniki so zasluženo zmagali,« so bile prve besede trenerja Mikluza po porazu Našega Prapora v tretji, odločilni tekmi finala za napredovanje v deželno D-ligo. »S. Andrea je vse tri tekmefinala odigral na svojem standardnem nivoju, mi pa visokega nivoja igre iz prve tekme nismo obdržali,« je trener komentiral finalne tekme. Bistvena razlika med ekipama je tokrat bila
obramba, v kateri so tržaški igralci izstopali, ko so v polju usklajeno upravljali tako močne udarce kot tudi taktične napade gostov. Pri Bricih pa so lahki napadi večkrat padali na tla. Nekaj nezbranosti in verjetno tudi nervoze pa je botrovalo temu, da so se v igro Našega Prapora vrinile tudi naivne napake, ki so gostiteljem še olajšale delo.
Ženske - Na Goriškem Mavrica Arcobaleno - Pieris 2:3 (25:16, 13:25, 29:27, 14:25, 13:15)
Mavrica Arcobaleno: Devetak 3, Nanut 5, Pe-truz 7, Valentinsig 6, Winkler 11, G. Zavadlav 14, Bandelj (L1); Černic (L2), Juren, Malič, Princi 0, Sardoč, M. Zavadlav 12; trener: Privileggi.
PLANINSKI SVET
Lep izlet pod Golico med cvetoče narcise
Kdor bo v prihodnjih dneh obiskal rovte nad Jesenicami bo užival ob pogledu na belo cvetoče livade in travnike, kjer se bohotijo narcise - ključavnice. V nedeljo so se na izlet pod Golico odpeljali člani Slovenskega planinskega društva iz Gorice, sicer nekoliko v dvomu, če bo vreme držalo. Pa je, kljub temu, da jih je že kmalu potem ko je avtobus odpeljal iz Gorice pozdravil dež ter jih spremljal do pod Šmarne gore. Med vožnjo proti Jesenicam se je nad Julijci pokazalo nekaj modrine, megle so se začele dvigati in to je bil znak, da dežja najverjetneje ne bo. Na Planini pod Golico, kjer se je prejšnji dan, kljub muhastemu vremenu odvijal vsakoletni praznik narcis, sta izletnike pričakala Miha in Aleš, odlična spremljevalca na poti proti Pristavi, kjer so se pohodniki ponovno zbrali in po foajšem počitku stopili na avtobus. Da je izlet lepo uspel, je pripomoglo tudi planinsko društvo Jesenice, in še zlasti njegov predsednik Vlado Hlede. V Do-slovčah so izletniki popoldne obiskali Finžgarjevo rojstno hišo in prisluhnili prijetni in zanimivi predstavitvi pisateljeve življenjske poti znanega slovenskega pisatelja, dramatika in vsestranskega kulturnega delavca. Za vodenje je poskrbel Niko Rakovec. V Begunjah so se izletniki poklonili spominu lani preminulega Slavka Avsenika in obiskali njegov grob na tamkajšnjem pokopališču.
Ljubitelji cvetja, ki se nedeljskega izleta niso mogli udeležiti lahko cvetoče travnike in košenice pod Golico in Stolom obiščejo še v naslednjih dneh, tja do konca meseca. Cvetenje je namreč nekoliko zaustavila ohladitev v začetku maja, ko je na Španovevem vrhu, sicer znani smučarski progi, zapadlo okrog 30 cm snega.
Skupina »drugače mladi«
Planinsko društvo Ribnica je že pred leti stkalo prijateljske vezi s tržaško pohodniško skupino »Amici del mercoledi«. Letos poteka dvajsetletnica tovrstnega druženja. Ob okrogli obletnici bo PD Ribnica gostilo v soboto, 21. maja, v Kočevju poleg skupine »Amici del mercoledi« tudi Skupino »drugače mladi« SPD Trst in skupino »Amici rose d'inverno« CAIXXX ottobre. Zbor tržaških planincev v Bazovici pri Kalu ob 7.00 uri. Prosimo za točnost. Za morebitne informacije pokličite na tel. št. 040775312 (odgovarja Paolo Raseni).
Izlet v okolico Buzeta
Ob načrtovanju izletov smo upali na zgodnjo pomlad, zato smo uvrstili turo na goro Tinisa v Karnijskih Alpah na konec meseca maja. Zaradi nestabilnih vremenskih razmer in zapoznelega snega pa nam v tem času tura ne bi nudila pričakovanega užitka, zato smo odločili, da jo prenesemo na mesec julij. V nedeljo, 29. maja, na dan načrtovane ture, pa se bomo z osebnimi avtomobili podali v okolico Buzeta.
45. Srečanje obmejnih planinskih društev
Pred petinštiridesetimi leti so slovenski planinci z Jesenic, Celovca, Gorice in Trsta začutili potrebo po tesnejšem sodelovanju in pogostejšem druženju. Tako je vzklila pobuda za vsakoletno srečanje. Prvo je bilo leta 1972 na Golici, v naslednjih letih so si srečanja sledila vsako drugo nedeljo v mesecu juniju, vsako leto v drugem kraju. Naknadno so k pobudi pristopili še beneški planinci. Organizator letošnjega srečanja, ki bo v nedeljo, 12. junija, je prav Planinska družina iz Benečije. Slovensko planinsko društvo Trst in SPD Gorica vabita člane k čim številčnejši udeležbi.
SPDT - V Špeter se bodo odpeljali z avtobusom. Vpisovanje do vključno petka, 2. junija, za vpis in morebitne informacije pokličite na tel. številko 040 413025 (Marinka).
SPDG tudi načrtuje organizirano in številčno udeležbo. Predvidoma bodo poskrbeli tudi za avtobusni prevoz.
Športno plezanje v Bazovici
V soboto so v športnem centru Zarje v Bazovici speljali do konca meddruštveno tekmo v balvanskem plezanju. To je bila druga, povratna tekma mini turnirja, ki ga je AO SPDT organiziral v sodelovanju z Društvom plezalcev Koper (DPKP). Otroke so razdelili v dve skupni under 9 in under 13. Vsi tekmovalci so imeli na voljo osem tekmovalnih smeri, ki so jih postavljalci primerno priredili starosti. V konkurenci U9, kjer Spdt ni imelo tekmovalcev, je šla zmaga v Koper. V konkurenci U13 pa je prepričljivo zmagal Anej Bandi (AO SPDT) in na tretje mesto se je uvrstila Anja Novak (AO SPDT). Izredno spodbudni so bili tudi rezultati drugih tek-
movalcev, ki so dokazali, da so trenerji opravili suvereno svoje delo in zelo kvalitetni treningi so se obrestovali. Letna vadba z društvenimi trenerji in trenerjem iz Slovenije je pripeljala vse mlade plezalce do boljšega spoznanja svojega telesa in k premiku meje zmogljivosti malo višje. Trenerji so veliko časa posvetili tudi druženju, medsebojnemu spoštovanju med plezalci, vrvni tehniki in plezalni tehniki, ki so pripeljale male plezalce do želje po gibanju, po druženju v naravi in sprejetju etičnega plezalnega kodeksa.
S tekme SPDT v Bazovici
fotodamj@n
Mavrici se ni uspelo uvrstiti v finale za napredovanje. V tretji tekmi polfinala jo je Pieris premagal s tesnim izidom, vendar, po besedah trenerja Privileggija, zasluženo. Igralke Mavrice so začele odlično; držale so se trenerjevih navodil in kazalo je, da bo tekma stekla kot po olju. V drugem setu pa so popustile, v njihovi igri je bilo preveč napak in Pieris je stanje v setih izenačil. V maratonskem tretjem nizu so po večkratnem izmenjavanju v vodstvu prevladale domačinke. Po poraznem četrtem setu, ki je bil zelo podoben drugemu, je Mavrica v petem vodila pri menjavi igrišča, v ključnih trenutkih pa so gostiteljice zgrešile servis ali pa niso zaključile napada, kar je požrtvovalni Pieris izkoristil in bil nato v končnici boljši.
Na Tržaškem
Zalet Breg bo polfinalno tekmo proti ekipi Centro giovanile S. Sergio igral v soboto, 21. maja, ob 20.30 na parketu domače telovadnice v Dolini. Tekma je izločilna: kdor zmaga, se neposredno uvrsti v veliki finale za napredovanje, ki bo v soboto, 28. maja, ob 21. uri prav tako v občinski telovadnici v Dolini. Druga polfinala tekma med Volley Clubom in Eurovolleyschoolom bo v torek, 24. maja, v telovadnici Cobolli. (stc)
JADRANJE - Razred optimist
Giorgia Sinigoi (Čupa) prva
V Cerviji se je konec tedna odvila državna regata v razredu Optimist, 31. Spring Cup in druga etapa Trofeje Italia Kinder + Sport 2016. Regate se je udeležilo nad 400 jadralcev iz cele Italije, enakomerno porazdeljenih med mladinci in kadeti, med temi tudi jadralci sesljanske Ču-pe in barkovljanske Sirena. Organizatorji so v zahtevnih vremenskih razmerah speljali pet plovov za mladince in štiri za manjše kadete. Med junioresi so se odlično uvrstili Giorgia Sinigoi (Čupa), ki je zasedla skupno 4. mesto s kostantnimi dobrimi uvrstitvami v posameznih plovih in premočno zmagala v ženski konkurenci (saj je bila druga deklica šele na 18. mestu) ter Jan Per-narčič, ki ga je zmaga v zadnjem plovu pripeljala na 16. mesto in je od prvega dne nadoknadil kar 13 mest. Na 17. mestu pa je bil jadralec Sirene Tinej Sterni (Sirena). Po prvem dnevu mu je kazalo boljše, saj je zasedal začasno 3. mesto, ponesrečili pa sta se mu zadnji dve regati, ko je v obeh še do zadnje stranice zasedal 2. mesto, potem pa končal slabše. Zelo dobro se je izkazal tudi mladi Ivan Visintin (Sirena), ki je bil na končni lestvici med kadeti na 32. mestu, med letniki 2006 pa peti. Med kadeti se je dobro uvrstila tudi Aurora Ambrož na 33. mesto (zanjo je prva tekmovalna sezona) in Ales-sandro Mangione je bil soliden 35.
Četrtek, 19. maja 2016
VREME, ZANIMIVOSTI
£ Sonce vzide ob 5.29 in zatone g ob 20.34
Dolžina dneva 15.05
Luna vzide ob 18.09 in zatone ob 5.01
1923 - Ponoči se je meja >inS sneženja spustila pod 1000 m in jutro je z bilo v višje ležečih krajih zimsko. V Kranjski o Gori so izmerili 18 cm, v Čepovanu 5 cm : snega in v Mislinji na Pohorju 3 cm snega.
Danes: ob 2.18 najnižje -47 cm, ob 8.38 najvišje 24 cm, ob 13.59 najnižje -23 cm, o ob 19.57 najvišje 48 cm. Jž Jutri: ob 2.44 najnižje -52 cm, ob 9.07 najvišje 28 cm, ob 14.33 najnižje -22 cm, ob 20.28 najvišje 48 cm._,
Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 16,2 stopinje C.
500 m...........12
1000 m ..........10
1500 m............7
2000 m ...........4
2500 m............0
2864 m.......... 2
UV indeks bo ob jasnem vremenu sredi dneva po nižinah 7 in v gorah 8.
Sabor ukinil Mesicev urad
ZAGREB - Večina v hrvaškem saboru je včeraj zbrala dovolj poslancev za glasovanje o zakonskih predlogih, potem ko kvoruma za glasovanje niso imeli skoraj mesec dni. Med drugim so sprejeli spremembe zakona o pravicah predsednika republike po koncu mandata, s katerimi so zaprli urad upokojenega predsednika Stipeta Mesiča. Za zaprtje urada je glasovalo 81 poslancev v 151-članskem saboru. Mesiču ne bodo več plačevali administrativnih stroškov urada, službenega avtomobila in voznika, temveč zgolj stroške varnostnikov, do katerih bo imel pravico za nedoločen čas. S tem naj bi privarčevali približno 600.000 kun (79.000 evrov) letno. Mesič je imel na podlagi zakona dosmrtno pravico do svojega urada, lahko pa je zaposlil tudi dva državna uradnika.
TAJSKA - Naval turistov je ogrožal krhko ekološko ravnovesje
Zaprli otok Koh Tachai
Na plaži tega miniaturnega raja na zemlji je prostora za 70 turistov, gnetlo pa se jih je že več kot tisoč
V Šibeniku vznemirjal gol sprehajalec
ZAGREB - Na šibeniško policijo se je včeraj obrnilo več meščanov, ki so v jutranjih urah opazili mlajšega moškega, kako se je gol počasi sprehajal v smeri središča mesta. Policistom fanta, ki je z goloto kršil javni red in mir, ni uspelo ujeti. Ali je šlo za vinjenega maturanta po burni maturantski proslavi, kakšnega eks-centrika ali pač za moškega, ki je iz stanovanja svoje ljubice v naglici pobegnil pred soprogom, ki se je nepričakovano vrnil s službene poti, niso uspeli izvedeti, je poročal Jutarnji list. Objavili so tudi amatersko fotografijo golega sprehajalca, kako se mirno sprehaja mimo družinskih hiš po eni od ulic v Šibeniku.
BANGKOK - Na Tajskem bodo zaradi številnih turistov, ki negativno vplivajo na naravne vire in okolje, zaprli otok Koh Tachai. Turisti naj bi namreč povzročali škodo, ki je skoraj nepopravljiva. Skoraj vsi narodni parki na Tajskem se zaradi deževne dobe od sredine maja do sredine oktobra za turiste zaprejo. Narodni park Tachai pa se oktobra letos ne bo ponovno odprl, poroča tajski časnik Bangkok Post. Park je priljubljen med turisti in potapljači, za katere bo sicer še vedno dostopnih nekaj potapljaških mest na območju. »Moramo ga zapreti, da dovolimo okolju, da se rehabilitira. To moramo storiti, še preden je škoda dokončno nepopravljiva,« je dejal generalni direktor s tajskega ministrstva za narodne parke, divje živali in ohranjanje rastlin Tunya Netithammukal.
Lokalni mediji so poročali, da je na obali otoka Koh Tachai prostora za 70 turistov, kljub temu pa je bilo tam včasih skupaj s stojnicami za hrano in turističnimi čolni tudi več kot 1000 ljudi. Tajska na svoje plaže in otoke letno privablja več deset milijonov turistov. »To je miniaturni raj - če se le lahko izogneš gneči. Na žalost veliko neizkušenih potapljačev uničuje krhek koralni greben s tem, ko dregajo v korale in jih poskušajo fotografirati. Ljudje žal niso zainteresirani za ohranitev narave, zanima jih samo to, da bodo posneli zanimivo fotografijo,« je dejal britanski turist Steve Downing.
Plaža na tajskem otoku Koh Tachai je bila zaradi prevelikega navala turistov že resno ogrožena
Britanci hočejo recepte
LONDON - Britanski BBC namerava ukiniti spletno stran, kjer objavljajo zastonj recepte in nasvete za kuhanje. Napoved je v torek med Britanci povzročila val razočaranja in nejevolje. Več kot 100.000 ljudi je podpisalo peticijo proti ukinitvi spletne strani.
BBC je sporočil, da bodo ukinili spletna portala z recepti in potovanji ter nekaj spletnih strani z lokalnimi novicami. Na spletu se bodo osredotočali samo na šest področij - novice, šport, umetnost, kultura, zgodovina in znanost. Največje razočaranje med Britanci je zaradi spletne strani z recepti. Na tisoče Britancev je izrazilo svoje ogorčenje na Twitterju. »Verjamem, da so vsi Britanci, ki kuhajo, razburjeni,« je zapisala Olivia Crellin. »Dobesedno 90 odstotkov mojih jedi je iz #bbcrecepies,« je dodala Aniqah C.
BBC je pod pritiskom britanske vlade, da morajo zmanjšati število zaposlenih in tako krčiti stroške. Prejšnji teden je minister za kulturo John Whittingdale razgrnil politiko glede prihodnosti BBC, kjer piše, da se bo spletna vsebina osredotočala na pomembne novice in aktualne dogodke. V zadnjih mesecih je BBC napovedoval tudi veliko krčenje delovnih mest.
WHO - Opozorilo pred poletno sezono
Zmerna nevarnost zike tudi v Italiji in Sloveniji
Komar vrste Aedes aegypti, ki prenaša virus zika
arhiv
KOEBENHAVN - Virus zika, ki ga prenašajo nekatere vrste komarjev in je doslej prizadel predvsem Latinsko Ameriko, bi se lahko od zgodnjega poletja naprej širil tudi po Evropi. Evropska veja Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) opozarja, da v nekaterih evropskih državah obstaja zmerna verjetnost širjenja virusa. Po navedbah WHO v 18 evropskih državah, med drugim tudi v Sloveniji, na Hrvaškem, v Franciji, Italiji, Španiji in Grčiji obstaja zmerna verjetnost širjenja virusa zika, saj bi ga lahko prenašal v teh državah prisoten tigrasti komar.
WHO v poročilu o oceni tveganja za širjenje zike med pozno pomladjo in poletjem v Evropi poudarja, da je splošno tveganje nizko ali največ zmerno, izbruh virusa pa je bolj verjeten v državah s prisotnostjo komarjev iz ro-
du Aedes, med drugim tigrastih komarjev. WHO je opozoril, da ob severovzhodnih obalah Črnega morja v Rusiji in Gruziji ter na portugalskem otoku Madeira v Atlantskem oceanu obstaja večje tveganje za prenašanje virusa zike. Razlog tiči v prisotnosti komarjev vrste Aedes aegypti, pri katerih je večje tveganje za prenašanje virusa kot pri tigrastih komarjih.
Ocene tveganja v Evropi so osnovane na dejavnikih, kot je ugodno podnebje za komarje, gostota poseljenosti, urbanizacija, pretekli izbruhi virusov, ki jih prenašajo žuželke in transportne povezave. O virusu zika je še vedno veliko neznank. Največjo skrb predstavlja možnost, da nosečnice rodijo otroka z mikrocefalijo. Ti otroci imajo precej manjšo glavo in možgane, kot jih imajo otroci brez bolezni.
/
Primorshi
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 19. maja 2016
23
RAI3bis
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Mikser, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
RAI1
6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuoco 14.05 Igra: Colors 15.15 Torto a ra-gione? Il verdetto finale 16.40 La vita in di-retta 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Nad.: Non dirlo al mio capo 23.40 Aktualno: Porta a porta
RAI2
6.0014.00 Detto fatto 7.20 Nad.: Il tocco di un angelo 8.05 Serija: Le sorelle McLeod 9.3013.30 Rubrike 10.30 Cronache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 23.50 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Castle 18.00 Šport 18.50 Serija: N.C.I.S. 21.05 LOL 21.15 Virus - Il contagio delle idee 0.05 Obiettivo pianeta
RAI3
6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 TGR Buongiorno Italia 7.30 TGR Buon-giorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 18.55, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la sto-ria 15.10 Kolesarstvo: Giro d'Italia 2016, 12. etapa 18.00 Geo 20.00 Blob 20.10 Viaggio nell'Italia del Giro 20.35 Nad.: Un posto al sole
21.05 Film: The Rock (akc., '96, i. S. Con-nery, N. Cage) 23.30 Gazebo
_RAI4_
11.4016.55 Flashpoint 13.00 Star Trek Enterprise 14.25 Fairy Tail 14.50 Numbers 16.50 Novice 18.15 Ghost Whisperer 21.10 The Voice of Italy 2016 0.00 Boss
_RAI5_
13.35 23.15 Lo stato dell'arte 14.10 Wild Italy 15.00 Australia con Simon Reeve 16.00 This is Opera 16.50 19.45 La liberta di Bernini 17.50 Memo - L'agenda culturale 18.40 Novice 18.45 Trans Europe Express 20.45 Passepartout 21.15 Petruska 22.15 Dok.: Olga Peretyatko
RAI MOVIE
13.50 Film: Rocky Balboa (dram., '06, i. S. Stallone) 15.40 Film: Un colpo perfetto (dram., '07, i. D. Moore) 17.30 Novice 17.35 Film: Vento di primavera (dram., Fr., '10, i. J. Reno) 19.40 Film: Uno contro l'altro, pra-ticamente amici (kom., It., '81, i. R. Pozzetto)
RETE4
6.55 Serija: Hunter 8.55 Nad.: Bandolera 9.45 Serija: Carabinieri 10.45 Ricette all'ita-liana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.301 viaggi di Donnavventura 15.45 Serija: Hamburg Distretto 21 16.45 Serija: Walker Texas Ranger 19.35 Dentro la no-tizia 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Film: Il compagno don Camillo (kom., It., '65)
CANALE5
6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uomini e donne 16.10 Amici - Day Time 16.20 Nad.: Il segreto 17.10 Pomeriggio cinque 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza
21.10 Film: Unknown - Senza identita (triler, '11, i. L. Neeson) 23.40 Film: La bella societa (dram., It., '10, i. R. Bova)
_ITALIA1_
6.35 Risanke 8.15 Nad.: Settimo cielo 10.15 Serija: Dr. House - Medical Division 12.05 Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.05 Šport 13.45 Nan.: Simpsonovi 14.30 Nan.: Futurama 15.00 Serija: The Big Bang Theory 15.35 Nan.: My Name is Earl 16.05 Serija: Due uomini e 1/2 17.00 Nan.: Friends 18.00 Nan.: Mike & Molly 19.25 Serija: C.S.I. - Miami 21.10 Flight 616 23.20 Film: L'isola delle coppie (kom., '09, i. K. Bell)
_IRS_
12.40 Film: L'insegnante viene a casa (kom., It., '78) 14.30 Film: Il pentito (dram., '85) 16.50 Film: I 4 tassisti (kom., It., '63) 19.20 Serija: Supercar 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: La sconosciuta (dram., It., '06, r. G. Tornatore) 23.30 Adesso cinema!
_laz_
7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffe Break 11.00 L'arai che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagada 16.20 Sfera 18.00 Serija: Josephine, ange gardien 20.35 0.15 Otto e mezzo 21.10 Ec-cezionale Veramente
LA7D
6.201 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 The Dr. Oz Show 7.3019.00 Cuochi e fiamme 8.30 15.20 I menu di Benedetta 11.20 SOS Tata 13.30 Serija: Providence 16.45 0.50 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 21.10 Nad.: Grey's Anatomy
TELEQUATTRO
7.00 Sveglia Trieste! 13.00 Dodici minuti con Cristina 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.2017.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.40 21.00 Ring 18.00 23.30 Trieste in diretta 19.00 Tisane, uguenti e cachet 20.00 Qua la zampa 20.05 Happy Hour
CIELO
21.15 Film: Il siciliano (dram., '87) 23.20 Film: Sulle mie labbra (dram., Fr., '01)
RAI PREMIUM
11.50 Serija: Lui e lei 13.30 Nad.: Un posto al sole 14.30 Nad.: Il commissario Nar-done 15.25 Parliamone 16.15 Serija: Sulle tracce del crimine 17.10 Aktualno: Anica -Appuntamento al cinema 17.20 Nad.: Cuo-ri rubati 17.45 Serija: Provaci ancora prof 19.35 Novice 19.40 Nad.: Il commissario Rex 21.25 Nad.: Capri 22.20 Nad.: Tutti pazzi per amore 23.20 Nad.: Questo nostro amore 70
12.15 13.00 MasterChef Australia 12.45 Novice 14.15 MasterChef Italia 16.15 18.15 Fratelli in affari 17.15 Buying & Selling 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.15 Film: Point Break - Punto di rottura (akc., '91, i. P. Swayze, K. Reeves) 23.15 Film: Maladonna (dram., '84)
DMAX
12.30 Rimozione forzata 13.20 Affari in va-ligia 14.10 Gator Boys: gli acchiappalliga-tori 15.05 River Monsters 15.55 Te l'avevo detto 16.50 Salt Lake Garage 17.45 Gli eroi dell'asfalto 18.35 Cacciatori di gemme 19.30 Banco dei pugni 20.20 Affari a tutti i costi 21.10 Non e un altro stupido game
show 22.00 100 cose da non fare a casa 22.55 Colpo di fulmini
SLOVENIJA1
6.55 Dobro jutro 11.15 18.25 Kviz: Taksi 11.40 Turbulenca 12.20 Dok. serija: Naši vrtovi 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Dok.: Svet edincev 14.20 Slovenci v Italiji 15.10 Pod drobnogledom 15.40 18.05 Risanke in otroške serije 16.25 Profil 17.30 Ugriznimo znanost 17.55 Novice 18.00 Na naši zemlji 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tarča 20.55 Globus 21.25 Prava ideja! 22.00 Odmevi 23.05 Osmi dan 23.40 Panoptikum
SLOVENIJA2
7.00 Risanke in otroške odd. 8.05 Zgodbe iz školjke 8.40 Točka 9.40 Na lepše 10.25 Kino fokus 11.0017.00 Halo TV 12.00 Dobro jutro 15.05 Alpe-Donava-Jadran 15.45 Čas za Manco Košir 17.50 Kviz: Vem! 18.15 10 domačih 18.55 Plavanje: EP 21.00 Avtomo-bilnost 21.30 Dok.: Slovensko olimpijsko stoletje 22.15 Film: Gospa iz Burme (biogr.)
_KOPER_
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmenja Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 22.20 Drobtine in... 45 let TV Koper-Capodistria 14.45 Dok.: Tomizza brez meja 15.15 Najlepše besede 15.50 Road to UEFA EURO 201616.20 Dok.: K216.50 Alpe Jadran 17.25 Webolution 18.00 22.50 Izostritev 18.35 Vreme 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 TG dogodki 19.45 Glasba zdaj 20.00 City Folk 20.30 Dimela cantando 2013 22.15 Dok.: Mister Gadget 23.20 Sledi 23.45 Dnevnik Slovencev v Italiji
_POP TV_
7.00 Risanke in otroške serije 8.20 9.30, 11.00, 12.10 Tv prodaja 8.3515.35 Nad.: Italijanska nevesta 10.00 16.55 Serija: Komisar Rex 11.15 14.35 Nad.: Nedolžna vsiljivka 12.25 17.55 Moja mama kuha bolje! 13.30 20.00 Nad.: Usodno vino 16.3018.55, 22.30 Novice in vreme 21.00 MasterChef Slovenija 23.05 Nan.: Franklin in Bash
_KANAL A_
7.0018.00, 19.55 Svet 7.5512.25 Serija: Odvetnik z ulice 8.5513.40 Risanke 9.45 11.55 Nan.: Od zaroke do poroke 10.15 11.25, 11.40 Tv prodaja 10.3018.55 Nan.: Kar bo, pa bo 14.20 Film: Ločena ob rojstvu (dram.) 16.10 Serija: Mentalist 20.00 Serija: Alarm za Kobro 11 21.00 Big Brother 22.00 Big Brother Klub
22.30 Film: Abraham Lincoln - Lovec na vampirje (fant.)
PLANETTV
11.55 Tv prodaja 12.25 Serija: Havaji 5.0 13.30 22.20 Bilo je nekoč 14.40 Ellen 15.40 Nad.: Esperanza 16.45 20.10 Nad.: Ena žlahtna štorija 17.50 Glej, kdo kuha 18.45 22.05 Danes 19.15 Vreme in šport 19.25 21.20 Da, dragi! Da, draga! 23.30 Ta teden z Juretom Godlerjem
IRIS
Četrtek, 19. maja Iris, ob 21. uri
VREDNO OGLEDA
La sconosciuta
Italija 2006
Režija: Giuseppe Tornatore Igrajo: Ksenija Rappoport, Pierfrancesco Favino, Margherita Buy in Claudia Gerini
V Trstu posnet Tornatorejev film, je zapletena, noir zgodba o čustvih, in osamelosti in v njem se prepletajo neizrečene resnice in skrivnosti, ki se navezujejo na preteklost. Neznanka je dvaintridesetletna ženska, ki se je v otroških letih preselila iz Vzhoda na jug Italije, zdaj pa je odpotovala v smeri severa, da bi si tu poiskala primerno službo. Seveda se ob njenem prihodu v Trst razvije in zaplete še vrsta drugih zgodb ...
Irena je Ukrajinka in nastopi službo družinske pomočnice na domu, ki stoji točno nasproti hiše v kateri stanuje družina premožnih zlatarjev. Irenin cilj je prav ta, da nadzoruje vsemu kar se dogaja v stanovanju družine trgovcev.
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, na-povednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Radioaktivni val z Borisom Deve-takom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena: Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 12.15 Od table do računalnika; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Miguel de Cervantes Saa-vedra: Don Kihot - 9. del, sledi Music box; 18.00 Kulturne diagonale: Film, kamera, ekran, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Dobra zgodba; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Poslovne informacije; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 16.30 Planinski vodnik; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Komorni orkester Akademije Nova; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Mladi primorski talenti; 20.30 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eurore-gione News; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00 Punto e a capo/Cultura e societa; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00, 14.35, 18.00, 18.35, 21.00, 22.00 Glasba; 13.35 Ora musica; 14.00 Playlist; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 20.00 Cultura e societa; 20.30 Punto e a capo; 0.00 Nottetempo.
DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A'
Gostja Studia D po 11.00 bo pisateljica in novinarka Nataša Kramberger. Doma je iz Jurovskega dola v Slovenskih goricah, a že enajst let živi v Berlinu, rada pa se spogleduje tudi z Milanom in Trstom. Prav v teh dneh prihaja med italijanske bralce njen romaneskni prvenec Nebesa v robidah - Niente di nero in vista. V italijanščino ga je prevedel Miha Obit. V pogovoru bomo spoznali Natašino literarno ustvarjanje, njeno časnikarsko delo in navdušenje nad ekološkim kmetovanjem. V mesečniku Film kamera ekran ob 18.00 bomo preleteli dogajanje na letošnjem 69. Cannskem festivalu. Ob tekmovalnih programih v raznih sekcijah, filmski tržnici in drugih dogotkih, poteka tudi »Cannes classics«, kamor se je letos uvrstila tudi slovenska kinematografija in sicer z restavriranim celovečercem iz leta 1957, Dolina miru. S Cannskega prizorišča se bomo selili na Češko, na 56. Mednarodni festival otroškega in mladinskega filma, nazadnje pa bomo vpogledali še v zakulisje nastajajočega celovečerca mladega slovenskega režiserja Gregorja Božiča, ki nas na podlagi scenarija, ki temelji na treh kratkih zgodbah Antona Čechova, ponese v slikovite kraje Benečije.
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasits@primorski.eu - oglasigo@primorski.eu Brezplačna tel.št. 800912775 Faks (TS) +39 040 7786339 Faks (GO) +39 0481 356329 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
na modnih avenijah CHandie
w
21. MAJ OB 18H
OLANDIA NOVA GORICA
MODNA REVIJA V VAŠI OLANDII
^ .i l v *
ZBIRAMO PRIJAVE NA STILSKO MODNO PREOBRAZBO ...
... in pripravljamo skrita presenečenja! Spremljajte nas na: www.qlandia.si.
OLANDIA