Posamezna Stevflkaj 1 krono. kaj* vwk 4*m, mt< udtlja trn pruniko«, ot 16. ari fe.unom nnaledai.r« dn. M* ritoM £ MloUtno 13« K, polletne «0 K, ■ Mtlikn « K, iv&aa U K. S Im «■« ti ^ dogovora, M nitamM J •kjrrl popasi. • io Mi »Mmri -TABORI*, * maaoa, Ji« sum*. : B B O ^OSTKmA KSV-SATJ^liLCrA OSO TiROR Posamezna številka: 1 krono. CSEDHIŠTVO >• ubaja * Kut-P ko«, Juiiim »1. iu 4, i. noj. i ftiopja. Tololon intorsib. it. 87S. ; VPIUTa m oatujt t : Blloilt. 4, pritliii«, *«ao. No. * te K. M. ŠHS poltnofekmi nr čim ftoT. 11.787. ■ <» uroiSUa kros domuj* o* o« j «**»• — a*k»pl«i H M uatyf. Leto: II. Maribor, 1. aprila. Nujna potreba je, da imamo v Ma-. tiboru, ki postane politično in upravno središče štajersko-prekmursko-koroškegn okrožja, napreden dnevnik, nujna potreba P8 je ob enem, da je ta dnevnik na višku časa, da se ne spušča na njivo brezplodnega in škodljivega osebnega boja, temveč da hoče z resnim delom podpreti državno misel in poglobiti program Demokratske stranke. List naj postane dober in zanesljiv informator v vseh političnih, gospodarskih in stanovskih zadevah, ob enem pa naj obrača svojo posebno pažnjo nacionalnim razmeram tukaj na nemško-madžarski meji. Vsak napredno misleč in lojalen državljan naj najde v njem oporo, neizprosen, četudi dostojen boj pa bo vodil list proti vsem protidržavnim elementom v katerikoli stranki. V dosego tega resnega namena pa J® potreba, da se pridruži listu na tej novi podlagi kolikor mogoče mnogo so-‘rudnikov v mestu in na deželi. Vse tež-®J*e najrazličnejših naših stanov, vse želje stl pritožbe naj se sporočijo potom nagega dnevnika^ vladi in javnosti. Vsak •®ten naj si izbere iz svoje srede stalnega - isoika, ki bo dajal objektivne informacije in redno dopisoval. Na ta način odpade vsako beganje čitateljev po ne-JfSn*h ali celo napačnih dopisih in ne-» osnovanih napadih. < i, naprednjake vabimo aa sotrudni* 0» nikdo naj se ne odtegne dopisni- ia«3’ 3-k° *ma ^ resneSa povedati, gra-J ali svetovati s poštenim namenom, koristi napredni stvari in državni ral* J* Sodelovanje vseh naših pristašev je #sti. sedaj potrebno, ko imamo občin-6 volitve pred durmi, ko bo treba vsem i®prednjakom vse sile napeti, da jim ne as e črez glavo črni in rudeči interna-«zem,kojega skupen cilj je ta, da Dr t ^uSosl°vcnsko državo in poda ^ ^ržavnih razvalin roko svojim zadkom, ki so zunaj države. ZJasti se obračamo na mnogoštevil-V2o]S HJCrS^° *nteIl£enC0> da daje dober Pospj VSCm drugim sI°iem s tem, da -j. e 2 aktivnim sodelovanjem pri *«ztn°rUa V razvo^ Javnih in stanovskih itin«er *er Poraa£a ob enem ustvariti bod« °V?n0St in zanimiv°st lista. S tem ! ieni vsi ned°statki, ki so a» tu m tam nepovoljno kritiko. k n0vega konzorciia so resni IteK"1' DoIžnost vseh resnih in po-da ga v ,em strem-Načrti blaznih. ' s Maribor, 30. marca. ^®ttJČija°Vne*.a ’mPer')al‘zma prenasičena kafcrti v • VF^a z v®l*kimi drznimi biti iUl?10rje SV9t°vnega klanja: iztre-Tnifili ™ ■"«"> iaik' ««£ T:;ie irim- '*■»«- ?ar W se ne , ®kspanzivne politike, f' naj izvrgu *° doseCi. 2 orožjem, to ^ Nemčija zaiJ nizm*. Operirala 6a “H tonu ^ * <*«» načrtom* “*°ie zmage, |e n v la 26 Da vrllu“cu ^8laiU* v m0*2 J10® “ viŠka ,tr' • P**t. Odložila ie orojje, Maribor, petek 1. aprila 1921 Številka: 73. Madžarska se je uklonila demarši male antant©. LDU Dunaj, 30. mares. „Korr. o vzpostavitvi Habsburžanov zasnovala Herzog* javlja, da se je zadnjo soboto grof Hunyady in Csaky. Nameravala sta peljal ekscesar Karel ob 16*30 uri v na- proglasiti Karlovega sina Otona zakron-vadnem avtomobilu, ki ga je vodil neki skega pretendenta Madžarske, regentstvo avstrijski šofer, v Hartberg na Stajer- pa sta hotela poveriti knezu primasu skem. Spremljal ga je grof ErdSdy. Kot Czernochu, ki bi imel tudi vrhovno po-izkaznico je imel bivši cesar pri sebi veljstvo nad Horthyjevo armado. Grof legitimacijo angleškega Rdečega križa. Andrasy bi bil na volilnem mestu pri Iz Hartberga se je čez Pinkafeld peljal vladi. Državni upravitelj Horthy je dal v Rothenturm, kjer ima Erd6dy svoje zastopnikom male entente na njih de-posestvo. V vlaku, v katerem se je pel- maršo glede zadržanja Madžarske napram jal ekscesar je bil tudi knez Windisch- ekscesarju Karlu zadovoljiv odgovor, ki gratz. Ekscesar je prenočil pri Erdčdyu. so %a zastopniki Cehoslovaške, Jugo-»Korr. Herzog* poroča nadalje, da sta načrt slavije in Romunije vzeli na znanje. Reorganizacija fn izpopolnjenje pokrajinskih vlad. LDU Beograd, 30. marca. Vlada in ministra za notranje stvari Draškoviča je sklenila,1 da se mesto predsednika potrebna navodila. Druga mesta v sara-pokrajinske vlade v Sarajevu takoj iz- jevski pokrajinski vladi se izpopolnijo v popolni. Dosežen je sporazum z musli- kratkem sporazumno z muslimani. Kar mani, po katerem obdrži to mesto se tiče dalmatinske pokrajinske vlade, dr. Nikola Gjurgjevič, ki je bil že prej še ni dosežen sporazum glede oseb, ki imenovan, pa še ni prevzel svojih doiž- naj prevzamejo poverjeniška mesta. Gle-nosti. Zvečer odpotuje v Sarajevo, da de pokrajinske vlade v Ljubljani je skle-prevzame posle od dosedanjega zastop- njeno, da ostane predsednik dr. Baltič, nika, predsednika vlade Mišoviča, ki bo poverjeniška mesta pa se zasedejo na sedaj obdržal poverjeništvo za notranje podlagi sporazuma s slovensko Samo-stvari. Dr. Gjurgjevič je prejel od stojno kmetijsko stranko, ministrskega predsednika Nikole Pašiča Položaj ustavnega vprašanja. LDU Beograd, 30. marca. Danes ustavnem načrtu. V parlamentarnih kro popoldne je bila konferenca članov ustav- gih sodijo, da se bo že T drugi polovici nega odseka, ki pripadajo vladnim slran- aprila prižela v konstituanti naCelna dekani. Jutri bo ustavni odsek nadaljeval bata o ustavnem načrtu. Sklepajo, da svoje delo. Verjetno je, da bo ustavni bo ustava sprejeta najkasneje do konca odsek do konca tega tedna gotov tudi meseca julija, v podrobnostih z razpravo o vladnem Dr. Vel. Jankovič minister saobračaja. LDU Beograd, 30. marca. Dose- Jankovič, je prevzel dolžnosti ministra danji minister za kmetijstvo, dr. Velizar za promet. Za konsolidacijo razmer v Črni gori. LDU Beograd, 30. marca. Minister Dimitrijeviča, ki bosta na licu mesta za notranje stvari Draškovič je odposlal proučila tamošnje razmere. Z njima po-v Crnogoro načelnika oddelka za javno tuje tudi načelnik oddelka za Crnogoro, varnost Živka Laziča in poveljnika celo- Djakovič, ki ostane v Crnigori ter bo kupnega orožništva geperala Dragutina vršil posle vladnega komisarja. Novi vojaški ukrepi proti Nemčiji. LDU Pariz, 30. maretf. Po brzo- njima dalje časa razgovarjal. Najbrže gre javki, ki jo prinaša »Petit Parisien* it za vojaške ukrepe napram Nemčiji, ki Londona, je včeraj Lloyd George pokli- se bodo morda še poostrili, ker se ber-cal k sebi vojnega ministra Sir Worthing- linska vlada brani plačati obrok, ki bi ton-Evensa in maršala W)Isona in se i ga morala poravnati te dni. Novo osrednje glasilo socijalistov. LDU Beograd, 30. marca. Danes stopal omenjeno stranko. V listu se naje pričelo izhajati osrednje glasilo so- haja sporočilo, da sta v predsedstvo cijalistične stranke Jugoslavije pod ime- izvršilnega odbora glavne strankine nom »Socijalističke radničke novine11 uprave izvoljena DragiŠa Lflpčevič in namesto »Socijalista*, ki je doslej za- Nedeljko Košani. Izselitev Rusov iz kopališč. ;i|? LDU Beograd, 30. marca. Državni so lačasno nastanjeni. Ta sklep im at odbor za £omoč Rusom je sklepi!, da namen, omogočiti gostom poset konaliS? se imajo vsi ruski begunci čimprej izse- tekom liti iz vseh kopališč in zdravilišč, kjer^ vničen je bil en načtt, a tembolj je na« dalje deloval drugi; zastrupljenje celega sveta s komunizmom, Je to nekaj neverjetnega: tista Nemčija, v kateri se je pred dobrim polstoletjem porodil revolucionarni komunizem; tista Nemčija, katere Marks — oče komunizma, ie pre-revolucijonarnega tekmeca Bakunina z izdajstvom pognal v roke carjevih kozakov, da je ondi postal oče resnega;'boljševizma; tista Nemčija, ki je po svojem železnem Bismarcku preganjala Marksa in zatirala s komunizmom tudi evolučni socijalizem ; tista Nemčija, ki je še pred vojno proglašala vsak socijalizem za grob države, tista Nemčija se je oprijela ob svetovni vojni ravno tega strupa in ga z Ljeninom in Trockijem poslala v Rusijo, da tam in od tam ta strup dovrši, kar se ni posrečilo nemškemu orožju. Poznan nam je prvi članek: sredi vojne, blizu slovanske zmage so zastrupljeni Rusi položili orožje, češ, ne maramo več .človeškega klanja. Velikopotezen, drzen je bil ta drugi načrt, hujši ko oni z orožjem. Toda bil je — blazen. Oni, katerim je bilo odveč z orožjem za-urišati zadnji strmec do vrhunca, oni, ri so že drugo leto vojne odložili orožje,' se še danes po petih letih koljejo med seboj. In ni še izgleda, kdaj jenja to medsebojno klanje največjega plemena Slovanstva.. Res je, strup boljševiške Rusije se e raznesel po širnem svetu. Povsod je poskušal praktično izvesti svojo utopi« stično revolucionarno, anarhistično teorijo, toda povsod je s krvavo glavo odletel od trdega zida, v katerega se je zaletaval. In o ironija! Ob Času, ko še je komunistični zmaj v Rusiji pričel samega sebe ugonobljati, je dvignil svojo glavo tudi v tisti Nemčiji, ki je tega zmaja porodila za pogibelj sosednih dižav. Ravno v dneh, ko je širni svet praznoval praznik vstajenja, v dneh, ko Nemčija ieči pod pezo represalij svojih sovražnikov, v dneh, ko je računala na pomoč složnega naroda, se je po ulicah nemških mest pretakala kri v krčeviti obrambi proti tistemu zmaju, ki ga je ista Nemčija izvolila za vničenje svojih nasprotnikov. In tudi tu ni izgleda, kdaj in kako bo končalo to klanje podobna meščanski vojni v Rusiji. Velika noč nam je razkrinkala še en načrt blaznih. Izgnani avstrijski cesar Karol se je kakor junak v romanu kar naenkrat pojavil v Budimpešti in se vratarju ministrskega predsednika predstavil: „Jaz sem Vaš kralj !* Ne samo vratarji, tudi ministri so v prvem hipu mislili, da imajo pred seboj blazneža. Za nas je ta izlet kraljevega blazneža brez krone še pomembnejši, kakor klanje nemških komunistov. Karol je gost somboteljskega škofa, ki nadpastiruje tudi naše ovčice v Prekmurju. Zdi se nam, da je ta velikonočni izlet raztrgal mreno vprašanj: zakaj se je tudi vsa naša jugoslovenska katoliška oziroma duhovniška stranka v zadnjem času pred Veliko nočjo s tako besnostjo zaganjala proti pravoslavju? Zakaj je med nerazsodno maso s Jako vnemo sejala sovraštvo proti jedinstvu drZave v splošnem in še posebej proti Srbiji? In zakaj se je iz vrst te stranki Uk pred prazniki raztrošala vest o ko*i fljunističnem puča za velikonočno nedeljo |hidi pri nas? Klerikalizem in komunizem *ta si aicer po svojem stremljenju in eiljih različna; toda v enem sta si edina: !9 sovraštvu proti Srbiji in jedinstveni državi. ' - Nažrti blaznih so nevarni državi in njejenf človeški družbi. Ni dovolj, da z energično roko odstranimo blazne nos:-ielj« komunizma in avstrofilskega klerikalizma, da očistimo naše šole in urade vseh teh elementov. Ven med narod! Razgalite narodu blaznost teh načrtov, t«h idej! Zlasti pa razkrinkajte naše kler iikalce, kako v Jugoslaviji igrajo maške-:rado radikalnih republikancev proti našemu kralju Petru in kako so v resnici ostali še danes zvesti proslulim Habsburžanom ! Za načrte blaznih komunistov in klerikalnih avstrofilov v Jugoslaviji ni prostora! Seja mestnega soivata. (29. III.) Odbor Mestne hranilnice. Vladni komisar: V smislu ukrepa Deželne vlade z dne 26. Ul. t. 1. št. 7317 se ima predložiti kandidatne liste o volitvi odbornikov na podlagi člena 29 pravil Mestne hranilnice. Ako bi se te odbornike ne izvolilo, se ima predlagati še 32 novih. Za odbornike predlagam sledeče gg.: Franjo Bureša, Ferdo Delaka, Ivan Hojnika, dr. Irgoliča, Anton Kifmana, Franjo Jarha, Ivan Kravosa, Franjo Majerja, Ferdo Pinterja, Franjo Postraka, Ivan Sirka, Ivan Šoštariča, Janko Tavčarja, Ivica Vidmarja, prof. Fran Voglarja in Vilko Veixla. Po daljši debati socijalistov in klerikalcev, ki so odklanjali sodelovanje in izjavljali, da je bil razpust prejšnjega odbora nepravilen (!), se je sprejelo pri glasovanju z večino kandidatne liste v sedanji sestavi. V odobritev se jo odpošlje deželni vladi. Se enkrat 40 Leskovarjevih svinj. Ako bi vedelo teh 40 Leskovarjevih svinj, ki so postale slavne že pp celi Sloveniji, da bodo povzročile radi Leskovarjeve ponesrečene špekulacij' tako zmedo in zmešnjavo v zelenet:: Mariboru, bi raje prostovoljno pocrkale na svoji mili grudi v Banatu ali Bački, nego da bi se prepustile prepeljati semkaj. Namesto, da bi napolnile s svojim slastnim mesom lačne želodce miroljubnih meščanov, se pretvarja njihove meso baje po zaslugi klavniškega ravnatelja Kerna v mrhovino, ki širi po mestu strupen smrad. Občinstvo na n1 celo zagotavlja, da iščejo med pod strešno šaro po vojaških ,gqsmaskah“, ki naj bi jih varovale' pred okuženjem. Tudi bivši vladni komisar g. dr. Leskovar baje mnogo, rti nogo noči ni mogel zatisniti trudnih oči radi teh 40 debelo rejenih pujskov, s katerimi je nameraval založiti naš trg. Pa mu je nenaden padec cen mesu naredil debel križ prekp računa te špekulacije. To je trdil s precej mehkim glasom tudi na tej sosvetni seji. Medklic: .Zakaj niste meso takoj oddali med ljudstvo, temveč Čakali, da je segnilo, ozir. se pokvarilo. Takrat ne bi bilo toliko zgube.* — Dr. Leskovar: »Nisem prodal takoj, ko so bile cene najnižje, temveč sem čakal, da se mogoče (t) meso zopet podraži.* —- V pretres se je vzelo tudi incident klavniškega ravnatelja Kerna s komisijo mestnih svetovalcev. Kern je namreč komisijo lažnjivo informiral, češ, da so prašiči že krog 14 dni v želodcih dunajskih ,purgerjev*, ki niso tako izbirčni kot Mariborčani. Vladni komisar fe jpa izjavil na zadnji seji, da so prašiči v klavnici. Torej so najbrže prašiči romali iz Dunaja zopet v Maribor, kjer so jih spravili v klavnico kot .vzorec*, ugotovilo se je pa, da ti 'nesrečni prašiči sploh niso zapustili svojega prostora in da je gospod Kern komisijo prav debelo nalagal. Vladni komisar: Najbrže je g. Kern napačno razumel moj nalog. Ni bil obveščen od mene, ako je to res, kar trdi uradna komisija.* — Jarh: .Uradnik, ki ne razume, naloga svojega predpostavljenega, ni nikak uradnik več. G. Kern naj bi se enostavno poslužil telefona ter vprašal pri Vas, naj li da točne informacije o tej prašičji aferi ali ne.* Bahun zahteva v imenu komisije zadoščenja od g. upravitelja Kerna. Vladni komisar sklene z večinsko zahtevo svetovalcev odposlati klavniškemu upravitelju g. Kernu pismen ukor. Mestno plavalno kopališče. Sedanje plavalno kopališče mariborske občine Ob bregu ne zadostuje več potrebam mariborskega meščanstva ter bi bilo razširjenje zelo nujno potrebno. Omislilo naj bi se še par kabin, povečalo rampo za solnčno kopelj in postavilo nekaj cmar za garderobo. Skupni stroški bi znašali krog 31.000 K. Ta dela nai bi se dokončala pred začetkom sezone. Prvotno se je nameravalo dovoliti vporabo kabin, ker je istih premalo, le za dobo dveh ur. Pozneje se je pa ovrglo to namero ter raje odredilo zvišanje cen za vporabo kabin. (Po našem mnenju naj bi se v kabinah le preobleklo oziroma sleklo, obleko pa shranilo v predale omar, ki bi vsebovale do 30 ali 40 takih predalov. Občina se ne bi z gradbo zelo dragih kabin preveč obremenila, občinstvo bi pa lažje prišlo do kabin, ki so bile doslej vedno zasedene. Take omare niso preveč drage. Op. ured.) Določevanje cen kabinam seje prepustilo kopališkemu odseku, predlog kopališkega odseka za preureditev plavalnega kopališča se je pa sprejel v principu. Po obrtnih zadevah, ki jih priobčimo o priliki, je sledila tajna seja, h kateri občinstvo ni imelo dostopa. Notranja in zunanja , politika. ’ Občinske volitve. Kdo je izvzet i ne sme izvoljen biti?. Paragraf 6 ibčinskega volilnega reda pravi: 1. občinski nameščenci, dokler v istini služijo razen osobja občinskih učilišč; 2. urad niki onih oblastev, ki neposredno nadzorujejo občinsko upravo; 3. osebe, ki so ob začetku prve razgrnitve volilnih imenikov že dva meseca v' zamudi s plačilom ali položitvijo računa, katero njim do občine nalaga pravnomočna razsodbo ali sodna poravnava; 4. osebe ki so v zamudi s položitvijo računa o upravljanju njim izročenega premoženja občine ali kakega občinskega zavoda; 5. osebe, ki se brez zakonitega odklonilnega vzroka branijo sprejeti izvolitev v občinski odbor, ali ki pozneje mandat, ki so ga sprejele, izrečno ali molče odlože, za dobo treh let. Torej za občinskega odbornika more biti izvoljen vsakdo, ki ima volilno pravico in je dopolnil 24. leto svoje dobe. Izvzeti so samo pod § 6 imenovani in oni, ki sploh nimajo volilne pravice, ter aktivni in neaktivni vojaki, ki se nahajajo pod zastavo. Tajništvo JDS. * Obrazec za kandidatne liste. Kandidatne liste se morajo vpisati na uradno izdanem obrazcu, ki ga proti odškodnini vsakdo dobi pri županstvu. Z izvirno kandidatno listo morajo predlagatelji predložili še' po dvakrat toliko prepisov liste, kolikor je v dotični občini volišč. Na prepisih kandidatnih list, za katere je tudi uporab ti uradne obrazci*, imena predlagateljev ne smejo biti navedena, Na teh prepisih se morajo označiti samo imena predstavnika in namestnika liste. Dvoje ali več v isti občini vloženih kandidatnih list šeHahko veže. Dotično izjavo strank morajo pismeno javiti političnemu oMastvu. Listo motajo podpisati vsi kandidati z opombo, da izvolitev po tej listi sprejmejo. Ti podpisi se štejejo v prepisano število predlagateljev. Tajništvo JDS. * Zbor zaupnikov JDS se je vršil zadnji torek v spodnji dvorani gostilne »Maribor*. Odobrila in izpolnila se je po odboru krajevne organizacije predložena kandidatna lista za občinske volitve v Mariboru. Dvorana je bila natlačeno polna — klerikalci pa pišejo seveda o .pičli* udeležbi. * Volilna borba se bo vršila v Mariboru v smislu napredne in narodne misli, bo torej naperjena edinole proti klerikalnemu in socijalističnemu inter-nacijonalizmu in terorizmu. * Prof. Voglar ima še od prejšnjega višjega šolskega sveta kot član stano vanjske komisije dopust. Kdor je imel priliko, da je videl delo stanov, komisije, je gotovo prišel do zaključka, da je tozadeven trud desetkrat napornejši in nehvaležnejši kakor poučevanje v šoli. Toliko v odgovor tistim, ki bi jim želeli, da bi sedeli samo 14 dnij v imenovani komisiji. * Klerikalni napadi na naše ljudi so tako nizkotni, tako prozorno - lažnjivi in tako obrabljeni, da ne kaže si z njimi blatiti prstov. Četudi vedo, da nima dr. Irgolič niti enega vinarja hranilniškega denarja v žepu, vendar venomer razširjajo laži o njem. Četudi vedo, da dobivajo najvišji uradniki Mestne hranilnice z mnogobrojno družino isto plačo, kakor samski nižji bančni uradniki, pišejo vendar vedoma neresnico o previsokih plačah hranilniških uradnikov. Da predbacivajo orof, Voglarju nemškutarstvo, je preniz-kotno, da bi o tem govorili. Isto velja o .Stražinih* napadih na dr. Kukovca radi njegovega šikaniranja našega vojaštva v Lebringu. Isto velja o vseh drugih osebah, ki jih najdemo redno v Stražinih predalih, pod klerikalno gnojno posodo. * Mariborska mestna hranilnica. V zadnji seji mestnega sosveta se je sprejela z večino glasov po dr. Irgoliču predlagana lista novega hranilničnega odbora. Klerikalci in socijalisti so, kakor vedno, glasovali kot en mož proti, a jim ni nič pomagalo. * Italijanske race. Črnogorske čete ^o po vesti .Tempo* pri Bukovici v uližini Cetinj jugoslovensko stražo, ki se je morala umakniti. Pri tem so za-ilenili zaboj z dvemi milijoni plinarjev in več važnih listin. * Člani komisije jugoslcvensko-italijanska trgovske konference. Za ilane komisije, ki bo sklepala trgovinsko pogodbo med našo državo in Italijo, so določeni bivši finančni minister dr. Mihajlo Popovič, dr. Ante Trumbič in načelnik ministrstva za trgovino in industrijo dr. Milan Todorovič. * Službeni jezik Inozemskih tvrdk. Ministrstvo za trgovino in industrijo je izdalo naredbo, po kateri bodo morale odslej vse inozemske delniške družbe, katerim je dovoljeno delovanje v naše državi, voditi svoje knjige v našem službenem jeziku in vpoštevati našo valuto. * Anarhija v Nemčiji. Poročevalni urad višjega predsednika objavlja: Polk. Poninski nadaljuje svoj pohod v južna ozemlja do Schafstadta ter je pri tem zaplenil 84 ujetnikov, dva a.’-'*Qnu>hila in dve težki strojnici. Osvobodil je talce iz Langenhausna in Kverfurta. Položaj v Erfurtu je miren. Neodvisna stranka v Erfurtu je razdelila zvečer letake, v katerih svari pred kako udeležbo pri stavki. VLeuni je položaj še nespremenjen. V Borni se je vršila prometna konferenca! na kateri so glasovali komunisti in Union za stavko, medtem ko so bili ostali zoper. Večina delavcev deluje, ds zlomi ta teror. Rudarji so izjavili, da sc zopet povrnejo na delo. V Hettstadtu, Mansfeldu, Geri in Magdeburgu se ni pripetil nikak incident. V Goti traja generalna stavka še nadalje. Vsi obraji počivajo. Komunisti so vdrli v zapore deželnega sodišča ter osvobodili 31 ujet* nikov. * Zmanjšanja oboroževanja. Do* pisnik lista „Daily News“ dozuava i* VVashingtona, da se ameriška in angle* ška vlada posvetujeta glede vprašanja mednarodnega zmanjšanja oboroževanja« Zanimivosti. Tragičen samomor. V dobrih sl?[!h časih človeku ni bilo težko, da si je ustanovil lastno gospodinjstvo. Novo* poročenca sta si, čeravno uoožna, nfi jela za par kronic na mesec stanovapJe s pohištvom, iz katerega sta si tekoffl'. časa uredila prav prijetno gnezdece. sta bila skromna in pridna, sta imela• tekom dveh ali treh let tolilco prihral1'J kov, La sta si že lahko nabavila lastno pohištvo. Sedaj je pa postala poroka pri srednjih ali nižjjh slojih skoro mogoča. Zapreke so tako velike, da skoro vsakdo ustraši poroke, ako ni oe' j vesta dobro situirana. Pohištvo, °Pr^j| in perilo stane dandanes najmsnj ? . 60—100.000 K, medtem ko se je dalo preje nekaj tisofilkov. Slične koče nam jasno predočuje tragičen samo mor nekega mladeniča v Trstu. l^L setletni mehanik Giorgio Doraman* )• ljubil že več let plavolaso Korn^r Bambošek, ki mu je ljubezen tudi vr*\t čala. Dan za dnem je čakala devojko težkim srcem vesele vesti od ljubljenj ‘ da naj se poročita. Ali mladenič jo J poljuboval, ji stiskal ročice, usodne /jf sede pa je molčal. Kornelija je v' optimistka: Samo da bi se enkrat P ročila, si je mislila. Našla bodeva 1(3 g čumnato in tamkaj bodeva potrpel® P ^ toliko časa, dokler se blago ne P° m Poiskala si bodeva stanovanje, si kuP_ pohištvo in srečno bo naše živli^J Giorgio je bil pa kljub svoji mla^0^ realist, ali celo malo pesimist: P°r?ia je nemogoča. Stanujem v podstfeS1' ona v kuhinji med petimi šiviljami- J . nimam nič, ona tudi ne. Res PieyJ, ljubezen silne ovire ali tanih ne. ko je premišljeval te težkoče, huj^ % je bilo pri duši. Videl je* kako a1 j deklico zavlačevanje teh besed. Ski® je, da naredi tem neznosnim razmer , ’_____________ j___________________ v k* konec. Deklici je napisal pismo, v * terem je opisoval svoje srčne b°)e bolest ter jo, prosil oproščenja. Na J, šel na pristan, si privezal krog P j 50 kg težak kamen ter se strmog18 v valove. . . Dnevna kronika. - Našim čltateljem! Z dnevom je prevzel lastništvo »* a't1» i poseben konzorcij JDS, ki prev28m , tem tudi odgovornost za poslovanje u ništva in upravništva lista. ^ — V blagohotno uvaževanje • ^ kjer, kakor v Mariboru ne Pn‘iaL uredništva (najraje na posamezne ^ uredništva) celo iz krogov toliko vprašanj: Kdo je to pisal- •, protno se pa tudi nikjer, kakor v ^ boru dopisniki in sporočit lji.ofiil boje tako za odgovornost svo/ih P ^ m ne apelirajo tako vneto na ure^ . tajni st, kakor ravno zopet v ± a To slednja je pač čisto odveč. ^,1 smo si v naspiotju z ostalim' *? kot svojčas Cirilmetodovi hir&M- ’td*" Enakih napadov še kar iti e? v. »Straži* po ostalih noticah ti k'h. Našega idealnega učiteljstva Zadet* tni’ zavistni naPadi oe morejo »naj torej dobijo klerikalci od-v ?amo v še intenzivnejšem delu edinci 'n.iavno koristnih institucijah v Gel I 1 državi SHS! To l'e tako po-keu]U aPad, da nam vočigled nesebič-teljstv nar°dnemu delovanju našega uči-?Motni Vzbc težkim nacijonalnim in tajno ,m.fazmeram zastaja sapa, ko Či-Mi oš.,1lzbruh strankarske strasti. Ako fe Vec [ etno kako klerikalno osebo, ^rikair rael po koncu in nas proklinja, ®ko nn Pa se zdi dobro in prav, Stolne,?! -J0 ves stan s teko prostaškim pfii od S tem so> uPajmo, od- ’ So J5 !'.m egoističnim slepcem. t0rnika agitirali za klerikalnega nad- Nemi grehi •Skic* i* kmetskega življenja.) J h . (Konec.) je bil Stenka — tako je bilo &oino Da io p?brt* Ogibal se je ljudi. f^Podarici ;IZp0 vsako P°velje svoje 1 od S resnično prav pridno de- • s časni Z0-re d0 kasne noči. Ko pa da ima'dnl- d- S0 S1°venci dobri te Poživel! v ‘estno in 8 Konjica m svojo h?*Iv,es,° =™fenko. £,>km S da I' bil O" le radi brabriS J.Vr,adnilt“» ko* v a°ročno sam nip odl,koval dvakrat fola J?an. S časoml°V- 0!? vseh boČ°v bit,* Posebno mah Aa*,ev*sa hiša vz]pi' ^ bre* nieg« vid^tobčič ni mogel dno je bil za pe- — Ubit du Vas! Veliko nedeljo popoldne se je v Gosposki uliči odigral sledeči škandalozen prizor; Nek istrski begunec je slišal carinskega uradnika z neko žensko govoriti italijansko. Zaveden primorski Hrvat, katerega so Italijani preganjali, ker je na svoji grudi govoril svoj jezik, je uvidel, da je to sramota za kr. carinskega uradnika, ako ob takih razmerah javno provocira italijanščino. Ali ko ga je na to vljudno opozoril, se je opozorjeni po carinski maniri objestno razkoračil, Hrvata opsoval z žaljivimi izrazi in izrekel javno grožnjo: »Ubit ču -Vas!" Baje je že poskrbljeno, da bo dotičen zaveden Jugo-sloven iz naše kr. carinske službe imel priliko,,svojo grožnjo utemeljiti pred državnim pravdništvom, psovke pa še posebej pred kazenskim sodnikom. — Pritožbe kurjačev. Iz vrst kurjačev Južne železnice dobivamo pritožbe, da so vsled odredbe central, nadzornika Ogrinca primorani snažiti stroie, ko se izmučeni vračajo po 12.—-14. urah vožnje v štacijo. S snaženjem se'zamudi najmanj 3 ure. Z ozirom na itak naporno službo železniških kurjačev, je to izrabljanje — nečloveško^ — Občni zbor ..Olepševalnega društva" je bil tudi to pot slabo obiskan., Zborovanje je otvoril in vodil namestnik odstopivšega predsednika, blagajnik g. Šiška. Važno iz njegovega poročila je, da je doslej izstopilo iz društva nad 800 članov. Dolžnost vsega prebivalstva Maribora, zlasti pa naša dolžnost je, da to število zopet izpopolnimo. — Občni zbor ie med drugim sprejel tudi nekatere spremembe pravil, tako glede članarine, ki jo določa odbor in glede sklepčnosti občnega zbora. Z ozirom na nadomestno volitev je novi odbor sestavljen tako: gg. Ivan Šiška, Josip Baumeister, Miha Nonner, dr. FrancHojnik, Rupert Jeglitsch, Josip Kostanjevec, Franjo Mlakar, ga. Olga Balonova in ga. Rezika Svarcova; namestniki; gg. Ignac Pelikan,FricFrie-driger, Oskar Billerbeck. Upamo, da se* bo novi odbor z vso vnemo poprijel svot jega težavnega dela. — Koncerti v mestnem parku. „Olepševalno društvo4 je sklenilo, da priredi vsako nedeljo koncert v mestnem parku. Pivi koncert se vrši že to nedeljo ozir. tudi pondeljek (praznik). Občinstvo naj uvažuje, da je godba zelo draga in da bode vstopnina teh koncertov glavni vir dohodkov v pokritje ureditve mestnih nasadov. — Darovi Jugoslovenski Matici Rojc Jožef K 100’—, policijski komisarijat (iz kazenske zadeve) K 240’—, v gostilni gosp. Bratoža je nabral gosood Božičev M2tko K 56'80, Čepel Tilka (kazenska zadeva) K 200’—, vesela družba K 52’-„Prvi slovenski športni klub“ K 600’—, kot dar za dan žalobe. Na-dan Velike noči se je nabralo v neki veseli družbi v gostilni »Lovski dom4 takorečeno »Rojanu*, med Primorci- in drugimi tam se nahajajočimi gosti znesek 161Kv korist Jugoslovenske Matice. — Ljudski knjižici je daroval 200 K iz svoje ravnatelj, nagrade od Posojilnice gospod dr. Franjo Rosina. Vivant se quentes 1 — Gostilno pri »Črnem Orlu" namerava prevzeti neki Zemljič, bivajoč sedaj v Gradcu. Z Zemljičem bo »Cm Orel* res črn. tami, kajti kozak je bil tudi moister izdelovanju igrač. Tudi gospodinja je pričela obračati na kozaka svoje lepe modre oči. Povsod jo je mora! spremljati, od vsakega grižljaja je dobil tudi on nenavadno obilen delež. Temu se je čudila stara dekla Ančka, čudili so se so sedi. Neko nedeljo je šla Antoličičeva s kozakom v vinograd. Pretekla je ura za uro, a njiju ni bilo od nikoder, še-le proti polnoči sta prišla precej v rožicah in — roko v roki . . . Od istihmal je bil Stenka popolni gospodar Antoiičičeve hiše, Antoličiče-vega posestva. Kar je ukazal on, to se je moralo zgoditi. Hudobni jeziki so raznesli po vasi vest, da zahaja kozak v poznih urah celo v spalnico svoje lepe gospodinje. Ko sta izvohala za to čudno zgodbo oče župan in stražmojster* ki je izvrševal kontrolo nad ujetniki v občini, so odvedli kozaka takoj nazaj v heko daljno tabo- dolgih napornih letih se je dvignila nje — Križev dvorec prodan. Kakor čuierno, je znani Križev dvorec kupila baje neka nemška družba za dva milijona kron ter namerava to poslopje preurediti v veliko konfekcijsko tovarno. Pričakujemo, (k nam bodeta dosedanja slovenska lasinika tega dvorca pojasrjila, kaj je na teh govoricah resnice. — Za »Jugoslovensko Matico* je daroval g. Gniušek, trgovec na Glavnem trgu znesek 80 K. ,— »Prager Presse". Pod tem naslovom te v Pragi pričel izhajati nov list z dvakratno dnevno izdajo. Po obljub h iz prve izdaje bo to demokratičen list za vse narodnosti Cehoslovaške, na zunai pa — evropski list najmodernejše urejevan. — Izlet k Sv. Urbanu. Slovensko planinsko društvo, podružnica v Mariboru, priredi na belo nedeljo izlet k Sv. Urbanu. Odhod ob 13. uri. Zbirališče vogal parka pri okrajnem glavarstvu. — Spomenica osvobofenja in uje-dinjenja. V smislu člana V. Zakona o ordenima i medaljama ustanovljena je »Spomenica za rat oslobodjenja i uje-dinjenja 1914—1918. godine." Na to spomenico imajo prave: Vsi aktivnj oficirji, vojaški uradniki, podoficirji, kaplari, redovi in vojaški obvezniki' vseh pozivov narodne srbske vojske in poslednje odbrane, kateri so se uporabljali na bojiščih in na službi v zaledju ' v času od početka mobilizacije leta 1914- do 11. novembra 1918, vsi aktivni ministri in narodni poslanci v tem času, oficirji, podoficirji, redovi črnogorske vojske, vsi dobrovoljci raznih odredov, kateri so se uporabljale v bolnicah ali na kaki drugi vojni službi na bojiščih in tudi v zaledju. Vsi oni, kateri imajo pravo na to spomepico, naj sporočijo najpozneje do 31. marca pristojni okrožni komandi sledeče podatke: 1. čin, 2. ime in priimek z, očetovim »imenom v sredini, 3. komande, pri kateri so najzadnje služili. — Pomladansko rajanje v rožnem gaju. Tehnično osobje našega gledališča priredi v soboto dne 2. aprila v vseh gorenjih prostorih izredno uspelo veselico, ki bo z ozirom na dekoracijsko pestrost res nekaj posebnega. Z olepšavo dvoran se je že pričelo in mora se že naprej reči, da bo obiskovalec od divne krasote naravnost fasciniran. Dvorane, ki so znane že od raznih koncertov in veselic kot zelo intimne, bodo spremenjene v pravi cvetlični paradiž. Pridite vsi, ki se hočete razvedriti, odgnati težke skrbi z vaše duše, prihitite vi mladi plesalci, da rajate z črno- in modrokimi devojkami v plesu, posetite nas vi vedno veseli in šaljivi vinski bratci, rujne kapljice bo dovolj za vaša žejna grla. Svira vojaška godBa. Vstopnice pri večerni blagajni 30 K, v predprodaji pri tehničnem osobju in pri dnevni blagajni gledališča 25 K. Letne obleke dobrodošle. — Gozdni požar v Zgor. Sv. Kungoti. V sredo popoldne je nastal ogenj v gozdu nad Zgor. Sv. Kungoto ter je med drugim zgorelo mnogo že posekanega lesa. Škoda se ceni na 30.000 K. Na oomoč je prihitela tudi požarna bramba iz Maribora. —* Nočni požar. V sredo zvečer krog četrt na 22. uro je bila obveščena rišče. Pa bilo je prepozno! Po preteku petih mesecev je porodila lepa gospodinja zdravega dečka. Bil je črnook, črnolas, prav kakor oni kozak, kakor njegov oče. III. Prišla je Velika noč 1. 1918. Narava je vstajala iz zimskega spanja ter posipala prve cvete po naših poljanah, lokah in gozdih, drobne ptičice so zopet pele in poljubljali so nas prvi topli žarki. Antoličičevi so prišli ravnokar od Vstajenja, sedli v družinski sobi krog bogato obložene mize, ko je vstopil zaraščen, navidezno postaran mož v kozaški uniformi. Bil je Antoličič, gospodar hiše, ki se je pravkar vrnil iz ruskega ujetništva. Strastno se je oklenil svoje krasne žene, krčevito jo držal, gledal v njene lepe modre oči, kakor da hoče s svo jimi, od rajskega veselja mokrimi, izpiti hipno vso njeno lepoto in miloto. Po mariborska požarna bramba potom ko* lodvora Tezno—Hoče, da je v Hočah 6—8 objektov v plamenu. Požarna bramba je odšla takoj na lice mesta s' avtom in parno brizgalnico ši 2. Požarna bramba ni stopila v akcijo, ker so objekti pogoreli do tal in je tudi primanjkovalo vode. K sreči ni bilo' vetra, tako da se požar ni zamogel širiti. Posestniku Josipu Kolmanu je pogorelo celo posestvo in sicer stanovanjska hiša, hlevi, skedenj, stiskalnica itd. Škode je veliko; ako je bilo posestvo zavarovano, ni znano. Požarna bramba se je vrnila v Maribor ob 1’45 uri zjutraj. — Našla se je v nedeljo v kavarni »Central4 damska torbica iz usnja in v njej majhna svota denarja. Izvubiteljica naj se zglasi v pisarni špedicijske družbe »Balkan* v Aleksandrovi cesti. -..............—■ ■■ ——........... , ,^r -m Kultura in umetnost. -f- Iz pisarne Slov. nar. gledališča* Ker je gospa Beita Bukšekova nenadoma obolela, postala je namreč hripava, se je moral reporloir v toliko spremeniti, da se vprizori danes »Vstajenje*, v soboto pa »Ekvinocijo*. -j- Jugoslovanski komorni kvartet izvaja dne 8. aprila v Gotzovi dvorani Mozartov kvartet B-dur, Beethovnovo spomladno sonato F-dur in Dvorakov godalni kvartet F-dur. Cene prostorom 'so: 8, 6, 5, 4 dinarjev za sedeže, 2l/2, din. za stojišča. V predprodaji plačajo častniki, uradniki in pedagogi 7, 5, 4 in 3 din. za'sedeže. : :pičlih Sloven. narodno gledališče. Repertolre bodočih dni: V Četrtek 31. s »Vstajen e*. Ab. B. V petek 1. aprila: Zaprto V soboto 2.: »Ekvinocijo*. Ab. B. V nedeljo 3 : Popoldne ob 15.' uri „Kri-stova drama*. Zvečer oh pol 20. uri: »Kseuija* in »Stara pesem4. Ab. B. Najnovejša poročila. Spor med uradnlštvom In bankami v Ljubljani. LDU Ljubljana, 31. mttrca. Sin-, dikat bank je sklenil, da se s 1. aprilom ukine v vseh bančnih zavodih nepretrgano šesturno delo in uvede pretrgano sedemurno delo. Za povišano enourno delo se nagradi uradništvo z 10 odstot. noviška na vse dosedanje prejemke.! Včeraj so ravnateljstva bank pozvala' svoje uradnike posamezno, da se izjavijo s podpisom za sedemurno delo. Kdor ne podpiše, bo odpuščen. Bančni uradniki smatrajo korak bančnih zavodov kot kršitev dogovora z dne 14. marca 1919 med uredništvom ip vodstvom bančnih podjetij. Za včeraj zvečer je bil sklican shod bančnih uradnikov, na katerem se je ugotovilo, da je dobra polovica bančnih uradnikov že podpisala izjavo za sedemurno delo, vsled česar je postalo postopanje bančnih uradnikov needinstveno. Shod je izvolil akcijski odbor, ki naj zahteva, da se prekličejo vse službene odpovedi in da se nato vodijo nadaljnja pogajanja z bančnitp sindikatom o ten? vprašanju. gova bolna duša zopet k novemu Živ* ljenju prave kmetske sreče. Tedaj je zaplakalo na bližnji postelji dete. Mali kozaček se je zbal, da mu razmršeni vojak vzame dobro mamico. Hitro je stopil Antoličič k postelji, da bi potolažil malega Črnookega paglavčka, lepa žena pa je porabila to priliko ter jo pobrisala k sorodnici v sosednjo vas Ko *e je Antoličič po besedah stare Ančke zavedel žalostne usode, je legla na njegovo jedva vstalo dušo globoka, nepopisna žalost. Kar drugi dan je šel k svojemu polku v Maribor. Odkrito je izhl poveljniku svojo težko srčno bol ter ga zaprosil, naj ga pošlje na italijanske fronto. Polkovnik ga je uslišal, Antoličič |e šel, a ni ga bilo več nazaj na Ptujsko polje. Njegovo ranjeno srce je našlo v bojnem gromu zaželjeno zdravilo. Ali pa je Antoličič s svojo smrtjo ozdravil tudi svojo lepo Ženo, tega ne vem. Jaz mislim — da ne Restavracija na južnem kolodvoru v Mariboru se priporoča potu« ^fočemu občinstvu« Priznano izborna kuhinfa. Pristna vina in sveže pivo. Fr. StlckEer. Zahvala Strini iT Bi o K «ramror, ’i. aprna I92I| Gospodarstvo, trgovina. 4?ona 30. m.rc«ri|gjt JZ a p r a b: Berlin 228—22975, Kalija Š74—575, London 565—569, New-Vork [J43—144*25, Pariz 992—1000, Praga 189 M 90, Švica 2450-0’ Dunaj 20’45 •20’50. Valute.Dolarji 139*50-140,25.avs. krone 21— 22'50, carski rublji 60—75, francoski franki 950—980, napolendori 472—477, nemSke marke 222—224, Samunski leji 194—196, italijanske lire 57—563, čehoslovaške krone 182—187. ^ Dunaj: dinarji 1890—1910, dolarji #07—711, franc, franki 4865-4905, Svic. Iranki 12.187-12.237, Hre2840-2860, če§k. Itrone 900—905, madžarske krone 209*00—21T00, nemSke marke 1107— ill 13, poljske marke 81*50—83*50) funli 2755—2775, v: C ur i h: e Berlin 9.15, New-Vork 676*00, London 22*68, Pariz 40*35, Milan !23’85, Praga 7.55, Budimpešta 1.95, Zagreb 4.— , Varfiava 0.82, Dunaj 1,55 ivstrljske krone 1.—. ‘ I Tovarna gospodarskega orodja. A7 Tržiču se je ustanovila industrija jkovaSkih izdelkom, ki bode producirala kose, srpe itd. Ti izdelki bodo boljši kot oni iz Avstrije) | Tovarna stekla v Paračinu. /paračinska tovarna stekla, ki je last »Beogradske zadruge«, se sedaj pre-jiavlia ter bo lahko pričela v najkrajšem času s svojim delom. , | »Terra w d. d. za telefonski In brzojavni materijal v Zagrebu. Te dni se ustanovila v Zagrebu gornja Id. d., ki bode mnogo pripomogla k iomejitvi pomanjkanja teh predmetov v toaši državi. ! Sprememba pravil Narodne jUanfte in emisije novih delnic. V jgospodarsko-finančnem komiteju pre-Iurejujejo sedaj pravila Narodne banke. 'Stvoril se bode paragraf, po katerem se bo prepovedovalo denarnim zavodom, gospodarskim bankam in industrijskim podjetjem, da posedujejo ime »Narodna banka«. Vsi taki zavodi Ibodo morali premenjatl svoje naslove. Poleg tega se namerava Izdati novo proizvajanja tudi še na salame. Reno* vacije se bodo dogotovile še to poletje | OsjeSka sladkorna tovarna. Iz Osijeka se javlja, da je sporočila tamk. tovarna producentom sladkorne pese naslednje zelo'ugodne pogoje: Tovarna plača za vsak meterski fstot pese 50 K, nadalje odda producentu 45 odstotkov svežih pesinih olupkov, 30 K daruje za Invalidni fond in da 15 kg semen na katastralni oral zastonj. Poleg tega pa proda proizvajalcu 50 kg sladkorja po ceni 32 K. Namesto svežih olupkov lahko doba posušene, vendar pa moralo plačati pri 100 kg 12 K za sušenje. Udruženje producentov sladkorne pese še ni sprejelo te pogoje, tam^eč se še pogaja s tvornico. Zvišan kurz Ure. Vsi londonski listi komentirajo nenaden in nepričakovan potfzdfg italijanske lire. Prad kratkem je zaznamoval angleški pfund 1.07 lir, pa je naenkrat padel na 96. Vzrok temu je intenzivnejši trgovski promet Italije z Ameriko in konsolidacija italijanskega državnega budgeta. Razno In humor. Mala ©znaniia. 100 Scpor nagrade dobi oni, ki preskrbi sobo za dva gospoda z hrano ali brez. Ponudbe na anončno eksp. I. Sušnik. 435 2-1 Rasli seliSve se pohištvo po ceni proda. 437 2—1 iSiem v Mariboru ali bližnji okolici gostilno v najem ali na račun. Naslov v upravi »Tabora«. 436 2—1 Proda se ceno razna obleka. Cvetlična ulica 18. 433 HSSa ali vita, z 3 sobami, kuhinjo, predsobo, kopalnico, kletjo i. t. d., se kupi. Oferte na anončno ekspedicijo I. Sušnik, Slovenska ulica 15. 431 se mala viia ali enonadstropna hiša v bližini glavnega kolodvora v Mariboru. Cenjene ponudbe na upravništvo pod št. 432. Nova spalna oprava Iz trdega lesa se proda. Koroščeva cesta 8. 427 2—1 Mala hiSa z lepim vrtom in hlevom na prodaj. Poizve se j Meljska cesta 55. 415 2-11 javljamo našim prijateljem in znan-cem, da se je zaroka ■ 4; nase hčsrke Evlalije s slikarjem Mazaličem -razdrla ker je isti sliko moje žene pokvaril, a vrh tega — kljub večkratnemu opominjanju — svojih blatnih čevljev ni čistil s slavnim terpentinovim čistilom za čevlje „Erdal“. 434 Zasebnik: Trbuhlč In žena. /emisijo delnic in sicer pod tako ugodnimi pogoii, da se bo pritegnilo znatno večjo število delničarjev. I Angleško— jugoslovenski kon-eorcij. Po poročilu »Finanzobserver« se pogaja angleška družba »D’arej«s nekim konzorcijem jugoslovenskih bank radi eksploatacije zemskih plinov )na Hrvaškem s pomočjo angleškega kapitala. lugoslovenske banke bodo Zastopane s 40odstotno glavnico. I Ndrodna banka SHS. Promet novčanic Narodne banke ie znašal 15. marca 3,452,546.75 dinarjev, se ie evišal torej od 8.—15. samo za 125.325 dinarjev. Istočasno so se znižala posojila za 2.398,132.56 dlnarlev. > | Cene premoga v Srbiji. Državni |>remogokop Gornjevica prodaja temen lignitov premog (od 3200 do 3400 kalorij) In sicer državnim krajevnim kon9umenfom tono po 100 dinarjev, privatnim osebam po 110; prvovrstni premog, debel, državnim konsumentom po 110 dinarjev, zasebnikom pa po 130 dinarjev natovorjeno v vagonih od postaje Gorjevnica. | Mesna produkcijska industrija v Zagrebu. To podjetje, katero so ustanovili pred dveml leti nekateri fcelo mladi ljudje v Zagrebu, ki posedujejo svoje tvornlške prostore v Za-prešiču In izdelujejo mesne produkte po praškem vzorcu, nameravajo to podjetje še povečati ter razširiti svoja Cemu nismo vsi prijazni. Kako lepo bi bilo na svetu, če bi vsak človek vedno poskušal izgledati tako prijazen kot tedaj, ko se postavi pri fotografu v pozo, da slednji vzame sliko! Vsakdo hoče tedaj izgledafi vsaj tako prijazen kot angeljček. Poskušajmo, saj se da tudi to doseči. Mesto da se držimo kislo kot dež v pratiki, poka-zujmo, da se veselimo življenja. Pozdravimo veselo vsako osebo s katsro se sestanemo. Dejstvo je namreč, da s prijaznim odkritosrčnim nasmehom »sia s 6 stanovanji, 6 sob osvojimo vsakega, ki pride z nami v dotiko; vsakemu se bomo pa odtujili, LahCia motorno kolo (Mo-tor-Reve), 2 cilindra, dobro ohranjeno, se proda. Dravska ulica 11, gostilna. , Biljard proda Slovenska čitalnica v Mariboru, Narodni dom. Meblovana soba za dva solidna gospoda se ižče. Ponudbe na upravo. če bomo gledali mračno kot noč. Ako doleti našega prijatelja, našege znanca ali našega prijatelja nenadna sreča, ne pokazujmo ob nobeni priliki zavisti. Sploh je zavist ena najgršfh napak, katero poseduje človeštvo. K temu se sme šteti tudi ljubosumnost in sovraštvo. Imate morda prijatelja, katerega drugi vedno z radostjo pozdravijo, če pride v njih družbo. Ne zavidajte mu tega, če sami niste toliko srečni nego raje opazujte njegove lastnosti, katere ga delajo prikupljivega in potem sklenite trdno da boste še vi poskušali biti taki. Nekaj podobnega velja za sovraštvo. Sovraštvo je peklenska iznajdba, katera naliva več pelina v čaše življenla kot katerakoli druga. Proč žnjo! Ako ste v sovraštvu s katerim. tedaj se lahko pobotate ž njim v devetindevetdesetih slučajih izmed sto. ]ako neokusna je tudi domišljavost. Nekateri ljudje kaj radi vihajo nosove nad drugimi, katere smatrajo za nižje kot so oni. To je slabost orve vrste in če jo morda imate, poskušajte se \ je znebiti za vsako ceno. Noben človek ni nižji od nas. Le oni, ki imajo prazno glavo so drugačnega prepričanja, Le prazen klas se nosi visoko. — Kadar pridemo v dotiko s tujci tedaj se obnašajmo tako, da si pridobimo njih spoštovanje. Obnašajmo se prijazno z vsakim. Vsak človek zasluži prijazne besede in prijazna beseda nikogar ne ponižuje. Ako nas kdo poprosi kakšne usluge, ustrezimo, če Je mogoče in če ne moremo, tedaj mu prijazno pojas-nima vzrok. Na ta način si bomo pridobili zaupanje in prijaznost drugih in veseli nas bodo v vsaki«družbi. Glavni urednik: R a d i v o f Rehar. Odgovorni urednik: Fran Voglar. in 6 kuhinj, vrtom, drvarnice, 10 minut od mesta, pri« pravna za vsako obrt, se prod£ Naslov v upravništvu »Tabora«. Lep svilen, popolnoma nov damski deSnitc in jako dobro ohranjena rujava potna torbica, se po nizki ceni proda. Vprašati je Koroška cesta 21, priti. Primorci! Naznaniaifc, da sem odpri novo higijenično brivnico. Za prvovrstno in čisto postrežbo jamčim. 268 Vjekosla$ Gjurin primorski begunec. Maribor, Jurčičeva ulica št. 9. vvvvovvvo Vsem, ki so v tako obilnem številu spremili k večnemii počitku našo preblago soprogo, oziroma mamo in sestro Harij© Felser izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo. Maribor, 30. marca 1921. 430 Globoko žalujoči ostali- Motor na plin dobro ohranjen, proda po zelo ugodni Mariborska tiskarna d. Jurčičeva ulica 4. Franc Zwerlin Maribor Aleksandrova cesta 28 se priporoča cenj. damam za izdelavo angleških toalet. 334 M MEDKIID" VELETRGOVHZMAMI; $ P »PlEKRUK fakturo na debelo H Maribor, Cankarjeva ulica 1 uliudno naznanja, da je došla večja ntfi°' žina čehoslovaškega in italijanske^® pomladanskega blaga po zelo ugodni ceni Gonilni jermeni za stroje v vseh širinah od 30 do 200 mm v zalogi pri Ivan Kra«os, sedlar, Aleksandrova c. 13. 180 lavod za zaklepanje straženje i*1 v Mariboru prevzame vsako vrslo ilrsienja v mestu. -•Sf dvorite, kakor tudi spremljani* pr H KM vos?«. — Pojasnila v pisarni* r stanlika ulica 2. Centrala v LJUBLJANI, - Podružnice: SPUj’ CELOVEC, SARAJEVO, TRST, GORICA, CELJE/BOROVLJE, PTUJ, BREŽICE. j- , Podružnica v Mariboru ‘.'^0%$ DelniSka glavnica in rezerve 95,000.000'- ' Obfiotttje^iloge nelagodneje.Daje vsakovrstne kredite. .1. Izvršuje oajkutantneje vse ban£ne transakcij^ Častnik In i?d*jateli: Konzorcij „Tabor“ — T«ska: Mariborska tiskarna d. d.