Kako pridejo' samostoineži do zaslug. SjMi&e aiso na najbolišem glasu med ptičjim BVAlaea Vzaine.o in odnesejo, kackoli morejOj zlaatt tafcft reči, ki se sveijo Zavol^o te svooe slabe Jastoasii so postale predmet ne baš laskave l|iidske piastDvice_. Kradekakor sraka, tako. obsoianaše liaidstvo kradHvce, pa naj ti letajo po zraku iii pa jbodi-o no zemlji. tiak&ne politične srake hodijo po naši slovenski atnPl. Ni treba jUi podrobuo popisati. Mti ni treba eoTedati njdhovega imena. Naš" slovenski svet prav dbbro pozna naše j>olitične srako samostoj»» jtmeiiice, Katar ti liudje, tako še nobeden drug ai ki-adal aaelHge, ki so si jlh. gridobili drugi. To so .tradJu^&i na debelo in na veliko* Ukradejo vse , ku ,i* tuia zasluga in zato tudi tuja last. Izpnva so kradli zavestno, dolgotraina navada pa jili je & tefct iakvariia, da mnogoteri delajo to že nezaV4BIB«, ae vedoč več za razliko med lastnim in tujba. .Tivjjo na politiftni kleptoman^ji = na bolestneai sirastnem nagnjeniu li kraji. T* svojo grdo Jastnost so zopet izrazito in sijajst dokazali v zadevi bolnišnic v Sloveniji. Zua»s j«, 4» je bolnišnicam na Slovenskem pretilaveuka aev^rnost, da jih. je pristojna oblast hotela zagnmH «ao za drugo. Za nekatere je taka naredba že biki, izdanae Druge bi bile slediie, Kaj bi to posnenjafc) za bolnike, zlasti za siromake, ki mmajo denaraib sredstev ne za zdravnika ne za hrano . m aa postrežbo, ni treba posebej povdarjati, Ko ie Liudska stranka doznala za ta velik udar««, Jti je pretil zadeti Slovenijo, ie hitela, da pjoepjjTeži to nesrečo. Poslanec dr, H o h n j e c ]e Mkoj Tto-il na vlado jjjjerpelacijo! v kateri je izjraadJ a»;odločnejši protest zoper nameravano za tvorjanje bolnišnio ter zahteval od vlade, da stori aroio aolžnost napram bolnikom v državi brez o airl ca to, kateremu plemenu pripadajo in v katari polrajini stanujejo. Slovenija, ki redno pla iuj« ogronine svote davka, j« gotovo najmanj zasluSSa. da bi se iz njenih bolnišnic metali bolniki na MtV.. f Dt* Hohnjec se ni zadovoljiLz interp.elaoijo in *¦& p«weflovanjem na ministrstvu narodnega zdraTJa. V zvezi s goslancem narodno-socijalne stnank« Brandnerjem se je obrnil na iinanSno ministrstvo, ^jer je bil glavni vir zla, pretečega bolnišituoam t Sloveniji. Kako potrebno ie bilo to posreiovanie, ie dokazalo vedenje linančnega ministra At. Kumanudija. Ko s(a mu posianca Brandner in dr. Hohnjec i-aatjoliaačila zadevo slovenskib bolnišnic, je izpoftetka zavzel odločno odklonilno stališfte. Migal ie z raaoma in zatrjeval, da za stroške slovenskih — j^oIiUjftDte nima nobenega pokritja v pr.ora6unu. Ce jm bi brez takega proračunskega pokritja trošil s(«nwrv bi ga glavna kontrola natirala pred sodni |0, Šel* na pngovarjanje in odločno protestiranje af)«h paJancev se je udal ter obljubil, da bode iz mapiJažljivega fonda v to svrho dal za prvo silo 1 mili-en 600.000. Nato je v ministrskem svetu bil j-aageror o tem ter se je dovolila svota, ki se je smfiitraia zadostna za prvo, najnujnejšo potrebo. Raziožili smo zadevo bolnišnic y Sloveniji — stvarno tako, kakor se je razvijala, Ne bi bili tega storiii in ne bi bili povdarjali zaslug Ljudske stranke in našega poslanca dr. Hobnieca, ako bi ne bili k temu iorisiljeiii. Boliiišnioa ]e dobrodelna ustanova, ki je namenjena bolnikom brez razlike strankarske pripadnosti, Saj boiezen ne vprašuje po straaki in zato tudi skcb za bokiike ne bi smela paziiati strankarstv a« Dobro ureaene in redno po. slujoče bobaišnioe so zadeva, ki bi morala biti skuDna \sem strankam in iz katere ne bi nobena stranka smela kovati strankarskega kapitala. Drugače pa gledajo na to zadevo demokrati in samosto neži:' MJutro" je hiteio oa vso moč, da ne bi zakasiiilo svetu javiii zasluge dr, Kukovca v bolniSui<?ni zadevi. Zasluge demokratskega voditelja in njegove stranke se najlexiše zrcalijo v ve deniju liuanžnega ministra, ki je Uudi čistokr\'en demokral. Ako bi ne bil ta nadčiemokrat zapii državne bla^ajao napram bolnišnicam v Sloveniii, bi fe ue bile prišle v nevarnost zatvorienja. To ie torej zasiuga demokratov y tei zadevi, Dr. Kuko • veo niiou ne večie ne manjše zasluge kakor drugi demokrati, saj ga tiste dneve ni niti bilo v Beo gradu. Za demokrati so seveda prigvedrali samostoj ni. KaKO bi oni mogli maiijkati tain, kjer se delijo tuje zaotuge, ko vendar imajo samostojni patent za vse zasmge?! Pred vsem se lioce z zaslugami za slovenske bobaišnice okoristiti samosto.ni poslaiiea Drolenik veliki ^lovenski dobrotvor, ki je s svo jim »rgovanjom z žganjem gotovo veliko pripomo^el k narodnemu zdravju.  Kakšne zasluge ima Drolonik za to, da se a. so zatvccile bolnišnioe v Sloveniji? Ravno tolike  kakor ^ih ima porttr (sluga ipri vratih) v rahv Jtr stvu naroduega zdravja ali pa v linančnem mini strstvu. Ta dva nista ne povzročila ne preprecila nevarnosii, da se zaprejo slovenske bolnišnice, In ravno tako tudi Drolenik^ Eno zaslugo pa vendar ima v tem oziru Droienik. in ker nočemo biti krivični proti nobenemu, tudi pro,ti političnemu nas protniku nc, hocemo i to ugoieH'>. Droionik je 'v*najdljiva glava, Ko je doznal, da je tinančni minister, kakor smo prej poročalil na posredovanjre poslancev Hohnjeca iu Brandneria, dovolil potrebno svoto za vzdrževanje bolnišnic v Sloveniji, in ko je temu pritrdil ministrski svet, kar je Drofenik najbrž zvedel od miaistra Puolja3 si je hitro izmislil sredstvOj kako bi se mogel v Sloveniii predstaviti kot rešiteli bolnišnic^ To sredstvo je brzojav. Zakai pa imamo brzo^av ? Iznajdjji\» Drofe nik hitro napiše kratko poročilo na okrajna glavarstva na Stajerskem, da dobijo bobaišnice v Slovenij driavno pomoč v znesku dveh inilijonov K, in bodo delovale naprej. To poročilo brzojavi — vsem okrajnim glavarstvom in se na tihem raduje nad nGumhostjo tistih, ki bodo verovali, da ]e Drofen*k rešitelj bolnišnic v Slovenitji, * Tan je tore> Drofenikova zasluga. Gotovo ve- lika, 6e je te brzojave plaeal, iz lastnega žepa. Ce pa bo rsfain za to predložil bolnišnioam, ali pa so  brzojav* Łli na državne stroške ali pa oa stroSke  kakšnega samostojnega i-od^ornega zaklada, je ta zasiuga veliko man^ša in gotovo aie veoja, kakor zaslug* poštnega s«la.