St. 409. Po zaplembi druga izdaja. V Ljubljani, torek dne 18. aprila 1911 Leto II. Posamezna štev. v Ljubljani in Trstu 4 vin. .JUTRO* Izhaja vsak d*n — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu »esečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1'20; s pošto eeloletno K 18 —, polletno K 9 —, četrtletno K 4 50, mesečno K 150. Za inozemstvo celoletno K 28-—. : Telefon Številka 118. : NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Izven Ljubljane in Trsta 6 vin. : Uredništvo in npravništvo je v Frančiškanski ulici 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništv«. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. : Telefon številka 118. Manifestacijski shod v Mestnem domu. Včeraj je bela Ljubljana na najsijajnejši način dokazala, da je napred na in tudi hoče ostati napredna. Dočim so počasi in zelo potuhnjeno klerikalni klečeplazci kapali v „Union“ na klerikalni shod. so napredni volilci moško in v velikih gnečah korakali proti Mestnemu domu, kjer so do zadnjega kotička napolnili obširno dvorano. Radi velikanskega navala od strani naprednega občinstva, so morali odpreti tudi stranske prostore, hodnik in malo dvorano in kljub temu je moralo ostati še polno ljudij na trgu pred Mestnim domom. Na shodu ni bilo nikakih kori-tarjev; zbran je bil cvet ljubljanskega občinstva iz vseh slojev, Zelo mnogobrojno so bili zlasti zastopani delavci, ki so s tem jasno pokazali, da na volilno ljubezen klerikalcev do delavcev ne dado popolnoma nič. Veliki manifestacijski shod je otvoril v imenu izvrševalnega odbora deželni poslanec in odbornik g. dr. Tavčar ki je predlagal za predsednika shoda nadsvetnika Višnikarja. Živahno aklamiran je predstavil nadsvetnik vladnega zastopnika dr. Trnovca in pozdravil nadsvetnik vse navzoče, katerih ogromno število je jasen dokaz, da napredna ideja v Ljubljani ni izumrla kakor so želeli naši nasprotniki. Na eni strani stoje kulturne in narodne težnje našega prebivalstva, za katere stopa v boj napredna stranka, na drugi strani pa izteza svoje roke po Ljubljani klerikalizem, ki hoče Ljubljano samo izkoriščati in izžemati (klici: fej!) Delo napredne stranke se zrcali zelo jasno v vsaki ulici, vsaki posamezni hiši v Ljubljani. Ko je pred 16 *ei' P0,re? malone uničil naše mesto, kdo drugi je je dvignil iz razvalin kakor ravno napredna stranka? Vsaka ulica nosi pečat tega dela! Borimo se proti draginji, borimo se ob enem proti stranki draginje. Popolnoma upravičeno namreč lahko imenujemo klerikalno stranko, stranko draginje. (Burno pritrjevanje.) Mestne naklade bodo zrasle po klerikalni zaslugi kmalu tako visoko, da bo v kratkem tekmovala Ljubljana glede draginje z Dunajem in Trstom. (Ogorčeui v klici med ženskimi zborovalkami: Že danes tekmuje. Dražje je že I) J-xx LJ’u,bIiana Pa Predstavlja tudi središče Slovenije in ima kot taka nalogo, da povzdigne svoj glas v vseh vprašanjih, ki se zadevajo slovenskega naroda. Kot zaščitnica slovenskega naroda jc Ljubljana kot slovenska prestol ica v nerazdružljivi zvezi z našim narodnim obstojem. Zato pa je klic, ki doni danes v ves slovenski svet: „Pozor na naše glavno mesto!“ Kot prvi govornik je nastopil dr. Tavčar, ki je v svojem govoru izvajal sledeče: Slavni shod! Najprej veselo novico! Črnega klerikalizma ni več! Dr. Šušteršiča, dr. Kreka, dr. Lampeta in katoliškega rokodelčka dr. Zajca ni več. Vse je konfiscirala naša vlada ; za kar ji bodi izrečena topla zahvala. (Veselost,) Pa ostanimo resni. Kaj se učimo iz te konfiskacije? Da stranki kateri mora vlada na tak način na pomoč skakati, ne sveti posebna prihodu jost. Vendar pa je agitacija naših klerikalcev v resnici tako kla-verna, da je vladne podpore krvavo potrebna! (Pritrjevanje) Postavili so se v bojno vrsto, in med petjem koračnice „v boj! v boj!“ marširajo sedaj proti nam. Nas pa prešinjata groza in strah, ko opažamo velikanski ti vojski na čelu kot generala infanterije na enem krilu slovenskega Zajca, na drugem krilu pa najnovejšega Gritnovega čestilca, nemškega Lampeta. (Burna veselost.) Armadi, katero komandirata kar na enkrat dva zajca — je zmaga gotova! (Hrupna veselost.) Radi Anastazija Griina me je napadal „Slovenec“, me je napadal tudi njega bratec »Grazer Taglatt*. V skupni harmoniji sta me napadala Lampe in Zajec. Priznam da je bil graščak iz Turna pri Leskovcu velik pesnik, da-si bi glavo stavil, da dr. Zajec v svojem življenju niti ene pesmi Anastazija Griina prečital ni! (Pritrjevanje.) Ali Anastazij Griin je bil kot grof Turjaški tudi politik. Na Kranjskem se ♦a politik — in naj je moj prijatelj Lampe v Griinov „Schutt“ še tako zaljubljen — od pesnika ločiti ne da. Ime Grtin-Auersperg pomenja za nas najgrše politične pamflete, ki so se kdaj pregrešili nad narodom slovenskim, in »Slovenec14, če že ne reflektuje na judeževe groše kranjske hranilnice ki stavlja spomenike Anastaziju Auerspergu deli sam svojemu obrazu težke klofute (Odobravanje.) Če pa kaj tacega uganjata Lampe in Zajec, ki pesniških umotvorov Anastazija Griina čisto gotovo ne občudujeta, p«tem uganjata to v proslavo politike Auersperga, ker hočeta biti v podlago peti kranjske hranilnice. (Ploskanje.) Glavna naloga mojega današnjega govora je, da se pečam s klerikalno agitacijo, ter Vam odkrijem ves hum-bug te agitacije. Rad bi se pri tem ognil prijatelju dr. Zajcu, ali pri najboljši volji mi to ni mogoče I Ta zajec je presiten, prenadložen, ta zajec bi zmiraj rad zobal, tako, da bo pravi čudež, če do konca volitev ne bo pozobal mojega prijatelja Deteljo, katerega kandidirajo klerikalci v prvem razredu. (Veselost.) Dr. Zajec prav res ni hudoben! časih se samo dela hudobnega, časih pa postane tudi nehote hudoben, česar niti sam ne čuti. Zatorej mu odpuščam vse osobne napade, držeč se svetega pisemskega izreka: Gospod saj ne ve kaj dela! (Veselost) Samo ena osebna opazka ,mi bodi dovoljena. * • Dr. Zajec je pred svojimi rokodelskimi pomočniki obžaloval, da mi ue more odpreti glave, da bi iz moje glave vzel možgane ven, tako na umesten način preiskal, kje tiči moja zdrava pamet. Slavna gospoda! tukaj se nahajamo v boljši poziciji, nego je ona prijatelja dr. Zajca. Meni ni treba njegove bučice odpirati, meni ni treba iz njegove glave njegovih možgan ven jemati, pa vzlic temu do zadnjega lota, do zadnjega atoma natanko vem, kaj tiči v dr. Zajčevih možganih. (Živahna veselost. Klici mi tudi!) Katera so glavna agitatorična sredstva naših klerikalcev ? Najprej agitirajo s cipami, prej kot ne zategadelj, ker se dr. Zajec v petkih ž njimi več postiti ne more. (Veselost.) V deželnem zboru se je sklenil zakon v varstvo koristnih tičev, tistih drobnih tičkov, ki nas v naravi vsik-dar razveseljujejo, ki ne povzročajo niti najmanjše škode, in kateri so v velikansko korist našemu kmetu. In ker je ta korist v nevarnost postavljena vsled laške požrešnosti, predložila je vlada deželnemu zboru prej omenjeni zakon. Zastopniki kmečkega ljudstva, med katere brez dvojbe spadata tudi oba klerikalna zajca, pa so zadnji poklicani hujskati proti takemu zakonu. Kar počenjajo sedaj klerikalci — dr. Šušteršičev so-licitator leta po močvirju ter berači podpise proti cipam — glede v govoru stoječega zakona, je demagogija najnižje vrste, in — ker hočejo biti prijatelji kmečkega ljudstva — tudi oslarija največje vrste. Ljubljana pa je prepametna, da bi se dala podjarmiti s takimi oslarijami! (Pritrjevanje.) Drugo agitacijsko sredstvo naših klerikalcev so revni nižji sloji, je revno delavstvo, je revno ljudstvo sploh. Tukaj imata Zajec in Lampe posebno široka usta, in če poslušate ta dva moža, potem pridejo revnim nižjim slojpm, potem napočijo posebno delavcem zlati časi; ako pridejo klerikalci v mestni dvorani do tiste moči, kakor jo imajo v deželnozborski dvorani. Lampe jih bo brezplačno pokopaval, Zajec pa brezplačno zdravil, in to bo še najmanj, kar dobe delavci, ako zmaga pri bodočih mestnih volitvah inteligenca mojega prijatelja dr. Zajca. Odkritosrčno priznam, kar se tiče lažnjivih obljub, nikakor nečem in ne morem kosati se z voditelji klerikalne stranke. Lampetu in Zajcu pa zaprem usta z enim samim pozivom: povejte ljubljanskemu delavstvu kaj je vsemogočna klerikalna stranka storila za delavca v državni zbornici, ali pa v deželnem zboru ? Ostanimo samo pri de- želnem zboru. Nagrabili ste milijone dolga, ali od teh milijonov niste niti vinarja posvetili revnemu delavcu ! Mi pa ljubljanskemu delavstvu, ljubljanskim revnim slojem ne obljubljamo bliščečih pod luno visečih gradov, do katerih nosi dr. Zajer ključe v svojem žepu! Kar obljubljamo, za to se hočemo pošteno potruditi, obljubljamo pa samo tisto, kar je mogoče, kar je v razmerju s sredstvi, katere ima mestna uprava! Vsega ne bomo dosegli, nekaj pa bomo v tem pogledu čisto gotovo dosegli, in naj si pri tem naše ustanovitve tudi ne bodo popolne, ker ravno namen ni isto sredstvo, ki bi na polju socijalnih naprav moglo v vsakem oziru zadoščati modernim zahtevam ! Z dr. Zajcem tukaj ne mo.emo konkurirati! Le poglejte, kako je zdelal mestne delavske hiše. Dasi še niso zidane, jih je do tal razdjal, in jasno je dokazal, da niti en kamenček na njih ni dober. Proti koncu pa se je zjokal ter kričal, da bodo mestne delavske hiše preblizo državnega kolodvora, tako, da se bodo mestni delavci dušili in morili v črnem dimu državnih lokomotivov. Ali se hočemo s takim nasprotnikom resno puliti? Ali prijatelj dr. Zajec ne ve, da je nastalo dosti bližje državnega kolodvora, nego naj bi stale mestne delavske hiše pravo mesto, in da povsod tam okrog rastejo vhiše iz zemlje, kakor gobe po dežju. Če hoče dr. Zajec mestne naprave tako kritizirati, kakor je kritiziral bodoče delavske hiše, potem, prijatelji, mu ne bo ostalo druzega, nego da prosi za spremembo svojega imena, potem se mora drugače pisati, kakor se piše dandanes ! (Veselost. Klici: Za Osla naj se piše !i Zadnje in glavno sredstvo klerikalne agitacije je kakor vselej tudi pri teh volitvah hudič iz pekla. Kakor vam je iz svetega pisma znano, šla sta Jezus in hudič na neko goro. Od tam je hudič Jezusu kazal cvetoča mesta, rodovitne ravnine, reke in jezera, ter spregovoril: Vse to je tvoje, če mene poslnšaš! In kaj. Hudič iz svetega pisma je bil največji slepar, največji goljuf in največji laž-njivec, ali klerikalci igrajo pri sedanjih občinskih volitvah ravno tega hudiča. (Pritrjevanje.) Ljubljani kriče na uho: bodi z z nami, mi imamo moč v rokah, in če hočeš kaj doseči, dosežeš le tedaj, če nas poslušaš 1 Govore torej prav tako, kakor je govoril hudič v svetem pismu, Ali ta hudič je bil največji laž-njivec in Kristus mu je dal brco, da je črni poštenjak kar odletel z gore! (Veselost.) Ljubljančani! Ena najsilnejših konvencijonalnih laži, kar jih trosijo klerikalci po deželi, je ta, da imajo klerikalci na Dunaju tako moč, da se tresejo pred njimi ministri in da se jih boji morda še Njega Veličanstvo cesar sam. Tako se bahajo klerikalci sami na to struno brenklja Šuklje, brenklja Šušteršič in brenklja Zajec. Ali to je gola baharija, to je smrdljiva samohvala, s katero se je slovenska klerikalna stranka korenito osmešila pred celoavstrijsko javnostjo. (Pritrjevanje.) Vladni črevoplazci so. Časih, kadar postanejo preživi v vladnih čre-vah, dobe kako koncesijo proti naši stranki. Da bi pa bili dosegli kaj, kar bi služilo v splošno korist slovenskemu narodu, o tem niti govorice biti ne more, Danes, ko stojimo pred razpuščenim državnim zborom, nimajo klerikalci niti ene reči, na katero bi mogli pokazati, da so jo pridobili za slovenski narod. Polne koše obljub so nesli na Dunaj, kakor tepeni berači se pa vračajo s praznimi vrečicami iz Dunaja. (Pritrjevanje.) Kaka je v tem pogledu mizerija klerikalne stranke, temu dokaz nam je zajec. Ne tisti mestni zajec, ki napravi je svoje možičke v rokodelskem domu, temveč tisti poljski zajec, ki objeda našemu kmetu drevesca in trte našemu vinorejcu. Koliko je upil dr. Šušteršič, da mora slovenskemu kmetu pridobiti zajca. Pa še danes ga ni pridobil, kar najbolj dokazuje, da tisti vpliv, o katerem klerikalci sami toliko godejo, ni niti gnjile fige vreden. (Ploskanje.) V eni zadevi klerikalni Jarci tri-uinfirajo: da so s svojo ovčjo indo-lenco omogočili vladi, da je mogla ponemčiti vse slovenske urade, ter ad absurdum upeljati tako imenovano slovensko posest. Za to zaslugo pa klerikalce noben pes na Kranjskem ne zavida! (Burno pritrjevanje.) Ljubljančanke in Ljubljančani! Ali vam je treba še kaj govoriti ? Prepričani ste, da je dunajski vpliv naših klerikalcev ponarejen denar, in če naj Kregar in Štefe ta vpliv v Ljubljani zastopata, bo prišlo moida še nekaj ponarejenih podpisov vmes! (Veselost.) Eno vam svetujem: posnemajte našega Odrešenika, dne 23. aprila dajte hudiču brco, da se bo zvijai, kakor se je zvijal takrat, ko ga je angel Mihael obdelaval z žarečim svojim mečem! Viharnih ovacij, ki jih je prirejalo občinstvo govorniku, kar ni hotelo biti konec, dokler ni nastopil kot drugi govornik g. prof. Reisner. V kratkih besedah je izvajal g. prof. Reisner sledeče: Častite volilke in častiti volilci 1 Če je kdo od vas še pred nekaj meseci z mračnim, skrbnim pogledom motril volilni boj narodno-napredne stranke proti sovražnikom mesta Ljubljane, temu se mora danes spričo te mogočne manifestacije naprednih vo-lilcev zjasniti oko. — Lahko se zgodi na svetu, da leži pravica teptana na LISTEK. M1CHEL ZfiVACO: Most vzdihljajev. Roman iz starih Benetck. Vso noč je ostal ta človek na preži. Zjutraj zarana je videl, kako je stopil Roland iz hiše, v spremstvu ženske, s katero sta se par trenotkov tiho razgovarjala, zajahal nato konja in se izgubil v smeri lagun. — Juana! je zamrmral Sandrigo. Neznani jezdec je bil v resnici razbojnik tega imena. Že parkrat je bil poizkusil zasledovati Rolanda, pa je zmirom izgubil njegov sled- Danes pa je pustil Rolanda dalje, ne da bi mu sledil. — V Benetke gre! je dejal sam pri sebi, trepetaje od radosti. Poglejmo najprej, kaj počenja Juana v tej osamljeni hi- Ves dan se je Sandrigo potikal okrog hiše, ne da bi ga Mo zapazil. Zvečer pa se je tudi on podal proti lagunam in Benetkam. Prestavimo se z bralcem v palačo velikega inkvizitorja Datidola. Ura je bila deset zvečer, in veliki inkvizitor se je že odpravljal spat; kar mu pridejo povedat, da nekdo želi govoriti 2 njim o nujni zadevi. Dandolo je ukazal, da naj ga peljejo v njegov kabinet, kamor je §ej tuji san)t Zagledal je pred seboj človeka v najboljših et‘h, s trdimi, izrazovitimi potezami in ostrim pogledom. — Kdo ste ? je vprašal Dandolo. Možak je vrgel svoje bodalo in svojo pištolo na bližnjo mizo, rekoč: . — Gospod, jaz sem razbojnik Sandrigo, bivši tovarišSkala- goji°V’ 'n sC Vam prihaJam P^dat . . . seveda z gotovimi po- 8ledom‘!iki ‘nkvizi,or ie pomeril razbojnika z začudenim po- — Vi govorite o pogojih . . . vi! . . . — Kaj je v tem presenetljivega, gospod? Saj nisem ujet, nego se uda jam prostovoljno. In vi me boste le takrat vedeli prijeti, če bo meni samemu povšeči! Sicer pa, da je stvar jasna: predajem se! To je, da zapuščam svoje hribe in hočem postati zopet pošten človek. Dandolo je mislil sam pri sebi: . Radoveden sem, kako je to, če razbojnik postaja poštenjak 1 Sicer |>a, je zaključil Sandrigo, ako me zaprete, ne boste izvedeli tega, kar sem vam prišel povedat. Sandrigo se je vzravnal ter pogledal velikega inkvizitorja z očmi, katerih smelost ni bila brez nekakega veličanstva, dasi divjega in odurnega. Kot poznavalec ljudi ga je moral nehote občudovati, vpoštevaje vzlasti, da bi utegnil biti ta razbojnik, ako se vrne med poštene ljudi, policiji dragpcen pomočnik. Zato je napravil manj strog obraz in je dejal: — Dobro, pripravljen sem se pogajati z vami. Vaš prostovoljni prihod v mojo hišo mi priča, da se še niste odrekli vsakemu dobremu čuvstvu. Govoriva torej kakor mož z možem. Nate svoje orožje. Vzemite ga nazaj. Veliki inkvizitor je odrinil bodalo in pištolo, ki jih je bil Sandrigo vrgel na mizo. Nekaj kakor nagla ganjenost je zaigralo na razbojnikovem čelu. S strastno radostjo je segel po bodalu ter si ga zataknil za pas. — Zdaj, je dejal, vidim, pa govoriva res kakor mož z možem. Ta velikodušnost vam bo poplačana, gospod. Dandolo je visokomerno zamahnil. — Kakšni so pogoji ? je vprašal s kratkim glasom. — Pred vsem, da mi s prisego zajamčite varnost življenja in osebne prostosti. — Pri Kristu vam prisegam, da se vašega življenja in vaše prostosti nihče ne bo dotaknil. In potem ? . ~ Potem? . . , Treba je, da vam razložim, gospod veliki inkvizitor. Vi ste veliki inkvizrtor beneški, to je, človek, čigar oblast je še strašnejša od oblasti doža samega (Dandolo se je bridko nasmehnil), človek, pred čigar močjo se treso največji ve-likaši. Ena sama gesta vaše roke lahko pošlje najodličnejšega Benečana v najglobljo temnico. (Dandolo je vzdrhtel). Jaz pa sem samo razbojnik, ki je izgubil vso svojo moč. Res, gospod moji ljudje so se mi uprli. Tako šibek in tako razorožen sem v svojem gorovju, kakor najzadnji pastir. — Aha! ... To je torej skrivnostni vzrok vašega kesanja ! — Gospod, je dejal Saudrigo s temnim glasom, v meni ni nobenega kesanja. Kesanje je za strahopetce. In če bi tudi bilo v mojih mislih tisto, kar vi imenujete kesanje, bi to še ne bilo novod mojega koraka . . . Toda, treba je, da nadaljujem. Hotel sem vam reči, da jaz Sandrigo, poglavar brez čete, razoroženi razbojnik in razkronani kralj, lahko izkažem republiki uslugo, ki ji je v tem trenotku ne morete izkazati niti vi, niti dož, niti kdorkoli v Benetkah. Za to neizmerno in neprecenljivo uslugo bom zahteval kot nagrado . . . — Govori 1 kaj hočeš imeti! . . . Zlata ? Sandrigo je zaničljivo zmajal z glavo. — Takoj vam povem, kaj hočem, gospod. A pred vsem je potrebno, da veste ceniti uslugo, ki jo lahko storim republiki, dožu in vam samemu. Razbojnik se je prekinil. V trenotku, ko je njegovo izdajstvo imelo postati dejanje, se je vršila v njem precejšnja borba. Toda trajala je malo časa, in končala se je z zmago strasti. Nadaljeval je: — Povedal sem vam, gospod, da so se moji ljudje uprli proti meni. Izbrali so si drugega poglavarja. Toda ta poglavar, ki je postal mojster moje čete, je sam le nekak pomočnik. Pokoravam se drugemu človeku, kateremu se pokore v tem trenotku vsi poglavarji in vse čete v gorovju in v dolini. Resnično gospodstvo tega človeka se je razširilo v kratkem času od Alp do Adiže in ob črti, ki vodi iz Trsta v Rovigo, to se pravi, obkolil je Benetke s širokim polkrogom, ki se vsak dan bolj zožuje. — Kako veste vse to? je vzkliknil Dandolo osuplo. — Obdržal sem si nekaj stikov, in v mojem lastnem interesu je bilo, da sem se čim najtemeljiteje poučil, preden sem se odpravil k vam. Toda, naj nadaljujem. Poznal sem vse čete, ki so bile včasih razkropljene po ravnini. _____________________________________ (Dal)O tleh; ali zgoditi se more to le za kratko dobo; pravica zopet vstane, tako zmagonosno, v tem bleščečem sijaju, da mora kronik, ki je še vihtel nad njo svoj bič, pred njenim pogledom vreči bič iz rok in potegniti, kakor plah zajec. Tako tudi stranka, ki je nositeljica narodno-napredne ideje, in ki je ležala na tleh navidezno strta od deželnoz^orske večine, vstaja in 23. april bo dan njenega ponosnega zmagoslavja nad nasilniki meščanov in deželanov. (Odobravanje). Vršila so se nasilstva nad Ljubljano. Prišla je zloglasna krivična volilna reforma, sklanili so se deželni zakoni, ki naj bi Ljubljano v gospodarskem oziru popolnoma oslabili, kdo so bili ti nasilniki? Pišejo se S. L. S. (klici Eseles!) Ali kaj je izvor vsem tem nasilstvom ? Kje tiči vzrok sovraštva sedanje deželnozborske večine, da prehaja preko predlogov, preko nasvetov, preko glasnih protestov poklicanih zastopnikov mesta Ljubljane s porogljivim zasmehom na dnevni red ? Ljubljana je tisti mogočni jez, ki so se ob njem doslej še vselej razbili in razpršili valovi onih ciljev, ki jih S. L. S. skriva za svojim ljudskim in agrarnim programom. Poslanci narod-no-napredne stranke pa so oni pozorni branitelji ljudske svobode, ki vselej pravočasno zaslede požrešnega volka, ki se bliža v odelu nedolžnega jagnjeta ! Ljubljano hočejo dobiti v svoje kremplje. Neomejeno gospodstvo bi s tem zadobili v celi deželi. V tistem hipu bi pa tudi vrgli krinko, ki se danes cedi ljubezni do slovenskega naroda, ki se pa pod njo skriva ostudna samopašnost ljudi, ki niso nikoli sejali, pa bi vedno radi želi, ki niso nikoli delali, pa bi radi v razkošju trinožili. V stremljenju za svojimi cilji, v beganju vo-lilcev pa jim ni nobeno sredstvo pre-nizkotno. Delo naših zaslužnih nesebičnih mož devljejo v nič, pa ne z upravičeno kritiko, ampak z zlobnim zavijanjem in pačenjem resnice, kar je narodno napredna stranka storila za splošno priznani napredek ljubljanskega mesta, slikajo kot zavoženo gospodarstvo in kažejo sebe kot one modre gospodarje, ki so edini zmožni osrečiti svet. Ce bi ne bili dosedaj še nikjer gospodarili, bi s svojimi sladkosti polnimi besedami mogoče še vjeli kakšnega manj zavednega vo-lilca na svoj lim. Ali kako naj verjamemo njihovi modrosti, če vidimo, da so že veliko gospodarili po deželi in kako slabo so gospodarili! Oče njihovega sedanjega delovanja, ljubljanski škof, je tako moder gospodar, da je zagospodaril nekdaj cvetoče škofovsko posestvo, da ga je morala država rešiti pred bobnom (klici: njegov naslednik bo berač!); vse polno njihovih strankarskih podjetij po deželi je prišlo na boben; deželo so v par letih tako zadolžili, da bodo še vaši otroci in vaših otrok otreci plačevali zdaj napravljene deželne dolgove in kleli tako modre gospodarje, kakor so bili S. L. S. In ti modri gospodarji naj zavladajo še nad Ljubljano, ki je danes v gospodarskem oziru še eno najtrdnejših mest v celi Avstriji. Povsod so se izkazali kot slabe gospodarje. (Burno pritrjevanje.) Povsod so se pa izkazali tudi kot pristranske krivične gospodarje. Deželni odbor je v njihovih rokah. Deželni odbor bi morala biti ona deželna oblast, ki deli na vse strani pravico, ki ne pozna strankarskih strasti in ne osebnega sovraštva. Te objektivne pravice pa ne pozna S. L. S. Ljubši jim je klerikalen tujec, kakor napreden domačin; klerikalen nesposobnež ima prednost pred naprednim strokovnjakom in bolj jim je pri srcu kaprica duševno zbeganega klerikalca, kakor korist občine. Kar bi moral biti deželni odbor za vse deželane, to je ljubljanski magistrat za vse Ljubljančane. Če bi S. L. gospodarila na ljubljanskem magistratu, potem gorje vam Ljubljančanom, ki bi iskali pomoči pri magistratu, pa ste se kedaj pokazali naprednjake! Za vas bi ne bilo ne kruha in ne pravice! Dobro bi se godilo le ljudem, ki je njihov jezik dvorezen nož, ki so njihove duševne zmožnosti premajhne za samosvoj napredek in ki je njihovo srce polno hinavščine in koristolovstva. Zgodovina je ustvarila izrek: Klerikalna zvestoba je figa-zvestoba. S. L. S. pa je po svojem srcu klerikalna stranka. Tej stranki ne more zaupati noben Slovenec! In vi, napredne volilke in volilci boste 23. aprila kot vojščaki poštenosti in značajnosti šli V odločilni boj za narodno-napred-no stranko! Zmaga bo, zmaga je že naša in svobodni napredni Ljubljani bo županil svoboden, napreden Slovenec in ne-omadeževan poštenjak! (Konec.) Slovanski jug. Novi srbski poslanik v Sofiji. Bolgarska vlada je na prošnjo srbske vlade priznala imenovanje dr. Miroslava Spalajkoviča novim srbskim poslanikom na bolgarskem dvoru. Novi poslanik je odkrit pristaš srbsko-bol-garskega zbližanja in je bil dosedaj dodeljen srbskemu poslaništvu v Petrogradu. Kakor znano, se je dr. Spa-lajkovič tudi prostovoljno javil kot priča v znanem Friedjungovem procesu na Dunaju, kjer je s svojo odločno izjavo dokazal, da so vsi Fried-jungovi *dokurnenti“ v zvezi srbsko-hrvatske koalicije s Srbijo ničevi in falzificirani od začetka do konca. Ker je dr. Spalajkovič odločen pristaš jugoslovanske ideje, je pričakovati, da bo deloval z vso silo nato, da pride med Bolgarsko in Srbijo do popolnega sporazuma, kar bi bilo v interesu obeh držav. Mestni muzej v Belgradu. Iz Belgrada se poroča: V Belgradu nameravajo ustanoviti mestni muzej in se je tozadevno že konstituiral poseben komite. V muzeju bi bile spravljene vse belgrajske zgodovinske znamenitosti. Vlada je pripravljena, dati v to svrho na razpolago zgodovinsko palačo knjeginje Ljubice. Veleindustri-jalec Gjuro Vajfert je izjavil, da bo takoj po ustanovitvi muzeja izročil muzeju vse svoje dragocene zbirke podob, načrtov in kipov, ki so v zvezi z zgodovinskih razvojem mesta Belgrada. Potovanje kralja Petra. Srbski kralj Peter odide prihodnji mesec zopet na potovanje in obišče pri tej priliki predsednika francoske republike Fallieresa v Parizu in avstrijskega cesarja v Budimpešti, ki v kratkem odpotuje tjakaj. Potovanju kralja Petra po evropskih dvorih se pripisuje velika politična važnost. Zlasti radi tega, ker ga bosta spremljala tudi ministrski predsednik Nikola Pasič in zunanji minister dr. Milovan Milovanovič. Naravnost velikanskega pomena pa je njegov obisk v Avstriji. Avstrija bo vsled tega prisiljena opustiti svojo aventursko politiko na Balkanu in živeti s Srbijo v prijateljskih odnošajih. Cesar Franc Jožef je sam izprevidel, da je Aehrenthal s svojo balkansko politiko popolnoma zavozil in povzročil monarhiji s tem velikansko gospodarsko škodo, kar je najbolje po- kazala carinska vojna z malo Srbijo, ki se ni ustrašila velikega soseda in doživela tudi popolno zmago. Aehrenthal je, kakor vse kaže, svojo karijero že doigral. Hujšega poraza, kakor ga je doživel, tako ni mogel doživeti. Splošni pregled. »Graški Tagblatt“ prinaša uvodnik, pod naslovom »Trst in Kranjska1*, kjer na podlagi številk razrešuje vprašanje kranjskega gospodarstva, ter poziva vlado, da naj pusti Nemcem prosto roko, da bodo povzdignili to lepo alpsko deželo. Zgodilo se bo to tudi brez Nemcev. Zveza med nemškimi krščanskimi socijalci in nemškimi svobodo-miselci se ne uresniči. Nemškim svo-bodomiselcem se zdi, da bi na ta način preveč izgubili. Zato pravijo, da bodo na Dolnjem Avstrijskem volili s socijalnimi demokrati. Krščanski soci-jaici se zaradi tega zelo jeze nad svobodomiselnimi Nemci in jim očitajo, da podpirajo slovansko zmago. Židje na Ogrskem. V zadnji seji je poslanec Geza Polonyi govoril proti Židom na Ogrskem. Pokazal je, da je v letih od 1869. ko so Madžari zavladali samostojno na Ogrskem pa do 1. 1906. narastlo število Židov od 47.000 na 186.000. V mestnem za-stopu sta 202 kristjana in 198 Židov. Apponyi kandidat za Noblovo ceno. Budimpeška univerza je izbrala grofa Apponyja za profesorja na juri-dični fakulteti in je obenem sklenila vplivati na to, da dobi Apponyi Noblovo mirovno ceno. Boj za šampanjca. Francoski viničarji so se v boju za svoje pravice poslužili vseh sredstev. Delali so barikade, zažgali so zaloge, razbili so-dove, tudi bomba je počila in upati je, da bodo dosegli svoje pravice. Poslali so nadnje 15.000 vojakov. Vlada hoče čim preje napraviti mir. Češke volitve. Dr. Podiipny, predsednik češkega Narodnega sveta je izdal oglas na češko javnost, v katerem pravi, da njegov poziv za kompromis med češkimi strankami ni našel onega odmeva, kakor je bilo želeti. da pa vkljub temu še enkrat poziva vse češke stranke, da naj vodijo volilni boj zmerno z ozirom na skupno korist. Mehikanska vstaja. Prezident Taft je imel razgovor z državnim sekretarjem Knorom glede zadnjih dogodkov v Douglasu in je dal sporočiti inehi-kanski vladi in vodstvu vstašev, da ame-rikanska vlada ne bo trpela takih dogodkov na svoji meji. Gučkov bivši prezident ruske dume odide na daljše potovanje na Vstok. Gučkov ima baje nalogo, da natančno prouči razmere, ki so pro-vzročile zadnji rusko-kitajski konflikt. Gučkov baje izborno pozna vzhodnoazijske razmere. Brambni zakon. »Pester Lloydu prinaša interwiew honvedskega ministra Hazaia o novem brambnem zakonu. Rekrutni kontingent bo znašal 159 000 mož, ogrska deželna brainba 28.000 mož, avstrijska 25.000 mož. Kot enoletni prostovoljci na svoje stroške bodo služili samo oni, ki to izrecno žele, pravico do enoletnega prostovoljstva se razširi, ljudskošolski učitelji, ki so bili doslej v nadomestni rezervi, dobe pravico do enoletnega prostovoljstva in imajo pravico do častniškega patenta. Spominjajte se prekoristne družbe sv. Cirila in letoda! MALI LISTEK. FR. PIRC Zemlja in nebo v dobi revolucije. I. Nekaj čudovitega je to. V dobi, ko iz zemlje klijo kali novega stvarstva, novega življenja, ki mu pravimo pomlad, se vzbuja tudi bujno življenje vseh prirodnih sil. Najsi jih zamislimo, ali iz nedrija zemlje navzgor ali narobe, počenši od življenja noseče vrhne prstene plasti navzdoli čez tisoče in tisoče metrov do neizmerne globine zemeljskega nedrija. Iz tega tako grozovito vročega nedrija, da so naj-trje snovi razredjene v prožnih najredkejšemu vzduhu sličnih parih in soparih, se v tej dobi poraja ono velikansko orjaško življenje podzemeljske revolucije, ki stresa in maje in ziblje ogrodje gora in ozemlja, ki v nekolikih trenotkih uniči v prah in pepel, kar je človek s svojo veščo roko in bistrim umom ustvaril tekom stoletij. Nepoznane so nam te orjaške sile po njih izvoru, nepoznane po njih sestoju, poznamo jih pa po njih včasih strahovitih posledicah. Kakor vse v prirodi, so tudi te posledice urejene po gotovih medsebojno se stopnjeva-jočih zakonih. Danes n. pr. čitamo, da je kje v novem svetu, ali stari Italiji, 'domovini orjaških prirodnih izgredov razsajal cela mesta uničujoči vrtinčasti vihar, drugod zopet malo preje ali pozneje razsajale burne nevihte, da so se na več krajih čutili potresni sunki, da je sneg pobelil kraje, koder še nikdar niso videli tega mrzlo belega gosta itd. Čez nekaj časa pozneje — navadno, izjemoma tudi v tistem času — že čujerno o strašnih opustošenjih, ki jih je tu povzročil silovit potres, tam orjaške sile ogenj, lavo in žveplo bluvajočih ognjenikov. In slišimo tudi, da je velikansko svetovno nadzemsko plino- morje, ki ga navadno imenujemo ozračje, po celi zemlji silno razburkano, da je vremensko stanje različnih pasov podnebja čisto izpreme-njeno, kar se v navadnem življenju tako tolmači, da čujemo vsepovsod govoriti v zadnji inštanci nad takimi izpremembami se čudečih takozvanih „najstarejših, ki se ne morejo na kaj takega spominjati". Ti pojavi se sicer dogajajo čez celo leto; vendar se da njih glavna moč, obseg in šlevilo z ozirom na po-četek Statistično omejiti na dobo, ko se naša stara mati zemlja iz 'zimskega spanja probuja k novemu življenju. In ta doba se pričenja z mesecom aprilom, torej v tem mesecu. Zakaj so ti pojavi zemeljske revolucije ravno v tej dobi ravno v tem mesecu najhujši, o tem vprašanju danes ne moremo razpravljati. Da pa so se ravno v tej dobi dogajali, oziroma, da se dogajajo, to nam pove spomin če ne dalje, vsaj od tiste strašne velikonočne noči leta 1895. ko je silovit potres obiskal našo belo Ljubljano; dalje spomin na katastrofe v St. Frančišku in otoku Formozi, v Messini itd. sami dogodki izza najnovejše dobe. In letošnji april ? Že iz včerajšnjih kratkih poročil je razvidno, da je revolucija se prebujojočih zemeljskih sil že pričela svoje delo. In sicer ga je pričela po tistem redu, kakor se ga po statistiki vseh teh prirodnih pojavov lahko zasleduje v celo nam znano vrsto let nazaj. Najpreje splošno izjemno stanje v vremenskem svetu, za njimi taki orjaški izbruhi vrtinčastih viharjev kot jih je doživela Srednja Amerika sredi Velikega tedna, zlasti v pokrajini Kansas, kjer je tornado uničil večji del mest in krajev. Potem šele izbruhne glavna revolucija v zemlji sami. Po tem redu, po obsegu moči teh prvih pojavov v letošnji dobi zemeljske revolucije soditi, bi bili vsi ti prirodni izgredi le nekaka predigra oni glavni strahoviti drami, ki ima šele nastopiti na veliki oder naše stare matere zemlje. DNEVNE VEST!. Klerikalci prijatelji delavcev. Naši preljubi klerikalci so zopet enkrat postali prijatelji delavskih trpinov. Ti ljudje, ki se niso nikdar niti ganili za zboljšanje delavskega stanu imajo sedaj polna usta samih obljub za delavce. Gospodje! Ljubezen do delavskega stanu ste najbolje pokazali pri skrpucanju novega ljubljanskega občinskega reda, ki skoro onemogočuje vstop delavcev v ljubljanski občinski svet. Takrat bi pokazali ljubezen do delavcev, ne pa sedaj, ko jih samo potrebujete za volitve. Prepričani smo, da je vsem delavcem dobro znano, kak udarec jim je prizadejala klerikalna večina v deželnem zboru, ki je sprejela najbolj škandalozni občinski red, kar jih pozna Avstrija in zato bodo šli delavci pri volitvah svojo pot. Iz intimnih kotov katoliškega hotela. Zadnjič enkrat se je nastanil v „Unionu“ debelušen kmečki fajmo-šter. Mož je svoje spanje podaljšal prav daleč, nekam do desete ure — zgodila se mu je pa nesreča, da je pozabil zakleniti vrata. In tako se je zgodilo, da je stopila v sobo hišna, ki ni slutila, da so „gospod“ še v sobi. Mislila je, da so že davno odšli mašo brat. Hišna pa je blagoslovljenega „gospoda“ dar z ogorčenjem odklonila in ni hotela niti obljubiti, da bo tnoičala. In „gospod“ so z žalostjo v srcu nad toliko brez-božnostjo še tisti dan odkurili iz Ljubljane domov k svoji kuharici, ki je sicer že precej postarna, pa ima vsaj to dobro lastnost, da zna molčati. Užitninski pazniki in klerikalni šlrokoustneži. Iz delavskih krogov smo prejeli: Volitve so pred durmi in po stari navadi se klerikalci po svojih lažitrobilih na vse pomagaje trudijo v v kalnem ribariti med delavstvom in uslužbenci javnih zavodov. Med drugim imajo tudi za užitninske paznike polna usta sladkih besed in obljub. Po shodih se bahajo, kaj vse so dosegli za užitninske paznike in kaj vse bodo še storili zanje. Krasne plače, penzijo, skrajšanje delavnega časa, uniformo in ne vemo kaj še vse čaka teh uslužbencev. Pa delavci že preveč poznamo te praznoobljubo — frazerje. Bridko nam je še v spominu, kako je leta 1907. tisti neumni „Bol-tatu Pepe iz Kudeluga* ravno užitninske paznike javno sramotil z „jelblajtarji“ in drugimi častnimi (?) priimki. In vi, neki klerikalni „doftar“, katerega ime še danes zamolčimo, ali se še spominjate, kaj je bilo lansko leto v razpravni sobi št. 7 9. v deželnem sodišču? Še veste, kako ste ravno zopet užitninske paznike sramotili pred sodniki in poslušalci kot užitninske hlapce? Če ste Vi na to pozabili, mi nismo in tudi ne bomo! — Kaj ste za nas dosegli do sedaj ? Niti drobtinice! Če bi ne imeli v liberalni stranki opore, bi še danes bili tam, kjer smo bili pred davnimi leti. Bahate se, da ste dosegli 43 K draginjske doklade. Kdo r>a je nam naklonil prejšnja leta 50—60 K podpore, ko še n i b i 1 o t a k e d r a g i n j e ? Mi vsi vemo, da hočete sedaj pred občinskimi volitvami s takimi obljubami loviti med ubogimi uslužbenci kaline za vaše limanice. Ampak zdaj ko vas poznamo kakšni figa-možje ste po vsakih volitvah, vam garantiramo, da na take limanice med količkaj zavednimi uslužbenci in delavci niti enega ne vjamete. —Se popolnoma strinjamo z Vami in stojimo na Vaši strani. Ured. Velikonočne procesije so pri jasnem vremenu tudi jasno dokazale, da so klerikalci s svojo gnjusno hinavsko politiko privedli naše narodno čuteče ljudstvo vendar le do tega, da so se rnu oči odprle. Razen nekaj ter, cijalk in koniandiranih uradnikov, ko-ritarjev in takih ljudi, ki so že znani-da prodajajo svojo pobožnost na ulici, se ni nihče udeležil procesij. Frančiškani niti običajnih nosilcev neba niso mogli dobiti. Najeti so morali rdeče postreščke. Pri sv. Petru so morali v pomanjkanju drugih nastopiti — čuki. Tudi nedeljska potresna procesija, ki jo je vodil sam škof, je bila z ozirom na prejšnja leta slabo obiskana. Kanoniki so morali ljudi naravnost siliti, da so pokleknili, ko je prišel škof z rnonštranco mimo. Ja, časi se spreminjajo. Včerajšnji napredni shod na Barju v gostilni pri Mokarju je bi! zelo dobro obiskan; v gostilni je bil zaseden vsak kotiček in še na veži so stali volilci, ki niso našli prostora v gostilniški sobi. Gospod dr. Ivan Tavčar se je v obširnem temeljitem in poljudnem govoru pečal z občinskimi zadevami, posebno z ozirom na potrebe barjanskega prebivalstva, za kar je žel vsestransko odobravanje in pritrjevanje, ker njegove besede so bile prepričevalne in so prihajale naravnost iz srca. On ni obljuboval Barjanom ničesar, kar se ne bi dalo izpolniti, kot to delajo klerikalci, ali ono, kar obljublja, se tudi izvrši. Gospod župnik Berce je tudi obsodil klerikelno stranko, ki ji niti z verskega stališča ne zaupa in vpraša: zakaj se ne berejo maše v sopraznikih za župljane; zakaj so pozabljene mnoge ustanovljene maše? Ostro je prijemal klerikalne državne poslance urednik gospod Raslo Pustoslemšek, ki je primerjal njihove besede doma z njihovimi dejanji na Dunaju, kjer ne samo glasujejo, nego se celo navdušujejo za nove davke. Po sklepnih besedah gospoda Fr. Berganta je bil ta nad vse uspeli napredni shod na Barju zaključen. — Istočasno se je vršil v drugi neki gostilni na Barju tudi klerikalni shod. Govoril je dr. Zajc, ki ga je poslušalo — 15 ljudi in s tem je dosti povedano. Novomeški gimnazijski ravnatelj Brežnik vendar popravlja in sicer takole: Slavnemu uredništvu „Jutra“ v Ljubljani. Z ozirom na dopis o nečuvenih razmerah novomeške gimnazije v št. 407. z dne 15 aprila 1911 zahtevam na podlagi § 19 tiskovnega zakona, da prijavite v prihodnji številki *Jutra“ ta-le popravek : Ni res. da sem bil jaz inštruktor sina gospoda barona Schvvarza, ampak resnica je, da jaz nisem bil nikdar inštruktor sinov gospoda deželnega predsednika. — Ni res, da stanujejo pri profesorju Severju dijaki, atnpak res je, da ne stanuje pri profeserju Severju noben dijak novomeške g^j1" nazije. — Ni res, da sem dobil oa • Defranceschija izpričevalo o P0*' dijaka, katerega je baje prof. Sever oklofutal, ampak resnica je, da se meni do današnjega dne m izročilo nobeno zdravniško izpričevalo o poškodbi kakega dijaka, ki bi ga bil Kdaj se ima vršiti ta drama? Ali se bode res vršila ? Odgovorimo najpreje zadnje vprašanje. Da, res bode vršila in sicer ne v razdalji takozva-nega doglednega časa, marveč — da odgovorimo obenem tudi prvo vprašanje — vrši se že sedaj, morda že ko to pišem se je glavna igra že pričela, gotovo se pa nadaljuje kje na daljnem jugozapadu v Kansasu zapo-četa burna predigra. Včeraj 17. aprila je tudi naše nebo kazalo znamenja revolucije. Ako ta znamenja to pot niso lagala, so morali včeraj razsajati morda že kje nad našo Adrijo viharji, ki niso dosti manj ponižni, kot oni pred tednom dni v Kansasu. In ravno včerajšnja znamenja revolucije prirodnih sil nas tudi opominjajo, da glavno pozorišče onega, kar ima začetku šele slediti, ni več daleč pred nami ne v času in ne v zemljepisni razdalji. Kje bo to pozorišče? Po mojem seveda ne merodajnem mnenju, imamo to pozorišče istotako zopet na nam najbolj znanem izviru, to je Južna Italija. Ni pa izključeno, da bode s tem pozoriščem zajedno nastopila tudi druga domovina takih pozorišč, to je Amerika. Nemara, ;da bo stari ventilator podzemeljskega goreče raztopljenega plino parovega morja, naš znanec Vezuv, ki v zadnjem času ;nervozno otresa svojo staro po tolikih ljutih re- volucijah razbito glavo, še enkrat morda v zadnjem naporu svojih sil vstal, zaropotal, da se bo zemlja stresala daleč okrog njega. In če bo pre-razburjen vstal, pokopal bo s tem, kar bo iz njegovega žrela bruhal, samega sebe, sam svojo slavo. Sta pa še druga dva konkurenta Vezuva tu: Etna, Stromboli s katerimi smemo pri naših domnevah računati. Letošnja doba revolucije se je v glavnih pojavih izbtuhov nekoliko zakasnela. Navadno se je glavna bltK pričela že okrog Velike noči. Letos s se v tem času vršile le predigre‘ tej se ima tudi naša ijubljans t’ kranjska kotlina zahvaliti za n P " kovano jasno vedro, če tudi v vreme ob velikonočnih Prazn'X ZZ nas včerajšna znamenja »a varajo, se bode zakasnelost I nekaj dneh nadomesti ti, ka j običajno dobo preložilo. j Pa prepustimo ta razmejevanja podzemeljskim in nadzemeljskim bogovom v odločitev. M. le vemo: V znamenju revolucije stoji, živi, s giblje, zginja, rase, se preraja ves svet. Potom revolucije se je svet prvotno razvil in potoni revoluciji bode tudi končal. Kakor drugi P!ane“> člani in verige vseniirja, tako tuni nas ^ zemlja od časa njenega postanka ni nikdar mirovala in ne miruje niti trenotek ne. (Dalje.) prot. Sever oklofutal. — Ni res, da sem jaz izposloval prof. Severju podporo, ampak resnica je, da morajo oni učitelji, ki žele podpore, prošnjo vložiti na c. kr. deželni šolski svet, ki predloži prošnje c. kr. ministrstvu za uk in bogočastje. To pa se ozira pri oddaji podpor na imovinski izkaz pro-sitelja, kateri izkaz potrdita župan iz župnik. C kr. gimnazijsko ravnateljstvo, Rudolfovo, 16. aprila 1911. Fr Brežnik, c, kr. gimn. ravnatelj. — Narn se le čudno zdi, da se je gosp. ravnatelj vendarle enkrat spravil na prožni § 19. Ravno to, kar on še le sedaj popravlja, se mu je očitalo že ne vemo kolikrat v „Omladini“ in po „Omladini“ tudi v „Jutru“ in vendar g. ravnatelj ni — popravljal. Gg. dopisniki iz Novega mesta, priporočamo Vani g, ravnatelja Brežnika kar najtopleje. Knezoškof dr. Jeglič v spovednici. Skozi 14 dni izpoveduje škof v šenklavšlu cerkvi. Te dni so zagnale šolske deklice nakraj velik lialo, češ: Oh, škof v cerkvi spovedujejo, pa take špase uganjajo. To so si pravile druga drugi, in res je marsikatera ženska „za špas“ k njemu k spovedi. Ta „suhe“ baje ni nobena dekle dobila, samo neki natakarici je na vprašanje, če ima fanta, kratko rekel, ko mu je povedala, da jo ima rad, „pa še ti njega rada imej!“ Posebne vrste piruhe c. kr. pismonošam v Ljubljani so naklonil, klerikalci oziroma kar je zdaj vse eno deželna vlada. Vsakomur je znano, kako ogromen promet na pošti je ravno pred iu ob velikonočnih praznikih. Posebno pismonoši so tak čas pravcati sužnji v svoji že itak naporni službi. Koder je kak človekoljuben ravnatelj ve to prenaporno delo tudi primerno ceniti. Za letošnjo Veliko noč so dobili ljubljanski pismonoši posebne vrste piruhe, Klerikalci, ki imajo polna usta za izboljšanje poštnih uslužbencev, so ta svoj plemeniti namen na ta način praktično izvršili, da so pritisnili na vlado, da jc pošla ravno za Veliko noč prevzela dostavljanje volilnih glasovnic. Da so pri tem poslu najbolj prizadeti že itak preobloženi pismonoše, to je umevno. Nad 13.000 glasovnic raznesti pri vsaki glasovnici recepis, ki mora biti lastnoročno podpisan, to ni malenkost. Vsled tega dostavljanja je drugi poštni promet občutno trpel. Pismonoše so bili vpre-ženi od 5. zj. do 7. zvečer, nekateri niti za kosilo niso mogli domov. Ali je bilo tega treba ravno za Velikonočne praznike? Pismonoše naj se zahvalijo klerikalcem iu vladi za te piruhe, najboljša prilika za to se jim ponudi v nedeljo. G. ravnatelj gotovo ne bo tako umazan, da svojim uslužbencem ta tako ekstra delo ne bi privoščil tudi kake ekstra-nagrade. Trgovec g. Arnošt VVindischer, ki se nekaj časa nahaja v Leoninumu, se že veliko boljše počuti in se je nadejati, da ga kmalu popolnoma okrevanega pozdravimo izven zidov Leonišča. Glasbena Matica je prejela od bledečih denarnih zavodov podpore kakor sledi: Posojilnica v Črnomlju 25 K; Kmetska posojilnica ljubljanske okolice 150 K, Kmetska posojilnica vrhniške okolice, na Vrhniki 50 K Posojilnica v Logatcu 40 K, Posojilnica v Ribnici 25 K, in Posojilnica v Žužemberku 50 K. Tudi tem potom se zgoraj navedenim zavodom odbor »Glasbene Matice“ kar najiskrenejše zahvaljuje. Češki footballisti v Ljubljani. Na poti v Zagreb, kjer so se vršile včeraj in predvšerajnjem [nogometne tekme med zagrebškim akad. športnim klubom in češkim reprezentačnim moštvom, ustavilo se je zadnje v soboto ■dopoldne tudi v Ljubljani. Češko moštvo sta sprejela na kolodvoru g. dr. Franc Zupanc in g. dr. Ažman kot zastopnika ljubljanskega športnega kluba in pa deputacija slovenskih srcdnje-šolcev-footballistov. Izmed čeških gostov omenjamo predvsem gosp. Kauf-manna, urednika znanega češkega lista „Časau in g. Machačka, pravnika v Kolinu, ki sta kazala živo zanimanje Za razvoj football Športa na Slovencem, kateri se pa dosedaj goji edino od strani slov. srednješolcev. Ogledali so si igrišče, ki jim je zelo ugajalo •n kolikor jim je dopuščal čas tudi mesto in grad. Radi pomanjkanja časa niso mogli igrati z ljubljanskim mo-štvom, kot so Želeli, n peljala pa so se Pogajanja, da se priredi o Binkoštih ;elajdbe prinese »Ju- Deln « n patentirana. se zadnji tedenrUberJfVeni Prek°Pu J* ledeu zopet nadaljuje. Iz Podpeči vozijo s priklenjenimi čolni pridno kamenje in parnik ima dovolj posla, odkar je voda upadla. Tvrdka namerava naročiti še plavajoč bager za izkopavanje, ker se delo z enim samim prepočasi vrši. Glavna stvar je seveda večje število delavcev, ki jih pa Czeczowizka ne dobi, ker jih rie plača kot se gre. Od Stepanje vasi do Prul je'struga še po eni poiovici poglobiti, nabrežje tlakovati. A to delo ne gre naprej, ker Žid le špekulira, kako bi več „profitiral“. Krasen meteor se je videl sinoči ob 7 45 v smeri nad Jančein. Meteor je bil izredno žareče blesteč ter je v spodnjem delu svojega teka liki plameneči krogi ji izginil v smeri pred Jančem. Obešenega so našli v soboto zjutraj na neki napisni tabli velikega — morskega pajka. Začudenje pasan-tov nad tem čudnim samomorilcem je ponehalo šele tedaj, ko se je izvedelo, da so pajka neznani zlikovci odnesli v petek zvečer iz veže hotela pri „Mallču“, kjer je dela! reklamo za laško kuhinjo. Kam se je sedaj preselil, je neznano! Žiindrarski marš. Burii bum bumtara, mi smo žlindrarji. Bum burn bumtara, žlindrarji smo mi. Pehamo za volitve se, pa vsak dan nam slabeje gre. Bum bum bumtara, mi srno žlindrarji. Bum bum bumtara, žlindrarji smo mi. Bum bum bumtara, mi smo žlindrarji. Bum bum bumtara, žlindrarji smo mi. Naš vodja je s’cer Šušteršič, pa nam ne zna pomagat nič. Bum bum bumtara, mi smo žlindrarji. Bum bum bumtara, žlindrarji smo mi. Bum bum bumtara, mi smo žlindrarji. Bum bum bumtara, žlindrarji smo mi. Tud žegni vsi narn škofovi ne morejo pomagati. Bum bum bumtara, mi smo žlindrarji. Bum bum bumtara, žlindrarji smo mi. Bum bum bumtara, mi smo žlindrarji. Bum bum bumtara. žlindrarji smo mi. Pomagal rad bi Šuklje tud, pa ves zaman njegov je trud. Bum bum bumtara, mi smo žlindrarji. Bum bum bumtara, žlindrarji smo mi, Bum bum bumtara, mi smo žlindrarji. Bum bum bumtara, žlindrarji smo mi. Kot nor „Slovenec‘ res rohni, pa nič ne zmorejo laži. Bum bum bumtara, mi srno žlindrarji. Bum bum bumtara, žlindrarji smo mi. Bum bum bumtara, mi srno žlindrarji. Bum bum bumtara, žlindrarji smo mi. Kar za obesit se nam je, v Ljubljan’ smo že zgubili vse. Bum bum bumtara, mi smo žlindrarji. Bum bum bumtara, žlindrarji smo mi. Bum bum bumtara, mi smo žlindrarji. Bum bum bumtara, žlindrarji smo mi. Ljubljančani so pametni ne dajo se nafarbati. Bum bum bumtara, mi srno žlindrarji. Bum bum bumtara, žlindrarji smo mi. Buin bum bumtara, mi smo žlindrarji. Bum burn bumtara, žlindrarji smo mi. Vsak pes ne oblaja nas, res žalosten prišel je čas. Bum bum bumtara, mi smo žlindrarji. Bum bum bumtara, žlindrarji smo mi. Bum bum bumtara, mi srno žlindrarji. Bum bum bumtara, žlindrarji smo mi. Začeli smo vsi polni nad, zdaj pa grozi nam vsem prepad. Bum bum bumtara, mi smo žlindrarji. Bum bum buTitarž, žlindrarji smo mi. Bum bum bumtara, mi smo žlindrarji. Bum buin bumtara, žlindrarji smo mi. Nedelja bela blizu je, poguba z njo nam bliža se. Bum bum bumtara, mi smo žlindrarji. Bum bum bumtara, žlindrarji smo mi. Bum bum bumtara, mi smo žlindrarji. Bum bum bumtara, žlindrarji smo mi. Pa čisto prav se nam godi, pojejmo, kar smo skuhali. Bum bum bumtara, mi smo žlindrarji. Bum bum bumtara, žlindrarji smo mi. Bum bum bumtara, mi smo žlindrarji. Butu butp bumtara, žlindrarji smo mi. Najboljše pač napravimo, Če se lepo poskrijemo. Bum bum bumtara, mi smo Žlindrarji Bum bum bumtara, žlindrarji smo mi. Bum bum bumtara, mi smo Žlindrarji. Bum bum bumtara, žlindrarji smo mi. Vesel’ ne bomo nikdar več, veselje naše preč je, preč. Bum bum bumtara, mi smo žlindrarji. Bum bum bumtara, žlindrarji smo mi. Žlindrarjem na čast,zložil Bav-bav. Najnovejša telefonska brzojavna poročila. m Sporazum med avstrijsko in ogrsko vlado glede reforme brambnega zakona. Dunaj, 17. aprila. Kot se v dobro informiranih krogih zatrjuje, je prišlo med avstrijsko in ogrsko vlado glede reforme brambnega zakona do popolnega sporazuma. Po novi reformi bo znašal vsakoletni vojaški kontingent 189.000 vojakov, ‘28.000 mož avstrijske deželne in 25.000 mož ogrske deželne brarnbe, tako da se doseže 70 °/o zvišanje. Dalje se upelje dveletna vojaška služba. Enoletno prostovoljstvo sicer ostane, vendar pa se odpravi inteligentna skušnja. Zato pa se razširi pravica do enoletnega prostovoljstva na vse umetniške in znanstvene zavode, torej tudi na konservatorij, j Kar se tiče učiteljev, se isti, če tudi niso dovršili enoletnega prostovoljstva, dodele v armadi k prostovoljcem in sicer k posebnim kurzom. Ogrska do-mobramba dobi popolno artilerijo. Te reforme bodo prišle tekom 4 do 6 let do popolne veljave. Volilno gibanje na Češkem. Praga, 17. aprila. Pogajanja med nemškimi radikalci in nacijonalci glede novih državnozborskih volitev so se popolnoma razbila. Radi tega bo postavila vsaka stranka svoje kandidate. Praga, 17. aprila. Češki socijalni demokrati - separatisti so izdali na češko socijalno-demokracijo proklama-cijo, v kateri poživljajo vse češke delavce, naj volijo pri volitvah češke socijalne demokrate separatiste. Ekse-kutivni odbor stranke je sklenil postaviti v 75 čeških okrajih svoje lasine kandidate proti češkim socijalnim demokratom centralistom. Praga, 17. aprila. Češki narodni socijalisti v svojem razglasu na voliice povdarjajo, da so samo zato sklenili z Mladočehi kompromis za državnozborske volitve, da bo češka opozicija proti Bienerthu v novi zbornici tem trdnejša in zanesljivejša, pa radi tega, ker socijalni demokrati niso izvrševali svoje opozicijonalne naloge. Radi kompromisa narodnih socijalistov z Mladočehi namerava postaviti češka državno-pravna stranka povsod svoje lastne kandidate. |Vstaja v Albaniji. Cetinje, 17. aprila. Kralj Nikita je izdal odredbo, da naj bo črnogorska meja vedno odprta za albanske kakor tudi za turške begunce, ki pridejo popolnoma brez vsakih sredstev v Črno-goro, in je črnogorska vlada dovolila podporo v znesku 75.000 kron. Ker pa se je ta svota sedaj že porabila, je vlada zopet dovolila naknadno podporo — 50.000 kron. Solun, 18. aprila. Centralni odbor mladoturškega komiteja je na svoji zadnji v Solunu na podlagi poročil zaupnikov iz skadrskega, skopeljskega in bitoljskega vilajeta sklenil, prositi turško vlado, naj vsaj deloma ugodi albanskim zahtevam. Atentat na vojvodo Filipa Orleanskega. Madrid, 17. aprila. Železniški predor Andujar ob Gvadalkviviru na Španskem se je podrl ravno v tre-notku, ko se je peljal čez ekspresni vlak, kateremu so bili tudi prideljeni salonski vozovi vojvode Filipa Orleanskega, francoskega kronskega pre-tendanta. Lokomotiva in več vozov je bilo popolnoma razbitih. Več oseb je bilo mrtvih, oziroma težko ranjenih. Čisto slučajno je ostal Filipov voz nepokvarjen iu tudi vojvoda sam ni zadobil nobene poškodbe. Kakor se domneva, se je najbrže izvršil na vojvodo dinamitni atentat. Blenerthove obljube Malorusom. Dunaj, 17. aprila. Kakor se v dobro informiranih krogih zatrjuje, je ministrski predsednik baron Bienerth obljubil Malorusom, da bo vlada takoj uredila vprašanje maloruskega vseučilišča, če vstopijo Malorusi v novi zbornici v vladno večino. Tozadevna pogajanja med Bienerthom in Malorusi se bodo pričela v najkrajšem času. Hali oglasi Beseda a vin. — Za one, ki iščejo službe, 4 »iu. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob (j. ur' avt!««r. >Ts» prodaj je mala, nova, moderna, pripravna in res po ceni hišica Interesenti se naj obračajo na S. Rogelj, Vrhnika. Urarslfess pomočnika in učenca sprejme takoj Fr. P. Zajec, Ljubljana. I»*e z blazinami se. zaradi prese- litve ceno prodasta. Kje, pove .Prva anončna pisarna, Frančiškanska ulica št. 8. 220 M. & 15. komercisto en Žirovnica Aput Moste eo Supre krajno, deziras korespondandi per leteroj au ilustriiaj postkartoj kun geespe-rantistoj e* činj landoj. 221 Gospodična se želi proti plačilu naučiti kuhati pri boljši rodbini. Ponudbe pod »Kuhinja do 18. t. m. na upravništvo »jutra*. Lastnik in glavni urednik Milan Plut. Odgovorni urednik dr. Ivan Lah. Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. imte Izvod samo 4 vinarje. Izgubil se je mlad, popolnoma bel, ki sliši na ime wČuk“. Najditelj naj ga izroči v uredništvu BJutra“, kjer dobi primerno nagrado. Nočfmo biti nahodni, hripavi, zasliznjeui, mi ne kašljamo, nismo slabi, ne nervozni, mi vporabljamo Fellerjev Fiuid z zn. .Elzin Fluid“ Ducat na poskušnjo, pošt prosto 5 K. Imamo dober tek, zdrav žolodec, nobenih slabosti, zato pa Fellerjeie odvajajoče rabarberjeve kroglice z zn. .Elzine kroglice*. 6 škatljlc pošt. prosto 4 K Dobiva se pri E. V. Fellerju v Stubici, Elzin trg št. 204, Hrvaško. Jamo Tolsto vrško slatino ki se naroča v Tolstemvrhu p. Guštanj (Koroš) Zidna ep ek najboljše vrste in najcenejša se dobi v poljubni množini pri stavbni tvrdki Filip Supaneič Šubieova ulica štev. 5. Najboljše odgovori „Sloveneu“ vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika! m Pl P m P P mmm - - - - - n* /i ... ' ■ *: M Ed. Bmarda potovalna pisarna ? Ljubljani, Dunajska cesta \l £1 tfltnlf Prodaia originalnih voznih listov („šiikart“) LjCSllM! U 111111 franzoske linije čez Mavre v Jfew«lTork iu uuzaj. memBasmoBmhhh Ernest Hoffarth jun., Dunaj Vlil., ®®33EKC£2aSG3£2HESflBESBWlC22SKi 1OI Ig**,SŠN . ,, ] izdeljavi „ 5*— Telesne straže ,, J ,,6*— Prekupovald spedjainl cenik. Razpošiljatev po povzetju. Nekaj izborno ohranjenih auioffiobilov -v sela. "velikosti se ceno prod.a. Moje ime jamči za solidno In dobro postrežbo. — Zavod za popravo automobilov In trgovina Ing. JURIJ TIEJ, Dunaj XVII, Santerg-asHe 13. J utro* se prodsua v Trstu po 4 vinarje na^ledjmjUbi. BfClier, ulica Stadion, Tretisail, ulica Fontana, Pipan, ulica Fabra, Bevk, trg Goldoni, Vovk, ulica Carducci, St a nič, ulica Molinpiccolo, Sekovar, Vojašnični trg, Hrast. Poštni trg, Može, ulica Miramar, Macolo, ulica Bel ved ere, (lieršilia, Kojan, llaiiuacher, Čampo Marno, flruiia, SS. Martiri, Ercigoj, ulica Massimiliana, Koilčelj, ulica S. Marco, Cechiini, ulica deli’ Istra, Ul ‘Ulia, ulica del Rivo, Bubnič, ulica Sette Fontane, Grainaticoptllo, ul. Barriera, SpOricr, nlica Barriera, Lavrenčič', Vojašnični trg. BeilUSI, Greta, Kicliel, Rojau, Bajc, ulica Geppa, Llizatto, ulica Acquedotto, 8egulill, ulica Induetiia, Železnik, Sv. Ivan, ulica S. Lucia, Zidar, Sv. M. Magdalena, Hreščak, ulica Belvedere. Diplomirani krojač Anton Presker Ljubljana, Sv. Petra cesta 14 priporoča svojo krojačnico in veliko zaloge oblek. £ 1 4 i i i i i i i J & it & Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je Jlustrovanl tednik" ki izhaja vsak petek ter stane četertletno 1 K 1 80. Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inserirajte v njem! Naslov: llustrovaniTednik, Ljubljana. Čemu bi ne pisali po vzorce sukna in modnega blaga za moške obleke od tvrdke: A. Tomec, razpošiljalec sukna v Humpolcu na Češkem če nas to nič ne stane! Oblastveno autorizirano in sodno zapriseženi isilr It. Siti Ljubljana, Šubičeva ulica 5. Prevzema stavbna vodstva, oddaja strokovna mnenja, izvršuje vsa v stavbno stroko spadajoče načrte, kakor n. pr. za visoke stavbe, vodovode, kanalizacije, ceste, regulacije, parcelacije itd. Tovarniška znamka „IKO“. ■O > O 5 Cu c/> S ...S ti M /' LastELO zeiložaniLištv©. VLzi3s:©J.io e. .------ TeleforuslK©. štev. 118. . BBBBBBBBBB ■ 9 BI ■ B ■ BIIBH gel* fond nad g K 610.000. tVSSr Ljubljanska kreditna banka t Ljubljani 8tritarj«vn ulica. štev. tt. = podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4 I* k