Priznanje - nova delovna obveza Med desetimi posameznikl, ki jih /e ob dnevu samoupravljalcev Jugoslavije letos izbrala Zveza slndikatov Slovenije injim podelila prizna-nje in nagrado za uspešno organiziranje in ure-sničevanje samoupravljanja v temeljnih in dru-gih organizacijah združenega dela ter drugih sa-moupravnih skupnostih, je bil tudi Edo Sikirič, poslovodja obrata v Gostinskem podfetju Še-stica v Ljubljani. Pogovor je stekel kar »od začetka«: # »Rodil sem se v Dalmaciji na otoku Ugljanu. V družini je bilo osem otrok in družina je s skromno plačo očeta - po-morščaka težko živela. Po po-klicu sem visoko kvalificiran natakar, za ta poklic pa sem se odločil zato, da se bom »naje-del«. Tako sem s 14 leti odšel v gostinsko šolo v Opatijo. Do leta 1954 sem bil zaposlen v hotelu Kvarner, nato pa sem prišel v ljubljano - v hotel Tu-rist. Po odsluženju vojaškega roka v mornarici -1958 -, sem se vrnil v Ljubljano in se za-poslil v Šestici ter sem tu se-daj že 20 let. Leta 1959 sem bil sprejet v Zvezo komunistov Jugoslavije. Že skoraj od vse-ga začetka, ko sem se zaposlil, se ukvarjam z vprašanjem po-ložaja delovnega človeka. Mo-ram pa poudariti, da so bile razmere prej popolnoma dru-gačne. Za nagrado so me predlagali mladinci v delovni organizaciji. • Kakšne funkcije imate sedaj v delovni organizaciji in izven nje? »Trenutno sem predsednik sindikalne konference delov-ne organizacije Šestica, pred-sednik koordinacijskega od-bora sindikata SOZD GHT, predsednik občinskega odbo-ra sindikata delavcev gostin-sko-turistične dejavnosti, član občinskega odbora sveta zveze sindikatov, delegat družbenopolitičnega zbora in član komisije za družbeni nadzor pri občini. Ljubljana Center. Kot sindikalni pred-stavnik sem bil na VII. kon-gresu Zveze sindikatov Jugo-slavije in kot delegat na VIII. kongresu Zveze komunistov Slovenije.« 6 / DOGOVORI • Lahko poveste nekaj več o svoji vlogi na obeh omenjenih kongresih? »Na VII. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije sem ražpravljal o razvoju družbe-noekonomskih odnosov v go-stinstvu in turizmu, na kon-gresu ZKS pa sem skušal čim bolj nazorno prikazati proble-matiko gostinstva in turizma, pri čemer sem dal prav pose-ben poudarek kadrovski poli-tiki, dohodkovnim odnosom in družbenemu standardu go-stinskih delavcev. Veste, tu se pojavlja vedno več proble-mov, ki jih moramo čimprej vsaj delno odpraviti, da se ne bomo znašli v zelo kritični si-tuaciji. Gostinske šole nam dajo namreč dovolj kadra, ki pa ga mi ne znamo zadržati, ker si ljudje raje poiščejo manj zahtevno delo. Naš de-lovni čas namreč ne pozna ne jutra ne večera, ne sobote ne nedelje, obenem pa so osebni dohodki precej nizki. Poleg tega imamo zelo slabo ureje-no - če sploh je kaj urejeno -vprašanje stanovanj za gostin-ske delavce. Pri vsakem novo zgrajenem gostinskem obratu ali hotelu bi morali pomisliti tudi na to, da se bo v teh loka-lih zaposlilo toliko in toliko ljudi, ki morajo nekje stano-vati. Misliti moramo tudi na to, da je delo - na primer nata-karja - precej zahtevno, saj delo z ljudmi ni lahko. Prav tako ni prijetno delati pozno v noč in ne imeti proste skoraj nobene sobote ali nedelje. Ta-ko gostinci raje odhajajo v obrate družbene prehrane ali pa se zaposlujejo v drugih de-lovnih organizacijah, ki z go-stinstvom pravzaprav sploh niso povezane.« • Kako pa poteka samou-pravljanje v vaši delovni or-ganizaciji? »Trenutno smo reorganizi-rali sindikalno organizacijo. Iz ene smo prešli na tri osnov-ne organizacije in konferenco sindikata, poleg tega pa smo ustanovili sindikalne skupi-ne, v katere so vključeni de-lovni ljudje po posameznih podf očjih dela. Sicer pa je de-lo nekoliko otežkočeno, prav zaradi specifičnega delovnega časa. Zjutraj je namreč precej težko dobiti skupaj vse ljudi, saj delajo pozno v noč, zato smo se začeli dogovarjati, da bomo sestanke organizirali v popoldanskem času. Morali bi biti tudi bolje pripravljeni, kakor do sedaj, ker bo delo tako teklo lažje in hitreje. Zavzemali se bomo za to, da bodo posamezni predlogi in vprašanja pripravljeni kon-kretno in ne šele v osnutku. Kar zadeva samoupravne ak-te moram reči, da do sedaj še nismo imeli nobenih težav in so jih delovni ljudje v vseh primerih sprejeli in potrdili. Res pa je, da morajo biti do-kumenti pripravljeni tako, da jih delovni ljudje razumejo in vedo za kaj glasujejo. Napisa-ni morajo biti torej preprosto in razumljivo. Naša delovna organizacija vse te akte v osnovi dobi že od SOZDGHT in jih je treba le še nekoliko prilagoditi razmeram in speci-fičnostim delovne organizaci-je. Prav sedaj moramo upo-števati tudi to, da smo pred združitvijo z Daj-Damom in moramo računati na delo v novih pogojih. • Glede na »lepo zbirko« funkcij, ki jih imate, bi bilo pravzaprav zanimivo vedeti, kako vse to družbenopolitič-no udejstvovanje usklaju- J jete? < »Res mi to udejstvovanje vzame veliko časa in tisti, ki so v tem primeru najbolj pri-krajšani, so prav gotovo dru-žinski člani. Sicer pa moram priznati, da sem ob tem, ko sem prejel letošnjo nagrado, začel sam malo intenzivneje razmišljati o svojem delu. Ugotovil sem, da pravzaprav nisem veliko naredil in da me čaka še veliko dela. Zdi se mi namreč, da bi lahko naredil mnogo več, vendar pa obe-nem upoštevam to, da vsaka stvar zahteva svoj določen čas. Se pa zavedam, da je na-grada, ki sem jo prejel, poleg izrednega priznanja, ki sem ga s tem dobil za svoje delo, tudi velika obveza za priho-dnost.« M. K..