Poštnina plačana v gotovini.
Naročnina
znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna štev. l Din.
UREDNIŠTVo"~UPRAVA: pri g. ]os. Benko v M. Soboti, telefon številka 8.
Štev. rač. poštne hran. 12.549
Izhaja vsako nedeljo.
KrhjiiiS
Cena oglasov
Na oglasni Strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo.
V. LETO			Murska Sabots, 12. aprila 1936.						ŠTEV. 15	
Vsem na ročni	<om, sotruc		ni	<om in pri	atel	jem našega	is	ta vese	o A	elujo'
Vstajenje
Zemlja je zaduhtela v pomladnem soncu in kmet se je globoko nagnil h grudi in jo prvič oškropil s svojim znojem. Travniki so se ogrnili s cvetjem, bohotno življenje je pognalo iz razrahljane prsti, dih pomladi valovi preko ravnine, kakor velika, opojna pesem, ki išče poti do človeških src. Pomlad je, čas vstajenja vsega kar je zmožno razvoja in napredka, delovanja in ustvarjanja. Za nami je ostala doba miru, dnevi, ki so nosili v sebi videz smrti, trenutki pričakovanja sonca in novega vstajenja. Ko stojimo na pragu prerojenih dnevov, so v nas še kakor daljni odmevi vse turobne misli, ki so nas oklepale še včeraj. Danes že, pa smo jih obdali z ljubeznijo, ki je vskipela iz hvaležnosti do Njega, ki nam je ustvaril lepoto. In pogled na človeka nam postaja čist in odkritosrčen. Poživljeno delovanje nam kuje zavest skupnosti ter nam ustvarja medsebojno zaupanje. V današnjih težkih časih, bi morala biti ta porajajoča čustva že slednjič pravi temelj, na katerem bi si morali zgraditi svoje življenje. Čas bi že bil, da bi te besede izgubile značaj praznega besedičenja. Kristus, ki je premagal grob, ni premagal le svojo smrt, ampak tudi vse one človtške slabosti, ki silijo človeka k tlom, kakor da ne bi bil vreden nositi ne srca, ne duše v telesu, ki ga ponižuje pod dostojanstvo in namen človeka. Kristus, čigar vstajenje bi moralo biti za vso človeštvo, plamteča beseda, da se dvigne iz svojih zmot, je učil ljubezen med narodom, ki bi morala biti gibalna sila vsega delovanja.
Pa so na Njegove besede pozabili, jih tisočkrat oskrunili, jih zavrgli... Narodi so se dvigali proti narodom, se medsebojno uničevali. Drug drugemu niso in nočejo privoščiti mirnega prostora pod soncem, ne dostojnega iz-življenja na svetu. Zgodovina je napisala pravico pesti, ki je postala največja zapoved vseh velikih narodov, ki se smatrajo poklicani, da zagospodujejo nad
manjšim narodom. Postavljena je zahteva, da slabotni služi in umiraj za močnejšega. Naš narod onkraj Snežnika, ob Soči in Jadranu, naši trpini za Karavankami, ob Dravi in Zilji, naš živelj na Gradiščanskem hodi že veke ta križev pot, pada v svojem trpljenju in zaman čaka polnočne ure Velikega petka... To je naša rana! In drugod ? ... Nemčija dviguje oboroženo desnico preteče in neizprosno. Italija si z bombami utira pot v Abesinijo in jim za ceno njihovih najboljših sinov jemlje zemljo in svobodo. Nič ni čudnega, če v takih razmerah sosed preži na soseda, se pripravlja, da vrne udarec, da
VELIKI PETEK
živeli v zadnjem času, ko je Nemčija ob zvenenju orožja raztrgala mirovno pogodbo in je Franciji, ki je utrpela toliko gorja za časa svetovne vojne, iz katere je izšla kot zmagovalka, ostalo za vse njene velike žrtve le zgodovinsko vreden, in lepo napisan kos papirja, ki nosi naslov: »Mirovna pogodba". Nemčiji je sledila Avstrija. Z uvedbo stalne vojske je jasno povedala vsemu svetu, da tudi za njo ne obstoje nikake mirovne pogodbe več. Kamen je sprožil plaz, ki se vali po Evropi ter grozi zadušiti ono borno klitje, ki je pognalo v dobi po svetovni vojni do danes. Vse to se protivi pomenu in veličastnosti krščan-
„Dopolnjeno je . .
brani svojo last, do katere ima vsakdo pravico.
Po svetovni vojni je armada diplomatov enoglasno razpravljala, kako bi se ustvaril svetovni mir. To spada danes že v zgodovino, kot slaboten napor prestrašenega človeštva, ki si je za svoj kratkotrajen počitek nadelo zveneče ime: Delo za mir. Pakti, konference so se sklepali za zelenimi mizami, jih podpisovali, se na njih zakleli in prisegali ter pripovedovali ljudstvu o njih trajni vrednosti. In koliko se sme verovati v take pogodbe, smo do-
In nagnil je glavo in izdihnil.
skega praznika Velike noči — praznika novega življenja in vstajenja.
Še pogled okrog nas. Občutek imamo, da tekamo že leta in leta v začaranem krogu ter vlačimo za seboj vso težo socialnih in gospodarskih nevol. Vidimo napore državnikov, da bi nas rešili zla, okrog nas so nagrmadeni ukrepi, ki naj ščitijo in dvignejo kmeta, da se bo lahko zopet z lahkim srcem razgledal po svojih njivah. a trajnih uspehov pa le noče biti. Vzroke temu pa je treba iskati tudi v nas samih. Pravega
medsebojnega zaupanja ni, primanjkuje nam dobra volja, ki bi nas vodila preko ovir in nam izboljšala položaj. Stara je resnica, da človeštvu ni prišla drugače rešitev, če jo ni samo pripravilo na temelju zaupanja, sporazuma in razuma. Trajnih uspehov sila ne rodi.
Nihče pa ne more trditi, da ne bi bilo vsaj nekaj znakov, da smo na potu zboljšanja. Četudi je naš človek še globoko sključen v jarmu razmer, četudi na evropskem obzorju prežijo uničujoči oblaki, pa pronica v zavest narodov spoznanje, da ta pot ni pravilna. In ko bo odstranjena ena nevarnost, bodo se druga za drugo zrušile še ostale. Zato mora biti vera v nas, da nam bo še vsem usojeno praznovati veliko vstajenje vsega človeštva. V tem znamenju vsem
VESELO ALELUJO!
PO LE C I K ^
Predsednik vlade dr. Milan Sto-jadinovič je prispel s svojo družino na Bled kjer bo ostal preko praznikov. Izjavil je, da njegov prihod v Slovenijo nima nikakega političnega ozadja, marveč da je prišel samo na oddih, ki ga je po trudapolni proračunski razpravi v Narodni skupščini in senatu zelo potreben.
V	zvezi z novim kreditom, v znesku 10. miiijcnov Din, ki ga je vlada odobriia za prehrano pasivnih krajev, je socialni minister izjavil, da dobi naša banovina 90 vagonov koruze.
Beograjska policijska uprava je zaključila preiskavo o atentatu v narodni skupščini ter je osumljene narodne poslance in vse preiskovalne spise izročila sodišču za zaščito države,
V	Zagrebu bo v kratkem pričel izhajati nov dnevnik, ki bo zagovarjal politiko dr. Mačka. Imenoval se bo »Hrvatski dnevnik" ter bo izhajal na 16 straneh.
Poslanci Dimitrijevič, Popovič, Cejovič, ki so se ob priliki žalostnega dogodka v narodni skupščini vrgli na atentatorja Arnautoviča ter ga razorožili, so bili na predlog predsednika vlade odlikovani z redom sv. Save III. razreda.
Na predlog kmetijskega ministra se dovoli svoboden izvoz otrobov, repnih rezancev, semena detelje Iucerne ia grahorice.
V Ljubljani je bil ustanovni občni zbor nove socialistične kulturne organizacije »Vzajemnost", ki bo nadaljevala delo, ki ga je svojčas, pred svojim razpustom vršila .Svoboda".
»V jeseni bodo izvedene občinske volitve, ki bodo pomenile popolno obnovitev občinske samouprave. Do tedaj bodo izvršene spremembe vseh potrebnih političnih zakonov, kakor je izjavil minister dr. Korošec." Tako piše glavno glasilo JRZ »Samouprava", ki izhaja v Beogradu.
- Občina Štrlgova, ki je bila že pred leti v upravnem oziru oddvojeno od čakovskega sreza in priključena ljutomerskemu, je po uredbi ministra pravde tudi v sodnem pogledu prišla pod sresko sodišče v Ljutomeru Uredba stopi v veljavo dne 1. junija t. 1.
Ban dravske banovine je razre šil občinske uprave v Kranju, Vranskem in Petrovčah. Prizadete občine so se pritožile na upravno sodišče.
Turški zunanji minister, se je na povratku iz Londona, kjer je prisostvoval sejam Društva narodom, ustavil v Beogradu, kjer je z ozirom na današnji položaj izjavil, da bosta Mala antanta in Balkanska z Teza nastopila solidarno v pogledu militari-zacije Avstrije, in glede vseh drugih aktualnih mednarodnih problemov, ter povdaril, da se nam ni treba bati presenečenj.
Mala antanta se bo sestala k izredni konferenci dne 6. maja v Beogradu, tik po konferenci Balkanske zveze. Pri tej priliki bodo države Male antante posvetile posebno pozornost tudi Nemčiji, ki s svojo politiko vedno resnejše ograža Češkoslovaško.
Avstrija je zopet uvedla splošno vojaško dolžnost. Da se je Avstrija ponovno oborožila, in s tem kakor Nemčija kršila mirovno pogodbo, je vzrok nemška nevarnost, ki postaja vedno večja. Nova avstrijska armada bo imela 800.000 mož. Ako bo vpoklicala še »črno vojsko" to se pravi može do 52 leta, bo štela avstrijska armada nad 1 milijon vojakov.
Postopanje avstrijske vlade seveda ni ostalo brez posledic. Poslaniki Male antante so že izročili avstrijskemu zunanjemu ministru protestne note svojih vlad, radi kršitve saint-germainske mirovne pogodbe.
Kipllng:
Riki-Tiki-Tavi.
Riki-Tiki se je postavil tako, da je imel jajce med nogama, in oči so mu bile krvavordeče. »Kaj mi daš za jajce kače? Za mlado naočarko? Za mlado kraljevsko naočarko? Za poslednjo — najzadnjo svojega zaroda? Vse ostalo jedo mravlje tam v gredici za melone."
Nagaina se je hitro obrnila in je zaradi tega enega jajca pozabila na vse drugo. Riki-Tiki je videl Tedyje-vega očeta, ki je urno iztegnil veliko roko, pograbil Tedyja za ramo in ga potegnil preko mize na varno, tako da ga Nagaina ni mogla več takoj doseči.
»Prevaril sem tel Prevarill Rik-ck-ckl" se je hahljal Riki-Tiki. .Deček je na varnem I Jaz — jaz — jaz sem zgrabil sinoči Naga v kopalnici za glavo." Nato je jel poskakovati, z
V	dobi splošnega oboroževanja
ter kršitev paktov in mirovnih pogodb nič ni čudnega, če je tudi češkoslovaška vlada začela nekatere obmejne kraje ob Madjarski izpraznjevati, ker bo tu zgradila velike moderne utrdbe.
Tudi Švica se boji za svoje meje, zato namerava razpisati posojilo 100 milijonov švicarskih f ankov za zgraditev velikega trdnjavskega pasu ob nemški meji.
Razmerje med Nemčijo in Francijo, še vedno ni razčiščeno ter tvori še nadalje središče zanimanje vseh diplomatov. Sedaj so se sestali francoski veleposlaniki v Parizu, da na skupni konferenci sestavijo francoski odgovor na nemške predloge.
Angleška vlada je obvestila francosko in belgijsko vlado, da bo v primeru neizzvanega napada prihitela eni ali drugi ogroženi državi na pomoč.
V	Grčiji je izbruhnilo več stavk, ki so jih zanetili komunisti, da bi dosegli ukinitev gotovih zakonov, ki jih ovirajo v njihovem političnem delovanju.
V	zvezi z nedavno potlačeno
zaroto so na Poljskem zaprli okrog 1000 komunistov. Od teh so jih 300 prijeli v sami Varšavi.
Abe8inci se še vedno umikajo, Italjani pa si izvojujejo zmago za zmago. V zadnjih bitkah je bila popolnoma poražena tudi cesarska garda, ki ji je načeloval sam abesinski cesar. Umikajoče Abeslnce neprestano napadajo italjanska letala, ki jih neprestano obstreljujejo.
Samo v enem dnevu so Italjani izvedli 121 poletov nad ozemljem, ki je še v abesinski posesti, pri čemur so odvrgli 70.000 kg bomb in oddali 20.000 strelov iz svojih strojnic.
Pri zavzetju abesinskega mesta Kvoram, so Italjani ujeli 6000 Abesin-cev ter mnogo vojnega materiala.
Kljub vsem hudim porazom pa baje abesinski cesar ni pripravljen na nikaka mirovna pogajanja o katerih se je govorilo v zadnjem času.
Ker so se italjanske čete približale Tanskemu jezeru in izvirom Nila, so Angleži silno vznemirjeni, ker velja to ozemlje od nekdaj za angleško interesno sfero. Bati se je, da bi se radi tega ponovno zaostrile razmere med Anglijo in Italijo.
Po revoluciji v Paragvaju v Južni Ameriki, so uporniki sestavili vlado, v kateri je za ministra vojske in mornarice ter za zunanjega ministra dr. Ivan Štefanovič, ki je po rodu Jugosloven.
vsemi štirimi hkrati, glavo pa je držal tik pri tleh. »Metal me je sicer sempatja, ali otresti se me ni mogel. Bil je mrtev, še predno ga je veliki mož razčesnil na dvoje. Jaz sem gal Riki-Tiki ck ck I Naprej, Nagaina 1 Pridi in bojuj se z menoj. Ne boš dolgo vdova 1"
Nagaina je spoznala, da je zamudila ugodno priliko, da bi umorila Tedyja, in jajce je ležalo še vedno med Riki-Tikijevimi nogami. »Daj mi jajce, Riki-Tiki. Daj mi poslednje tisto jajce in pojdem odtod in ne pridem več nazaj," je prosila in povesila kapo.
»Resnica, odtod pojdeš in ne prideš nikoli več nazaj, kajti za Nagom pojdeš na smetišče. Bojuj se, vdova I Veliki mož je odšel po puško 1 Bojuj sel"
Riki-Tiki je skakal okoli Nagaine kroginkrog, vedno v toliki razdalji, a ga ni mogla udariti, in male oči so
Dar g. poslanca soboSkim revežem
Gospodu predsedniku velike občine Murska Sobota.
Kakor Vam je gotovo znano, so bile pred kratkem plače narodnih poslancev povišane in sicer z veljavnostjo za nazaj. Ta povišica je doprinesla vsakemu poslancu 12 000 D.
Ker nisem soglašal s tem odlokom, nočem prejetega denarja vporabljati v osebne koristi, marveč ga želim razdeliti humanim ustanovam in revežem.
Iz teh dohodkov Vam dostavljam 1000 Din. s prošnjo, da jih še pred velikonočnimi prazniki blagovolite razdeliti onim revežem občine Murska Sobota, ki jih po Vaši uvidevnosti smatrate za najbolj siromašne.
Ko Vam to dostavljam, Vas prosim, da blagovolite prejem denarja pismeno potrditi in beležim z odkritosrčnim prijateljskim pozdravom.
Narodni poslanec: Josip Benko.
933/1
Gospod
Benko Josip narodni poslanec in industrijalec v
Murski Soboti. Na Vaš cenjeni dopis z dne 4. aprila 1936 čast nam je Vam potrditi prejem Din. 1.000 (entisoč dinarjev), kateri znesek ste blagovolili podariti za naše občinske reveže za velikonočne praznike.
Za ta velikodušni dar in Vaš humani čut, ki ga Vaše blagorodje vedno goji napram našim najbednejšim, blagovolite sprejeti v imenu obdarjenih našo najvdanejšo zahvalo in zagotovilo našega globokega spoštovanja. Delovodja: Predsednik občine: Grogorit	Hartner F.
Dr. P. St.
Šola in dom
Skoraj istočasno s šolami so nastali tudi disciplinski predpisi, ki urejajo disciplino v šolskem inizvenšol-skem času. V vsakem poslu je potreben red, zlasti če je več ljudi kar za več let navezanih drug na drugega. Nekak predpis mora urejati medseboj-
mu žarele kot goreče oglje. Nagaina se je zvila in se zakadila z glavo vanj. Riki-Tiki je poskočil kvišku in v stran. Zopet in zopet je udarila, a vsakokrat je treščila z glavo ob rogoznico na verandi in se je takoj iznova zvila kakor vzmet v uri. Riki-Tiki je zaplesal v krogu, da bi ji prišel za hrbet, pa Nagaina se je urno obrnila, da bi ga imela pred očmi, in roštanje njenega repa po rogoznici je bilo slišati kakor bi veter vlekel suho listje po tleh.
Pri tem pa je Riki-Tiki pozabil na jajce. Ležalo je še vedno na verandi. Nagaina se mu je bližala vedno bolj in bolj in nazadnje, bai ko si je Riki-Tiki hotel malo oddehnlti, ga je pograbila, se obrnila proti verandinim stopnicam in odhitela liki puščica po stezi; Riki-Tiki za njo. Kadar naočar-ka beži na žlvlenje in smrt, šviga kakor švrka bičeva vrvica pa konje-vem vratu.
ne odnošaje teh ljudi, konkretno cd-nošaje mladine med seboj, do učiteljev in do šolskega oblastva. To je nujno in nespremenljivo. Drugo pa je vprašanje, če so taki predpisi potrebni, izvršljivi in uspešni za vzgojo mladine tudi v tistem delu, ki se tiče izven-šolskega življenja mladine.
Obstojajo v neki obliki povsod, kolikor nam je znano, čeravno so ponekod čisto drugačni pogoji za nje, najstrožji so seveda tam, kjer je spravljena mladina v šolskih internatih, da je stvarno pod šolskim nadzorstvom ves čas, kakor na Angleškem. Na Francoskem pa sploh ni šole v našem smislu, tam teži vse šolanje le na izpitih, tako da tam tudi izvenšolskih predpisov ne more biti, v kolikor jih nimajo zopet te pripravljalnice za izpite. Na Nemškem in Italijanskem je vsa mladina zajeta v mladinske orga-nizs.c je, ki dajejo mladini svojo smer in disciplino. Po nobenem teh primerov se ne moremo ravnati in je treba, da presodimo naše prilike in odgovorimo na vprašanja po naših razmerah.
Da so predpisi za izvenšolsko življenje mladine potrebni, ne bo mogoče osporavati, saj vemo, da mladina sama ne more presoditi, kje tiči za njo nevarnost. Ako že za telesne nevarnosti ne bomo poslušali Res-seauja, ki pušča otroka k razbeljeni peči, da spozna posledice opekiine, tem manj moremo dovoliti mlademu bitju, da se duševno pokvari in utrpi nepopravljivo škodo, pri čemer moramo vedeti, da so nevarnosti za duha mnogo pogosteje in bolj skrite ter zapeljive, kakor nevarnosti za telo. Pouk sam zadošča pač za zrelejša leta, ko postane človek že razsodnejši, pa še takrat ne more vedno vsega pravilno presojati. Priznati pa je vendar treba, da se s prepovedmi mladina opozarja na stvari, za katere bi se sicer ne zanimala tako močno, vsaj bi ne bile tako vabljive, ker pač prepovedan sad od nekdaj najbolj diši. Potrebni bi torej bili predpis), ki urejajo vse izvenšolsko življenje mladine in se ne omejujejo zgolj na tistih par slučajev, ko prihaja mladina z javnostjo v dotiko.
Ti disciplinski predpisi za izvenšolsko življenje dijaka so v celoti izvršljivi, v kolikor jih podpirajo tudi starši, proti njihovi volji pa so predpisi skoraj brez pomena. Saj so znani starši, ki svojim otrokom vse dovolijo, ki jim brez obotavljanja podpišejo največje neresnice in se z dijakom vred vesele, kako so osieparili šolo; v največ slučajih pa še zabavljajo nad šolo in se hudujejo nad profesorjem, ki zahteva red. Starši, ki priznavajo vrednost in potrebo šolskih predpisov za Izvenšolsko življenje dijaka, ti bodo tudi sami skrbeli, da se otrok kakor-
Riki-Tiki je dobro vedel, da jo mora ujeti, sicer se vsi križi in težave prično iznova. Hitela je naravnost proti visoki travi pri trnjevem grmu in med tekom je Riki-Tiki slišal Darzeeja, ki je vedno gostolel svojo neumno pesmico o zmagi. Toda Darzeejeva lena je bila bolj pametna. Ko je pridrvela Nagaina, je zletela z gnezda in prhu-tala s perotmi Nagaini okoli glave. Da bi ji bil še Darzee pomagal, bi jo bila morebiti obrnila. Tako pa je Nagaina samo povesila kapo in brzela dalje. Vendar je zastanek tega enega trenutka toliko koristil Riki-Tikiju, da jo je dohitel, in ko je planila v podganjo luknjo, kjer je navadno bivala z Nagom, so jo njegovi mali zobje čvrsto držali za rep. Riki-Tiki je krepko držal in je izginil za njo v luknjo.
koli ne spridi, da vrši v redu svoje naloge in se krepi duievno ter telesno, starši pa, ki tega ne uvidevajo, bedo dajali otroku potuho, ga naravnost bodrili proti predpisom. Ker šola razven v nekaj docela malenkostnih slučajih ne more vršiti kontrole, je kršitev predpisov večje zlo, kakor če bi predpisov ne bilo. Posebej pa moramo še vzeti v obzir večja mesta z raznovrstnimi zavodi, kjer je tudi najstrožja kontrola od šolske strani stvar-
no nemogoča. V sedanjih časih se vozi skoraj polovica dijaštva iz šolskega kraja na svoj dom daleč iz mesta, kjer je sploh izven kontrole torej izven predpisov. Ako je torej polovica dijaštva pod silo razmer izven kontrole, za svoje Jzvenšolsko početje — seveda v kolikor na to ne gledajo starši — potem mora biti tudi za ostalo polovico, za ostale, manjše kraje isto v veljavi . . .
(Se bo nadaljevalo)
Domače pesei
—	t Koudila Terezija. Po
kratki bolezni je mirno v Gospodu zaspala mati g. soproge g. nar. poslanca Benka. Pokojnica, ki je preminula v ponedeljek, dne 6. t. m. ob 9 uri zvečer, je doživela 76 let. Najširši sloji prebivalstva stojijo pod vtisom žalostnega dogodka, saj je bila pokojnica spoštovana in priljubljena oseba daleč na okrog. Vsem težko prizadetim naše iskreno sožalje. Naj ji sveti večna luč!
—	Tragična smrt mladega vele trgovca. Se, danes, ko je zemlja tako nepričakovano zagrnila, mlado upa-polno življenje, živi ljudstvo pod vtisom res tragične nesreče, čigar žrtev je postal komaj 33 let stari, veletrgc-vec Weiss Bela, doma iz Zenkovc. Prejšnji ponedeljek je bilo, ko je v popoldanskih urah zapregel komaj kupljene konje, da se z njimi odpelje na polje. V bližini tamkajšnjih ciganskih naselbin, pa so se konji spla-šili, in da bi Weiss ušel preteči nevarnosti, je skočil z voza. Skok pa je bil tako nesrečen, da se je zrušil na tla z zlomljenimi kostmi v desnem gležnju, Prelomljene kosti so raztrgale meso in odprta rana je bila za pol dlani velika. Takoj so poklicali g dr. Vučaka, ki je ranjencu nudil prvo pomoč ter ga tudi odpeljal v bolnišnico v Soboto. Kljub temu, da ta večer ni bilo elektrike, je primarij gosp. dr. Brezovnik takoj izvršili operacijo ob petrolejkah, a usoda je šla svoja pota. Nastopile so nepredvidene komplikacije, konstatirali so gazedem (bolezen, ki povzroča razpadanje mišičevja) in v zadnjem upanju, da mu rešijo življenje, so mu odrezali nogo v zgornji tretjini stegna. Operacijo so izvršili po sosvetu z kirurgom iz Radgone. A že naslednjega dne po izvršeni operaciji je v zgodnjih jutranjih urah nastopila pri bolniku slabost srca in v popoldanskih urah je omahnil v naročje smrti. Njegov pogreb, ki je bil preteklo nedeljo, je jasno dokumentiral veliko priljubljenost, ki jo je užival pokojni'in iskreno sočustvovanje z nesrečno vdovo, ki jo je zapustil po 4 mesecih zakona. N. v m. p !
—	Napredovanje. Komandant mesta g. Ivaniševič je te dni napredoval v kapetana II. ki. Simpatičnemu g. komandantu, ki se živo udejstvuje tudi v tuk. nacionalnih društvih, naše iskrene čestitke !
—	Ljudsko javno kopalliče v Zdravstvenem domu v Murski Soboti bo vsled bližajočih se Velikonočnih praznikov obratovalo že v četrtek dne 9. t m. od 14—19 ure. nadalje v petek dne 10. t. m. od 14-19 ure in v soboto dne 11. t. m. od 9 ure zjutraj do 15 ure popoldne. — Uprava.
—	Najlepši Izlet na Velikonočni pondeljek bo v Puconce, kjer bo Imela Sokolska četa veselico z igro ,V Ljubljano jo dajmo" 1
—	Prireditev. Te dni je imel ludi nai grad svojo senzacijo. Nekaj večerov je bilo polno obširno grajsko dvorišče radovedne publike, ki je z zanimanjem sledilo vratolomnim produkcijam akrobata na žici, ki je visoko v zraku kazal svojo veliko spretnost, tako da je gledalcem zastajal dih. Pobirala se je le prostovoljna vstopnina in naslednik slavnega „Stroh-schaeiderja" vsaj prvi večer ni prišel na svoj račun. V ostalih dnevih je bilo baje boljše. Težko si služijo nekateri svoj vsakdanji kruh!
—	Grafolog in hirosoff N. Sadlucki V Murski Soboti sprejema v Hotelu Krona soba št. 5. vsak dan od 9—12. in od 14—19. ure. Ostane v M. Soboti do 15. aprila potem odpotuje v Dolnjo Lendavo. Naslov: Hotel Krona soba št. 5.
—	Kostanji padajo. Castljivim kostanjem v gornjem koncu našega drevoreda, ki so nudili tako blagodejen hlad v vročih poletnih mesecih, je zapela sekira svojo smrtno pesem. Drug za drugim se rušijo ogromna debla in radovednežev je vedno dovolj, ki gledajo to početje. Tako gine del Sobote, ki mora napraviti prostor novim zahtevam, saj se bo tu zidal nov Delavski dom, ki bo po svoji zunanjosti gotovo v krasnašemu mestu.
—	V cvetu mladosti je preminula komaj 16 let stara Vujec Marija, šivilja v tovarni Cvetič. Pred dnevi je prišla v bolnišnico na operacijo slepiča, ki je dobro uspela. Pozneje pa je dobila pljučnico, kateri je po kratkem trpljenju podlegla. Težko prizadetim naše sožalje. N. v m. p. I
Gornja Lendava :
— Streljačka družina obvešča vse svoje člane, da se bo pričelo zopet redno streljanje na velikonočni ponedeljek ob 11. uri. Strelišče je na istem mestu kakor lani. Ker se bo streljalo redno vsako nedeljo od 11. do 16. ure, priporočamo posebno tujcem, da si privoščijo enkrat spomladanski iz-prehod v naš kraj, ki ne nudi tujcu le raznovrstnega nedeljskega razvedrila, ampak je polno naravnih krasot.
— Podmladkarji so igrali. Zadnjo nedeljo je bil zopet lep dokaz, kako priljubljene so mladinske igre. Polna šola občinstva je prisostvovala igri »Jurček", ki so jo učenci tako samozavestno in dovršeno podali. Scene-rija, oblačila, petje in rajanje, ki je bilo v lepi harmonični celoti, je igro še posebej povzdignilo. O trudu in delu, ki je zvezano s tako mladinsko igro ne govorimo, ker je nepoplač-ljivo. Vendar pa izrekamo hvalo našim gdč. učiteljicam, ki tako lepo na tajajo učence samostojno nastopati, kar je neprecenljive važnosti za poznejše življenje.-
—	Novoustanovljena žaga. G.
Fartek, mlinar v Kuzmi je postavil popolnoma novo žago. Opremljena je z najmodernejšimi stroj!. Obratovati je pričela že zadnji teden. Nova žaga je velika pridobitev za naš kraj, kajti zaposlitev bo dobilo nekaj desetin delavcev.
—	Kakor gobe po dežju, tako se bodo začele v našem kraju po veliki noči dvigati hiše ena za drugo. Naj-impozantneje bo vsekor poslopje posojilnice z prostorno društveno dvorano. Z novimi stavbami bo dobila Lendava popolnoma drugo lice, — postaia bo ena najprivlačnejših izlet nih točk na Goričkem.
—	Na akademijo, ki jo priredi prosvetno društvo, v nedeljo 19 t. m. že obč. sedaj opozarjam. Vsa prireditev se bo vršila na prostem s pestrim sporedom — v duhu manifestacije za povzdigo kmečke izobrazbe.
—	Sokolska četa v Puconcih
priredi na velikonočni pondeljek, dne 13. t. m. v gostilni Kuhar Ludvika igro .V Ljubljano jo dajmo". Začetek ob 16. uri. Igri sledi veselica. Vabimo vse Sokole in prijateljel — Zdravo I
Plemenski sejm v Beltincih priredi Zveza živinor selekcijskih organizacij v M. Soboti, dne 24. aprila (ne 25 ). Na tem sejmu se bo nakupilo 9 subvencijskih bikov za občine, nekaj najboljših bikov pa za društva. Razven tega bodo si nabavili tudi občine manjkajoče bike. Na ta sejm pa se lahko pripelje le bike rodovniškega porekla v starosti od .12 21 mes. Vsak mora prinesti rodovniške izvlečke s seboj. Oddaljenim bikorej-cem se bo tu izpiačala odškodnina za dogon in sicer dobijo nad 15 km oddaljeni 50 Din, nad 30 km oddaljeni pa 100 Din za dogon. Za oddaljenost pod 15 km ne pripada nikaka odškodnina.
—	TiSina. Igra „Ben Hur", ki je bila vprizorjena dne 5. aprila 1936, je dobro uspela. Igralci, sami domači fanti in dekleta, so se igro v kratkem času naučili in jo brezhibno podali, kar je zasluga režiserja g. učit. Sreš Martina. Igra se bo ponovila dne 12. aprila 1936 in se cenjeno občinstvo prosi za številen obisk.
—	Velikonočni pozdrav. Vsem svojim starešinam, stanovskim tovarišem, piijateljem in znancem, širom lepega Prekmurja pošiljamo iskrene pozdrave slušatelji žandarmerijske pode ficirske šole vSremski Kamenlci, želeč vsem prijetno in veselo Veliko noč. Žandarm. podnaredniki: Klopčič Franjo, Grozdanič Jovo, Lovro Žug-man, Murska Sobota, Budna Anton, Turnišče, Andolšek Jožef, Tišina in Vidovič Leopold, Gor. Radgona.
—	Vučja gomila. Prostovoljna gasilska četa v Vučji Gomili, priredi na velikonočni ponedeljek, dne 13. aprila plesno veselico v prostorih gostilne Antalič. Prijatelji gasilstva so vljudno vabljeni.
—	Gasilstvo. Za vedno in v najlepši dobi svojega življenja je zapustil naše vrste, tovariš Weiss Bela, predsednik gasilske čete Sotina. Po tako tragični smrti, ki je opisana na drugem mestu, smo ga dostojno naši ustanovi 5. 4. 1936 spremljali k večnemu počitku Velika udeležba naroda na pogrebu, je pričala kako je bil pokojni v javnosti čislan. Njegova četa ga je v velikem številu spremljala nazadnjj poti ter se ob odprtem grobu od njega poslovila. Naj počiva v miru! Soprogi in ostalemu sorodstvo naše sožalje!
Naznanilo.
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem kot bivši dolgoletni natakar v hotelu Krona v Beltincih, prevzel natakarske posle v gostilni gospoda Ilena v Brotoncib. Cenjenemu občinstvu zagotavljam, da bom vršil vse posle tudi v sedajni gostilni, tako glede postrežbe kakor ponudbe prvovrstnih pijač in jedil v splošno zadovoljstvo, radi česar se vsej javnosti najtoplejše priporočam.
Obenem obveščam, da so govorice, po katerih ne bi smel izvrševati gostilničar-skih poslovodskih poslov, neresnične.
FRaNC KLEMENT
natakar.
Ivfla	z 1. majem dvosobno
9C stanovanje z kuhinjo in z vsemi pritiklinami v Murski Soboti, Cerkvena ulica 24.
Kupim pianino,
dobro ohranjen. Informacije se dobijo v PREKMURSKI TISKARNI.
Opr. št. J. 1157/35.
Draibeni oklic
Dne 12 maja 1936 ob 8 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 18 dražba nepremičnin : travnika. Zemljiška knjiga: Bodonci 1/4 vi. št. 149.
Cenilna vrednost: 1101 Din 75 p.
Najmanjši ponudek: 734 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku, pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Srerio sodišče v murski Soboti,
odd. IV. 23/3 1936
Opr. št. J. 1497/35.
Draibeni oklic
Dne 12. maja 1936 ob 1.0 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18. dražba nepremičnin: hiše, njive in vrtu. Zemljiška knjiga: Lukačovci 1/2 vi. št. 55.
Cenilna vrednost: 1132 Din.
Najmanjši ponudek: 754 D. 66 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku, pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresho sodišče v Murski Soboti,
odd. IV. 23/2. 1936
Letna skupščina sreskega odbora H. hPiža v Morski Soboti
Po lepem govoru g. sreskega načelnika je podal tajnik R. k. g. Cižek izčrpno poročilo o delovanju sreskega odbora Rdečegk križa. Iz poročila je razvidno, da je kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani z odlokom z dne 21 jun. 1935 II. No 17438 izrekla zahvalo sreskemu odboru Rdečega križa za vzgledno izvedeno organizacijo Rdečega križa v srezu Murska Sobota. Sreski odbor šteje danes 11 obč. odborov in 9 poverje-ništev.
Nedvomno je, da je poslanicn zvi-šenega predsednika Rdečega križa Nj. kralj. Visosti kneza Pavla, ki je bila tudi objavljena v časopisih, odlično vplivala na širše sloje, ter je društvu R. križa pridobilo mnogo novih Članov iz vrst civilnega prebivalstva. Danes šteje društvo. 627 članov.
Sreski odbor je uspešno organiziral potovanje za poklonitev prebivalstva blagopokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I Zedinitelju na Oplenac.
Teden R. križa od 15 do vštetega 21. sept. 1935 je v moralnem in finančnem uspehu nepričakovano uspel.
Sreski odbor R. k. razpolaga z 79 diplomiranim samarjanf(kami), ni pa še imel prostovoljne bolničarke, ki so za sanitetno delovanje društva R. k. v miru in ob vojnem času najvažnejša vrsta pomožnega osebja, zato je priredil 3 mesečni bolničarski tečaj v času od 14. okt. 1935. do 26.1.1936 Tečaj je končalo 25 oseb. Poleg oseb, ki so se javili prostovoljno, je dobilo društvo od varaždinskega vojnega okruga 9 vojnih obveznikov. Ti obvezniki bodo kader za bolniško službo za slučaje potrebe v miru in ob vojnem času.
Sreski odbor R. križa je ob najrazličnejših prilikah ugotovil, da v srezu mnogo ljudi umre ali ostane pohabljenih, ker prizadeti niso zmogli transportnih stroškov za prevoz bolnika ali ponesrečencev v bolnico, da bi bili deležni takojšnje zdravniške pomoči, zato je začel akcijo za nabavo rešilnega avtomobila. Akcija lepo napreduje. Fond za nabavo avta znaša dne 31. 12. 1935 Din 7.621.
Sreski odbor je podelil podporo v znesku 1000 D!n za letno kopališče v Murski Soboti.
Razdelil je znesek 1095 Din podpore revežem.
Nabavil je vse potrebne knjige za bolničarje v znesku 858 Din.
Sanitetni materijal, s katerim razpolaga sreski odbor, ima vrednost 5000 Din.
Podmladak Rdečega križa je organiziran na 36 osn. šolah, število članstva podmladka znaša 1916. Obstoji podmladek R. križa tudi na državni realni gimnaziji v Murski Soboti.
Iz gornega vidimo, da je ta človekoljubna ustanova po svojih skromnih močeh mnogo storila na socijalnem, higijenskem in tudi kulturnem polju in se širokogrudno prizadeva, da se po mogočnosti čimbolj uveljavi v' tukajšnjem siromašnem srezu, zato v vsakem oziru zasluži podporo prebivalstva.
(Dalje prihodnjič.)
tJbgvJt
Velikonočni nogomet: JUGOSLAVIJA—-MURA
Za velikonočno nedeljo je povabila Mura celjsko Jugoslavijo. Celjani igrajo lep nogomet in vsled tega bodo prišli gledalci prav gotovo na svoj račun.
Pri nedeljski tekmi se bosta srečala enakovredna nasprotnika, radi tega obeta biti tekma nadvse napeta in zanimiva. Muraši bodo napeli vse sile, da se bodo s prenovljenim moštvom rehabilitirali za zadnji poraz proti Mariboru. Toda goste ne smemo podcenjevati, kajti oni so v letošnjih tekmah ponovno dokazali, da imajo
odlično moštvo, od katerega lahko pričakujemo še marsikateri uspeh.
Zanimiva tekma bo na novem igrišču in se začne ob pol 3. uri popoldne.
Spoprijeli so se
V marsikaterem oziru je bila zadnja nedelja res — športna nedelja, saj je zvabila na zeleno polje, k »bitki prevroči" športnike (tako se sami imenujejo I), ki so se nekoč ogrevali, predvsem teoretično, za ljubi nogobrc. Rezervni of icirji in še drugi cf cirji, ki jih Sobota poseduje, so izzvali na boj staro gardo Mure z namenom, da jih po vseh priučenih strateških pravilih pregazijo kakor Italjani Abesince. Stara garda pa je molčala, sršela z očmi, ter v skritih kotih ljube domačije delala uro za uro nizke počepe, da si ojekleni mišice za veliki boj. V taki nezdravi atmosferi so potekali zadnji dnevi, dokler ni prišla nedelja. Nebo je bilo cmerikavo, kar pa ni moglo ustrašiti vseh 22 športnikov, ne sodnika g. Puncerja, ne stranskega sodnika g. Ursuleska, niti ne publike, ki je dobro napolnila prostrano igrišče. Točno na minuto se je žoga prvič dvignila v zrak in nastopila svoj kri-žev pot. Golmana Stalec in Nemec sta se vsak na svoji strani metala v vse možne strani seveda — izmenično. Branilec Mihajlovič je silil z nogami za Picardom, Nadai E. pa je čustveno odpravljal žoge po vzorcu sonat. Ste-fanoviču se je poznala pri vseh udarcih zgodovinsko nastrojenje (status quo ante), Radulovič je brzel, Herman pa je imel mnogo opravka.s svojo — sapo. Ivaniševič se je stalno smehljal, saj so ga 90 minut obdajali presrečni občutki, ki so mu vreli iz 3 ševilk premajhnih čevljev. (Prihodnjič bo baje igral v škornjihl) Jokovič je stalno mahal z rokami, kakor bi hotel vse igralce premešat in privzdignit. Nadai F. pa so še danes noge tako otečene, da ne ve ločiti leve od desne. Gre-gorič pa je delil napadu zrele žoge, kakor na pošti pisma — mirno in sigurno.
Pa tudi za staro gardo Mure velja: Klobuk dol. Najmlajša zakonca naše Sobote, Cvetko in Zrim sta branila prav nič .medeno mesečno". Gorički je brzel kakor sam — Carski sel. Ho-jerja je večkrat zmotil lastni menjalni korak, Gumilarju pa bodo do prihodnje tekme napravili ekstra športne hlače na »Hosentragerje". -Deučer, ki je večkrat zavrhtel vso svojo kolekcijo „muskelnov" krog lastne osi, je bil strah levega dela igrišča — prav tja do plota. Nekajkrat je tudi Tručl dobro startal in vedno tudi prišel pred žogo na cilj. Turk J., v civilu nogometni sodnik, pa je dobival krče radi krasnih in edinstvenih napak, ki niso našle nobenega usmiljenja v Pun-cerjevi kromatični (ne revmatični I) piščali. Norčič L. pa je bil z žogo v konfliktu — drug drugega sta se izogibala. Ferjanu pa se je poznalo, da je nekoč mnogo igral — bas pri orkestru.
In rezultat? Kakor pri velikih mednarodnih tekmah — 1:1. Iz tega je razvidna vsa veličina borbe, a obenem nam je garancija za mirno likvidacijo športnega spora, ki je dvignil toliko prahu in to baš pred — prazniki.
Štev. 961/36.
R9Z6L95 0 LICIT3CI3I.
Občina Murska Sobota razpisuje za oddajo gradbenih del za težaška, zidarska, železobetonska, tesarska, krovska, kleparska, mizarska, ključavničarska ter parketarska dela pri gradnji Delavskega doma v Murski Soboti v skrajšanem roku
I. favno pismeno ponudbeno licitacijo
na dan 27. aprila 1936 ob 11. uri v občinski pisarni v Murski Soboti. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v občinski pisarni v Murski Soboti.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote uradnega proračuna, ki znaša za ;
1)	težaška, zidarska in Din železobetonska dela 665 608 40
2)	tesarska dela	15 000 —
3)	krovska kleparska dela 38 632 50
4)	mizarska dela	100 440 —
5)	ključavničarska dela 72 873 —
6)	parketarska dela 45.682*—
Ponudniki morajo položiti 10%
kavcijo do 10. ure na dan licitacije pri davčni upravi v Murski Soboti.
Oiičiiii Murska Sobota,
dne 7. aprila 1936.
POZOR!
Uprava veleposestva v Raki-čanu proda semenski krompir, stavbeni les, topole in plohe za deske.
GASILSTVO:
Pogosti požari in druge elementarne nezgode so zahtevali že nekdaj obrambo odnosno protiukrep. Tako čitamo v zgodovini, da so obstajale že pred Kristusom primerne organizacije, ki so imele nalog stopiti v bran povsod tam, kjer je bilo potrebno po elementarnih nezgodah očuvatilastnino javnosti, prav posebno pa življenje in zdravje poedinca. Sporedno z razvijajočo se tehniko so te organizacije vedno opremljene s primernim orodjem in kemičnimi iznajdbami. Danes vidimo v posesti raznih gasilskih čet ne samo po mestih ampak tudi po vaseh, motorne brizgalne in drugi temu odgovarjajoči moderni gasilski pribor.
Toda za opravljanje reševalnih in obrambnih del je potrebna gotova strokovna izobrazba, ki se jo doseže
z pogostimi vežbami, predavanji in tečaji. Potrebno je, da so vsi gasilci, a pravposebno poveljniki gasilskih organizacij, v strokovnem delovanju dobro poučeni in izvežbani, kajti le tedaj bodo kos svojim vzvišenim nalogam. A ne le to, biti morajo tudi disciplinirani, kajti disciplina je podlaga življenju, ona vspodbuja vsakogar k požrtvovalnosti, nesebičnosti in sploh k vsem dobrim lastnostim. Med tako humano organizacijo mora vlsdati ljubezen, vzajemna pomoč in ne sme se omalovaževati nikogar, niti praviti razlike iz ver, stanu, poklica ali politične pripadnosti.
Predvsem morajo biti gasilske organizacije dobro poučene o vzrokih požarov. Teh je mnogo. Najdemo jih v praktičnem življenju pa tudi v raznih strokovnih knjigah. Te knjige bi morale posedovati vse gasilske organizacije v zadostnem številu in bi jih morali vsi člani pridno čitati. Ako smo si odkriti: Vsi gledamo radi velik požari Da pa napravi požar na gasilce in kriminaliste lep prizor, tega bi pač ne mogli trditi, zakaj naša največja naloga je, da ravno tukaj stavimo v službo vse naše znanje. Veselje do požara je že mnogo ljudi dovedlo do požiga — zločina. Mogoče je, da se najde požigalec, ki požiga le (z veselja do ognja, mogoče je pa tudi, da to nagnjenje pospešijo drugi vzroki, kakor maščevanje, škodoželjnost, dobičkaželjnost itd. Verjetno je, da prav veselje do ognja vodi do mnogih požigov. Ti ljudje spadajo v vrsto najbolj nevarnih požigalcev, ki jih ni mogoče odvrniti od njihovega nagnenja. Pri njih ne učinkuje morala, ne vera, niti strah pred kaznijo itd. Seveda ostane še mnogo drugih razlogov, maščevanje, ljubosumnost in gmotni razlogi.
Največ požarov nastane pri nas dozdevno iz koristoljublja. Saj se v nekaterih občinah ponavljajo požari z dneva v dan in večinoma na onih poslopjih, ki so zavarovana. Takšni požigalci vršijo svoj posel najrajši spomladi, ko so njih shrambe prazne. Smelo se vprašujemo, kje je morala? AU je vreden, da takšen človek živi v družbi poštenega ljudstva, ko s požigom svojega doma velikokrat uniči vsa poslopja svojih dveh, morda še več sosedov. Ne, ni vreden ampak zadeti bi ga morala ona kazen, ki je bila za požigalce določena v starem veku. Na krut način bi se ga moralo izločiti iz človeške družbe.
Pozor!
KOLESARJI
!
ORIGINAL OPEL KQLESA
z elastičnim dvojnim okvirjem v orig. tvorniški sestavi z garancijo. Znižane cene! * Ugodni plačilni pogoji 1 * Stalna zaloga tudi raznih drugih znamk za najnižjo ceno. • Dobijo se vsi nadomestni deli za kolesa, gume itd.
TRGOVINA DVOKOLES
Ellii upravičeno zastopstvo 0IIB1IBL ..OFEl" kolu si Prakairji
Vogler Ernest, Cankova
Za Veliko
Ivan Cankar:
Kristusova procesija
Ko je bil Kristus star dvanajst let, mu je sešila Marija haljo iz rdečega sukna; iz enega kosa je bila šita in rokavi so bili tako široki, da se je razgalila roka do ramen, kadar je pridigal; ta halja je rasla s Kristusom, šla je z njim na Oljsko goro in na Golgato...
Gospodov dan je bil; puhtelo je iz razoranih njiv, črešnje so cvetele na vrtu in breskve v vinogradih. Na cesti se je prikazal tujec, bos in gologlav; oblečen je bil v rdečo haljo, ki mu je segala do nog; svetli lasje so mu padali na rame, v tla je bil uprt njegov pogled.
Prišel mu je nasproti otrok, mladoleten, v cunje oblečen; na glavi je imel butaro drv in je jokal, ker je bil Jačen.
.Kam, otrok in zakaj jokaš?"
»Truden sem in lačen!" je rekel otrok.
.Odloži to butaro," je rekel tujec, ,in pojdi z menoj 1"
Otrok je zvrnil butaro na cesto, prijel je tujca za roko in je šel z njim. Njegov drobni obraz se ni smejal prej nikoli, zdaj se je smejal; njegove plahe oči se niso svetile prej nikoli, zdaj 50 se svetile ...
In se je ozrl tujec po polju in je vprašal otroka:
»Čegavo je to polje?"
,To polje je gospodovo."
.Kdo ga orje, kdo seje in kdo zanje ?"
.Mi orjemo in sejemo, moj oče in moja mati in naši sosedje: gospod zanje!"
Ozrl se je tujec po polju, na desno stran se je ozrl in na levo, in takoj 30 usehnile vse bilke in je bila zem-Ija suha in nerodovitna.
In sta šla dalje.
Prišla jima je nasproti dolga vrsta ljudi; vsi so imeli cule v rokah in so .gledali v tla. Moški in ženske, starci in otroci. Tudi otroci so bili tihi in «o gledali v tla.
.Kam, ljudje božji ?" je vrašal tujec.
In zapeli so vsi žalostno romarsko pesem.
V Ameriko kruha iskat in zemlje in domovine!*1
Tujec se je ozrl nanje, pogledal je vse po vrsti tn nenadoma so se vsem zjasnili obrazi, ki niso bili prej nikoli jasni in veseli.
»Odložite cule in pojdite z menoj!" je rekel tujec.
In takoj so vsi zvrnili cule na cesto in so šli z njim.
Prišli so v vas, tako temno in žalostno, kakor da jo je bil Bog sam zapustil. Na pragih so stali ljudje, tihi in upognjeni; Črni molki so rožljali med koščenimi prsti.
,Odložite molke I" je rekel tujec. ..Tudi svete podobe obrnite in že-.gnančke izpraznite in pojdite z menojl"
Ljudje so vrgli molke na cesto, obrnili so v zid svete podobe, izpraznili so žegnančke in so šli z njim.
Dolga procesija je bila, dolgo so romali. Pa so prišli do velike črne hiše s črnimi okni.
»Kdo domuje v tej hiii? je vprašal tujec.
noč
In so mu odgovorili:
.Tisti domujejo v tej hiši, ki nimajo ne doma, ne zemlje, ne domovine. Njih delo domuje tam, sami domujejo v bridkosti!"
Ozrl se je tujec in takoj so prišli od vseh steza in potov in kolovozov; trudni so bili in črni in žalostni; ko jih je osvetil njegov pogled, so se nenadoma vzravnali; radost je zardela
v	njih obrazih, prijeli so se za roke in so šli z njim.
.Kam?" so vprašali.
Tujec ni odgovoril; šel je pred njimi v dolgi rdeči halji, njegovi svetli lasjč so vihrali v vetru.
Šli so in so prišli v kraj, ki ga Bog ni blagoslovil. Kakor v grob je bil pogreznjen, od vseh strani so strmele v grob visoke črne skale.
.Čegav je ta kraj ?" je vprašal tujec.
Ta kraj je gospodov!" je odgovoril otrok.
Ozrl se je tujec, na levo je pogledal z žalostnimi očmi in na desno; in tedaj so se nenadoma odprle koče, plaho skrite pod skalami. Ia iz koč so prišli ljudje, upognjeni in trudni; sila jih je bilo, počrnela je dolina.
.Odkod ste vi, Ijudjč božji?" je vprašal tujec.
.Izpod zemlje!" so odgovorili. .Črno zlato kopljemo pod zemljo, črno ziato za gospoda!"
Tujec je nagnil glavo in šli so z njim; lahek je bil njih korak kakor nikoli poprej; oči so gorele, v zmagoslavju že, nič več v hrepenenju.
Šli so in dolga je bila procesija. Vila se je iz hriba v hrib, iz doline v dolino. Pod senco te dolge črne procesije, pod senco rdeče halje in vih-rajočih las so čudežno umirala polja, so veneli travniki; doline so se vzdi-gale, padali so hribi.
.Kam ?«
Tujec je šel, gledal je v tla in ni odgovoril.
Pa so prišli do hiše, ki je imela visok zvonik, in prišel jim je nasproti debel gospod v črni suknji. Debeli gospod je zardel v obraz in je vzdignil roke.
.Apage satanas 1... Stran odtod, antikrist, da ti ne pljunem v lica!"
Zgodilo se je, da je tujec vzdignil glavo in odprl temne oči. Debeli gospod v črni suknji je sklenil rokč nad glavo, zgrudil se je na kolena in je skril obraz v prahu ...
V klanec so šli, zmirom višje; vsa pokrajina je bila pod njimi, jasno razgrnjena kakor na dlani. Pred njimi se je svetila dolga rdeča halja, svetil lasje so goreli v solncu.
»Kam ?"
Tujec ni odgovoril. Ko je stopil na hrib, je nagnil glavo in je zakril obraz z obema rokama. Zakaj velika je bila bridkost v njegovem srcu.
»Ne ozrite se, vsi vi tisoči in milijoni, ki ste koprneli za menojl Vsi
vi	ponižani in užaljeni, vsi vi usužnjeni in obremenjeni — zdaj, ko je vaš dan, pojte hozana in alelujal Od bičanja in iz križanja, iz sramote in trpljenja je vzrasel val dan — pojte mu hozana in alelujal
Šel je pred njimi, visok in lep, v dolgi rdeči halji; in vsi so šli za njim, vsi ponižani in užaljeni, vsi usužnjeni in obremenjeni...
Šli so v svetel dan, ko se je zgrnila za njimi nad Sodomo strašna noč; sodbe noč in obsodbe.
Šli so z njim, tisti, ponižani in teptani so šli z njim, ki jim je rekel:
Božje kraljestvo je v vas! —
Carlos Varaš M.:
Legenda o križu.
Na enem svojih mnogih izletov proti jugu sem imel nekaj let priliko, da sem opazoval v majhni vaški cerkvi čudno prikazen. Visoko v ozadju oltarja med belimi, s srebrnimi našivi prepletinimi zavesami je visel čuden križ, Kristusov obraz, poln trpljenja. Njegov žalostni, a zaupljivi pogled je bil podoben pogledom vseh Kristusov, ki sem jih videl v svojem življenju. Ne pa njegove roke! Ločene so bile od križa in sklenjene k molitvi, dvignjene proti nebu, kot bi prosile milosti.
Čudil sem se zelo temu križu, ki je tako različen od vseh slik, ki jih časte po cerkvah. Vprašal sem duhovnika, ki me je spremljal, zakaj nima ta Kristus svojih rok pribitih na križ.
Duhovnik mi je nato povedal čudno zgodbo. Je ena onih legend, ki žive stoletja, gredo od ust do ust, se izpreminjajo, sčasoma izginejo, izumrjejo, kakor bi bile duše časa, v katerem so se porodile.
„Pred mnogimi leti," je začel pripovedovati, „je bil neki divji cestni ropar strah teh samotnih pokrajin in nihče ga ni mogel premagati, niti orožje niti oblasti niti neprestano zasledovanje sosedov, ki so ga zalezovali kakor hudobnega duha teh pustinj.
Imenoval se je Juan Garay in je bil predhodnik treh Mendozov, strašnih morilcev, ki so z zločini napojili to zemljo. Ti so ga posnemali in se navduševali ob njegovih delih, kakor današnji roparji posnemajo zločine teh treh.
Ta strašni ropar se je bal samo še Boga. V svoji čudni in temni domišljiji ni pripoznaval nobenega sodnika, nobene oblasti nego samo trpečega Kristusa, ki ga je častil in h kateremu je prihajal molit.
Pravijo, da nikdar ni šel na svoje nevarne in pogumne pohode, da ni prej priporočil uspeha temu strogemu sodniku, ki se ga je tako bal. V svoji čudni zmoti je mrmral pred njim molitve...
To je bil JuanGaray. Kadar je v temni zasedi njegovo bodalo končalo komu življenje, je v svoji tragični blaznosti videl v temi žuganje Boga Očeta, kakor je sam rekel. Leta so potekala, zločini so se kopičili...
Njegove tovariše je počasi začel minevati sveti strah, ki so ga imeli pred njim. Videli so, da je postal molčeč, kakor bi bil premagan in preplašen od te misli na maščevalnega Boga, ki ga je povsod zasledovala.
Nekoč pa je vzbudil z zadnjo
silo svojo staro živahnost, delavnost, moč in pogum. Nekega poletnega večera je zbral svojo četo v taboru, kjer je prebival, in se zmenil z njo zaradi napada na bližnjo naselbino.
Še tisto noč je četa odrinila. Počasi je napredovala v temi, deloma v strahu, delo pogumno. V noči se je slišalo stopanje konj in žvenket ostrog. Za trenutek so zažarevali konci cigar.
Spredaj je jahal Juan Garay, nem, zamišljen, z otrdelimi potezami starega bandita, ki ljubi kri in grozo.
Od daleč so se že razločevale hiše naselbine. Garay se je v temi prekrižal. Črna kot zločin je bila ta noč, brez lune, brez svetlobe, temna kot slaba vest. Po polju je bila nema tišina, tista tišina, ki menda vedno prihaja za njo ali groza ali pa smrt. Komaj se je čulo od daleč neprestano lajanje psa, ki je tulil v temo. V skupini banditov je bilo slišati pritajeno govorjenje, Garayev hripavi glas nemirno hrzanje konj.
Ko je bil napad pripravljen, je šel Garay prvi naprej. Bil je vedno prvi. To noč pa je občutil v srcu čuden strah. Bil je občutek smrti starega roparja, čigar dnevi so bili šteti.
Ne bom opisoval prizorov groze. V temi so se videle čudne bežeče sence, ki so se lovile in zasledovale, slišali so se divji glasovi in obupni klici na pomoč, kletve in znamenja roparjev. Vse je obdajal težak vzduh krvi.
Garay je, ves obupan, zaman iskal hišnega gospodarja. Nenadoma se mu je zdelo, da čuje skozi neka vrata stokanje. Vstopil je. V kotu sobe je pri Kristusovih nogah žalostno gorela sveča. Garay se je odkril. Stal je pred Bogom. Trepetal je. Počasi je stopil naprej ves v strahu, prijel svečo v roke in gledal Kristusov obraz.
V tem bledem, okrvavljenem obličju sta bila takšen izraz kazni, tako živ ponos, so bile taka moč in jeza, taka srdita vzvišenost in izraz večnega prokletstva, da je padel ropar v smrtnem strahu, premagan, zblaznel od groze, na tla, ranjen do smrti, in kričal hri-pavo: „Ne ubij me, ne ubij me!"
Drugi dan so našli tam mrtvega roparja. Njegovo belo obličje ni vzbujalo groze. Smrt je bila omilila ta obraz.
Toda čudo! Na njegovem telesu je po dolgem ležal križ. Kristusov mili, svečani obraz je dihal dobrohotnost. Njegove roke pa, oproščene žebljev, so bile sklenjene in so se dvignile k nebu.
Ta Kristus, ki je takrat ležal na mrtvecu, je prosil vedno usmiljeno nebo milosti za roparja.
In odtod legenda.
K nogam tega križa prihajajo molit mnogi, ki imajo zločine na vesti," je svečano končal duhovnik.
&ELEM.
KmETIJSTCO
Sreski kmetijski odbor v Murski Soboti.
Letno zborovanje je bilo v soboto, dne 4. aprila v občinski posvetovalnici v M. Soboti. Razven vseh delegatov in strokovnih referentov sreske ga načelstva, so se tega zborovanja udeležili tudi g. sreski načelnik Lipov-šek, člana banskega sveta gg. Bajlec in Bačič ter soboiki župan g. Hartner. Zborovanje je vodil predsednik g. Titan Janez iz Černelavec, ki vodi sreski kmetijski odbor, odkar ta obstoja.
Po otvoritvenih formalnostih je predsednik pregledno in kratko poročal o delovanju sres. kmet. odbora in ostalih kmetijskih inštitucijah pri pospeševanju kmetijstva v srezu v letu 1935.
Za splošen dvig kmetijskega strokovnega znanja in prosvete je skrbelo osem kmetijskb nadaljevalnih šol. (Ženavlja, O. Petrove!, Stanjevcl, O. Lendava, Križevci, Pertoča, Kruplivnik in Puconci) ter pripravljalni tečaj v Kupšincih, nekaj Sadjarskih tečajev in ie dosti drugih strokovnih predavanj.
Zveza živinorejskih selekcijskih društev uspešno razvija svoja ktlfa Sirom naše krajine pod strokovnim in nesebičnim vodstvom načelstva, kar je najlepše pokazala lanska, proti vsake-
mu pričakovanju dobro uspela zvezna razstava 7. in 8. sept. v M. Soboti.
Po državnem kmetijstvo-pospeševalnem načrtu, katerega je izdelalo že leta 1932 naše ministerstvo za kmetijstvo, naj bi cela naša banovina pridobivala pozni krompir, deteljo, fižol in travna semena, se izpopolnila in poenotila v sadjarstvo. To so pridelki, ki se že sedaj lahko vnovčijo doma. Naša krajina pa pride vpoštev tudi pri Beltinski selekcijonirani pše-nici, 1?akičanski losdorfski rži (žitu), ki vsepovsod odlično uspevata. Zadnja leta razmnoženi iz drugih predelov naše banovine uvoženi krompir »Kresnik* in »Onejidovec" kažeta, da se bota le aklimatizirala. Po tem krom • pirju je veliko povpraševanje. Največ ga pokupita Zagreb in Dalmacija.
Razven podpor k nabavi razven kmetijskih strojev, kot travniške brane, trijerji, drevesne škropilnice, je posvečal sreski kmetijski odbor posebno skrb za gradnjo malokmetskih silosev po našemu načrtu Da se olajša in preceni gradba silosev, smo nabavili železne in lesene modele (opaže) za velike silose in lesene opaže za silose za svinje, ki so vsakemu kmetovalcu v srezu zastonj na razpolago pod pogojem, da jih nepoškodovane vroe. Silosi se pri nas gradijo še le dve leti, pa je zgradilo dosedaj 74 posestnikov 88 silosev, ki merijo skupno 790 kbm. Vsi ti silosi
so res solidno zgrajeni, so prav dobro porabni in morajo vzdržati par generacij. Intervenirali smo pri banski upravi oziroma pri g. banu radi olajšav pri izvozu živine, radi mostu v Petanjclh, regulacije Mure in Ledave, naše gimnazije, agrarne reforme in drugih splošnih potreb kmetijstva.
Za te naše intervencije smo našii vsepovsodi razumevanje in dobili zagotovitve, da se bodo ugodno rešile. Poročam že lahko, da se že del teh obljub izvršuje. Kontingent za izvoz bikov se dodeljuje v prvi vrst! naJi krajini, za gradbo mostu čez Muro v Petanjcih se že vršijo predpriprave, za zavarovanje bregov Mure se je izdalo lansko leto 60.000 Din, za Ledavo pa 30.000 Din.
Ostalo o delovanju sres. kmet. odbora pa je razvidno iz poročil tajnika in blagajnika.
Poročilo tajnika kmet. referenta g. Ing. Petkovšeka priobčimo ločeno v celoti. Poročilo o sedajnem strokovnem delu in program dela za !. 1936 in v bodoče, ki obsega tajniško poročilo, je zanimivo še posebno radi tega, ker deluje ta priznani strokovnjak še le kratek čas med nami in je njegovo poročilo tem bolj objektivno.
Blagajniško poročilo je podal dolgoletni blagajnik g. veterinar dr. Šerbec.
V obračunu ni deficita in to je glavno. Vsi dohodki so se vporabili za pospeševanje kmetijstva. Ugodilo se je vsaki utemeljeni prošnji. Ker poznamo obračune tudi drugih sres. kmet. odborov, moramo naglasiti, da so upravni stroški našega sres. kmet odbora percentuelno menda najnižji od vseh kmet. odborov, kar jih je v naši banovini, to se pravi, da delajo izvršilni člani odbora zastonj, da ostane pri teh skrčenih sredstvih več za pospeševanje kmetijstva.
Dohodkov je bilo 84 100 D!n, izdatkov pa 83 800 Din.
Dohodki obstojajo iz prispevkov občin. Po zakonu o pospeševanju kmetijstva bi se moralo stekati v občinski kmetijski sk!ad 10% od vseh rednih proračunskih dohodkov. Od te svote morajo odstopiti občine sres. kmet. odbora 75% Občinski proračuni pa določajo v ta namen povprečno niti 5%, radi česar tudi sres. kmet, odbor nima zadosti sredstev, da bi ugodil vsem zahtevam.
Od izdatkov bom navedel tu le izdatnejše podstavke. Za živinorejo se je porabilo 34.250 Din in sicer za Ifcenciranje 1900 Din, prispevek za zvezno razstavo 10.000 Din, letni prispevek Zvezi selekc. društev 10 000 Din, prispevek k nabavi plem. bikov, merjascev itd.
Za poljedelstvo in travrsištvo se je porabilo 28 500 Din itd.
Prostor v našem časopisu nam ne dopušča, da bi vse podstavke detajlno obravnavali.
(Nadaij. sledi.)
Kps 688/35 8.
razglas.
Kazenska zadeva zoper Škrilec Šariko radi prestopka §§ 314 (318) k. z.
Dekle iz Bodonec je dne 17. X. 1935 našlo na občinski cesti v Bre-zovcih v papir zavito zlato žensko zapestno uro z verižico.
Lastnik oz. lastnica naj se v 1 letu cd tega razglasa javi in dokaže svojo lastninsko pravico, s!cer se bo ura javno prodala.
Spisbo sodišče g murski Soboti
odd. III. dne 23. marca 1936.
Iz boljše hlle
se sprejme vajenec v slaščičarni Novak
Sidonije v M. Soboti.
Proda SB hiŠ3 SobotinBenkovSca!
Plača se lahko tudi z vložno knjižico. Na-daljne informacije se dobijo v pisarni dr. VALYI ALEKSANDRA, advokata v M. Soboti.
KOLESARJI pazite!
NAJBOLJŠA KOLESA: |
NAJCENEJŠA KOLESA: Mmmmmmmmmmammm* NAJVEČJA IZBIRA: pri stivan-u DELI ZA KOLESA in: GUME ZA KOLESA: |
Vedno v največji izbiri, Naš program:	po najnižji stalni ceni!
Hal zaslužek - BELIH PROMET.
Oglilti si našo zaloao, zahtevajte cene bruob vezno, ml smo Vod ob razpolago.
štivan ernest, h. sobota
Izdelovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti.
VABILO
na XV. redno letno skupščino, ki se bo vršila v soboto, dne 2. maja 1956 ob pol 10. uri dopoldan, v veliki dvorani „Sokolskega doma" v Murski Soboti .
Dnevni red:
1.	Otvoritev skupščine in poročilo predsednika^,
2.	Poslovno poročilo tajnika za leto 1935.
3.	Blagajniško poročilo za leto 1935.
4.	Poročilo nadzornega odbora.
5.	Sklepanje o proračunu za leto 1936.
»
d
el
j<
it
ni
lin< in
>d o-
jC) ^anju 12
13,
14.
IV'
da »m "Ja :m iz
6.	Volitev predsednika, 2 podpredsednikov članov uprave, nadzorstva, častnega razsodišča, šolskega odbora in delegatov za zvezno skupščino.
7.	Sprejetje pravilnika o vaj eniških izpitih. Sprejetje pravilnika o nakupovalcih. Sprejetje pravilnika za posamezne odseke. Volitev odsekovih odborov.
. Razprava o nezgodnem in bolniškem zavaro-članov.
. Stanovsko glasilo. . Samostojni predlogi. . Slučajnosti.
8. 9. 10. 11.
:ih lih
a-ei
e >a, o-
ih,
o-
li-
iči ne
P
uri ne bi bila druga skupščina mestu, ki sklepa
Ce skupščina ob določeni sklepčna se vrši eno uro pozneje z istim dnevnim redom in na istem
pravnoveljavno brez ozira na število navzočih čla-jefnov (člen 16. pravil).
Skupščina sme sklepati le o predmetih, ki so na dnevnem redu ali ki so jih poedini člani prijavili vsaj tri dni pred zborovanjem pismeno upravi združbe (člen 17. pravil).
Ako se skupščine kateri član ne udeleži ali H-fne predloži tri dni pred zborovanjem pismene upra-vičbe z tehtnimi razlogi se njemu predpiše globa: in to za člane stanujoče v Murski Soboti Din 50*-, za vse ostale Din 20--.
Zapisnik zadnje redne skupščine se na tej skupščini ne bo čital, ker je bil objavljen v ted-Biku ,,Murska Krajina" štev. 19-22 letnik 1935 ter vsem članom dostavljen, je pa tudi na razpolago vsem članom v pisarni Združbe. Istotako je razpo-združbe za leto 1935 vsem članom od do dneva skupščine. Sobota, dne 5. aprila 1936.
UPRAVA
Združbe trgovcev za srez M. Sobota v Murski Soboti.
n ložen obračun dne 5. aprila Murska
ZAPISNIK 'd XIV. rednega občnega zbora J Združenja gostilniških pod-ie jetij za srez murskosoboški v v Murski Soboti
Edino sedanji trošarinski predpisi to povzročili, da se je tudi pri nas h razpaslo šušmarstvo z alkoholnimi l" pijačami in to predvsem z zabranjeno J1 šmarnico. Proti temu šušmarstvu smo se med letom večkrat osebno obrnili 111 na tukajšnje oblasti ter enkrat pisme-3> no na bansko upravo. Oblasti so 0 sicer prestopke kaznovale, bile so pa ® te kazni tako minimalne, da se šuš-marstvo s tem ni odpravilo. Dosti d preglavic nam delajo tudi od društev, a> predvsem od gasilskih čet prirejene 0 veselice, kjer je pa sicer odredba, ki v zahteva zato usposobljeno vodstvo 0 -kuhinje in si morajo prireditelji spora-zumevati z našimi gostilničarji, imamo ■ pa kljub temu slučaje, da se ta uredba ne upošteva. 0 V preteklem letu smo z interven-* cijo Zveze dosegli, da se je izdala " Uredba o policijski uri, da se je dovolil pri vinu 3% kalo in pri moštu 10°/o odbitka, seveda se računa ta odbitek samo takrat, ko se trošarina rplača. Zvezna uprava si s svojo nočjo prizadeva in je deloma tudi že dosegla, da se uvede razvrstitev dosedanje državne točilne takse v več razredov ter bo tako tudi težko stanje naših malih obrtov vsaj nekaj olajšano.
Kot predsednik sem zastopal Zdru-ienje v preteklem letu trikrat na širši % odborovi seji Sveže, kjer so se razpravljala razna vprašanja in težkoče našega stanu. O poteku teh razprav 'saprosimo gospoda Peteina, ravnatelja Zveze, da nam bode podal svoje pomočilo.
Ker se dogajajo še vedno razne tožbe, ki pričajo, da smo gostilničarji
e e
še vedno ni v znanju vseh zakonskih predpisov, nedostatki neznanja povzročajo članom nepotrebne izdatke, si dovolim vas opozoriti na nekatere predpise, ki bi jih moral vedeti vsak gostilničar. Predvsem Vas pozivam, da se pri potrošnji nad 20 Din morajo gostom izdavati računski listi. Žigosanje sodov in meril se mora vsako četrto leto ponoviti. Po zakonu o vinu je dovoljeno točenje v gostilnah samo od cepljene trte vino. To točenje se od strani kontrolnih organov že v večih mestih nadziralo in so bili že nekateri člani vsled tega precej ostro kaznovani, zato Vas torej opozarjam, ki bi ne znal ločiti pristno vino od samorod-nice, šmarnice, da si ob priliki nakupa vina od lastnika poskrbi potrdilo o pristnosti vina. Nadalje, zdravstveni predpisi zahtevajo, da niso samo gostilniški lokali in kuhinje, temveč tudi ostale postranske shrambe vedno očiščene, pribor naj bo vedno snažen, ker samo tako lahko zatiramo nalezljive bolezni, predvsem tuberkulozo. Opozarjam Vas tudi, da od zakola prašičev in druge živine domače reje, za ono meso, katero prodajate v gostilnah, plačate davek na poslovni promet, ki ga pobirajo občinske uprave.
Na koncu svojega poročila si dovolim opozoriti na gostilničarski gospodinjski tečaj, ki se prireja potom Zvezne uprave vsako leto v Ljubljani in je vprid našim dekletom. Nadalje Zvezna uprava organizira zavarovanje za slučaj nezgode in smrti za člane Združenj in ker v današnjih težkih gospodarskih prilikah raste od dneva do dneva med prebivalstvom nevolja,
ki pride mnogokrat do ostrega izraza, napadov tudi v naših gostilniških obratih, je pri tem življenje gostilni-čarstva, kakor postrežnega osobja stalno v nevarnosti, si je uprava ta predlog Zveze osvojila o katerem bomo danes pri točki 7 današnjega dnevne ga reda sklepati.
b) Poročilo tajnika: Po obširnem poročilu, ki je bilo podano od strani predsednika, poda tajniško poročilo g. Sočič, ki se glasi: Uprava je imela v preminočem letu 3 seje in eno skupno sejo z nadzorstvom. Na sejah se je razpravljalo 258 došlih in nad 1200 odpravljenih spisov.
V začetku leta 1935 je bilo v zdru ženju 159 članov, med letom so izstopili 3, imamo torej koncem leta 156 članov. Med letom sta bila 2 obrta prepisana. Obratovanje se je v tem letu
v 7 lokalih začasno ukinilo, od katerih nadaljuje 4 obratov, tako imamo v začetku leta 1936 v obratu 151 gostiln.
156 registriranih obrtniških obratov se razdeli sledeče:
1 hotel, 3 restavracije, 116 gostiln, 2 kavarni, 1 buffet, 31 krčem in 2 brezalkoholni restavraciji.
V celem srezu se je od 1. 7. 1934 do 30. b. 1935 iztočilo:
3 918 hI vina, 437 hI pive, 20 hi žganja in likerja, 57 hI sadjevca. Skupno 4 432 hI.
Stanje učencev:
Med letom na novo prijavljenih 9, oproščeno 13, končno stanje učencev z 31. 12 je 21, od teh je 11 učencev v M. Soboti, 10 učencev pa v srezu razdeljeno.
Pomočniško stanje izkazuje 9 natakarjev od teh je 5 zaposlenih v M. Soboti.
Blagajniško poročilo
c) Blagajniško poročilo. poda predsednik, ki izkazuje sledeče: Dohodki:
1.	Preostanek pri pošt. hran. od dne 31. XII. 1934
2.	članarina naplačana za leto 1934 .......
3.	Članarina naplačana za leto 1935 ......•
4.	Vpisnine učencev in pomočnikov.......
5.	Oprostnine učencev.............
6.	Naplačane inkorporacijske pristojbine.....
7.	Razne tiskovine, povrnitev . . • •......
8.	Na poštninah povrnjeno...........
9.	Za slike in kolke, prehodni zneski . . . . . .
Din Din 4 Din 7 Din Din Din Din 1 Din Din
743 51 369 50 .675-— 125-180 — 750 — ,070 — 830-590-
Izdatki:
Skupni dohodki Din 16.333*01
1.	Zvezi članarina od 156 članov a 35 Din . . .
2.	Potnice delegatom: 2 za 1. 1934 Din 586 —
11 za 1. 1935 Din 3250 -
3.	Potnina in odšk. Odboru za 1. 1935 .....
4.	Podpora Gremiju trg. nadaljev. šoli z 1. 1935 .
5.	Manipulacijski stroški poštne hranilnice . . .
6.	Poštnine: od 819 odpravlj. pisem Din 1560
od 1 brzojav, 3 tel. pogov. Din 56 .
7.	Blagajniku povrnjena založba za 1. 1934 . . .
8.	Pisarniške potrebščine...........
9.	Za tablice .Policijska ura".........
10.	Službeni list in list Glas. struč. nastave . . .
11.	Za slike, kolke, prehodni izdatki......
12.	Blagajniku nagrada . . . . •.......
13.	Kurjava, razsvetljava in čiščenje pisarne . . .
14.	Venci za umrle člane...........
15.	Gotovina v blagajni (prišteto ost. pošt. hran.)
Din 5.460 —
Din Din Din Din
3 836 — 980 — 1.000.— 88 34
Din 1.616— Din 18490
Din Din Din Din Din Din Din Din
355 50 227 50 254 50 475 — 600 — 500--57675 178-52
BILANCA:
Skupni izdatki Din 16 333 01
Imetje:
1.	Gotovina v blagajni (prišteto ost. pošt. hran.).....Din 178 52
2.	Vloga pri Kmetski hranilnici Martjanci.........Din 1,872 —
3.	Zaostala članarina od dne 31. 12. 1935 ........Din 5.460-—
4.	4. kom. delnic PAB nom vrednosti..........Din 2.000-—
Skupaj	Din 9.510 52
Dolgovi:
1.	Neizplačani honorar tajniku za i. 1935 ........	Din 2.400 —
2.	Račun pri tvrdki Hahn M. Sobota...........Din 383-25
3.	Saldo iz imetja...................Din 6.727 27
Skupaj	Din 9.510-52
INVENTAR:
1 pisalni stroj, 1. pis. miza, razne knjige in tiskovine Din 6.700'—
d) Poročilo nadzorstva: V imenu nadzorstva poda poročilo g. Fartek Janez, ki se glasi:
Kot član nadzorstva sporočam, da smo med letom enkrat ter koncem leta pregledali vso blagajniško poslovanje. Vknjižbe s prilogami primerjali in ugotovili, da so priloge k vknjižbam pravilne. Blagajniški dnevnik je pravilno seštet, izkazani prebitek se nahaja v blagajni.
Letošnji obračun izkazuje, da se ni moglo izplačati honorarja tajniku, kakor tudi račun tvrdke v skupnem znesku Din 2.783-25 in sicer iz razloga, ker Slani precej zaostajajo 6 plačevanjem članarine.
V imenu nadzorstva predlagam za bk gajniško poslovanje razrešnico.
Občni zbor je vsa poročila predsedstva in nadzorstva vzel brez debate na znanje in podal soglasno odboru zaupanje in blagajniku razrešnico.
Ad. 4. Volitev uprave, nadzorstva in častnega odbora.
Predsednik sporoča, da je upravi, nadzorstvu in častnemu odboru pretekla doba in se mora v smislu pravil za dobo prihodnjih treh let ta na novo voliti.
Nato se zglasi k besedi g. Kfičan Ludvik, gost. iz G. Petrovcih in pove, da je z odobravanjem vseh poročil občni zbor izkazal zadovoljstvo
in zaupanje sedanji upravi, nadzorstvu in častnemu odboru, ter predlaga, da naj ostane dosedanja uprava, nadzorstvo in nadzorni odbor še nadalje.
Ta predlog je občni zbor z živahnimi živijo klici vzel na znanje in ker ni drugega predloga, se za prihodnja tri leta izvolijo sledeči:
Za predsednika Vezer Geza, gost. v Martjancih, za podpreds. Bac Ludvik, restavrater v M. Soboti.
Za odbornike: Sočič Franc, ka-varnar v M. Soboti, Faflik Alojz, kav. rest. v M. Soboti, Benkič Janez, gost. v M. Soboti, Titan Janez, gost. v čer-nelavcih, Forjanič Janez, gost. iz Dol. Slavečih.
Za odbor namestnike: Flisar Rudolf, gost., Kirbisch Franc, gost. iz M. Sobote, Perš Janez, g. v Petrovcih.
Člani nadzorstva: Fartek Janez, Huber Franc, gostilničarja iz Kuzme in Šiftar Franc, gost. v Brezovcih. Za namestnike: Čačinovič E meri k, gost. v Rakičanu in Fartek Franc, gost. v Gor. Slavečih.
V	častni odbor: Vogler Viktor, gost. v Cankovi, Kuhar Janez, gost. v Puconcih, šavel Janez, gost. v Čer-nelavcih, Šiftar Štefan, gost. v Pužav-cih in Vlaj Franc, gost. v Predanovcih.
Nato poda g. preds. Vezir Geza v svojem imenu, kakor tudi v vseh izvoljenih, zahvalo za izkazano čast.
Ad. 5. Sklepanje o proračunu za leto 1936.
V	imenu na novo izvoljenega odbora da predsednik v pretres proračun za leto 1936, ki izkazuje sledeče podatke:
Izdatki:
1.	Zvezna članarina cd 156 članov a 35 Din.	Din	5.460 —
2.	Potnine delegatom in odškodnina odboru	Din	4600 —
3.	Poštnine, telefon in brzojav	Din	1.500 —
4.	Honorar tajniku	Din	2.400-
5.	Honorar blagajniku	Din	600-
6.	Podpore: Trg nad. šoli Din 1000 ter ostale podp. D. 500	Din	1.500 —
7.	Pisarniške potrebščine	Din	700-
8.	Popravila pis. stroja	Dn	300 —
9.	Kurjava, razsvetljava in čiščenje pisarne	Din	500-
10.	Za poravnavo dolga od leta 1935.	Din	2783 25
11.	Neprevidni izdatki	Din	656 75
Skupni izdatki Din 21.000 —		
Dohodki:		
1. Od 156 članov a 35 Din za Zvezno članarino	Din	5460 —
2. Od 4432 hI iztočene pijače a hI po 2 Din	Din	8 864 —
3. Od 2 brezalkoholni restavracij a 100 Din	Din	200 —
4. Od 2 kavarniških obratov a 100 Din	Din	100 -
5. Od 1 hotelskega obrta	Din	200-
6. Iz zaostale članarine od 1. 1935	Din	5.460-
7. Od inkorporacijskih pristojbin	Din	500 -
8. Od raznih drugih dohodkov	Din	116-
Po kratki debati in pojasnilih se predloženi proračun soglasno sprejme
Po izvolitvi uprave in po sprejemu proračuna se je oglasil k besedi g. Čeh Franc, svetnik Zbornice, ki se je v prvi vrsti zahvalil za podane pozdrave. Donesel je svoje pozdrave in Zbornice v katerih mu je že preko 10 let čast tudi zastopati gostilni-čarstvo Prekmurja.
Rade volje, se glasijo njegove besede, in vsako leto se podam k vabilu vaše uprave na take občne zbore, kjer vidim složnost članov in agilno delo uprave. Vaša današnja udeležba je dokaz složnosti in zaupanje vaši upravi. V svojem in v imenu Zbornice na novo izvoljeni upravi iskreno čestitam. Priznati moram ogromno delo vaše uprave, ki se bori od dneva do dneva za vaš go-stilničarski stan. Vso priznanje in zahvala pa gre v prvi vrsti vašemu agilnemu zveznemu ravnatelju g. Pe-telnu, katerega delo je vezano z velikim idealizmom, in ga naprosim, da vam ostane nadalje tako borben, kakor dosedaj, da doseže s svojim delom popolno enakopravnost za go-stiiničarski stan z drugimi stanovi. Njegovo neumorno delo se prizna vsepovsod, predvsem pa prizna to naša Zbornica. Zagotavljam vas, da dokler nedobite svojega stanovskega zastopnika kot člana v Zbornico, bom Vam ostal še nadalje naklonjen.
Za priznanje, kakor za čestitke se mu predsednik zahvali in ga naprosi za nadalnjo naklonjenost in za skupno delo z ostalimi stanovi, predvsem pa trgovci, katere zastopa tudi kot predsednik trgovcev.
Skupni dohodki Din 21.000 —
6. Volitev delegatov.
Na predlog g. Titan Janeza občni zbor soglasno izvoli za svoje delegate dosedanje in sicer:
gg. Vezir Geza, Bac Ludvik, Sočič Franc, Benkič Janez, Faflik Alojz, Titan Janez, Fiisar Rudolf in Čačinovič Emerik.
Po izvolitvi delegatov se oglasi k besedi g. Peteln, ravnatelj Zveze, ki je na drobno in obširno sporočal o delovanju Zveze in o težkočah borb, katere mora Zvezna uprava prenesti, da bi se zboljšal stan gostilničarstva. Med drugimi je omenil sanacijo gostilničarstva, ki je v prvi vrsti odvisna le od sanacije vinogradništva. Do tega časa, dokler se bo dopuščalo zasajanje novih vinogradov, posebno pa na ravnini, kjer bi boljše uspevali drugi poljski pridelki, kateri se lažje spravijo v promet, ni pričakovati, da bi se vinogradništvo saniralo. Nadpro. dukcija vinskega pridelka je glavni vzrok vsestranskemu šušmarsivu z alkoholnimi pijačami. Zato je naša upravičena in stalna zahteva, da se naj nadainje zasajanje vinogradov takoj prepove in se dovoli samo tam pridelanje vinskega produkta, kjer drugi poljski pridelki neuspevajo. Zaradi neurejenosti v vinski trgovini se more zahtevati popolna ukinitev trošarine, ali pa, da jo vsaki plača, ki nakupi alkoholne pijače. Omenil je nadalje uvedbo 3% kalo, ki se pa na žalost odbija samo tedaj, ko se za-trošarini vsa vkletena količina vina. Podrobneje je poročal o akciji glede ugotovitve zakonitosti pobiranja bano-vinske trošarine na vino in vinski mošt. Zvezna uprava je podvzela v preteklem letu obširno obrambno akcijo proti previsoki davčni odmeritvi ter je sklicevala sestanke davčnih od-
bornikov in istim dajala potrebna navodila. Uspeh te akcije je bil zadovoljiv, in se je odmerila pridobnina neprimerno nižje, kakor pa lansko leto. Seveda, da v enem letu popolnega uspeha nemoremo doseči, zategadelj se bo letošnje leto še nadalje delalo na tem, de se mora doseči davčna enakost z ostalimi sloji. Zvezna uprava je že lansko leto v juniju sestavila predlog na posebni konferenci v navzočnosti poslanca Dr. Koceta, za razvrstitev točilne takse v več razredov, ki se je predložil finančnemu ministerstvu. Z današnjim dnevom pada odločitev v narodni skupščini ali se bo točilna taksa razvrstila po našem predlogu ali ne. Prepričani smo lahko, da bomo že jutri čitaii o novi razvrstitvi točilne takse, ker imamo zagotovila, da je naznačeni amadman k finančnemu zakonu sprejela kraljevska vlada. Isto tako se pričakuje, da se bo ukinila računska taksa. Kakor smo slišali, in če se ne motimo se bo še to leto v dravski banovini pobirala banovinska in občinska trošarina ne samo od onega vina, ki ga stoči gostilničar, ampak tudi Gd vsake privatne osebe. Od g. finančnega ministra nam je tudi obljubljeno, da dobijo gostilničarji — vinogradniki — gotovo količino trošarine prostega vina. Ta uredba je že sestavljena. Nadalje je poročal o spremembi na-redbe policijski uri in izdaji gostilniških koncesij, ki se še nadalje iz vajajo.
Nato se je dotaknil na izvanredno pohvalo, ki jo je izpovedal na njegov račun zbornični svetnik g. Čeh, po-vdarjajoč, da je njegovo delo vezano z idealizmom in da ostane še nadalje tako borben, kakor dosedaj, ker hoče doseči popolno enakopravnost gostil-ničarskega stanu z ostalimi stanovi, čudi se, da se prinašajo take pohvale celo iz Ljubljane. Poziva vse člane, da bodo kot en mož zahtevali, da dobijo tudi Prekmurci svojega zastopnika v Zbornico TOI in je že prvi gostilniški odsek Zvezna uprava predlagala g. Vezirja, katerega pa je in-trigantstvo gotovih oseb v Ljubljani izključilo od Imenovanja. Ko pride čas volitev v Zbornico TOI v Ljubljani bo dolžnost vsakega Prekmurca, da zaščiti svojega kandidata in podpre Zvezno organizacijo pri njeni zahtevi.
Občni zbor je to obširno sporočilo z velikim odobravanjem in ploska njem vzel na znanje. Za njegovo izvajanje se je predsednik, nato pa g. Titan prav prisrčno zahvalil. Oba sta ga naprosila, da naj nam ostane še v nadalje taki borec, kakor dosedaj za naš gostilniški stan.
7. Predlogi:
Edini predlog je bil glede zavarovanja članstva za slučaj nezgode in smrti, ki se pa od strani občnega zbora za ia čas zavrnil.
8. Slučajnosti:
Pri slučajnostih poroča predsednik Vezir, kot Član davčnega odbora na dolgo in široko potek zasedanj davčnih odborov, kar vzamejo navzoči odobrilno na znanje.
Nato predsednik zaključi občni zbor ob 11 45.
Zapisnikar:	Predsednik:
SOČIČ FRANC 1. r. VEZIR GEZA 1. r, Overovatelja: BANKO ŠTEFAN 1. r.
BANFI JOSIP 1. r.
Za točnost prepisa jemčita:
Tajnik:	Predsednik:
SOČIČ FRANC 1. r. VEZIR GEZA 1. r.
XIII. redni letni občni zbor skupnega združenja obrtnikoi v Murski Soboti.
V	nedeljo, dne 25. marca 1936. s je vršil XIII. redni letni občni zbe obrtnikov, iz katerega posnemamo na slednje glavne točke:
Zborovanja se je udeležilo 13 članov, predsedoval pa je Sukič Štefat Okrožni odbor je zastopal g. Bureš i Maribora, Zbornico za trgovino, obi in industrijo, zbornični svetnik g. tt\ Franc in Veliko občino Murska Sobot njen župan g. Hartner Ferdinand.
Pred pričetkom dnevnega reda st se odposlali udanostni brzojavki NI Vel. kralju Petru II in banu dravsk banovine g. Dr. Natlačenu.
It predsedniškega poročila se pc snema, da si mora obrtništvo Mursk soboškega sreza iskati deloma zaslužk na sezonskem delu v Banatu, Baranj Slavoniji ter Franciji, sicer pa izraž predsednik upanje, da se sedanje n« vzdržno stanje obrača na bolje.
Iz tajniškega poročila se vidi, d je imelo Združenje v preteklem letu upravnih sej. en članski sestanek i eno obrtniško zborovanje ob prilil obrtniškega tedna.
Združenje je imelo koncem !et 1935 le še 632 članov, dočim je štel ob začetku leta še precej nad 700 čla nov, a vzrok temu velikemu padcu o številu, je kriva uredba, s katero a mlatilničarji prestali biti člani, oziromi sploh obrtniki.
Pomočnikov je imelo Združenje ko« cem leta 1935 še 256, a učencev i učenk pa 185
Glasom blagajniškega poročila j imelo Združenje v teku leta 1935 Dii 30.644 99 dohodkov, ter 30.485.10 D1 izdatkov, a celokupno premoženj Združenja je ocenjeno koncem let vključno hiša, inventar ter naložen gotovine na Din 232 155 57.
Proračun za leto 1936 predvidel Din 34 200 Din dohodkov ter Di 28.493 izdatkov.
Pri volitvah za bodoča tri leta, j bil izvoljen kot predsednik ponovn g. Sukič štef<n, za podpredsednika p g. Kožic I?an, mehanik iz M. Soboti V upravo so nadaije izvoljeni sledel gg.: Sukič Štefan, čevljars Zrinski Ivai mizar, Fujs Karoi, čevljar, Benko Štc fan, krojač, Šebjan Mihal, podkoval Bac Ludvik, mesar, vsi iz M, Sobote Kfihar Štefan, mlinar. Puconci, Hoi vat Janez, mlinar, Tišina, Vaš Jože| čevljar, Martjanci, Peterka Štefan, čei Ijar, Rakičan, Kovač Alojz, kovač, Bi kovcl, Fujs Josip, Predanovci, Obi Evgea, mlin, Pertoča, in Krančlč Ivai mizar, Borejci. Kot namestniki pa gg. Matuš Alojz, čevljar, Šebjanič Franc krojač, Rfha Janez, podkovač, Denki Jakob, mizar, Šalamon Janez, pek Turne? Peter, lončar in Kerčmsr Karol kovač, vsi iz M. Sobote. V nadzorstvi so izvoljeni gg. Rituper Alojz, kiju čavničar, Zver Ivan, knjigovez, Ser« kolar, Paurič Mate, slikar in KOčai Ivan, strojni ključavničar, vsi iz H Sobote. V častni odbor • Vogrinei Franc, mizar, Dolgov Ivan, čevljar Vlaj Josip, pek, Lončar Josip, čevljar in Sčk Samuel, slikar, vsi iz M. Sobote
Kot delegati za skupščino pri okrož nem odboru so bili izvoljeni: Sukii Štefan, Kozrc Ivan, Šebjan Mlhai ii Vogrinec Franc, vsi iz M. Sobote, KO har Štefan, Puconci, Vaš Jožef, Mart' janci in Peterka Štefan, Rakičan.
V	imenu Okrožnega odbora je na< vzoče pozdravil s krajšim govorom g Bureš, v imenu zbornice za TOI pi zbornični svetnik g. Čeh Franc, a med slučajnostmi so posegli v debato ii gg. Janievič Peter, Dittrich Eduard Kfihar Štefan in Obal Evgen, nakar j< predsednik zaključil zborovanje ot 12. uri 30 min.