COSIHNlfoRSKI UST STROKOVNO GLASILO „ZVEZE GOSTILNIČARSKIH ZADRUG** V MARIBORU Uredništvo in uprava v palači Pokojninskega zavoda. — Oglasi se računajo v oglasnem delu Din 0.75 od m/m in stolpa, v tekstnem delu in na zadnji strani pa Din 1.— od m/m in stolpa. — Člani gostilničarske »Zveze« dobivajo list brezplačno. Štev. S. Mauri&or, ciste 31. avfjusfa 1930. teto VIII. Tujski promet Zadnje čase opažamo kaj živahno poročanje našega dnevnega časopisja o različnih konferencah, ki se vrše po ministrstvih glede nadaljnega razvoja našega tujskega prometa. Tudi naša banska uprava se je začela zanimati za to novo gospodarsko panogo in je ustanovila tujsko-prometni svet, država pa celo stalen sosvet glede našega turizma. Kakor vidimo, so se začeli merodajni krogi jako resno interesirati za to velevažno vprašanje in je vsekakor pričakovati, da bodo vsi ti različni sosveti in njihovi sklepi privedli naš tujski promet do onega uspeha, kakoršnega si želi vsakdo, ki količkaj pozna mizerijo našega gospodarstva. S tem, da so se začele oblasti resneje baviti s tujskim prometom, čeprav so jih prehitele druge države, ki so mnogo preje in v veliko večjem obsegu poznale koristi turizma, smatiamo, da nismo še povsem na pravi poti, ker stoji naša javnost precej indiferentno ob strani. Pisec teh vrstic je že svoje čase priporočal, da se naj zainteresira o važnosti tujskega prometa cela naša javnost. Žal, da so vsi ti predlogi naleteli na gluha ušesa> ker je pač primanjkovalo onega razumevanja in one širokopotez-nosti, ki je brezoogojno potrebna pri vsaki taki akciji. Če je človek živel nekoliko časa v tujini, posebno v državah, kjer je tujski promet visoko razvit je kaj lahko prišel v bistvo te nove gospodarske panoge. Nobeno delo se še ni nikdar v takem obsegu obrestovalo odnosno izplačalo, kakor one akcije, ki so se podvzemaie v propagando tujskega prometa. Ne trdimo sicer, da so se pokazale koristi neposredno, temveč v mnogih slučajih šele posredno Posrednim potom so prišle državne in deželne blagajne do zvišanja svojih dohodkov, bodisi v pogledu trošarine, taks in davščin, dočim je neposredno užival uspehe pridobitnik, pa naj si bo to industrijalce, trgovec in poljedelec in sicer tudi najzadnji kočar, ki je prodajal preostali liter mleka ali pa borno količino sočivja temu ali onemu konsu-mentu. O avstrijski državi lahko trdimo, da eksploatira po vzorcu Švice in Italije svoje naravne krasote in kulturne vrednote do skrajnosti in smatra tujski promet za najvažnejšo in najbolj racionalno (v pogledu časa in izrabljanja fizičnih sil) narodno gospodarsko panogo. S sistematičnim delom in s propagando na drobno po šolah, prosvetnih društvih in drugih organizacijah je avstrijska vlada vcepila svojemu prebivalstvu čut za razumevanje važnosti tujskega prometa. Pristavljamo še, da sta le na podlagi tega spoznanja svoječasno oba eksperta društva narodov Laytom in Rist — svetovno priznana narodna ekonoma — pledirala za mednarodno posojilo avstrijski republiki. Mislimo, da nam tedaj ni treba še posebno povdarjati kako velikanski vpliv ima dobro razvit tujski promet na finančni in politični razvoj države. Taki kolosalni uspehi seveda se ne dosežejo z birokratičnim aparatom, temveč ie na podlagi soglasnega delovanja državne uprave z javnostjo. Če prenesemo ta opazovanja sedaj na našo banovino, moramo ugotoviti, da je ta čut o vpogledu razumevanja o važnosti tujskega prometa jako slabo razvit pri našemu ljudstvu. Pomislimo le, da je v Sloveniji le malo število olepševalnih društev, dočim moremo dati nekako vodstvo v pogledu aktivnega pospeševanja tujskega prometa našim planinskim društvom. Kakor smo ponovno trdili, ne zadostuje tako enostransko razvito delovanje za propagando našega turizma, ker pozabljamo pri tem na ostale naše kraje po dolinah, ki naj bi tvorile nekako izhodišče za turistiko. Rekli smo, da primanjkuje v prvi vrsti privatne incija- tive in to zato, ker ne dobiva privatna inicijativa potrebnega impulza. Ne trdimo sicer, da se ovira privatna inicijativa namenoma, temveč v največji meri še vedno iz nerazumevanja. Stremeti moramo zatem, da se organizacija našega tujskega prometa končno uredi event. na ta način, ka’ o jo opazujemo v Franciji, kjer stoji na čelu celega tujsk. prometa veliki komisar v činu in položaju ministra, dočim so tujsko prometne organizacije posejane po celi državi. Vse te organizacije delujejo v isti smeri, ki jo začrta glavni turistični sosvet v Parizu. Ali bi ne bilo dobro, če bi nekaj povzeli? Banski sosveti morale bi biti obvezne institucije, kjer bi morale sodelovati v prvi vrsti zastopniki hotelirstva, prometne službe, gradbenega urada, vseh kulturnih organizacij, pedagogi, zdravniki, umetniki, statističarji itd. Prva naloga takega banskega tuj-sko-prometnega sosveta naj bi bila izvršiti propagando med našo podeželsko inteligenco, da se ustanove v vseh večjih krajih tujsko-prometne organizacije, ki bi morale imeti poluradni karakter. Ta tujsko-prometni urad pri banski upravi bi moral imeti odločujoči vpliv n. pr. pri izdaji gradbenih dovoljenj, da se po mogočnosti poenostavi stavbni slog, ki ne bi moti! okolice v njeni harmoniji. Ta tujsko-prometni urad naj bi izvršil posebno v zimskem času najtemeljitejšo propagando potom učiteljstva in drugih kulturnih organizacij, kar bi mu ne bilo težko storiti, če pomislimo, da je večina našega naroda organiziranega v različnih organizacijah. Cel mesec naj se posveti tej propagandi, ki naj nazorno pedučuje posebno našo moško in žensko mladino o važnosti tujskega prometa. Pokažejo se naj statistične tabele, kakšen vpliv ima tujski promet na konsumiranje kmetskih proizvodov, pokažejo se naj jim slike, vasi in trgi, kjer je razvit tujski promet, da iahko primerjajo in opazujejo razliko z lastnim bivališčem. V zimskem času se naj prirejajo kuhinjski tečaji za naša gostilničarska dekleta, kletarski tečaji za naše gostilničarske sinove. Ti tečaj se naj spo-polnijo z gospodinjskimi tečaji, kjer se naj poduče o koristi vrtnarstva, o hišni in telesni higijeni, o higijeni stanovanja, o higijeni poti in dvorišč itd. Če govorimo o teh tečajih, ne smemo pozabiti na sodelovanje naših ženskih društev, katerih zastopnice naj bi tudi sedele v banskem sosvetu, kjer bi bila njihova navzočnost radi povzdige naše stanovanjske kulture največjega pomena. Svoje delo naj bi vršila tudi šola, kar se tiče lepega vedenja naše mladine ohranitev narodnega blaga. Vidimo, tako ozko sodelovanje celo naše javnosti potom svojih organizacij z bansko tujsko-prometnim sosvetom bi šele postavilo naš tujski promet na reelno podlago. Če smo govorili o ozkem sodelovanju javnosti in javne uprave, nikakor ne smemo pozabiti sodelovanje naše gostilničarske obrti. Že v zadnjem članku smo govorili o krizi naših gostiln in smo to krizo tudi s številkami podprli. Poleg te propagande in vzgoje naroda je najvažnejša naloga tega stalnega sosveta o turizmu pri minisier-stvu v Beogradu, kakor tudi našega tujsko-prometnega sosveta pri banski upravi, da se začno najintenzivneje baviti z krizo naše obrti. Zakon o davčnih olajšavah, ki ga objavljamo na drugi strani, kaže, da so’na merodajnem mestu začeli spregledovati in tudi spoznavati, da nobena obrt ne prednese takih eksperimentov, kakoršni so se žalibog delali z nami. Ali ta zakon ni popolnoma jasen. Če se ne motimo, namerava ta zakon ščititi samo one kotele in gostilne, ki se bodo gradile v takozvanih klimatičnih krajih, kateri pa se bodo šele določili. Obstoječe ho- ! tele in gostilne, ki odgovarjajo vsem pogojem zakona, pa se naj pusti božji usodi. Mesto, da bi se dala našim obstoječim hotelom in gostilnam možnost obstoja, se poskuša oživeti še večjo konkurenčno možnost. Verjamemo, da prenese naše Primorje kot najbolj privlačna točka v tujsko prometnem oziru naši državi še mnogo modernih hotelskih, gostilničarskih in kavarniških obratov, usodno pa bi bilo naše gostiiničarstvo v Sloveniji, če bi ta zakon favoriziral ie bodoče obrate, sedaj obstoječe gostilne po mestih in deželah pa pustil, da se zvijajo še nadalje pod strašnim davčnim vijakom. Ne samo one gostilne, odnosno hoteli v klimatičnih krajih so potrebni davčnih olajšav. Potrebni so vsi naši obrati, ker so vsi pasivni in vegetirajo le z dneva v dan. Tako nezdravo stanje spodnaša tla vsaki propagandi za tujski promet. Spregovorili smo te besede v namenu, da bi jih nekoliko razmišljali oni gospodje, ki imajo usodo tujskega prometa v rokah. Posamezne vesti nam pričajo, da je naš letošnji tujski promet nazadoval. Iščejo se krivci vsepovsod, izogibajo pa se dotakniti naše preobdavčenosti, ki podražuje naše poslovanje in s tem odganja tujce v druge tuje države, kjer jim po isti ceni, le z večjim komfortom — lahko nudijo naši kolegi ugodna razvedrila. Pričakujemo prvo zasedanje tujsko-prometnega sosveta, v katerem imamo tudi naše zastopnike. Zveza kot najvišja predstaviteljica gostilničarske o-brti je pripravljena najintenzivneje sodelovati in si je svesta tudi svojega uspeha, če se ji ne bo odrekla moral-] na in materijalna podpora. Seja zveznega širšega odbora Dne 11. avgusta ob 10. uri dopoldne se je vršila seja zveznega širšega odbora, katere se je udeležilo 15 zadrug po svojih delegatih, štiri pa so opravičile svoj izostanek. Po kratkem nagovoru zveznega načelnika g. Franc Zemljiča, hotelirja v Mariboru, je podalo zvezno načelstvo v širokih potezah vrlo dobro zasnovano poročilo o dosedanjem zveznem delovanju. Isto-tako je podal zvezni tajnik jako obširno poročilo o administrativnem delovanju zvezne uprave, glasom katerega povzemamo, da se je delo v zvezni pisarni napram lanskemu letu v istem razdobju več ko podvojilo. Zvezna pisarna se je interesirala za vse pojave, ki so imele količkaj vpliva na gostilničarski stalež. Poleg mnogoštevilnih intervencij pri sreskih načelstvih, pri kr. banski upravi, ministerstvlh, je posvečalo posebno pozornost za enodušno skupno udejstvovanje vseh gostilničarjev dravske banovine. Ta skladnost v vseh naših zadevah se je posebno jasno pokazala na onem sijajnem zborovanju gostilničarjev dravske banovine v Celju. Tudi v pogledu našega razmerja do središnjega saveza se je po referatu g. načelnika in tajnika in na podlagi korespondence vzelo z odobravanjem na znanje. V pogledu gospodarskega poslovanja posnemamo, da se je uvedlo pri zvezni upravi največje varčevanje. Tisk je v letošnjem letu v istem razdobju znašal 14.660 Din, lansko leto 20.722 Din. Zveza je dosedaj pokrila razen 1300 Din ves dolg pri Zvezni tiskarni v Celju. Predvideni stroški od 1. avgusta do 31. decembra t. 1, znašajo 58.000 Din. Blagajna je razpolagala 1. avgusta z 7170 Din 20 p. Navzoči delegati so vzeli poročilo zveznega načelstva in zveznega tajništva z navdušenim odobravanjem na znanje in izrekli vsej zvezni upravi popolno zaupanje. Pristavljati moramo, da je zvezno načelstvo sprejelo od strani merodajnih funkcijonarjev zbornice za trgovino in obrt vrlo laskavo priznanje. « * Govor g. zveznega načelnika na sej zveznega širšega odbora. Cenjeni gospodje ! Ob današnji priliki, ko so zbrani gospodje delegati zadrug gostiiničarjev v bivši mariborski oblasti mi je čast v širokih potezah podati kot zveznemu načelniku poročilo o delovanju naše organizacije. Po prevzemu načelstva mi je bila predvsem naloga, da po možnosti z gospodi odborniki zveznega ožjega odbora poskušamo doseči olajšave pri obratovanju naše obrti Poznano Vam je, da se zveza bori že leta in leta za odpravo različnih ne-dostatkov, ki so velika ovira pri našem razmahu in ki ne nanašajo škodo samo nam, temveč tudi državi odnosno splošnosti. K sreči smo doživeli čas, kateri stavlja tudi v naši državi polagoma v ospredje poštenost in red in nam daje opravičeno upanje na beljšo bodočnost. Prepričani smo, da je težko odpraviti namah vse one predpise, ki so nam tekom let pokvarili našo obrt in da nam je nemogoče naenkrat prepričati merodajne kroge o škodi, ki jo povzročajo velike dajatve, ki jih tirja od nas državna uprava. S sistematičnim delom pa se nam bo tudi to posrečilo doseči, da bomo zrušili polagoma ono napačno naziranje o važnosti našega obrta za splošno gospodarstvo. Zvezna uprava je stremela predvsem doseči solidarnost med člani in iztrebiti vse spore in prepire, ki so prejšnja leta odvzemali upravi mnogo časa in mnogo energije. Z veseljem konstatiram največjo harmonijo zvezne uprave s posameznimi zadrugami in veseli me, da iahko povdarjam, da so bili vsi naši odnošaji v resnici tovariški in obeleženi z idejo, da si s strjeno močjo pomagamo v tej težki borbi za naš obstanek. Če se je pokazalo tu ali tam kako nerazumevanje ali pa celo stanovska nezavednost ne smemo biti gospodje prestrogi sodniki, posebno radi tega ne, ker so še ostale kali nesporazuma iz prejšnjih dob in katere bo zvezna uprava poskušala s podvojnimi deli in drugimi dokazi o redu in poštenosti popolnoma odpraviti. Ne samo, da smo stremeli po edinosti in solidarnosti v naših vrstah, da bi tudi na zunaj pokazala zveza eno srce in eno dušo, temveč smo se posebno naslonili na naše tovariše iz bivše ljubljanske oblasti, zavedajoč se, da nas le enotno naziranje, enotni nastopi rešijo pred nadaljno propastjo. Z isto iskrenostjo smo iskali tudi po državi zvestih zaveznikov in jih tudi dobili tam, kjer razumevajo pomen in bistvo organizacije. Da so naši odnošaji z nekdanjo centralno organizacijo v Beogradu kaljeni nismo krivi mi, temveč je krivo poslovanje tega središnjega saveza, ki ni bil (v nobenem slučaju) zmožen svoje naloge. Naslonili smo se tedaj v prvi vrsti na našo posestrino v Ljubljani, ki nas je pravilno razumela in nas s pravo iskrenostjo podpirala pri vseh naših akcijah, ki smo jih podvzemali tekom tega leta. Veseli nas, da smo tudi tukaj odpravili oni nesporazum, ki je kalil prejšnje odno-šaje. Tako idejno združeni gostilničarji dravske banovino so se po svojih zastopnikih poklonili dne 4. aprila prvemu banu g. Dušanu Sernecu kakor tudi njegovemu pomočniku g. dr. Pirkmajerju. Namen te poklonitvene deputacije je bil, opozoriti najvišjo upravno oblast v banovini na težko krizo, ki jo preživlja naša obrt. Zavedali smo se, da bomo našli pri banski upravi, kjer so jim poznane dobro naše razmere potrebno razumevanje in nismo se motili. Kr. banska uprava je šla v mnogem oziru nam jako na roko in bi dosegli brezdvomno še več, če ne bi večina stvari ležale izven njenega območja pristojnosti, Te deputacije pri g. banu so se ponovile še 27. junija. Kot uviden znak naše moči in organ izatorične smisli pa naj služi oni veličastveni zbor v Celju, katerega so se udeležile po večinoma vse naše zadruge v dravski banovini in kjer smo v pričo javnosti in oblastva v impozantnem številu naših zastopnikov o-bravnavali vsa pereča vprašanja, katera smo formulirali v obliki resolucij in jih tudi predali na pristojna mesta. Ta zbor je dokazal, da je 600 članov naših tovarišev najtesneje zvezano potom svojih zadrug v njihovih zvezah, ki predstavljajo brezdvomno jako važen del celega obrtniškega stanu v dravski banovini. Pomen tega zbora je raztolmačil naš zvezni Rajnik osebno gosp. banu in podbanu. Če upoštevamo še različne spomenice in prošnje, ki smo jih naslavljali na različna oblastva, kakor tudi mnogoštevilne intervencije je dovolj dokazano, da se je zvezno načelstvo brigalo za vsak pojav, ki se je pokazal na gospodarskem ali upravnem polju in ki je količkaj tangiral našo obrt. Zvezno načelstvo, v svesti si tega dejstva, da le v skupnem nastopu vseh pri-dobitvenih krogov leži tudi precejšnji del rešitve naših stanovskih vprašanj je stopilo v stike z ostalimi gospodarskimi korporacijami in je v to svrho že imelo različne sestanke. Po vseh akcijah, ki jih je podvzemalo zvezno načelstvo je sproti obveščalo posamezne zadruge in prosilo posebnih navodil, kar naj dokazuje gospodje, iskreno željo zvezne uprave po harmoniji med zadrugami in zvezo. Pri tem pa ne smemo nikakor pozabiti, da je naša zbornica za trgovino in obrt, ki je kot predstavnica vsega našega obrtništva vedno upoštevala naše prošnje in predloge. Zveza se je v pogostih slučajih obračala na to gospodarsko institucijo in vedno našla ono iskreno razumevanje, ki od nekdaj' diči vse referente omenjenega zavoda. Ko se ji je tretiralo vprašanje ustanovitve posebnih zbornic, smo branili idejo skupnih zbornic pač smo seveda za ustanovitev posebnega gostilničarskega odseka, tipamo, da ostane naše delovanje z zbornico tako prisrčno kakor dosedaj in mi je posebna čast ji izreči ob tej priliki našo zahvalo. Tako delovanje zvezano s posebno agilnostjo in inicijativo seveda ni moglo ostati brez uspeha. Eno izmed najtežjih naših teženj, in to so vinotoči, se je vsaj deloma rešilo po intencijah zveze. Žal, da ta ugodnost ni imela nobenega upliva za obratovanje gostilničarjev v mariborskem mestu. Zveza še nadalje skuša rešiti pravično to nadlego vinotočev in sicer v tej obliki, da* se pomakne cena za otvarjanje istih najmanj 5 km daleč izven mestnih mej. Zvezno načelstvo je doseglo tudi to, da se plačuje banovinska trošarina na pivo od strani pivovarn. Dosegla je še nekatere druge ugodnosti o katerih boste slišali v poročilu zveznega tajništva. H koncu naj še poudarjam, da je zvezno načelstvo posebno pazljivo gledalo na zvezno gospodarstvo in moram k sreči u-gotoviti, da se je vkljub malemu proračunu in vkljub obsežnemu delu jako varčevalo in ima naše zvezno gospodarstvo zaznamovati tudi v tem oziru lepe uspehe. Gospoda ! Če sem Vam podal v kratkem poročilo o delovanju zveznega načelstva, nikakor nočem trditi, da so bili doseženi uspehi le plod mojega dela, temveč dosegli smo ta napredek našega udejstvovanja le s skupno močjo in upam tudi, da se bo stanovska zavest naših članov še bolj zbudila in da bo prisrčna vez, ki naj druži zadruge in zvezno upravo lahko v bodoče zaznamovala še večje uspehe, ker bo le v korist nam in v ponos našemu stanu. H koncu se moram zahvaliti ob tej priliki vsem svojim marljivim sodelavcem, kateri niso štedili ne truda in ne stroškov samo da so ugodili svoji odborniški dolžnosti in da so me podpirali v vseh stvareh z nasveti, kakor tudi načelstvu zadrug, ki so se rade volje odzivali vsakemu našemu pozivu. J‘lvLahko jim je bilo to storiti, ker so ' imeli vendar priliko spoznati naše stremljenje, ki gre edino za dobrobit posameznih in cele naše obrti. Prosim gg. delegate, da vzamejo poročilo zveznega načelstva na znanje in naj bodo objektivni sodniki našega delovanja poživljajoč jih, da nam ostanejo še nadalje iskreni in zvesti tovariši, da si rame ob rami izbojujemo počasi ono mesto v našem gospodarskem življenju katero nam pristoja oziraje se na važnost in davčno moč našega stanu. xiv. mmm XIV. ZAGREBAČKI ZBOR 13.-22. IX. 1S30. SPECIJALNI SAJAM HOTEL - KUĆA - KUHINJA Biti će prikazan model modernega hotela te uredjaji i namještaji za pogon i rad u hotelima, penzionima i restauracijama, kavanama, privatnim kućama i kuhinjama, SPECIJALNI SAJAM PREHRAMBENE INDUSTRIJE gdje će biti izložene sve vrsti konzerviranih živežnih namirnica, tejsira i pića. Istodobno drži se Opći medjunarodni sajam uzoraka sa specijalnim sajmovima: gradjevinarstvo, tekstil i konfekcija krzna, kože i papira, poljoprivreda, izložba i sajam domaće in inozemne rasplodne stoke. Zajednički posjeti hoteljerskih i gostioničarskih organizacija. Na željeznicama i jadranskim parobrodima 50% popusta za posjeti i robu (besplatni povratak). Odličen poset! Gospod minister dr. I. Svegel je obiskal o priliki nekega potovanja tudi naše mesto Maribor. Zvezno načelstvo je nemudoma stopilo v stik z g. ministrom, kateri se je radevolje odzval na sestanek v hotelu »Orel«. Ob 11. uri dopoldan sta pričakovala zvezni in zadružni odbor g. ministra, ki je prispel s svojim zasebnim tajnikom. Po kratki predstavi in pozdravu, g. minister je namreč odločen nasprotnik formalitete, se je začelo z obravnavanjem vseh naših važnih zadev, pri černur smo opazili, da je g. minister jako dobro informiran o našem stanju. Osupnil nas je, ko je nam sporočil, da je čital zadnji članek »Gostilničarskega lista«, ki ga je prinesel v ponatisu neki drugi list. Gospodu ministru smo popolnoma odkrito obrazložili naše mnenje in je na podlagi tega prišel do prepričanja, da je gostilničarski stan yrlo važen činitelj v narodnem gospodarstvu. Spoznali smo takoj, da smo našli v g. ministru iskrenega zaščitnika. Prosil nas je, da se naj v vseh zadevah obračamo na njega in pripomnil celo, da bo pri prvi avdijenci Nj. Vel. kralja podnesel referat o stanju gostilničarstva v Sloveniji, kakor tudi v splošnem. Po neprestani konferenci, ki je trajala od 11. do 14. ure, je priredila zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru v čast g. ministru skromno kosilo, ob kateri priliki je napil naš zvezni načelnik na zdravje g. ministra, pozneje mu je pa tudi zvezni odbornik g. Posti izrekel lepo zdravico. V jedrnatem odgovoru je menil g. minister, da ga veseli naše zaupanje do njegove osebe in da bo z vsemi silami podpiral pravično rešitev naših želj in zahtev. Okoli 15. ure se je g. minister s svojim zesebnim tajnikom, ki si je za-beleževal vsa naša pojasnila, odpeljal z avtomobilom proti Gornjemu gradu na Bled. Ta visoki poset g. ministra nam je laskavo priznanje za naše dosedanje delovanje in krepka opora za bodočnost. Volkovi se grizejo! Iz časnikarskih novic smo povzeli, da je mogočni pivovarniški kartel — sedaj sami priznavajo, da so imeli kartel — v razpadu. Posledic sicer še ne občutimo v Sloveniji, pač pa prihajajo vesele novice iz Hrvatske in Bosne, kjer je začela n. pr. prodajati pivovarna »Loka« v Novi Gradiški hi piva po 410 Din. V tej vsoti so zadržane vse državne, banske in občinske takse-Mi momentano nočemo o tem razpravljati dalje, pristavljamo samo to, da se šele sedaj jasno vidi horenden dobiček, ki ga imajo naše domače pivovarne. Škoda, da v Sloveniji nima nobenega konkurenčnega podjetja. Pridejo pa drugi časi, ko se bo mogočni tuji kapital tudi moral ukloniti danim razmeram in upamo predvsem na odločnost in solidarnost našega stanu. Znaki so vrlo dobri. Začeli so se grizti medseboj. Predrta je ona močna velekapitalistična fronta* v katero smo se dolgo zaletavali in ki se je le prisiljeno vzdrževala. Vse člane pozivamo, da vzamejo svinčnik v roke in si lahko na papirju izračunajo, koliko ceneje lahko prodaja pivo gostilničar v Novi Gradiški od nas. Uveljavljenje pravilnika o izvajanju vinskega zakona Pravilnik o izvajanju vinskega zakona je bil objavljen v »Službenih No-vinah« z dne 14. t. m. in je stopii v veljavo v pondeljek 18. avgusta t. 1. Z uveljavljenjem tega pravilnika je stopila v funkcijo vsa kontrolna družba kakor jo določa zakon. Pri vseh banovinah so že postavljeni vinarski nadzorniki. Namen kontrolne siužbe, ki je sedaj podrobno urejena s pravilnikom, je predvsem ta, da se prepreči ponarejanje in prodajanje razredčenega ali pokvarjenega vina. Vinarski nadzorniki bodo takoj v početku prihodnjega meseca pričeli sami ali v spremstvu policijskih in sanitetnih organov vršiti kontrolno službo. Ti nadzorniki;imajo po zakonu pravico dostopa v vse prostore gostilničarja ali točilca, da poskusijo vina in v primeru dvoma o pristnosti vzamejo vzorce, ki jih dostavljajo v analizo pristojni enološki postaji. Za dravsko banovino obstoja taka enološka postaja v Mariboru. V lokalih imajo nadzorniki tudi pravico, da konfiscirajo vse vino, ki je že na mizah gostov v svrho ugotovitve. Če ni bilo pozneje razredčeno. Če enološka postaja ugotovi, da je vino razredčeno, da je falzificirano, da mu je bilo dodano več sladkorja, kakor je dovoljeno, ali da vsebuje prepovedane dodatke, tedaj postaja o tem obvesti nadzornika, ki s sodelovanjem policijske oblasti zapečati posode pokvarjenega vina in predloži pristojnemu sodišču obtožbo proti lastniku vina. Sodišče ima izreči razsodbo na podlagi analize in mišljenja strokovnega odbora postaje. Za najtežje prestopke (ponarejanje ali dodajanje vode) znaša kazen 7 dni do 3 mesece zapora ali 300.— do 30.000 Din globe, odnosno eno in drugo. Za ostale prestopke (dodajanje prepovedanih sestavin, prodajanje pokvarjenega vina, prodajanje vina pod napačnim nazivom) znaša kazen 7 do 30 dni ali 100’— do 10 000 dinarjev. Manjše prestopke pa kaznuje policijska oblast. Vinski zakon smo že svoje-časno razglasili v februarski številki našega strokovnega lista. MALINOVEC pripravljen iz aromatičnih gorskih malin in vkuhan z čistim sladkorjem I kg Dira IS'— Stara lekarna „Pri orlu“ Mr. Ph. IVO TONČIČ CELJE, Glavni trg — Aleksandrova ulica Izjava. Ker nisem navajen slepomišenja in ne skrivanja izjavljam tem potom, da odgovarjam osebno za vse objavljene članke v »Gostilničarskem listu.« PETELN ANTON zvezni tajnik Zveze gostilničarskih zadrug v Mariboru. AH je zakon o zaščiti avtorske pravice pri nas v veljavi ali ne? Ne bi se bavili s tem vprašanjem, ker nam je bilo popolnoma jasno že decembra meseca lanskega leta, vendar pa smatramo za potrebno spregovoriti o veljavnosti tega zakona, ker so se pojavile pri naših organizacijah okrožnice, ki bi kaj lahko zavedie naše članstvo v zmedo in škodo. Zakon o zaščiti avtorske pravice je bil objavljen v SIuž. Novinah kraljevine Jugoslavije dne 27. decembra 1. 1929. in je dobi! tudi s tem dnem obvezno moč. Vsled nerazumevanja je omenjena okrožnica trdila, da stopi ta zakon z ozirom na § 75 šele čez 1 leto v veljavo. To naziranje je velika pogreška v pogledu pravnega tolmačenja, ker pove ta čl. popolnoma točno, da stopi zakon čsz I leto le tam v veljavo kjer niso poznali zakonske zaščite. Ker smo v Sloveniji imeli že od dne 26. decembra 1895. zakon o avtorski pravici je popolnoma jasno, da je novi avtorski zakon stopil pri nas takoj, ko je bii objavljen v Službenih Novinah v veljavo. Dosedaj, v Sloveniji v veljavi stoječi zakon o avtorskem pravu je vseboval v čl. 4 toč. 5 tudi zaščito glazbenih del z ali brez teksta. Čl. 3! pa je izrečno določal, da vsebuje avtorsko pravo tudi pravo javnega proizvajanja. Mislimo, da smo sedaj docela pojasnili naše stališče in tedaj ne moremo vpoštevati strokovnjaške nasvete, ki bi naši stroki le škodovali ne pa koristili. Giede nadaljne vsebine te okrožnice pa se ne spuščamo v polemiko. Ugodna prilika! Zagrebački zbor priredi dne 13. do 22. septembra t. 1. specijalan velesejm pod imenom »Hotel, hiša in kuhinja«, ki naj pokaže, kako se more opremiti hotele, pensione, restavracije, gostilne, kavarne, privatna stanovanja in hiše, kakor velike in majhne kuhinje. Ta velesejm hoče pokazati hotelirjem in gostilničarjem najcenejšo in najenostavnejšo opremo in bo v to svrho postavljen mal hotel, obstoječ iz veže, 6 do 8 sob, 2 kopalnic in kuhinje. Poleg tega stiliziranega hohla bodo na velikem prostoru razstavljene tudi opreme za okoli 40 različnih hotelskih, privatnih sob in za kuhinje. Na tem velesejmu bo razstavila svoje izdelke industrija s prehranili, ki se ne bodo dala samo pogledati, temveč tudi okusiti, tako da se bo lahko vsakdo sam prepričal o kvaliteti različnih konzerv vkuhanega in posušenega sadja, delikates, suhomesnate robe, mlekarstva, bonbonov, čokolade, medu, sladkorja, mlinarstva, testenin, keksov, kave, čaja, namiznega olja ter alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Pozivamo vse člane, da si ogledajo to izložbo, predvsem pa pozivamo, da si jo ogledajo soproge, hčerke in sinovi gostilničarjev, katerim bo ta razstava nudila največ koristi. Vožnja stane samo polovično ceno. >0 razsvetljavo, prijeten dom fite Z\'nskeUPsvetiljke2 »MAXIM«. k016Purahk^e 1 liter petroleja, gon V lfLUft hrez duha, brez snaženja, vgtni na prostem popol- de nJ VeUke vrednosti za društva za tmo. Velike vre na tem Josip Kostajnšek, Celje Vodnikova ulica 9. Agilni kr,i.vni zastopniki se sprejmejo Naše gibanje Občni zbor v Prevaljih Dne 15. julija ob 9. uri dopoldne se je vršil občni zbor v prostorih g. načelnika A. Rozmana. Po enournem Čakanju je g. načelnik pozdravil navzoče člane s pripombo, da udeležba današnjega občnega zbora daje prilično slabo sliko o stanovski zavesti zadružnih članov, katerih odsotnost se lahko vsaj deloma upraviči z neprestanim deževjem. Vsled važnosti dnevnega reda — določiti so se morale cene pivu — bi bila vsekakor večja udeležba zaže-Ijena. G. načelnik pozdravi tudi navzočega zveznega tajnika. Pri določitvi cen pivu se je na žalost moralo islo ugotoviti, kakor pri nekaterih mestnih zadrugah, da se nikakor ne morejo nekateri člani složiti glede novih cen, ki naj bi odgovarjale povišanju različnih davščin. Sklenilo se je pozvati vse zadružne člane, da obvezno pristanejo na povišanje cen pivu. Zvezni tajnik poda nadalje izčrpna poročila o delovanju zveze in odgovarja na stavljena vprašanja. Posebno pojasnjuje navzočim zakon o avtorskem pravu. Zvezno delovanje, posebno v pogledu izvrševanja zakona o avtorskem pravu, se je vzelo z odobravanjem in s pohvalo na znanje. Ob 11. uri je zaključil agilni zadružni načelnik g. A. Rozman občni zbor s pozivom na člane, da se tesneje oklenejo svoje stanovske organizacije. Gostilničarska zadruga Kozje V sredo, dne 16. julija 1930 se je vršil izredni občni zbor gostilničarske zadruge v Kozjem. Načelnik g-Fr. Guček je otvoril občni zbor eno uro pozneje, ker je bil ob določeni uri nesklepčen. Predvsem je pozdravil zveznega tajnika, kakor tudi navzoče tovariše ter imenoval g. Friškoviča zapisnikarjem. Predno je podal navzoči zvezni tajnik poročilo o pomenu zvezne organizacije ter o njenem uspešnem in agilnem delovanju, je g. Podlinšek, restavrator v Kozjem povdaril, da je zadruga sama preslaba izdejstvovati si kakih pravic iii priporoča, da se naj zadruga najtesneje nasloni na zvezo. Po poročilu zveznega tajnika je prisotni zbor enodušno sklenil podpirati zvezno delovanje in tudi plačati zaostalo zvezno članarino iz leta 1929. Na predlog g. Podlinška se je določila za leto 1930 članarina od iztočenega vina po Din l'SO od hi. Pri slučajnostih so se obravnavala vsa različna stanovska vprašanja, na katera je dajaj zvezni tajnik izčrpna pojasnila. Zbor je zaključil g. načelnik ob splošni enodušnosti ob 13. uri. Z veseljem lahko ugotavljamo, da se je posrečilo izgladiti vsakoletne tresljaje, ki so se pojavili na vsakem občnem zboru pri določitvi zvezne članarine. Čast in hvala upravnemu odboru, kakor tudi vsekupnemu članstvu. Občni zbor v Konjicah se je vršil dne 27. julija 1930 ob 13. uri v gostilni g. Sutterja. Občni zbor je bil jako dobro obiskan in so se ga udeležili tudi zastopnik sreskega načelnika, zastopnik kr. banske uprave gosp. Ig. Založnik, član pripravljalnega odbora za zgradbo pivovarne v Laškem in zvezni odbornik g. A. Emeršič, kakor tudi zvezni tajnik. Gosp. načelnik Franc Založnik je otvoril občni zbor, pozdravil goste kakor tudi vse navzoče člane. Nato so se podala poročila od strani načelstva in tajništva, katera so bila z odobravanjem vzeta na znanje. Odobril se je tudi proračun ter tudi določili prispevki za nekatere obrtno nadaljevalne šole. Navzoči član pripravljalnega odbora in agilni zvezni odbornik g. A. Emeršič je v izvrstno zasnovanem govoru podal obširno in izčrpno poročilo o pomenu samostojne pivovarne, kakor tudi dosedanjega delovanja marljivega pripravljalnega odbora. Po napetem poslušanju so se člani z odobravanjem zahvalili gosp. zveznemu odborniku A. Emeršiču. Na to je izpregovoril še g. obrtno-zadružni nadzornik Ig. Založnik o pomenu zadružnega življenja, ter pozval vse navzoče, da se naj zaupno naslonijo na agilno in uspešno delujočo zvezo. Ko-nečno je še zvezni tajnik poročal o dosedanjem delovanju zveze, kakor tudi o namerah glede bodočega njenega poslovanja. Radi odhajajočega vlaka se je moral občni zbor pred časno zaključiti, čeprav je bilo še mnogo vprašani za obravnavati. S po nosom ugotavljamo vrlo krasno udeležbo. Za brizganec, limonado, malinovec in druge sadne šoke uporabljajte Rogaško Slatino —vrelec „Tempel“ ki razkraja oziroma nevtralizira vinsko kislino ter nadomestuje sodo-bicarbonato v prašku. Je osvežujoča in ima dober okus. Dobi se v vseh boljših trgovinah. ~ Boj alkoholu!? V zadnjem času opažamo izredno živahno gibanje protialkoholne lige, ki zavzema že tak obseg, da se moramo resno pečati s to agitacijo. O vprašanju, če je zavživanje alkohola škodljivo ali ne, so nastale cele biblioteke in bi se bilo seveda nemogoče izjaviti, koliko pristašev je na tej ali oni strani. Tako protialkoholno gibanje je poznano tudi še v drugih državah, v katerih so se celo osnovala posebna obrambna društva n. pr. na Čehoslovaškem, Avstriji in Madžarskem pod naslovom »Zmerno in prosto«. Zmernost očuvaj in prost bodi v svojem hotenju. To je načelo članov tega udruženja, ki je jako močno razširjeno po gori omenjenih državah. To gibanje ni nikakor omejeno teritorialno, temveč so osnovane že mednarodne organizacije obeh naziranj. Protialkoholisti so celo lansko leto zainteresirali društvo narodov v Ženevi. Vendar ni ta njihova podjetnost dosegla nobenega uspeha. Vsekakor pa kaze, da so ti pristaši skrajno zagrizeni nasprotniki alkohola. V njihov prilog je celo lansko leto interveniral v ekonomskem komitetu društva narodov zunanji minister Finske g. Procope. To poročilo posnemamo iz pariškega lista »Pax«. Poznano je, da je na Finskem upeljana prohibicija in i da je finska država glasom Heising-forških konvencij Upravičena v oddaljenosti 12 milj od njene obale pregledati vse ladje, s to konvencijo vezanih držav in jih celo zasledovati na odprtem morju. G. Procope je hotel s svojo intervencijo dokazati, da bi društvo narodov sklenilo sploh kontrolo vseh ladij, ne oziraje se na njihove zastave. Toda naletel je pri tem komiteju na take gospode, ki znajo ceniti osebne pravice in ki so odločno zavrnili vsak tak poskus. Na željo je celo odpadlo poročilo tega komiteja na svet Društva narodov. Toda tudi nasprotniki prohibicije ne držijo roke križem. Dne 12. junija 1.1. se je vršil v Budimpešti 11. kongres lige nasprotnikov prohibicije. Kongres je otvoril podpredsednik madžarskega društva proti alkoholni prohibiciji gosp. Andrej Baros, kateri je v svojem pozdravnem govoru omenil, da ni alkoholizem vzrok s romaštva in nemorale, temveč nasprotno, posledica uboštva in padajoče morale. G. Ivan Mayer, državni sekretar, je pri pozdravu omenil, da dela madžarski vladi brezposelnost v poljedelstvu velike skrbi. Vinogradništvo nudi velikemu delu poljedelskih delavcev jako sigurno eksistenco, ki bi morala vsled prohibicije propasti. Vsi važni narodno gospodarski in socialno politični momenti govore za to, da se pobija protialkoholno gibanje in pospešuje vinogradništvo. Predsednik te lige baron Raymond de Luže je pri prevzemu predsedstva poudaril, da zasleduje boj nasprotnikov prohibicije dva cilja in sicer varovati interese interesentov In pa osebno svobodo konsumentov. Nato sta bila dva predavanja. Sir William Arbuthnot Lane je na podlagi svoje 50 letne zdravniške prakse v angleških bolnišnicah ugotovil, da je potom racionelne uporabe alkohola rešil mnogim življenje. Posebno je povzdignil pomen alkohola pri napadih slabosti, pri nenadni živčni slabosti kakor tudi v slučaju jake možganske depresije, odnosno pri napornih pohodih in veliki mrzloti. Na koncu svojega predavanja je pridal omenjeni učenjak še to, da je racionelno in zmerno uživanie spisituozov od večje koristi, kakor pa najboljša diplomacija sveta. Nato je predaval danski delegat Christian Olesen, predsednik društva danskih fabrikantov in trgovcev proti alkoholni prohibiciji in sicer o sledeči temi : »Monopolizirana ali privatna uporaba na polju alkoholne industrije in trgovine alkohola«. Predvsem je razložil vzroke, ki so privedli različne države do tega, da so podvrgle industrijo s spirituozami državni kontroli ali pa jo celo ovili z monopolnim sistemom. Državni monopoli so po njegovem na-ziranju povzročili tvorničarjem in trgovcem s spirituozami v zadnjih 20 letih neizmerno škodo. Danes se nahaja v Evropi le malo držav, ki bi bila izročena proizvodnja alkohola privatni inicijativi. V nordijskih deželah na Danskem, Norvegiji, na Švedskem in Finskem obstojajo državni ali pa privatni monopoli pod močnim državnim vplivom. V Nemčiji in baltiških državah, kakor tudi na Poljskem je uveden državni monopol. V Rusiji eksistira isti monopol, kakor preje v caristični dobi. Slične razmere najdemo tudi po ostalih državah. Ne smemo pa vzeti v ozir samo škodo, ki jo povzroča država s svojim monopolom, temveč moramo upoštevati tudi stalno povišanje cen, ki zmanjšujejo konzum. • Jako zanimivo je bilo tudi predavanje g. dr. G. Porthman, prof. medicine na univerzi v Bordeauxu, ki si si je zbral s svojim kolegom prof. K. Delaunay sledečo temo: »Medicinsko in psihologično opravičilo vina«. Ta učenjak je navajal, da je vsekakor potrebno, da se tudi zdravniška veda izjavi o zauživanju vina in pred vso javnostjo zavrže vse takozvane »znanstvene« argumente, ki jih vedno navajajo nasprotniki vina. Potom eksperimentov se je ugotovilo, da se poveča delamožnost konja, če se mu primeša 1 uro pred delom nekoliko vina v krmo, brez Škode za zdravje. Isto-tako se je na eksperimentalni podlagi dokazalo, da poseduje vino seveda v zmernih količinah naravno silo, ker predela organizem popolnoma alkohol. Količina toplote od 1 g vina znaša 7 kalorij. Alkohol daje pri normalni prehrani in zmerno solidnemu življenju posameznemu človeku 170/0 njegovih kalorij, ki jih neobhodno potrebuje. Omenjeni učenjak je dokazoval, da živi največ 80 letnih ljudi v vinorodnih pokrajinah. V znameniti vinski pokrajin Bordeaux se nahaja jako mnogo čilih starcev in število njih, ki so dosegi 80 let, je veliko večje, kakor pa v ostalih francoskih pokrajinah. Omenja je tudi izrek g. Poincare a, češ, če b bilo vino škodljivo, bi to morali znati že za časa Homerja. Na ta način smo podali tudi majhno sliko o dobro organiziranem odporu nasprotnikov prohibicije. Od zanimanja bo vsekakor če nekoliko ilustriramo vpliv prohibicije na javno življenje. Pred nami leži statističen pregled sodnij na Finskem za leto 1928, ki podaja kaj žalostno kriminalno kroniko finske države, kjer vlada totalna alkoholna prepoved. Po tej statistiki so sodnije te države v letu 1928 obsodile nič manj kakor 345 oseb glede umora in uboja. Ta številka je izredno visoka in nima v nobeni drugi evropski državi primera, kajti Finska šteje komaj Zl/2 milijonov prebivalcev. Vsi ti slučaji stoje v naježi zvezi s pijanstvom. Na podlagi tega je finsko časopisje izračunalo, da je vsakih 24 ur zgubila država 1 človeka vsled premočnega zauživanja alkohola. Ker ni zakonita prodaja alkoholnih )ijač dovoljena, se vtihotapljajo neizmerne množine vsakovrstnih, po večini umetno pripravljenih alkoholnih pijač, ki škodujejo človeškemu organizmu. Tu vidimo ravno nasproten uspeh prohibicije, ki uničuje življenje, mesto da bi mu koristila. Iste razmere vladajo tudi v Ameriki, ki je istotako dežela neizprosne prohibicije. Tako prinaša časopis »Gasthaus« uradno glasilo nemške gostilničarske zveze sledeče: Vsled pomanjkanja državne zdravstvene oskrbe in socialnega zavarovanja, kakor je to slučaj v Nemčiji, je amerikanski delavec predvsem navezan za slučaj bolezni in invalidnosti na privatno zavarovanje. Iz tega vzroka imajo te življenjske zavarovalnice predvsem »Metropolitan Life Insurance« z 17 milijoni zavarovancev veliki na-rodno-gospodarski pomen in so zdravstvena poročila te zavarovalne družbe najvažnejši izvori za informacije o problemu narodnega zdravja. V letu 1929. poroča tako poročilo družbe nadaljno nazadovanje umrljivosti, ki je bilo v tem letu za Vs manjše, kot pa v letu 1911. Število smrtnih slučajev na jetiki in tifusu pada vedno bolj. Vzrok umrljivosti, ki je v letu 1929. imel več žrtev kakor v preteklem letu, je akutni in kronični alkoholizem, 641 zavarovancev je padlo v letu 1929. kot žrtev te bolezni, ki jo tudi zakon o prohibiciji ni mogel iztrebiti. V tem številu niso omenjena ona zastrupljen ja, ki so nastala vsled zauživanja alkohola, ki je imel metil v sebi in bil ob enem tudi preslabo očiščen. Število smrtnih slučajev vsled alkoholizma se je v letu 1929. povečalo skoro za 6krat napram v letu 1920., ki je bilo obenem prvo leto zakona o prohibiciji. Torej alkoholizem je v oni deželi, ki najstrožje prepoveduje trgovanje, točenje in zauživanje alkohola imel vedno več smrtnih slučajev, dočlm so smrtni slučaji vsled alkoholizma v drugih državah, ki ne poznajo zakona o prepovedi zauživanja alkohola vedno bolj nazadovali. To poročilo primerja tudi smrtne slučaje vsled alkoholizma v sosedni Kanadi, kjer se lahko po mili volji zauživa vsakovrstne alkoholne pijače. V istem času, ko je v Ameriki umrlo 641 ljudi zaradi akutnega alkoholizma, je podleglo v Kanadi samo 48 oseb na tej bolezni. Ali naj še nadalje razpravljamo in dokazujemo korist tega protialkoholnega gibanja, ki nam prinaša Samo škodo mesto one koristi, ki se jo pridiga ob vsaki priliki, kjerkoli si bodi. Čas je, da tudi mi potom naših organizacij in potom našega časopisja odločno stopimo proti temu razornemu delovanju antialkoholistov, ker bi sicer prizadjali našemu narodnemu gospodarstvu kakor tudi socijalni politiki neizmerno škodo, iz naših gostiln naj Izginejo vse protialkoholne pijače vsakršnega blestečega imena. V naših gostilnah naj se toči naše plemenito vino, pridelano po naših goricah, negovano z vso ljubeznijo od naših kletarjev in blagoslovljeno od božjega blagoslova. Naše brezalkoholne pijače V prvi številki zagrebške revije »Ljieč-nički Vjestnik« sta objavila univerz, prof. dr. F. Bubanovič in docent dr. J. Mikšič, članek z naslovom »Naša bezalkoholna piča« katerega zaključujeta tako: »Iz izkazanih rezultatov vsestranskih preiskovanj večine pri nas uporabljenih brezalkoholnih pijač sledi: 1. Dasi je pri večini teh pijač v reklamne svrhe navedeno, da so produkti napravljeni iz prirodnih sirovin, sledi iz naših vsestranskih analiz, da to ni niti ena od vseh teh tekočin. 2. Vse te pijače so malo kisle, nekoliko od ogljikove kisline, nekoliko Gostilničarji nudite gostom le „lfero“ oranžado limonado ki je EDINA naravna brezalkoholna pijača od dodanih organskih kislin, v prvem redu mlečne kisline. 3. Vsestranska preiskava sladkornih stvari v teh alkoholnih pijačah nas je privedla do zaključka: a) da je sladkorja v njih okoli 5 6°/o; b) sladkorja se nahaja v pijači največkrat v obliki razpadalnih produktov navadnega sladkorja ali saharoze, glukoze in fruktoze, kar znači, da so te pijače napravljene z dodatkom navedenega sladkorja; c) Samo pri nekaterih pijačah (Grenadir in Foking) je sladki okus poja-čen z dodatkom saharina. 4. Ker niti v eni teh pijač ni niti sledu dušikovih spojin, zato one niso, kakor smo že v točki 1. naglasili, produkt prirodnih sirovin in ne more biti govora, da bi bilo v njih kakor trde o nekaterih prospektih, kaj osobito važnih spojin za prehrano, kakor n. pr. beljakovin in vitaminov. 5. Povsem tem so za pravo delo-tvorne (učinkujoče sestojine v teh brezalkoholnih pijačah ogljikova kislina, nekaj malega mlečne kisline in sladkorja. 6. Pač pa ima mala količina pepela, to je anorganskih soli (kaxih 0.04%)i ki ima sicer pri mineralnih vodah po leg ogljikove kisline izvestno delotvor-no vlogo v organizmu, dokazuje, da so te pijače tudi v tem pravcu manj vredne ko prirodne mineralne vode. 7. Zato je naše končno mišljenje, da pri nas vobče uporabljene in v našem zavodu preiskane brezalkoholne pijače to so: Grenadir, Poking, Kola, Sinalco, Jogura Zepelin Skaut, Limeta in Cha-besso po svoji notranji vrednosti daleč zaostajajo za onimi svojstvi, ki jih jim nadeva reklama. Brealkoholne pijače bi morale biti osobito pri nas v zemlji, bogati na sadju, prirodnega porekla, t. j. napravljene iz sadja, kakor je to tudi v drugih kulturnih državah n. pr. v Švici in VAŠI COSTI SO ZADOVOLJNI ako jim postrežete k vinu tudi z Radensko kislo vodo, brez katere ne more shajati danes nobena boljša gostilna ali restavracija. Vsaka voda pa ni za vsako vino in zato je treba, da vzamete za stara in sploh za težka in pa rdeča vina Radenski Gizelin vrelec, za kiselkasta vina pa Radenski Kraljev vrelec. Radenski Gizelin vrelec ne spremeni barve vina. Radenska voda ima vsled velike vsebine natrija prijetno lastnost, da paralizira vinsko kislino ter napravi tako vsako vino prijetno pitkim. Pa tudi protialkoholniku ne morete boljše postreči, kakor da mu nudite Radenski Gizelin vrelec s sadnim sokom. razmerja med upravičenimi obrtniki in neusposobljenimi osebami, ki se pojavljajo bodisi v obliki službenega razmerja ali v prijavi fiktivne podružnice ali pa celo z ustanovitvijo kake družbe z o. z, pri kateri naj je upravičeni obrtnik zgolj poslovodja na glavnici ali obratu podjetja. Zlasti so taka razmerja pogosta poleg v trgovinah z mešanim blagom tudi v stavbinskih obrt>h. V primerih, ko boste izrekli obsodbo zaradi dognanega pregreška, pa Vas vabim, da naložite kazen v taki izmeri, ki bo v sorazmerju z višino doseženega dohodka in z obsegom krivde, razen tega pa, da vselej uporabite tudi določilo § 152. obrtnega reda, da se nadaljevanje neupravičenega obratovanja ukine. V ostalem pa Vas vabim, da se slej ko prej točno ravnate po navodilih uvodoma citiranih okrožnic. — Pomočnik bana : Dr. Pirkmajer.« Na to okrožnico posebej opozarjamo vse obrtnike, ki trpe zaradi nezakonite in nedopustne konkurence. Okrožnica daje usposobljenim obrtnikom veliko varstvo in zaščito po zakonu, stvar Švedski, kar pa navedene pijače niso: [ obrtnikov pa je, da jo izrabijo in iz- »Naše Gorice« št. 5 dostavljajo k temu poročilu sledeče : Človek strmi na neučenosti naših ljudij, ki zametujejo denar za take brozge in se v svoji domišljiji z njimi celo »naslajajo« in se vpraša kedaj bo to drugače!? Pa tudi točilci naj nam dovolijo milo opozorilo, da naj zdrave, domače pristne pridelke iz naše svete kmetijske grude vendar bolj spoštujejo in naj ne nasedejo kričeči reklami s strani brezvestnih koristolovcev za vsakršne fabriške brozge — v interesu našega narodnega gospodarstva in zdravja in končno nič manj v svojem lastnem interesu. Proč s temi nič vrednimi pijačami, tembolj, ker se razpečavajo celo trošarine prosto in tako konsum naših dobrih domač h pijač še bolj tlačijo 1 Mi se v vsem skladamo z gori omenjenim mnenjem. Proti šušmarstvu Vse obrtnike opozarjamo na važno okrožnico, ki jo je izdala kraljevska banska uprava Dravske banovine na podrejene urade glede zatiranja šu-šmarstva. Okrožnica se glasi : »Z okrožnico z dne 23 maia 1929, O. br. 924/3, je bivši veliki župan ljubljanske oblasti, z okrožnico z dne 8. feb. 1929, O. br. 586/14, pa bivši veliki župan mariborske oblasti izdal navodila glede zatiranja neupravičenega obratovanja v obrtih vobče in v stavbinskih obrtih posebej. Množe se pritožbe, da se navodila v teh okrožnicah ne uporabljajo, kakor bi bilo v interesu zaščite legalnega obrtništva potrebno. Vabim podrejena obrtna oblastva, da neupravičena obratovanja, ki zanja zaznajo, z vso pozornostjo preiščejo in jim napravijo konec, čim uvidijo, cla je dana kršitev veljavnih obrtnih predpisov. Po ebej pa je paziti na kritvena Marna tiskovina vseh vrst: knjige, lepake, letake, pisemske glave, kuverte, vabila in drugo Vam nudi v okusni ii-vedbi in po zmerni ceni koristijo. Ali so Vaši gostje zadovoljni ? Če niso, tedaj se vprašajte, kaj je temu vzrok. Kakšni so Vaši stoli? Če so slabi, oguljeni in obribani, tedaj naročite nove, saj jih dobite že od Din 24T5 dalje. Pošljite 10 Din v znamkah za ilustrovani katalog, pa boste lahko sami izbrali primerno vrsto stolov. Sklicujte se na naš list, pa boste točno postreženi pri tvrdki Josip Lindič, Ljubljana, Komenskega ul. 17. Novi grobovi Neizprosno sega bela žena po naši vrstah starejše generacije. Pred kratkim smo zopet izgubili našega vzornega čiana in sobojevnika za naše stanovske pravice g, Ivana Rojka, gostilničarja v Mariboru, Gregorčičeva ul. 19. Pogreb imenovanega seje vršil dne 18. t. m. ob 17. uri iz kapele mestnega pokopališča na Pobrežje. — Pogreba so se udeležili mnogoštevilni stanovski kolegi z deputacijo zadružnega odbora na čelu. Zadruga je tudi v počast njegovemu spominu izročila na mesto venca Din 200'— Prostovoljnemu rešilnemu oddelku v Mariboru Dne 20. julija t. 1. je po daljši mu-kapolni bolezni umrl na svojem domu v Sv. Juriju od j. ž. gostilničar, posestnik in trgovec Kincl Franc v 53. letu starosti. Pokojnik je bil znana dobrodušna in splošno priljubljena osebnost. Udejstvoval se je živahno kot odbornik gostilničarske zadruge v Sv. Juriju ob j. ž. Pogreb, ki se je vršil dne 22. julija, je pokazal kako je bil pokojnik priljubljen ne le' med domačini, ampak tudi v najširši okol ci. Ohranimo prezgodaj preminulego tovariša v častnem spominu. Pokoj njegovi duši! Njegovim preostalim pa iskreno sožalje. Lastna knjigoveznica izvršuje vsa v njeno stroko spadajoča dela, kakor vezanje knjig, zapisnikov, molitvenikov itd. Ljudske knjižnice imajo popust. ZVEZNA IISKARNA W ClliH Varujte se nesreče! (Konec.) Pri tem pa moramo vsekakor po-vdariti, da to strogo jamstvo velja samo za podjetnike, ki se obrtema bavijo s prenočevanjem tujcev, ne pa n. pr. za restavracije in kavarne. Prr teh nastopi jamstvo le v slučaju krivde, kar pa navadno ni slučaj. Končno pa se tudi ne more zahtevati od podjetnika, da pazi na klobuke, palice, dežnike in plašče gostov. Ti morajo pač sami skrbeti, da svoje stvari postavijo tja, kjer jih lahko stalno imajo v evidenci. Nekaj drugega pa je, 'če se odda posamezne predmete proti odškodnini v garderobo v shrambo. V takem slučaju pa pride v poštev § 957. Spl. drž. zak. glede shranitvene pogodbe. Te stroge jamstvene določbe pa so vsekakor utemeljene, če si mi predstavljamo položaj tujca, ki se mora poslužiti takega obrata, katerega ustroj in ljudi niti ne pozna in kateremu je v slučaju kake škode nemogoče ugotoviti krivca ali vzrok škode. Posebne nevarnosti in s tem združeno jamstvo pa pridejo v poštev pri podjetjih, ki imajo razna zabavišča n. pr. kegljišča, drsališča, strelišča, prirejajo zabave, zastave itd. Če se otroci igrajo na vrtu, kjer je tudi kegljišče in katerega izmed otrok poškoduje krogla, tedaj odgovarja podjetnik, ker ni zabranil otrokom igranje na kegljišču. V smislu §§ 1323 — 1327 Spl. drž. zak. je jamstvo neomejeno. Ravna se v prvi vrsti po višini povzročene škode Pri obtožencu pride v poštev za povračilo škode vse njegovo premoženje do eksistenčnega minimuma. Od leta do leta rastoči pritok gostov iz inozemstva, kjer je strogo jamstvo podjetnikov znano in ki se vpošteva v vsakem slučaju, povzroča, da se množe odškodninski slučaji. Poleg tega se pa tudi pri domači publiki vedno bolj in boij širi spoznanje, da mora prejeti za nesreče oziroma za poškodbe odškodnino. S tem se pa širi tudi stremljenje, da je treba za vsako škodo napraviti koga odgovornega. Ne giede na to, da je — kakor rečeno — občinstvo postalo inteligentnejšer so tudi razsodbe sodišča postale strožje. Nikakor nimamo namena z navedenim Vas strašiti, ne navedli smo Vam le nekatera prav resna dejstva. Pomisliti je treba samo na težko kontrolo gostov, na menjajoče se osobje in na to, da imajo vsemogoči ljudje vstop v tak obrat itd., pa se uvidi, kako hitro se lahko uresničijo navedeni slučaji. Nobeden podjetnik ni pri najbolji volji v stanu, da bi natančno nadzoroval svoj obrat do najmanjše podrobnosti in bdel noč in dan nad tem, da je vedno povsod in popolnoma preskrbljeno za varnost oseb in stvari v njegovi hiši. Vsak podjetnik je zato vedno v skrbeh, da se v njegovem podjetju kaj ne pripeti, kar bi lahko imelo za posledico njegovo jamstvo in kar bi moglo celo škoditi njegovemn obratu ali pa celo ogrožati njega obstoj. Vseeno je ali je odškodninski zahtevek utemeljen ali ne, vedno je tak slučaj v zvezi z dokaj neprijetnostmi in znatnimi stroški. Že samo dejstvo, da gost terja odškodnino od podjetnika iz kateregakoli vzroka in če o tem zazna javnost, gotovo ni reklama za podjetje In, če gost toži še kot ubožen, to se pravi, da si postavi sebi ex offo odvetnika, torej brezplačno, v takem slučaju mora podjetnik, če tudi je bil spoznan nedolžnim ter so mu sodni stroški bili priznani, plačati sam vse visoke stroške svojega pravnega zastopnika. Če pa je proti podjetniku uvedeno kazensko postopanje, tedaj stane obramba pp dobrem zagovorniku tudi znatne vsote Proti vserp: . tem neugodnostim in mogočim katastrofalnim posledicam se lahko podjetnik zavaruje s tem, da sklepe jafrištVeno. zavarovanje, ki je zvezano je ž'neznatnimi stroški. Jam-stv4ht> :^aV‘i(rbvanje ne vsebuje samo stroške v V’,’kakem proti podjetniku iz preje, navedenih vzrokov uvedenem kazenskem postopanju, ampak krije tudi zahteVe opravičenih in celo neopravičenih 'ati pretiranih odškodninskih zahtev. (Zakonska zaščita.) Običajno pa posreduje rutinirana družba tako, da Se zadeva mirno poravna med prizadetima strankama, s čimer je odstranjena nevarnost, da bi prišla Zadeva v javnost, kar je za podjetnika — ra-zumljivd — skrajno rriučnot Pi i zavarovani vsoti Din 200 000 — za usmrtitev, poškcfdoivanib . ali" na rušenje zdravia m to za več oseb, toda ne več, kot Din 50 000—- za vsako usmrčeno, poškodovano ali na zdravju poškodovano osebo in Din 10.000' za poškodovanje tuje lastnine znaša letna premija pri srednje velikem pod-, jefju od Din 300— db Dri 600'—; Pri tem je rizike odškodovanja tujih stvari ipso iure vključen, med'tefn, ko je treba za sozavarbvanje' izgub in tatvin plačati poseben pribitek. Isto-tako se računajo pribitki za koncertne iri plešne dvorane, osebna dvigala, kopalnice, (‘hotelske oziroma gostilniške hleve, Ičegtjišča itd. Za j/arderobe je predvidena posebna premija. Tudi so za te" merodajne še posebtterdtflofbe.'s p mfct-iz* 1 Užrs Prepričani srno, da boiste tadf jViV V' svesti , si velikega poanenantaitegaiza-i valovanja za Vas,'.'sk!ehilt;tako -jamstveno. zavarovanje ririimšernu'zavođn; ’ iracii vetike: 'sigurnosti Uiti važnosti, - kh Vam jov nudi pri rehangš nizkih stroških. jRavno itaka smofiprfe^fridanai eda mbin j b os ta o z a i itis ■na san ipcm-rad fc® p tbjo al i.] s te p j hvatežni. rdnfiistf/an c« *a*i&r «v*rtj e) I f esiii i Vas pifafrniifatki) jvaipo^ujkabopjdžarnoji kat*regat(steMgritovp ibsjsb>ltri 1 tiste tv cf.v i'‘Naročiti t-bbmb ■ehdPrtU'1 rffinših? iR^.'dP-njilao^edsLbVasitnptihadnjih "dvrelrtobiSfei irpskvs Vsm i n o kzat ,e » ents od hsta l jtnu^a« jajsojilai težnja‘ staviljeMje ujiociukbao^a razpolago ters Vas .pr&shno? dsortiniiftos v eri te i tdv fst nb zasrarovaBjeolob onsev psei ;«w ii čraM^Ž&Ć'P3''* ’žavarovaln^ef.^^7fi!;i TTvtfS TT? i <1 *' u.iJ.*..!e .„ ’-rer'i?; >!jvi.ri Raamrtotefe oj n-n-4 /V;;..,: r v ..t i'Gtfjjjtes oj 30'dS .shvrvv,.;; Tečaj p serviranju* P tepem vedenju 1. fegd> Dne 1.,f2; m 3..septembra t. U priredi - gospa Weyand jz Dujseldprfa vrlo poučen tečaj o serviranju, o lepem vedenju itd. v prostorih hotela »Zamore« in sicer dnevno od;;:15.»do 17. in od 20. do 22. ure. Pristopnina k tečaju znaša 75 Din brez vsakih drugih izdatkov. Tečaj se bo predvidoma vršil tudi v drugih mestih, nakar opozarjamo vse naše članice in č'ane, da prisostvujejo temu poučnemu tečaju s hčerami ifi sinovi. Vsa pojasnita ir prijavnino za" mesto Maribor sprejema zadruga .gostilničarjev v Mariboru. Gostilničarska zadruga v Slov, Bistrici naznanjaj da še vrši pregled in žigosanje sodov dne 30. avgusta, •29. stptenjbra in 30. oktobra t. 1. na hranilnice v s!ovenski 'st rlC ' j & , - ' ; , ' .'.'■s -v " ' ^lmenovanje^ Kr. banska uprava ie Imenovala našega, zveznega načelnika gospoda Zemljiča, 01 anci kot Čia-..U tujskoprometnega sosveta, Čestitamo i Nova davščina. Nekatere, gostrne iu kavarne .so imele, ugodnost podaljšanja policijske,;; ure v, pmišlu ,nekega tozadevnega odloka velikega župaaa bivše mariborske oblasti. Banska uprava je za to enourno podaljšanje poTipiiske ure določila našim tovarišem po500 Din mesečne pavžalne. takse- -..Zvezno načelstvo je nemudoma ostb-no interveniralo pri kr. banski, upravi ter doseglo, da se bo za to ugodnostno podaljšanje policijske ure plačevalo samo okoli 500 L>in pavšalne takse na leto. S tem smo prihranili .ponovne vel ike/izdatke njiširp član o i namotamo priznati,/da, je krčanska upr^takpj Uvidel^upravičenost naše .rntervene:ugJ X4^ni člani,,šo^p^pm^čabi nali)g ,kr-, banske l\pc$£e .nlačaji,;sb--s ^^pprolčeni.vsakegaifl^aj^ega^ Če vanj a,, d aprilom Deviza: Najboljše blago po najnižji ceni., Osrednja Ugodni plačilni pogoji. štajerska vinarska zadruga r. z. z o. z. Š..V, 6.k. r.8«»a » Ljubljani ^ MARIBORU, Meljska CGSta 16 Telefon Interurb. St. 2930, nudi kot organizacija producentov vse vrste garantirano pristnega belega vina, tako ijutamerčana, haSožana in pekrčana po najugodnejših cenah. Prvovrsta sortirana vina vedno v zalogi. Graški velesejmi Na tem sejmu bo razstava pisanih živali. Žival za to razstavo je bila zbrana od deželnega urada za vzgojo živali. Poleg tega bodo na razstavi razstavljene pitane živali, nadalje kožuhovinaste živali in končno se vrši zadnji dan tudi razstava psov čiste pasme. Velesejm traja od 30. avg. do 7. septembra. Ljubljanski velesejm Letošnjo jesen se vrši od 31. avgusta do 15. septembra v Ljubljani velika velesejmska prireditev. Velik del te prireditve bo obsegal šumarstvo in lovstvo. Gozdarska razstava nima samo namena pokazati obiskovalcem v preglednih tabelah, slikah, modelih in produktih gozd in gozdne razmere v Jugoslaviji in posebno v Dravski banovini, ter racionalno gospodarstvo v gozdu v pogledu vzgoje, izkoriščanja in zaščite gozdov ter delovanja drugih važnih panog, ki so z gozdarstvom v ozki zvezi, temveč nudila bo širšim slojem naroda tudi pouk in spoznanje velike važnosti in potrebe gozda za posameznika in za državo. Vzbudila naj bi zanimanje ljudstva za vzgojo, nego in zaščito gozda, kot eminentnega dela narodnega bogastva ter mu pokazala smotreno uporabo različnih gozdnih produhtov. Tudi je cilj razstave, da ustvari nove in učvrsti stare trgovske vezi, da vrši propagando za šumarsko, t. j. največjo domačo industrijo. Vzporedno s šumarsko bo prirejena v posebnih paviljonih tudi velika razstava pohištva ter strojev In orodja za obdelovanje lesa. Lovska razstava naj bi nazorno prikazala velik pomen lovstva v narodnem gospodarstvu, vse Vrste naše koristne in škodljive divjadi, gojitev koristne divjačine, varstvo lova, kinologijo, industrijske panoge, ki so v zvezi z lovom. Tej bo priključena tudi razstava lovskih psov. Za časa naše jesenske razstave se vrši v Ljubljani se vrši VII. mednarodni akademski misijonski kongres. Zato bo prirejena na velesejmu tudi misijonska etnološka razstava, ki bo po svojem obsegu prva te vrste v Ljubljani. Razstava bo prikazala kulture tujih dežel in narodov in tolmačila naporno misijonsko delo ter požrtvovalnost in ljubezen naše lastne domovine za misijone. Državni higijenski zavod v Ljubljani priredi v jeseni II. del znamenite higijenske razstave »Človek, mat!, dete«, katere I. del je že ob letošnjem ljubljanskem jubilejnem velesejmu vzbudil tolikanj zanimanja in občudovanja. ysem tem razstavam bo priključena tudi razstava Industrijskih in obrtnih izdelkov v obče. Za razvedrilo po ogledu vseh teh zanimivosti pa bo skrbel vinski in jestvinski oddelek sejmišča s svojim sijajnim zabaviščem, ki bo nudilo vse mogoče atrakcije za staro in mlado. Na praznik dne 8. septembra se vrši nagradno tekmovanje slovenskih harmonikarjev. ^Sejmska legitimacija po (Din 30) daje pravico na polovično voznino po železnici v Ljubljano in nazaj. LISTNICA UREDNIŠTVA. V zadnji številki »Gostilničarskega lista« smo objavili pod naslovom »Še nekaj« članek, ki je bil na koncu tretjega odstavka nerazumljiv. Povdarjati moramo, da se je med stavljenjem iz-premenil tekst v toliko, da so se izpustile 3 vrstice in bi se tedaj moral ta odstavek končati za besedo »za seboj«. To popravljamo iz tega vzroka, ker je vsebina nerazumljiva in bi lahko vodila do različne interpretacije. Uredništvo. Oklic Mestno načelstvo v Mariboru naproša vse gg. člane, da bi vzeli nedol. Pachler Marijo, mestno siroto v službo za upravljanje lahkih del. Topogledna pojasnila daje radevolje zadruga gostilničarjev v Mariboru. Objava V smislu § 54 Uredbe ministerstva pravde o izvrševanju očuvalnih odredb z dne 13. I. 1930, št. 3365 prosim za objavo sledeče prepovedi: Sresko sodišče v Ptuju je z zaprosbo z dne 14. Vlil. t. I. Ksp. VI. 145/30 prepovedalo Kurež Antonu, roj. 13. VI. 1905 v Hajdošah, pristojnemu v Slovenja vas, pos. sinu na podlagi § 55 k. z., da v dobi cd 5. IX. 1930 do inklusive 4. IX. 1931 ne sme zahajati v gostilne. Po § 268 k. z. se kaznuje vsakdo, ki ve za razglašeno prepoved, pa vendarle postreže taki osebi z opojilom. Sresko načelstvo Ptuj. Mahnič. Polnomasten sir trapist kg Din 25*— in čajno maslo kg Din 45*— nudi Savezna mlekarna ti Do§, L@nšfaws Elektro-automatična hladilna naprava napravi Vaše podjetje bolj moderno, hlgijenlčno in predvsem dobičkanos-nejše. Zahtevajte prospekte ali pa naš obisk. S Ignac GELLERT & Co. Wien III, Kegeigasse 27. Reprezentant za Jugoslavijo: I Ljubljano, Dunajska cesta 31. Bele bluze za natakarje, kuharje i. t. d. i. t. d. po skrajnih tovarniških cenah nudi Tovarna perila „Kokra d. d.“ Maribor, Krekova ulica štev. 14 "i V 9 Zakaj so francoske linija naj- jKr A » krajše in najboljše v Juliid m Severno Ameriko? Pristna domača vina nudi najugodneje ter priporoča Rupcem osebno izbiro in preizkušnjo vina Fr. Senčar, Ljutomer—Si sila nedelja Kdor oglašuje, ta napreduje! Dobro vino lastni pridelek letnik 1927, 1928 in 1929 ima naprodaj vinogradnik Anton Golenko Sv. Miklavž pri Ormožu po jako ugodnih cenah Pojasnila daje brezplačno zastopnik Ker j£ iraticosKO pristanišče Le Hairre najbližje Hew-Yo!«ku in Ljubljani, so v hitrosti neprekosljivi in priljubljeni zato, ker imajo tudi v III. razredu udobne kabine in ker je izborna postrežba, okusna domača hrana:- in znamenito francosko vino „Bordo“ bresplačno pri vsakem obedu. — Najkrajša pot v Južno Ameriko pa gre preko pristanišča II■»AS««.** Marseille do 15dniv »«"§|On alSlOa Cie. Gle Transatlantiaue Chargeurs-Reunis in Transports Maritimes Hilli RRiHER, Ljubljana, Roladvorsba ul. 35. Sanatorij v Mariboru, Gosposka ulica 49. Telefon št. 2358 Telefon št. 2358 LASTNIK PRIMARIJ Dr. ČERNIČ, specijalist za kirurgijo. Pravi malinoifec limonado in oranžado ter sadno marmelado „Nektar** nadalje esence za RUM in likerje priporoča parna destilacija 52JS5T2SrEžlio Potnih in drug Srečko Podgornik LJUBLJANA, Metelkova ulica štev. 13 Zagreb, Pantovčak 11 Telefon 21-10 23]cspox»tn.£i. hiša. lastnik Albin Pristernik Maribor, Aleksandrova c. 19 Dobro znana najcenejša trgovina potrebščin za gostilne in za dom. Najugodnejši nakup pletenih telovnikov in oblek za otroke in odrasle iz lastne pletarne. Predtiskanje perila, namiznih prtov, obrisač itd. Razuntega galanterijsko blago, kratka roba in igrače. Na drobno! Na debelo! m ORIGINAL LUTZ <> C: PATENT PEG! LEPE-DOBRE SOLIDNE C- 8majln.t okle(3 JecL-ro kamni MALO GORIVA,DOLGA PRIJETNA GORKOTA Peč najcenejša in najizdatnejša. dž-08i člefefromotorji Ima v zalogi ter jih postavij« na licu mesta: ing. GUZELJ, Ljubljana VII, Jernejeva c. 5. Telefon 32-52 „Original Luftz peči !“ MOTORNA KOLESA. »PUC H« nov tip 250 Šivalni stroji znamke „HAST & GASSE9T* „Puch" in „Styria1 kolesa šampanjec Bouvier“ Bouvier Demi sec (bela glavica), Bouvier sec (zlata glavica), Bouvier Cuvće Ršservee (rdeča glavica). Kletarstvo: Gornja Hadgotia. Zastopstvo za Slovenijo: Kare! Favai, Ljubljana. Originalna MIE« II v steklenicah tvrdke Veleposestvo vinogradov CLOTER BOUVIER Gornja Radgona Cenik gratis in franko. U«*E ZLATO SREBIIO Ant. Lečnik Celje, Glavni trg št. 4 fBockM vsem cenj. gostilničarjem in gostom. Z odličnim spočtonaniBm Delniška pivovarna »Unio n«, Ljnbijana, Lačim in Maribor. Izdaja Zvera gosHlftiftarskfti zadrug v Mariboru. - Odgovorni so: Za Zvezo Drago Bernardi; za redakcijo Karol Perc; za Zvezno tiskarno Milan Četina. - Vsi v Celju.