Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemsi nedelj in praznikov.


tZLSFOK PIftA&NE: 187« KECTOft.
4
List Slovenskih delavcev v c/lmeriki.
&
The »first Slovenic Daily in
the United States. Issued every" day except Sundays and Holidays.

4
Entered as Second-Claoo Hatter, September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y„ vider the Act of Congress of Much 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 127»
NO. 98. — ŠTEV. 98.
NEW YORK, FRIDAY, APRIL 96, 1907. — V PETEK, 26. M&L. TRAVNA, 1907.
VOLUME XV. — LETNIK XV,
Velikansko naseljevanje. Record v aprilu.
TEKOM TEGA MESECA PRIDE V NEW YORK NAJMANJ 137 TISOČ NASELJENCEV.
Roparji otrok.
Njih vodja prijet.
NEWYORSKA POLICIJA JE PRI- OTVORITEV RAZSTAVE V ME
V Hampton Roads. Mornarična parada.
JELA ITALIJANA IGNAZIO DI LINARDO.
Letošuj; april je, v kolikor se tiče iiar^ljevatija iz Evrope, nadkrili vse dosedanje rekorde. Od 1. do 25. aprila izkrcalo še je na Ellis Islandu 102 tisoč tujcev in število onih. ki pridejo ^e pred koncem tega meseca, preseza 35,000, tako da bode znašalo aprilsko na.-*1! je vanje najmanj 137,000 osob.
V lanskem aprilu je dospelo v našo lak > 131.631 evropskih naseljencev.
Voeraj je dospelo 10,000 naseljencev in na Ellis Islandu so imeli vse polno opravila. Mnotio naseljencev je i lanes na paraikih, ker ne morejo vmi naenkrat na otok, tako da bodo pa mik; kan oje odpluli v Evropo.
Naseljenci >o večinoma avstrijski Hlavjani, Italijani in ruski eifuti.
Tekom teara tedna pridejo, oziroma deloma že dosjieli naslednji parni-ki: Lueania z 800; Ethiopia z 550, Pretoria z 2297, Patricia z 2041, I^utsrhland z 270. <iera s 1050, Main r 2450, I>a Lorraine z 000, California s 1850, Statendam s 1745, Pannonia s l!JH4, Giulia, s 1250, Barbarossa s 1300, Virginia s 1500, Cita di Milano s 1257, Re d* Italia s 1772. eGrniania t, 1400. Sarnia z 2068, Italia s 1460, America s 400. Leo XII. z 857 in N. America s 1200 naseljenci.
Toliko naseljencev še ni jedno leto ni Lopova je spoznal j eden ukradenih in prišlo.	zopet najdenih dečkov.
POSKUSEN BEG.
-o-
Včeraj di<poludne posrečilo se je nevvvurškej pdieiji vjeti Italijana Ignazio di Leonardo v hiši št. 253 Hamilton Ave., Brooklyn Borough. Italijan je obdolžen, da je odvedel pet dečkov in ukradeni šestletni sin Antonija Siatta ga je spoznal kot roparja, ki je njega odvedel. Imenovani deček je bil ukraden dne 20. januarja in po treh tednih je prišel domov k starišem. Policija je imela jetnika na Mlinu, ker so ga kmalo potem, ko je deček zginol, videli blizo hiše dečkovih sta riše v. Ko je kasneje opazil, da opazujejo, skušal se je spremeniti -i tem, da se je obril in preoblekel. Sedaj so dečka Siatta povabili k policiji in mu pokazali vse polno fotografij članov "La mano nera" in med temi je deček takoj našel moža, kteri tra je odvedel. Potem so detektivi lopovu sledili in prišli v imenovano hišo na Hamilton Ave., da ga primejo.
Početkoma skušal je Leonardo skočiti skozi okno na ulico, toda detektivi so to preprečili in odvedli lopova z njegovo ženo na policijski glavni urad.
Policija je prepričana, da je dobila glavarja tatov otrok in da j" T^njnar-do odvedel najmanj pet dečkov.
Zvečer je policija prijela še italijanskega gostilničarja Alfeja. ki je baje tudi ropar otrok.
IZ OZEMLJA PANAMSKEGA PREKOPA.
Dr. Gk>rgas trdi, da so tamošnje zdravstvene razmere izvrstne.
Wa.-di.ngto:!. 2">. aprila. Komisija p.iu.t ':i->kega prekopa je ravnokar dobi'.i »> 1 ovoje ga glavnega zdravstvenega. uradnika dr. Oorgu>a poročilo za inv>ec marec in iz tega je posneti, du t) zdravstvene razmere na panamskem lsbmu izborne. Od avgusta v miiiolem letu -** je število bolnikov rediu) pomanjševalo, tako, da znaša --d.t ; i< !»•► devetnajst osob na tisoč delavcev, med tem, ko je prišlo preje, oziroma pred lanskim avgustom po 33 l*»luikor na tisoč delavcev. Od 4600 ameriških delavcev sta v marcu u-mrk le dva in od ameriških žensk in otro!:, ktere bivajo na Istmu v imenovanem času ni umrla ni jedna, do-čum jih je bilo le malo bolnih. Največja umrljivost je bila naravno med zamorci in najmanjša med belimi.
Vojni tajnik Taft je danes dobil od in/.enerja, ki vodi na panamskem Istmu dela, poročilo, da zahtevajo delavci, zaposleni pri parnih lopatah, povečanje plače in razne druge ugodnosti. Inžener prosi vojnega tajnika in predsednika, naj hitro rešita to zadevo, ker neče, da bi se radi tega z dolom prenehalo.
Deček se je levil kakor kača.
Worcester, Mass., 25. aprila. V tu-kajšnjej bolnici je umrl 181etni Norry J. Myott iz Kittingbyja, Conn., in sieer za izredno čudno boleznijo. V bolnico so ga vzeli, ker je že v tretjič v svojem življenju zgubil svojo kožo, kakor kača. Zdravniki so spočetka mislili, da ima vročinsko bolezen in šele kasneje so pronašli, da se levi, kakor kače.
Ljudsko štetje na Cnbi.
Washington, D. C., 25. apr. Vsled priprošnje vlade republike Cube bode uslužbenec poljedelskega oddelka, V. H. Olmstead. nadozroval ljudsko štetje na Cubi. V to svrho je danes odpotoval na Cubo, kjer se bode nastanil v Santi Clari. Ljudsko štetje na Cubi bode trajalo šest do sedem mesecev.
ffio si namenjen
ženo, otroka
ali
ter
prtjate^e v Ameriko vze la in vožm
____i volne cene na:
____ Ortenwlcfc St.. New York, N. Y,
ker tu^Jbodei naj
DRZNA TATVINA.
Tatovi so ukradli konja in voz, da so zamogli odvesti ukradeno blago.
Trije newyorski tatovi so včeraj rano zjutraj odšli |>ovsem mirno v neko izposojevalnico konj in vozov, koder -o ravno tako mirno napregli dva konja k velikemu vozu in se potem od|*djaIi s tremi velikimi zaboji smodk od Lancaster Cigar Co. na 71. ulici. Nek policaj je videl prihajati voz in to se mu je dozdevalo sumljivo. Vsled tega je voznika ustavil in ker mu slednji ni zamogel dati natančnega pojasnila, ga je aretoval. Sodišče ga je stavilo pod 2000 dolarjev vai-šcine.
New York je najboljši kraj zanj.
Middletown, N. Y., 25. aprila. Ime mu je Bull in po rodu je pes, čegar gospodar je moral nedavno odpotovati iz New Yorka, radi cesar je svojega psa poslal nekemu prijatelju v Middletown. Toda malo mestece Middletown malemu psu ni zamoglo nuditi dovolj zabave, ker je bil priučen velikomestnemu življenju. Radi tega je toraj sklenil premeriti 77 milj dolgo pot, ktera ga je ločila od ne-številnih električnih luči na Broad-wnvu, in kar je sklenil, je tudi srečno izvedel. Ker je našel stanovanje svojega gospodarja zaklenjeno, tekel je v hotel "West Shore na 42. ulici, kjer je prosil za kosilo, ktero je tudi dobil.
Prodaja uličnih železnic v San Fran-ciscu.
San Francisoo, Cal., 25. aprila. Tukaj se zatrjuje, da se vrše z družbo United Railroads pogajanja glede prodaje tukajšnjih uličnih železnic. Podajanja ^e vrše že dalj časa in se bodo kmalo ugodno završila. Zastopniki istočnih kapitalistov so se tukaj delj časa mudili in preiskovali ves sistem železnic. Ves sistem namerava baje kupiti H. E. Huntington in Th. F. Ryan.
Nezgoda pri razstavi.
Pittsburg, Pa., 25. aprila. Kmalo potem, ko so včeraj zvečer odprli razstavo Športnih predmetov v poslopju Dnquesne Garden, se je rezervoar, ▼ kterem je bilo 100,000 galon vode, odločil od svoje podstave in počil. Velik del razstavnega protora je bil preplavljen in obikalei so prestrašeni bežali na prosto.
STU JAMESTOWN, VA, SE VRŠI DANES.
Angležke in avstrijske vojne ladije dospele v Hampton Roads.
PREDSEDNIK PRI OTVORITVI.
-o-
Norfolk, Ya., 26. aprila. Za veliko mednarodno mornarično parado je sedaj vse pripravljeno, tako da se bode vršila danes natančno po programu. Yojne ladije bodo plule mimo predsednikove yachte Mayflower.
Včeraj sta dospeli semkaj avstrijski ladiji Sankt Georg in Aspern, kakor tudi angležke križarke Good-hope, Argyle, Hampshire in Roxburg v Hampton Roads. Iz trdnjave Monroe in naše vojne ladije Connecticut, kakor tudi iz nemških in argentinskih križark so jili pozdravili. Naše tu zbrano brodovje šteje 16 oklopnic L reda. 3 oklopne križarke, 1 oklop-niea II. reda in mnogo navadnih in pomožnih križark.
K RAZSTAVI.
Predsednik Roosevelt je včeraj odpotoval k razstavi.
Washington, 25. aprila. Danes zvečer so od tu odplule tri ladije z gosti, kteri potujejo k razstavi v James-townu. Parniki plujejo po Potomacu navzdol in potem naravnost v Hampton Roads. Med potniki je tudi predsednik Roosevelt, kteri potuje na vaditi Mavflower.
Južne republike. Pogodba v Amapali.
V	KRATKEM SE VRŠI SREDNJE-
AMERIŠKI MIROVNI KONGRES.
V	Salvadorju so prijeli dva zarotnika
proti vladi
KRIŽARKA CHICAGO V SAN JOSE.
Washington, 26. aprila. Državni oddelek je dobil podrobnosti o sklenit vi mii-u v Amapali- Sklenjena pogodba je slična onej, ktero so srednjeameriške republike sklenile pred letom dni na yaehti Marblehead. V pogodbi je tudi določba, da se mora v kratkem vršiti v Niearagui srednjeameriški mirovni kongres in da se sklene posebna trgovinska pogodba meni Niearaguo in Salvadorjem.
San Salvador, 26. apr. V Sonso-nate so zasledili revolucijonarno zaroto, ktere člana sta general Poten-ciano Escalon in državljan Zjedinjenih držav George Noisant. Escalon je ušel, toda. Noisant a in druge so prijeli.
Escalon je nameraval čete pri Son-sonate iznenaditi in si prilastiti zalogo orožja. Escalona se včeraj prijeli.
Guatemala Ciudad, 26. aprila. — Kri žarka Zjedinjenih držav Chicago dospela je danes v Sain Jose.
Vesti iz Rusije. Avtonomija Poljske.
PRI GOSUDARSTVENI DUMI SE JE RAZPRAVLJALO O NE-ODVISNEJ POLJSKI VLADI.
Poljaki zahtevajo samostojno vlade pod posebnim podkraljem.
DEBATE.
VELIK POŽAR V PITTSBURGU.
Poslopja William Zeller Packing Co. zgorela; škoda znaša $300,000.
Pittsburg, l'a., 25. aprila. Yelika klavnica in jedno skladišče tvrdc.e William Zeller Backing Co. na Spring Ave. v Alleghenyju, kjer je bilo sra-njeno nad 200.000 futov masti, je zgorelo. Stopljena mast je tekla skozi vsa okna in vrata v kanale. Le s skrajnim naporom se je končno posrečilo [Hižar omejiti. Škoda zn-aša 300.000.
Cuvstvo mačke.
Po navadi pravijo, da so mačke nehvaležne in da nimajo nobenega srca. Neki francoski list pa piše: Ponsy, mačka-ljubljenka Louis Blanca, znanega socialističnega voditelja, je čakala vsak večer svojega gospodarja na stopnicah, ko se je vračal domov. Ko je Louis Blanc umrl, poginila je tudi mačka iz žalosti za njim. Ni hotela ne jesti ne piti, da je končala od lakote.
Obdolžen umora svojih sorodnikov.
St. Joseph, Mo., 25. aprila. Tukajšnji mladi lekarnar Bert B. Bruce je
obtožen, da je umoril svojega svaka James S. Selfa in svojega očima Er-nesta Geislerja. Self je umrl dne 9. novembra 1905 in Geisler 4. aprila 1906. Oba smrtna slučaja sta bila zelo sumljiva, kajti oba pokojnika sta imela svoje življenje zavarovano v prid tašče obtoženca. Trupli so izkopali in preiskali. Žena jetnika se je od njega ločila, ker se je bala, da tudi njo ne umori.
Dnevna nesreča na železnici.
Minot, N. D., 24. aprila. Včeraj zvečer je pri Blaisdellu skočil raz tir potniški vlak št. 4 od Great Northern železnice; 12 osob je bilo težko in več je lahko ranjenih. Sest vagonov je padlo raz tir. Ranjeni so bili skoraj vsi potniki, ki so M mudili v k&dil-nem vagonu. Ranjence so pripeljali semkaj s posebnim vlakom.
Nevihta v Ohio.
Marietta, O., 24. aprila. Včeraj po-poludne je tukaj divjal vihar. Parnik, ki vozi v New Ma tamo ras, se je potopil; potniki so se rešili z rešilnimi pasovi. Brzojavna zveza z okolico je pretrgana. Škoda je zelo velika.
TEMPERENČNIKI V KANSASU.
Zaplenili so lastnino devetih pivovarn in jo stavili pod posebno varstvo.
Topeka, Kans., 25. aprila. Državno najvišje sodišče je danes imenovalo sodnika S. H. Allena in tri nadaljne njegove kolege v Topeki oskrbnikom lastnine v okviru državnih mej naha-jajočega se premoženja devetih tujih pivovarn in neke velike trgovine z whiskeyem, ktere premoženje se ceni na 2.10,000 dolarjev. Šest omenjenih družb se nahaja v Kansas City, Mo., in tri v Milwaukee, Wis.
Lastnino družb so izročili upravi posebnih oskrbnikov vsled predloga glavnega pravnika Jacksona, kteri je nedavno izposloval sodno odredbo, ki imenovanim družbam prepoveduje poslovati v državi Kansas. Zaplenili so vso zalogo pijače, opravo gostiln, vozove, konje in skladišča, ktera se nahajajo v Kansas City, Wichiti, Leaven worthu, Atehinsonu, Salini, Joli, Ga^eni, Pittsburgu in v Colum-busu, Kans. Od kar je izšla ona odredba, so nektere družbe nekoliko svojega premičnega imetja prepeljale preko državne meje v druge države, kjer temperenčniki niso tako fanatični, kakor tukaj.
Petro/rad, 16 aprila. Poljski poslanci so vložili predlog, s kterim zahtevajo samostojnost Poljske. S tem predlogom se ustavni demokratje ne strinjajo. Profesor Miljukov je ravnokar objavil članek, ki kritikuje ta predlog kot misel, ktera se ne more uresničiti.
Paljaki zahtevajo, da se v okviru mej poljskega kraljestva, kakoršnje so bile leta 1S15, ustanovi poseben parlament in posebna vlada pod vodstvom podkralja. Nadalje zahtevajo Poljaki neodvisno finančno minister-stvo in poseben proračun. Parlament mora biti merodajen za vso Poljsko, v kolikor ni rezerviran za cemtralno vlado v Petrogradu. Pe-trogradska vlada naj določuje o ci-vilnej listi carja, o pravoslavnej cerkvi, mornarici in vojski, surategičnih železnicah, valuti, carini in kriminalnem pravu. Parlament naj car sklicuje in razpušea in vsako leto naj zaseda po tri mesece.
Predlog zahteva nadalje, naj se za prvi parlament vrše direktne in splošne volitve, določa razmerje med parlamentom in podkraljem, kteri mora 'biti rodom Poljak. Poljska naj ima tudi svoje zastopstvo v gosudarstve-nej dumi.
Odpora proti temu predlogu je bilo pričakovati od konservativcev, ne pa od ustavnih demokratov, kteri so že večkrat sprejeli v svoj program samostojnost Poljske.
Danes sprejme car 22 kmetskih poslancev v avdijenoo, kteri mu zatrdijo svojo lojalnost in naprosijo za uvedfljo splošnega pouka.
Petrograd. 26. aprila. Socijalno demokratični poslanec Ceretelj je včeraj vložil interpelacijo radi postopanja prefektov mesta Petrogra-da, generala Dračevskega, napram delavcev.
Petrograd, 26. aprila. Tukaj se zatrjuje, da se bode veliki knez Nikolaj Nikolajevič, carjev bmtranee, dne 12. majnika oženil s črnogorsko prinoezinjo Anastazijo, ločeno ženo vojvode Jurija Leuchtenberga. Poroka se vrši na Krimu.
231etni morilec.
Binghampton, N. Y., 25. aprila. Tukajšnje sodišče je spoznalo 231et-nega Frank Minerja krivim umora po 2. redu. Miner je ubil James A.
Tobeya dne 25. oktobra m. L Tobe-yevo truplo so našli v razvalinah njegove po žgane hiše. Po preiskavi so dognali, da je bil Tobey ustreljen in da je njegov morilec še le potem po-žgal hišo. Obravnava je trajala 14 dni. —
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
za % 10.35 ............ 50 kron,
za $ 20.50 ............ 100 kron,
za $ 40.90 ............ 200 kron,
za f 204.00 ............ 1000 kron,
za $1017.00 ............ 5000 kron.
Poitarina 5« viteta pri tok vsotah. Doma m nakan na vsoto popolnoma izplačajo km vinarja oAitka.
Kašo denarne poiOjam izplačuje e. kr. potad hranilni uai v 11. Co 12. «Mfc.
Denarje nam podali jo aajprfltt-najo U 126.00 v gotovini ▼ priporočano* ali roftatrovanam plan, vačje znaaka po' DomaoHc Portal Momey Orior ali fa Now York Bank Draft
FftAJFK HATEUKE OO.. 10» GMwkfc Strast, In York •104 M. ttair I&, In lin I o.
KftETAKJS PAJLNIKOV.
Dospeli as:
Deutsehland 25. apr. iz Hamburga
s 686 potniki. Gera 25. aprila iz Bremena s 1620 potniki.
Teutonic 25. apr. iz Liverpoola s 1333 potniki.
Dospeti Imajo:
Regina iz Trsta.
Zeeland iz Ant we rpen a.
Astoria iz Glasgowa.
Bo vie iz Liverpoola.
Barbarossa iz Genove.
Patricia iz Hamburga.
Main iz Bremena.
Califo-rnie iz Havre.
Gera iz Bremena.
Ethiopia iz Glasgowa.
Lucania iz Liverpoola.
La Lorraine iz Havre.
Californie iz Havre.
Giulia iz Trsta.
La Bretagne iz Havre.
Celtic iz Liverpoola.
Bulgaria iz Genove.
Kroonland iz Antwerpena.
Noordam iz Rotterdam«.
Kaiser Wilhehn der Grosse iz Bre-
Iz Avstio-Ogrske. Deški uradni jezik.
OLOMOUŠKI NADŠKOF JE ODLOČNO NASTOPIL PROTI NEMŠKEMU URADO VANJU.
Volilni poziv na Moravi; nemščina se mera odpraviti.
PROTI NEMCEM NA OGRSKEM.
Dunaj. 20. aprila. Volilna agitacija postaja vedno bolj živahna. Veliko senzacijo vzbudila je brzojavna vest iz Olomouca na Moravi. Glasom te vesti je tamošuji kuezoškof dr. Bauer odpravil nemščino kot uradni jezik in jo nadomestil s češkim jezikom. To veselo preinač-enje na Moravi je dr. Bauer že preje sklenil, toda naznanilo o tem je preložil do sedaj, ko se je pričela volilna borba.
Budimpešta, 20. aprila. Tukaj se je ustanovilo društvo, čegar namen je povsod i na Ogrskem nastopati proti nemškemu gibanju. V nedeljo se vrši prva seja, kterej prisostvujejo tudi zastopniki ogrske vlade.
Koliko odvetnikov je na Ogrskem ? Ko ibi se bogastvo kake dežele merilo po številu odvetnikov, tedaj bi Ogrska bila najbogatejša dežela dežela v tem pogledu. Nemčija šteje n. pr. nad 56 milijonov duš in tamkaj prihaja en odvetnik na 7790 prebivalcev. Avstrija ima nad 26 milijonov d-uš, v njej pride na 5790, a Ogrska šteje nekoliko nad 17 milijonov duš, a v njej pride na 3640 prebivalcev po en odvetnik. A število odvetnikov na Ogrskem pada še bolj v oči. ko se vzame število sodnikov nasproti številu odvetnikov. Nemčija ima 8440 sodnikov, Avstrija 58S0, a Ogrska 26S0 sodnikov. PotemTakem pride v Nemčiji na 100 sodnikov 86 odvetnikov, v Avstriji na 100 sodnikov 68, a na Ogrskem pride na 100 sodnikov 136 odvetnikov. Tako ima nasproti prebivalstvu Ogrska dvakrat toliko odvetnikov kakor Avstrija, a trikrat toliko kakor Nemčija.
Arad, Ogrska, 26. aprila. Mestno zastopstvo je sklenilo v tukajšnjem mestu odpraviti vse nemške napise.
Dunaj, 26. aprila. V minolem letu je bil nek slovaški šestošolec izključen iz madjarskega gimnazija v Iveš-marku radi "panslavizma". Ko je hotel letos dotični dijak vstopiti na gimnazijo v Olomucu na Moravskem, ga niso hoteli vzprejeti, češ, da je ve-leizdajalec. Panslavizem na Ogrskem je torej na Avstrijskem veleizdaja! ?
Grosser Kurfuerst iz Bremena. Caronia iz Liverpoola.
OdptaH
Philadelphia 27. aprila v Southampton.
Etruris 27. aprila v Liverpool. Neekar 27. aprila v Genovo. Pretoria 27. aprila v ZeaUuad 27. aprila v
OROPANE POŠTE.
Roparji so izpraznili poštne blagajne v Slit Rocku, N. Y., in v Ston-ningtonu, Connecticut.
Syracuse, N. Yv 25. aprila. Roparji so v mino le j noči z din ami to m razstrelili blagajno v poštnem uradu v Split Rocku, kjer so si prilastili kacih $400 gotovine in poštnih znamk, kakor tudi razna priporočena pisma. Ko sta se poštar in njegova žena vsled razstrelbe probudila in pogledala skozi okno, so roparji na nje streljali, tako, da sta se morala hitro umakniti.
Stonington, Conn., 25. aprila. Včeraj zjutraj so roparji obiskali tukajšnjo pošto, kjer so razstrelili blagajno in odnesli $500 v gotovini in $110 v znamkah. Roparji so brez sledu odšli.
POD $15,000 VARŠČINE.
Novi zakon za bankarje in prodajalce vožnjih listkov v državi New York
Postavodaja države New York je ravnokar sprejela zakon, kteri določa, da morajo vsi bankarji, kteri se pečajo e prodajo vožnjih listkov in pošiljanjem denarja, položiti pri vladi po $15,000 jamščine.
Ta zakon je prepotreben in ga je z veseljem pozdraviti, to tem bolj, ker se je v novejšem času v New Torku nastanilo vse polno neodgovornih "bankarjevkteri so skubli inozemce, jih pošiljali vse drugam, nego tje, kamor so želeli in kteri so čestokrat zgubili denar, o kterem so Tpytlili, da so ga poslali domov.
Razne novosti
iz inozemstva
SIN NEMŠKEGA CESARJA EI-TEL FRIDERIK, JE PADEL RAZ KONJA
Francoski predsednik Fallieres po-■ zdravil rusko carin j o vdovo.
RAZNOTEROSTI.
Bendin, 25. aprila. Drugi sin nemškega cesarja Eitel Friderik je padel dane spri vajah raz k. nja. ker ne zna jezditi. Pri tem ga je konj brcnil v glavo, laku da so se mu pretresli možgani, kteri L bajo nima rnn«-o več kakor njegov oče.
Queenstown, Anglija. 2~>. a; rila.— S pa ru i kom Baltic, k eri je danes opoludne odplul v Xi w York. iH>tuje tjekaj 2700 potnikov, tako da je na njem zajedno z mo/.tvum 3150 osob. Vsi prostori za potniki p !>ii in —1M* potnikov mi-dkrovj i je mnralo ostati še v Queenstowun. ker /.;i nje na parniku ni bilo prostora. Izseljevanje Ircev v Zjedinjene države po-staja zopet vedno večje.
Paris. 20. aprila. Predsednik Fil-lieres in minister inostranih del Pi-chon sta odpotovala v Bourget blizo Cfliambervja, da pozdravita tamkaj rusko carin jo vdovo, ktera se je iz Biarritze napotila proti domu. Turn jx)vodom je prišlo do ponovnih zatrdil .prijateljstva med Francijo in Rusijo.
Bruselj, Belgija, 26. aprila. Nek z bodaloan in revolverjem oborožen anarhist je včeraj skušal v nekej cerkvi umoriti belgiskega prestolonaslednika. Slučajno so pa anarhista pravočasno opazili skritega v nekej spovedniei in pozvali policijo. Kasneje so na ulici aretovali še tri druge, jednako oborožene anarhiste.
Madrid, 2G. aprila. Španski ka-biner je privolil v mornarieni proračun, kteri znaša deset milijonov dolarjev, kar pomen j a povečanje za tri milijone dolarjev .
London, 20. aprila. Angleška admi-raliteta je izdala ukaz, da se bodo v bodoče vse gradnje vojnih ladij izvršile ]K>pohioma na tiho. Kisarje se bo zapriseglo, preden se jim bo izročilo kako delo. Strogo tajnost se bo moralo čuvati, kar se tiče oboroževanja in hitrosti ladij.
Berolin, 26. aprila. Cesar Viljem je izgubil pravdo, ki jo je začel proti najemniku gostilne, ki je njegova lastnina. Cesar ima v Romintenu, kjer je tudi njegov lovski grad, gostilno, katero je pred 12 leti dal v najem nekemu Kalvveilu. Pred enim letom se je cesar s Kahveilom spri ter mu hotel vzeti koncesijo, zato je Kalweil vložil proti cesarju tožbo.
London. 2fl. aprila. Na londonski postaji Waterloo je pes pod imenom London Jack. Ta pes ima na vratu nabiralnik, v kterega mečejo mimoidoči, zlasti pa otroci, kterih ljubljenec je pes, denar, ki se potem porabi za sirote ponesrečenih železniških u-službeneev. Pes je na ta način nabral v enem letu 14,000 kron. Ta ideja je vredna posnemanja!
Angleško orožje za Rusijo.
'•'Evening News" poroča: Dvanajst ruskih revolucionarnih zvez je došlo pred nekoliko meseci v London, kjer nakupujejo orožje ter ga odpošiljajo v Rusijo. Doslej je odposlano tjakaj do -dva milijona pušk. milijon revolverjev in mnogo smodnika. Kakor se govori, ima v kratkem izbruhniti generalni štrajk. V Rusko odposlano orožje ima služiti štrakarjem za odpor.
Ekspedicija na Aleute.
Seattle, Wash., 25. aprila. Profesor T. A. Jagger, učitelj geologije na teh-nologičnem zavodu v Massachusetts, se je napotil v A laško, kjer bode zajedno z drugimi učenjaki preiskal seismične in vnlkanicne razmere na aleutskem otočju. Glavni namen te ekspedicije je, pronajti pota in sredstva, kako bi bilo mogoče odstraniti sedanje poteškoče pri inženerskih delih v Alaski. ktera se vedno bolj po-gostoma pojavljajo na Alentih. Na tem otočju je 59 vulkanov, kterih je-den je v jninolem letu bluval lavo.
"GLAS NARODA"
Ll«t slovenskih delavcev v Ameriki.
Izdaja slovensko tiskovno društvo
FRANK SAK-ER, predsednik
VIKTOR VALJAVEC, tajnik.
fnkorporirano v državi New York, dne 11. julija 1906.
:a leto velja list za Ameriko . . . $:«.00
" pol leta............. 1.50
ta Evropj, za vse k-to.......4.50
" " pol leta.......2.50
4 " " četrt leta...... 1.7
V Evropo pošiljamo list skupno dve številki.
i LAS NARODA" izhaja vsak dan iz-rcemši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
"Voice of the People")
ssued every dm, except Sundays, and Holidays. Subscription yearly $.3.00.
Ushed by the <LOVENIC PUBLISHING COMPANY
Incorper-u d under the laws of the State of New York.
Advertisement on agreement.
Za og!ase do deset vrstic se plača 30
entov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se te natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po i4or»ev < 'rder.
Pil spremembi kraja naročnikov rosimo, da se nam tudi prejšnje bivali-.t<: naznani, da hitreje najdemo raslov-lika. Dopisom in pošiljatvam naredite taslov:
"Glas Naroda"
=09 Greenwich Street, New York City. , Telefon 1270 Rector.
Naseljevanje na jugu.
Agitacija za naseljevanje v naših južnih državah jx^taja od dne do dne obhirnej-a. Predsednik naselni-fekejra odbora zveze tovarnarjev v So. Carolini, Thomas F. Parker, je ravnokar v oficijelnem glasilu imenovane zveze objavil članek, v kterem priznava. da so tovarnarji South Caroline let«*; nabrali $.">0,000 v svrho pridobivanja naseljeaeev iz Evrope.
On trdi v svojem članku, da juine dnžave sedaj v prvič po državljan-skej wjni pr«>jperirajo in da so v stanju dajati jednake plače, kakor severne in iztočne države naše republike.
Vendar se pa ne gre za to, so-li južne države "v stanju" dajati jednake plače kakor severne, temvee za vprašanje, dajejo-li tamošnji podjetniki tudi v resnici take plače. Z ozi-rom na to pa moramo odkrito priznati, da glasom vseh zanesljivih poročil iz juga temu ni tako. Ako hočejo na jugu dajati jednake plače kakor na severu in ako hočejo uvesti jednake pogoje, jednaki delavni čas, ista postavna varstva in dostojno ravnanje z delavci, j>otem dobe južne države iz severnih dovolj delavcev in — naseljevanje bi bilo nepotrebno.
Mi smo gotovo zadnji, kteri bi ugovarjali pospeševanju naseljevanja, toda dokler hočejo na jugu to naseljevanje rabiti v to, da delavce še bolj zatirajo in izkoriščajo, nego na severu, moramo evropskim delavcem vedno s ve
Pennsylvanski kapitol
Iz irLavnega mesta Pennsy Ivani je, Ilarrisburga, prihaja poročilo, ki bi bilo nad vse smešno, ako bi se pri tem ne šlo za tako resno stvar, katero so zakrivili lopovi, ki so gradili kapitol. Sedaj, ko se je pri preiskavi natančno dokazalo, da je bilo pri gradnji kapitola v Harrisburgu več nego devet milijonov državnega denarja ukradenega, prihaja od tam naivno poročilo, da se bode najbrže kazensko postopanje proti ljudem, ki so deležni te velikanske goljufije, ustavilo. Zelo Čudno pri vsem "tem je, da v Pen n*»y Ivani ji še vedno dvomijo o goljufiji in da ne vedo, naj se li proti goljufom nastopi ali ne. Temu neki imajo v Pennsylvania i kazenski zakonik, kteri prepoveduje postopati protizakonito, ki določa, da je vsaka goljufija kaznjivo dejanje; čemu imajo tam zakone, ki prepovedujejo ponarejanja listin, in sploh čemu imajo zakone, kterih namer, je kaznovati tatvino, ako jih nečej«" sedaj upotrebiti proti vladinim tatovom f Čemu imajo tam glavnega pravnika, ako ne sme ob takih prilikah izvrševati svoje dolžnosti? Ali pa bo v I'ennsylvaniji še vedno zvesti stalim nazorom, po kterih goljrc-fija in 'tatvina ni kaznjivo dejanje, ako je okraden in ogoljufan javni zaklad, ožinama ljudsko (državno) premoženj e T!
Dosed a j se je dognalo, da st za onih $0.000.000 kupili, oziroma nabavili k večjem $900,000 vrednega blaga in predmetov. Ves ostali denar je pa zgrnol v žepe uradnikov in pogodbenikov. Do so uradniki vee dobili, neg« pogodbeniki, je Pfinx-umevno.
Kmetska beda.
Njeni vzroki in njeno zdravljenje.
Pod tem naslovom je objavila celjska ''Domovina" sledeči zanimiv članek:
"Vedno in vedno slišimo tožit* o kmetski bedi in o propadajočem kmetskem stanu, dan za dnem se ei-taj<> in slišijo klici: "Kmetu se mora pomagati!"
Tu i nt am odpade pač tudi za kmeta kaka drobtinica od zakonodajne mize, a še ta je največkrat za nje ne-prebavna in mu torej nič ali malo zaleže. Imamo pač mnogo teoretičnih svetovalcev tudi na tem polju, a malo praktičnih delavcev, ki bi sami poizkusili, kar drugim priporočajo in\ ukazujejo. Večina teh svetovalcev niti ne verjame v kmetsko bedo ter misli, da so vse take tožbe pretirane, lvako bi pa tudi mogel biti reven tak človek, ki ima svoje posestvo, >vojo (hišo, svojo živino, ki pridela doma vse, kar potrebuje. Tistih par krajcarjev davka pa že zmore, ak« le hoče. Tako misli pav mnogo onih. ki odločujejo osodo kmetu. Če jim >kušamo ugovarjati, pa pravijo: Naj
pa omeji svoje stroške, naj živi ._ vati: "Ne hodite v južne. skromnejše, naj ne trosi toliko aa države! Ako hočete priti v Xmeri-^ <*>leko itd. Kakšno ogorčenje pa jih ko. site dobrodošli, toda pridite na | prevzame, če vidijo n, pr. kak&ne
severi''
V ostalem je pa tudi že južno časopisje v skrbeh radi naseljevanja in jeden list piše: "Dokler ostanejo sedanji časi nespremenjeni, bode že žlo, toda kedo naj preživlja naseljence!, ko nastopi križat!"
Pravice Italije do Albanije.
Vojaški strokovni list "Italia mi-litare" je priobčil zgodovinski članek, v kterem dokazuje na podlagi dokumentov, nahajajočih se v državnem arhivu v Neapolju, pravice Italije do Albanije.
Mari je tudi ta publikacija dokazom, da med AvstroOgrsko in Italijo ni nikakih navskrižij v interesih?! Italija je začela postajati bolj in bolj odkritosrčna glede pogojev, pod kterimi bi postala najodkritosrčnejša prijateljica Avstrije: Italija bi hotela — toliko umejemo že sedaj, — naj se Albanija prepusti njej in da se Avstro-Ocrska obveže, da ne bode nikoli prirejala mornaričnib vaj ob dalmatinski obali, ali z drugimi besedami: Avstro-Ogrska naj abdieira kakor v last na morju in kakor velesila v obče! Potem bi Avstro-Ogrski Italija res ne delala več sitnosti, nota bene, ako bi se poprej državne meje primerno — uravnale.
Dunajsko dijaštvo proti madjariza-dji.
Akademični dijaški komite dunajskega vseučilišča je izdal poziv na shod. Na tem shodu se bode protestiralo proti uničenju nemadjarekih narodnosti na Ogrskem po sedanjem
nairčnem ministru grofu Apponyiju. V pozivu je povedano, da so se Ro- j."	"Treba" bode""namreč "ob^
kmetsko gostijo! Kako zaimenjo kmetu vsak najmanjši priboljšek. a sami za-se pa zahtevajo ennane in drage veselice, krasna stanovanja, mehke vozove, izbrane pojedine, šampanjca itd., a zraven ipe Se vedo© tožijo, da ne morejo izhajati s svojimi ogromnimi dohodki.
Taki ljudje pač -ne bodo spravili s sveta kmetske bede, ker ne bodo verovali v njo, dokler bodo le oni Ae dobivali svoj živež, dokler bode videli obdelano polje, dokler bode Še naše vasi obljudene.
Mi pa, ki živimo vedno med na£ra priprostim ljudstvom ter poznamo njegovo delovanje in nehanjo, mi pač verujemo v kmetsko bedo, saj jo vidimo vsak dam v vsej njeni mogočnosti. Mi vidimo, kako se trudi marsikteri kmet od zore do "»Tika, dan za dnem, leto za letom, a da bi si oskrbel dostojno bivali&ee za-se in za svoje, ne more kupiti sebi in svojcem primerne obleke, ni tj jim privoščiti zdravniške pomoči, kaiiar je treba. Mi vidimo, kako gledajo tuintam ti onemogli reveži smrti v obraz, njim ni pomagati, ker ni denarja. Rubežni k je navadeoa gost. dokler je kaj rabiti, potem pa {rr* kmetija na boben, rodovLna pa k -trebuhom za kruhom.
Res še ni povsod tako žalosti«-, a skoraj povsod gre rakovo pot in če tega nazadovanja ne ustavimo, uničen bode v doglednem easu kmetski stan.
Da bi kolikor toliko pripomogel k ozdravljenju te nevarne nune na našem najboljšem narodnem deblu, hočem tukaj nekoliko obširneje razpravljati o tej stvari ter navesti svoje misli z namenom, da bi se tudi drugi oglasili in bi vsi skupaj našli pot,- ktere se nam je držati, dokler
Vzroki kmetske bede.
Pri posameznih kmetih* je pač mnogo ki različnih vzrokov zakrivilo revščino. Ti vzroki, ki izvirajo največkrat v osebnostih dotienih gospodarjev, nas tukaj ne 'bodo dalje motili, kakor se tudi ne moremo ozirati na one, ki so se vsled ugodnih razmer dokopali do lepega blagostanja. Vedno so bili na svetu štedljivi in zapravljivi, marljivi in leni ljudje in ■bodo, dokler bode svet obstal. Tukaj se hočemo ozirati le na splošne vzroke, ki so odločilni za ves stan.
Če se ozremo v zgodovino nekoliko stoletij nazaj, vidimo, da je bil kmet le tlačan in suženj drugim stanovom. Bil je molzna krava raznim grašča-kom in vitezom. Vsi ti so ga molzli in so tirjali od njega: Daj, daj! A za njegovo osodo se niso pobrigali. Da so le oni dobili svoj del, kmet pa je živel kakor je mogel. Za-se so ti stanovi pač preskrbeli udobno življenje in temeljitejšo naobrazbo, za-se so izkoriščali napredek človeškega •luha, a kmetu tega niso privoščili. Gorje celo onemu, ki bi si sam do česa pripomogel; kar hitro so mu pri-smgli peruti. Čim neumnejši je bil kmet, tem ljubši jim je bil; so ga vsaj lažje molzli.
V takem tlačanstvu je živel in trpel naš kmet stoletja in stoletja, med tt-m ko so se drugi stanovi naobra-ževali in po svoje razvijali ter si pridobivali vedno več pravic. In tim načinom se je zgodilo, da so vsi stanovi v svojih strokah napredovali, kmet pa je zaostal. D očim se n. p. rokodelci okoristijo z vsako iznajdbo in uravnajo svoje delo takoj po njej, obdeluje naš kmet svoje polje večinoma še tako, kakor sta storila to njegov ded in praded. Razloček je samo ta, da pridela on vsled izsekane zemlje mnogo manj, kakor so pridelali njegovi predniki, a potrosi pa najmanj desetkrat več.
Vsled večstoletnega tlačanstva in suženjstva zatrl se je v kmetu ves «'ut do napredka, tako da še danes jo strani gleda vsako spremembo gospodarstva. Navajen je bil od nekdaj storiti le to, kar se mu je ukazalo, in ukazovalo se mu je vedno le eno in isto, vsaka samostaLnost in novotarija se je zatirala in tako je aia naŠLh kmetijah s časom tako reko e v>e okamenelo, vse se vrši še danes po starem načinu.
Naenkrat pa so odpadle trde spone: kmet je postal sam svoj in vsaj na papirju istopraven z drugimi stanovi. A ta svoboda ga je našla Čisto nepripravljenega. V trdem živ-Ijeoskem boju je stal in stoji brez pravega orožja proti drugim stanovom, dasiravno skoraj najštevilnejši, mora vendar vedno stati na strani, ko se drugi tlačijo h koritu, da si • •-sigurajo svoje življenske .potrebe. Vsem stanovom se je življenje podražilo, a samo pri kmetu opazujemo, da se stroški večajo, dohodki pa se >inanjšajo, ali pa ostajajo vedno enaki.
Tok časa potegnil je tudi kmeta za seboj in danes se mora tudi on vedno za žep držati. Tudi on ima danes mnogo potreb, ki jih njegovi predniki niso poznali, tudi on kupuje danes mnogo stvari, ki so jih poprej doma izdelovali, tudi on mora plačevati vse z gotovim denarjem. A plačevati mora.pc^Ja in druge delavce mnogo dražje kot nekdaj, pšenico in druge pridelke prodaja ceneje.
Že ta kratek pregled nam kaže, da mora kmet nazadovati in da bode T azadoval, dokler ne bode spravil v pravi sklad svojih stroškov i-n dohodkov. Ker ni misliti, da bi se življenjski stroški v bodočnosti zmanj ■tali, morajo se kmetu dohodki poram ožiti na ta ali oni način. V ten tm edina rešitev, kmetakaga stanu
A zastonj bi trobili to navadnemu kmeta na uho, on bi nas ne razumel, češ, saj delam kot čina živina, da ne morem huje, kako si hočem še dohodke pomnožiti? Kmet sam iz paš dolgo ne bode tako napredoval, da bi dohajal druge stanove. Je pa tudi naravno, da ne more doseči v desetletjih tega, kar so si pridobili dru {i stanovi tekom stoletij.
Kmetu mora priti pomoč od drugod. Združiti se moramo vsi, ki imamo srce za naš najvažnejši stan, j 7H>magaii nam morata tudi dežela in država. Le z združenimi močmi bo-demo podkrepili kmeta, da bode zo-j fK-t močen steber našega naroda i <-ele države.''
Stoletnica bolgarske knjige.
[ Bolgarsko književno društvo v So-j nji je slavilo stoletnico bolgarske knjige. Na slavnosti se je Čitalo poročilo o prvi bolgarski knjigi, ki je bila tiskana v Bukarešta 2. decembra 1806. O tej priliki je izdel veliko delo profesor dr. A. Todorov: "Bolgarski lenjigopis".
Novi podmorski
Danci in Angleži promčavajo na či», kako bi se zgradil novi Va.nft.1
mani, Germani in Slavjani združili na najodločnejši odpor proti odred-
širnega, trtrdapolnega, po načrta zasnovanega dela, ako naj dosežemo
bam ogrskega naufinega ministenstva. 8V°i STTK>teT> kar pomo« Bog
Na Primor skem je premalo slovenskih ' posojilnic.
1 'Slovenska Zadruga" piše:
Pred seboj imam razne statistične izkaze o posojilništvu na Primorskem. Najimenitnejši je izkaz c. k. statistične komisije, ki ima podatke o avstrijskih registrovanih posojilnicah za leto 1902. Po tem izkazu je bil oleta 1902 na Primorskem 108 posojilnic (leta 1873 pa samo 2). Od teh 108 .posojilnic je bilo 6 nemških, 41 slovenskih, 1 slovensko-nemška, 43 italijanskih, 1 it-alijansko-nemška in 16 hrvatskih. (Statistična komisija je ta pošlo\"ni jezik posnela iz tega, kako se glasi firma pojedine posojilnice.)
Letopis slovenskih posojilnic celjske zadružne zveze za leto 1904 pa našteva 45 slovenskih in 35 hrvatskih posojilnic. Vrhu tega je bilo takrat še 97 drugih slovenskih in hrvatskih zadrug, od kterih se jih je morda še kacih 10 pečalo tudi s posojevanjem denarja v mali meri. Iz tega izkaza je razvidno, da število slovenskih in hrvatskih posojilnic na Primorskem ni ravno majhno; posebno veselo znamenje je, da je število hrvatskih posojilnic*) tako lepo napredovalo, k čemur so pripomogli izlasti hrvatski domoljubi (dr. La-ginja in drugi) v Puli, ktere je vlada z malo denarno podporo podpirala.
Slovensko posojilnišitvo na Primorskem pa od leta 1902 ni posebno napredovalo. Če se prav spominjamo, so se v letih 1903—1905 ustanovile na Primorskem samo te posojilnice: Podbrdo na Bači, Riemanje, Rihemberg, Sv. Ivan pri Trstu. Radi tega pa opazujemo, da v slovenskem delu Primorja še dokaj posojilnic primanjkuje, in sicer na Goriškem in v slovenskem delu Istre, in to zlasti v okrajih, kteri mejijo z ene strani na Goriški, oziroma z druge strani na Istro. Koledar družbe sv. Mohorja za leto 1906 našteva n- pr. v dekani ji Devin, ki je na dolenjem Krasu, 12 župnij, a posojilnico imajo samo v Naibrežini. Enako slabo je v slovenskem delu taržaško-koperske škofije. Dekanija Dolina šteje 16 župnij in v vseh je jedna sama posojilnica, namreč v Ricmanjih; v Jel-šamski dekaniji 8 župnij) je posojilnica samo v Podgradu. Za dekanijo Krkavce mora tudi le posojilnica v Marezigab zadostovati.
V hrvatskih dekanijah in sodnij-skib okrajih je veliko več posojilnic hrvatskih, osobito okolo Pazina, na Kvarnerskih otokih itd. Tndi v tržaški okolici bi bilo lalhko še nekaj posojilnic; kajti za občinsko dekanijo je samo v Občinah posojilnica, če ni še ta zadruga bolj komsumno nego posojilno društvo.
Stanje sol v Istri.
V ;i<"iieljskem listu "Napredak" no >'ktdiko statističnih, podatkov <> •oanju šolstva v Istri. Te podatki je vredni naš tovariš gotovo izvadii iz uradnega poročila in po tem bi izgledalo, kakor da eolske razmere v Istri niso tako žalostne za Hrvate in Slovence, kakor se misli. Ali temu ni tako. Vsa taka •uradna poročila so prek in prek laž-njiva za nas Slovence in Hrvate. To se vidi že v predstavljanja podatkov, iz kterih se zdi v prvi hip, da je šolstvo v Istri j ako povoljno za Slovence in Hrvate.
Zato pa čujte, kako zvoni njaš zvon! Po uradnem popisa je v Istri vsega skupaj 345,050 prebivalcev, od kterih je 143,096 Hrvatov, 77,717 Slovencev in 136,191 Italijanov. — %tle so te-le tri državne gimnazije: nemška v Poli, hrvatska v Pazinu in italijanska v Kopra; dve realki: ena v Puli, c. in kr. vojne mornarice (nemška) in deželna italijanska v Pazina, ustanovljena tudi s slovenskim in hrvatskim denarjem od italijanske signorije (večine deželnega zbora) na kljtibaj hrvatskemu gimnazija v Pazinu. Eno učiteljišče (v Kopru) s slovenskim, hrvatskim in italijanskim oddelkom, ktere tri oddelke velikodušno ščiti — nemški jezik, ki je že v zadnjih treh tečajih poučni jezik za najslavnejše predmete. V tem pogledu se v zadnjem času obrača' nekaj na bolje, ker se je s 1. decembrom otvoril prvi tečaj hrvatskega učiteljišča v Kastvu. Razun tega obstoji ena navtiška šola v Malem Lošinju z italijanskim jezikom; pet obrtnih nadaljevalnih šol, od kterih je jedna hrvatska (v Kast-
vu) ; jedna ženska meščanska šola (lieej) s italijanskim učnim jezikom v Puli (tudi ta šola je deželna, to-i*ej vzdrževana za same Italijane tudi s slovenskim in hrvatskim denarjem). Ljudskih šol je v vsem 180 (po uradnih podatkih), od teh je hrvatskih 61, slovenskih 22, italijanskih 66, 2 nemški državni šoli (v Puli in Opatiji) in 2 nemški vojne mornarice v Puli. Poleg teh nekaj privatnih: hrvatskih družbe sv. Cirila in Metoda int italijanskih "Lege".
Potemtakem bi imeli Slovenci in Hrvatje skupno 83 ljudskih javnih šol, a Italijani samo 65. Ali uradna prevara je v tem, da so slovenske in hrvatske ljudske šole po ogromni večini le z eno učiteljsko silo, dočim ima vsaka italijanska ljudska šola po dve in tudi več učiteljskih moči. Ako seštejemo učiteljske sile na slovenskih in hrvatskih šolah, dobimo približno število 120 nasproti učiteljskim močem na italijanskih ljudskih šolah, ki jih je 200, ako ne več.
Pa je še jedna in najkrivičneja razlika med hrvatsko-slovenskimi in italijanskimi ljudskimi šolami. Slovenske in hrvatske Ijmlske šole so večinoma 3. razreda, nektere druzega in (zdi se nam) le dva 1. razreda. Od italijanskih ljudskih šol pa ni niti ijedne same 31 razreda, skoro polovica jih je 1. razreda, a vse ostale 2. razreda. Po tem se vidi, kako so italijanska gospodovalna gospoda preskrbeli svoje ia kako naše učitelje.
Tako je (v površnih črtah) stanje hrvatskega in slovenskega šolstva v Istri — da niti ne govorimo o dru-zih raznih pri vi legij ah italijanskega šolstva in učiteljstva!
(Pulski "Omnibus'".)
wwwwow. ■ ■ 'iwmntMiaiuum
Slovensko katolisk

POZOR!
Iščemo za našo trgovino (Hardware and Furniture Store) pridnega in zmožnega
SODRUGA Z DENARJEM ali pa mladega močnega moža, kteri se ne ustraši nobenega dela, kot prodajalec, kolektar in dr. Prednost imajo oni z dobrimi spričevali. Pišite na naslov:
Hummer Bros, 6214-16 St. ClairAve., Cleveland, 0.
(26-27—4)
Ke je JOSIP TRAMŠAK1 Doma je iz Samobora na Hrvatskem. Sedaj se nahaja nekje v Clevelandu. 0. Kdor izmed (rojakov ve za njegov naslov, naj ga naznani: Uredništvu "Glasa Naroda", 109 Greenwich Street, New York, NI Y.
(26-29-- 4)
Kje je ANTONIJA RAfViNIKAR f 'Lansko jesen 'bil sem z njo skupaj v New Yorku, odkoder smo se razšli in nisem nič več slišal o njej. Poročati ji imam nekaj iz starega kraja. Kdor izmed rojakov ve za njen naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti. Martin Henigman, 566 Center Avenue, Chicago, 111.
Kje je IVAN STRUNA T Doma je iz vasi Hrib, fara Toplice na Dolenjskem. V Ameriki biva že 22 let in se nahaja nekje v San Francisco, CaL Kdor izmed rojakov ve za njegov natančni naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti. Joseph iStruna, 9440 Commercial Avenue, Chicago, 111.	(26-27—4)
podp. društvo

svete Barbari
Zledlnjene države Severno Amerike«
Sedež: Forest City, Pa.
{anuarla I903 v državi
-0-0-
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. L tajnik: IYAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI: IYAN DRAŠLER, Box 28, Forest Citv, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Dnryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. V a. FRANK SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IYAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. Bor *#7, Jr»> rest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Najboljše in najbolj priporočljivo domače zdravilo so znane
"MARIJACELJSKE KAPLJICE".
Kdor jih je rabil, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za tiste, ki trpe na slabem želodcu slabosti in glavobolu, slabem prebavljanju in težkem dihanju. Že po kratki uporabi, zginejo navadno bolečine, Naj jih torej nobena družina ne pogreša. Cena za 3 stekl. $1.80,
za 6 stekl. $2.75, za 12 stekl. $5.00-	Varstvena znamka
ČUDODELNO MAZILO ZA LASE.
Po zdravnikih novo pronanlo in najbolje sredstvo, ki zanesljivo prepreči izpa-danje las, pospeSuje rast, ohrani čisto kožo, ter daje prijeten hlad. 1 skatuja $1.50, 3 skat. $4.00. Manjaceljske kapljice kakor tudi zdravilo za lase razpošilja-
IVI. RENYI, Box 32, Sta. D. New York, N. Y.
Trade Mark r«f.
Zdravju
najprimernejša pijača je
LEIS Y PIV O
ktero je varjeno iz najboljšega impertiranega čežlicja hirela. I zdi teja naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno konst, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev ?n drugih.
Leisy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljih gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnibar-jn 6»C2 St. Clair Ave. K.E. kl^ri Vam dragevoljc vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
MATH. KAPSCH, ELY, MINN.
Rojakom Slovencem in Hrvatom priporočam veliko zalogo vsakovrstnega blaga.
najboljge pivo v sodčkih ali steklenicah iz pivovarne Val. Blati & Co., kakor tudi raznovrstno žganje in vino po jako nizki ceni.
i
Iščem mojega brata J1RAN PRŠIN. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga namwni bratu: John Pršin, 455 Virginia St., Milwaukee Wis.
t
možko, žensko in otročjo obleko po najnižjih cenah. Izbere si vsakdo lahko lepo obleko do najnavadnejšega do najboljšega blaga.
Prodsism °k«vala bodisi za moške, ženske ali otroke. Tudi naj-l IUUUJUIM boljic majnarske črevlje je mogoče le pri meni dobiti.
Prnitaiam vedno svežo grocerijo in skrbim, da je vsakdo zado-nuuajdlll voljno postrežen.
Prodajam ^u^.ine*otertu^' tunezaostanem v nobeni potrebi za Poskus je prepričanje !
i^AA iTi nlii
■*■	št	......"SmrtfrnAiiitto
OGLAS.
Slovenskim dekletom, ktere se, hočejo možiti, svetujem potovati v Ely, Minn.; tukaj je vedno pomanjkanje Slovenk.
S pozdravom
John Zakrajšek, P. a Box 12L	Ely, Minn.
*) Te hrvatske posojilnice imajo običajno zdaj firmo: "društvo (bolje bi bilo "zadruga") za štednju i zajmove". Ali ni to predolgo in premalo popularno imet Zakaj ne bi se za promet med Severnim in Balti- zva*° kratko "posojilnice", ka-škim morjem na danskem zemljišču. kor se zovejo najstareje hrvatske po^ Kajti dogoditi bi ee zamoglo, da hi B03iljli«e v Puli in Pazimn? (Ta aled-Nemčija v slučaju političnih zaplet- s® je zvala dosedaj, da si je bila Ijajev naenkrat ukazala zapreti kiel- samostalua "podružnica pujska", a ski kanal inozemski plovbi	j® opustila letos to ftm*x)
ŽENITNA PONUDBA.
Lepa prilika za pošteno Slovenko.
Mladenič, star 28 let, dobrega značaja, s premoženjem v vrednosti $2000, želi se seznajiiti s pošteno Slovenko, najraje s tako, ktera ima stariše v tej deželi in se lahko sami prepričajo, ako ni res tako, sem odgovoren za ves strošek. Jaz sem rokodelec in delam v lastni hišici v prijaznem mestu tor zaslužim od 100 dolarjev naprej na mesec. Zahtevam sliko in priporočilo. Za naslov vprašajte pri:
"Glas Naroda", 109 Greenwich St., New York, N. Y.
(26-29—4)
Kje je ANTON KOZOGLOV? Doma je iz Novega mesta. Pred jednim letom je bil .pri meni v Kenoshi, odkoder je šel v Cleveland, Ohio. Tmam mu poročati nekaj važnega. Zato prosim cenjene rojake, kdor ve za njegov naslov, da ga mi naznani Louis Basel, 24 Union St., Kenosha, Wis.	(22-27—4)
rT
FR. SAKSER CO.
109 Greenwich St.,	NEW YORK.
...PODRUŽNICA...
6104 St. Glair Ave., N.E. CLEVELAND, 0.
Oficjjelno zastopništvo vseh parobrodnih družb.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom o priliki potovanja v staro domovino, ali ako žele koga sem vzeti — v prodajo parobrodnih listkov po najnižji ceni.
Železniške listke za vse kraje v Zjedinjenih državah in v Evropi.
Pošilja najceneje in najhitreje denar v staro domovino, bo= disi zasebnim strankam, posojilnicam ali v kterokoli svrho.
Vsak slovenski potnik naj pazi, da pride na številko
109 Greenwich Street,
j in nikamor drugam ter naj se prej dobro prepriča, ako je na pravem prostoru, predno se da pregovoriti, da komu vroča denar, v mnenju, da ima opraviti z nami.

			--	_
Jupsli	mw	iska		Katol. Jednota.
				
RAZNOTEROSTI
V temešvarski okolici morajo vladati posebno srečne rodbinske razmere, ker zastrupljajo možje svoje
žene, te pa zopet svoje može. Dogo- j dilo se je že cel tueat slučajev.
ROJAKI, kteri potujete V STARO DOMOVI HO IZ COLOBADA in želite kopiti parobrodne listke pri nao, poskrbite si šeleznični listek DO NEW TORKA na postaji MISSOURI PACIFIC
Inkorporiraoa dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
ORADN fKT:
Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7th St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. b«. 57, Braddoek, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn: Blagajnik: IVAN GOVŽE. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora,
9178 Ewintr Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ. IL nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISN1K. III. nadzornik, Box 138, Burdine, Pa.
Glavni tajnik abesinskega cesarja RAILWAY v PueUu, Colo, pri *gen-
PGROTNI ODBOR: T V K O H ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,
4824 B'arkberrt- St.. Pittsburg, Pa.	*
MIHAEL KLOBUČAR, n. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick. JOSIP PEZD1RC, m. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago
Street, Joliet, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov m druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn,, po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA",
0R0BN0STI
KRANJSKE NOVICE.
Št. Janška železnica je zagotovljena. V konferenci pod predsedstvom železniškega ministra dr. Derschatta so bile odstranjene vse zapreke, ki so se stavile na pot zidanju te lokalne železnice. Podjetje bo financirano na ta način, da bodo izdale dolenjske železnice za ona dva milijona akcij, ktere imajo že v svojem portfelju in za ktere jamči dežela Kranjska.
Izseljevanje v Ameriko. Iz krškega okraja se poroča: Ker je bila le- j tos vinska in sadna letina v farah Sv. Duh in Studenec vsled toče silno &laba, začelo se je ljudstvo zopet izseljevati. Veliko jih gre iz teh in drugih župnij ali na Nemško ali v A-meriko. V Ameriko se podajajo naj- 1 več taki, kteri so že bili tam ali kteri imajo tam sorodnike in znance.
Posebna deputacija idrijskega mesta se je mudila na Dunaju radi po-državljenja idrijske realke. Upajo, da jo prevzame država že s šolskim letom 1907-98 v svojo upravo. To je edina slovenska realka.
Krška javna bolnica se razširi. Dozida se toliko, da bode v njej prostora za 60 do 70 bolnikov, in oskrbovala jo bosta dva zdravnika, en kirurg in drugi za notranje bolezni.
Deželni odbor kranjski je razdelil dcupno z različnimi zavarovalnicami raznim gasilnim društvom skupno 18,307 K.
V Domžalah razsaja legar. Umrle so že štiri osebe.
PRIMORSKE NOVICE.
Nežna zastopnica nežnega spola.
Nedavno je neki redar videl na ulici dell'Acquedotto v Trstu gručo kakih 30 oseb. Približal se je i on, da vidi, čemu se ljudje ustavljajo. No, videl je gnusen prizor: sredi gruče je na neki klopi sedela komaj 161etna mladenka, pijana, da je komaj držala glavo po koncu in vsa povaljana od blata, — Redar je pristopil k njej in jej ponovno svetoval, naj gre lepo sama domov. A pijana deklina ga ni hotela ubogati, marveč je zftčela redarja zmirjati z raznimi psovkami Nekoliko časa je redar mirno prenašal psovanje in skušal pijano deklino z lepa prepričati, naj bi šla od tam. Naposled mu je pa potrpežlji- j vost pošla ter je deklino aretoval in ! jo tiral na redarstveno stražnico v ulici Chiozza. Med potjo je moral seveda vedno poslušati psovanje. Na stražir«'i je pa mlada pijanka šele zbesnela: skočila je na redarja kakor lačna zver, mu raztrgala jopič, ga opraskala po levem licu, mu pljunila v obraz ier še enkrat ponovila vse psovke, a naposled je udarila s posjo po šipi v vratih stražnice in jo zdrobila porezavši si desno roko. Me-J rali so uporabiti vso silo, da so jo zaprli v neko sobo, kjer so jo pustili dotlej, da se je streznila. Ko je bila trezna, «o jo pa vzeli na zapisnik in jo potem izpustili.
Aretovan je bil v Trstu v prosti v pmsti Inki 19Ietni klobučar Jos. S., I doma iz Pulja. Aretovan pa je bil na zahtevo Ivana Bašiča, II. kapitana j paraika "Champagne", ki je usid- I ran v prosti luki. Bašič trdi namreč, da mu je Josip S. nkral dve nri, 30 ; kron vredni, in pa zlato verižico, 80 kron vredno. Josipa 8. so na redar-utveni stražnici v prosti Inki preiskali, a niso našli pri njem ničesar. Ker pa sumijo, da je ukradene pred-
mete oddal komu drugemu, ali jih pa kam skril, so ga pridržali v zaporu.
Obesil se je na brisači v veliki vojašnici v Trstu vojaški begunec Luka Mazar, doma iz Zagreba.
Ker je ukradel bicikelj, je bil aretovan po podgorski žandarmeriji neki 261etni Alojzij Makuc.
Umrl je 601etni Andrej Batič, ki se je ponesrečil v Ajdovščini v tovarni; v bolnišnici v Gorici ni prišel več k zavesti.
Izpred sodnije v Gorici. Težke telesne poškodbe obdolženi so stali pred goriško sodnijo: R. Batistič, A. Cejan, Al. Nanut, Jos. Golja in A. Črv. Poškodovanec je neki Kancler. Zgodilo se je to v ulici Dogana v noči na 2. januarja. Obsojeni so: Golja na štiri mesece, Batistič na dva tedna, Nanut na tri tedne ječe, Črv je pa oproščen. — Zoperstavljal se je orožniku 27Ietni Fr. Fornasari iz Trsta v Zagraju. Obsojen je na deset dni j v zapor.
Izginila je z doma v Vitovljah št. 50 nad Šempasom 161etna Terezija Zmet. Kolikor se je moglo poizvedeti, je bila pred dnevi v Mirnu, odkoder je krenila najbrže na Kras. Dekle je nekoliko zmešano.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Iz Maribora. Znani vinski veletr-žec Emanuel Mayr v Mariboru ustavil je svoje plačevanje, na kar so mu kleti zaprli, a le malo vina v njih našli. Dolgovi baje znašajo čez cetTt milijona kron. Kake namene je imel Mayr s svojimi upniki, dalo ti se soditi po tem, da je dal še pravočasno prepisati zemljišča na svojo ženo.
HRVATSKE NOVICE.
Eno leto ječe zaradi pet krajcarjev.
Reško sodišče je obsodilo Antona Le-bana iz Trsta na eno leto ječe, ker je 2. aprila iztrgal nekej ženi na javni ulici iz rok denarnico, kjer je bilo 10 vinarjev.
Truplo štiri dni ležalo v sobi. Na Reki so našli v neki podstrešni sobi v starem mestu truplo 701etne Frančiške Črnetič že gnijoče. Črnetič je bila skopa starka, ki se je ogibala ljndi.
Odlikovana učiteljica. Cesar je podelil Mariji Jambrišak, ravnajoči u-čiteljici višje dekliške šole v Zagrebu, sedaj dodeljeni ženskemu lieeju i&to-tam, v priznanje uspešnega delovanja na polju javnega dobrotvorstva zlati križec za zasluge. Jambrišak je odlična hrvatska učiteljica in pisateljica, ki si je s svojim neumornim delom stekla velikih zaslug ne le na pedagoškem, nego tudi na humanitarnem polju.
Železniški minister Derschatta v Dalmaciji. Derschatta pride s tehniško komisijo v Dalmacijo, da se tam določijo končni sklepi glede železniških zvez.
BALKANSKE NOVICE.
Tisočletnica smrti bolgarskega carja Borisa. Dne 2. maja 1907 je bila tisočletnica smrti bolgarskega carja Borisa, ki je prvi vzprejel krščanstvo in pokrstil Bolgare. Bolgarska cerkev ga je proglasila svetnikom. Tem povodom priredi poseben odbor, ki se je sestal, veliko narodno slavje.
Bosanske kulturne razmere. V o-
kraju Bosanska Dubica je 20,000 prebivalcev. Šoli sta samo dve v celem okraju, žandarmerijskih kasarn je pa pet. —
Menelika, Grk Abanasij Survis, je
bil nekoč železniški sprevodnik na o-rijentalski železnici. Sedaj potuje po Evropi in ga hvalijo kot razumnega in spretnega diplomata.
Žrtev očetovske ljubezni. V Alek-sandriji je padel v reko Tanaro sin profesorja fizike, Crescija. Oče je skočil za sinom, da ga reši, a je utonil. Dečka je rešil neki mož, a je otrok kmalu nato umrl.
London šteje sedaj 7.100.000 prebivalcev, za pol milijona več nego leta 1901. Ima torej toliko prebivalcev kakor Galicija.
Kitajskega jezika, oziroma temu sorodnih narečij, se poslužuje skoraj tretjina vsega prebivalstva naše zem-lje. -
V	dobre namene je volila vdova Lewis v Londonu vse svoje 24 milijonov kron znašajoče premoženje. Njen mož je bil v Londonu znan oderuh, kteri je "deloval" pa le v višjih krogih. Vdova je grehe svojega moža s tem činom nekoliko zmila.
V	Koloniji na Nemškem je zgorel v krčmi pri nastalem požaru nek A-merikan2c.
Čike je pobiral neki odvetnik na Dunaju. Odvetniška zborniea je razsodila, da se ga radi tega črta iz liste odvetnikov. To se je zgodilo. Na to pa se je oglasil neki odvetnik iz Pru-sije rekoč, da je bilo pobiranje posledica duševne bolezni; tudi on je trpel na taki bolezni, pa se k sreči še pravočasno rešil. Zbornica naj bi bila poslala svojega člana v sanatorij, ne pa da ga je spravila ob kruh.
"Črne čete" v Rusiji Nedavno so umorili urednika "Ruskih Vjedo-mosti" Jollosa, kar se pripisuje ta-kozvanim "črnim četam". Značilno je, da je dobil zdaj že drugi poslanec Hessen, ki je priporočal in predlagal v dumi odpravo smrtne kazni, smrtno obsodbo od strani teh "črnih čet".
Predarlski deželni zbor je sprejel načrt o izpremembi občinskega in deželnega volilnega reda. Za občine do 1000 prebivalcev ostane volilni sistem po razredih z majoritetnim principom, v večjih občinah z več kot tisoč prebivalci se sme na 25 odstotkov prebivalcev uvesti proporeijonalna volitev. Občine nad 2000 prebivalcev volijo po proporcijonalnem sistemu. Število poslancev se pomnoži za dva ter se uvede splošna kurija.-
Krožniki za pse. V Nymphenburgu na Nemškem je neki gostilničar v gostilni svoji razobesil tablice, ki pravijo, da krožniki, na kterih so gostje dali hrano psom. ostajajo dotičnikom in treba, da jih plačajo. Ta odredba je pametna, kajti dajati krožnike psom. ne samo da je gnusno, ampak za more se s tem prenesti na človeka tudi bolezen ehinokoka (črvi).
Strašen poskus. V Markovicah na Moravskem je neki gospodar zaklal svinjo. Njegov tri leta stari sinček pa je to gledal. Kmalo na to pa. je dečko vzel nož, šel v sobo, kjer je njegova pol leta stara setrica spala v zibelki, pa ji je prerezal vrat. Hotel se je baje prepričat}, ali bode dekle tako kričalo, kakor je svinja.
Pruska inkvizicija. Kar se je sklenilo na shodu nemške kolonijalne družbe na predlog misijonarjev, da se mora domorodce v afriških kolonijah poučevati na podlagi materinščine, to ne velja v "knlturni" Pru-siji za civilizirani poljski narod; knl-1 f turna sramota za državo, ki tepta svete postave vzgoje in ljudskosti. Z najgršim nasiljem in brutalnostjo se sili poljsko mladino v šolah, da bi tudi molila in spovedovala se nemški. Otroke se tolče in na vse mogoče načine sili, da bi nemško molili in poli Poljske časopise plenijo, njih urednike zapirajo, ker se bojujejo za povsod drugod priznane pravice. Poljske stari še se zapira, ker baje podpihujejo svoje otroke k stavki Vse pritožbe poljskih poslancev ne pomagajo ničesar. Naučni minister odgovarja, da se s kaznimi ne bo prenehalo. V zadnjem času so se začeli gorko zavzemati za Poljake nemški socija-listi. To je moderna pruska inkvizicija. Nemška banka za kolonizacijo je določila 350 milijonov v ta namen, da bi se pokupila poljska plemenita-ška posetva na Poznanjskem. Površina poljskega ozemlja se je s povratnimi kupčijami zvišala za 5000 hektarov. Vsa pruska srditost ni pomagala nič; Poljakov ne morejo ugonobiti. Število Poljakov znaša 10 odst. vsega prebivalstva na Pruskem.
Strošek za pojedinega vojaka. V pojedinih državah stane vsak vojak v času mira: V Rusiji 772 K, v Nemčiji 1161 K, v Avstro-Ogrski 1175 K, v Italiji 1335 K, v Franciji 1633 K, na Angleškem 2045 K. Na vsakega prebivalca Avstro-Ogrd£e odpade na leto za vojsko 16 K.
tih C. M. Cos ali pri C. A Waterman; te bodete za vas brezplačno nam vaš prihod v Now York brzojavno naznanila. Naš valnžbenec vas bode na postaji' pravočasno pričakoval in dove-del v našo pisarno.
To je za vas važnega pomena in v lastno korist ter upamo, da se bodete po našem nasvetu ravnali
FRANK SAKSER CO.
WIHHET00,
Rdeči Gentleman
je izšel In se dobi I. zvezek za 40c., I. in II. zvezek pa za 75c. s pošto vred.
Upravništvo "Bias Naroda"
109 Greenwich St., New York.
JOHN VENZUL, 1017 E£62nd Street, N. En Cleveland, Ohio
izdelovalec kranjskih in nemških
HARMONIK,
Delo napravim na zahtevanie naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni oa $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim je od $45 do $80.
NAZNANILO.
Rojakom, kteri mi kaj dolgujejo, naznanjam, da sem se odločil postavnim potom vse iztirjati, v slučaju, da mi v teku jednega meseca ne plačajo. Oni, kteri so v Pueblo, Colo., in okolici, naj izročijo Anton Stupniku, št. 1225 Berwind Avenue, Pueblo, in iz Leadville, Colo., in okolice naj plačajo meni samemu, ker jaz sem obrt prodal.
Frank (Jerman,
po domače Kovač, (v d - do prek) Leadville, Colo.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Kansas City, Mo., naznanjamo, da je za tamošnji okraj in okolico naš zastopnik
Mr. JOHN KOVAČIČ, 1630 W. 9th St., Kansa« City, Mo.
Priporočamo ga vsem toplo.
Frank Sakser Co.
NAZNANILO.
Rojakom naznanjamo, da se je naš potnik Mr. JANKO PLEŠKC zopet podal na pot. Obiskal bode rojake še po nekterih delih Pennsylvani j e, potem pa v državah Ohio, Illinois, Wisconsin, Michigan, Minnesota, Colorado, Kaamae itd., ter ga vsem prav srčno priporočamo.
Frank Sakser Co.
Pozor Rojaki!
Potne noge, ktrja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino z Knaj p o v im praškom, kdor želi poskušnjo
naj pošlje 30c v znamkah na kar mu tako] prašek pošljem. Za golobradce in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, če ni to resnica plačam rsakomu $500,
Jakob Wahcic,
229 SOUTH FRONT STREEfr
STEELTON, PA.
DELO DOBE PREMOGARJL Izurjeni naklad aid in kopači s stroji, z rodbinami in boarding-housi; nove hiše, dobre plače in stalno delo; tu ni štrajka, pač pa pomanjkanje delavcev. Vprašajte pri: RED ROCK FUEL COMPANY'S COLLIERIES,
Red Rock, W. Va., ob Baltimore and Ohio železnici ((23-30—4)
PRIPOROČILO.
Rojakom v Black Diamond, Wash., in bližnjih mestih, kakor: Ravens-dale, Renton, Mackay, Taylor in Enumclaw, Wash., priporočamo našega zastopnika:
Mr. GREGOR PORENTA, P. O. Box 701, Black Diamond, Wash.
Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in je z nami v zvezi.
FRANK SAKSER CO.
NAZNANILO. DELO! DELO!! DELO!!!
Naročnik Anton Basnik, P. O. Box 1, Elkland, Pa^ Tioga County, nam poroča, da se dobi v onidotni tovarni za u-snje stalno delo še za nekaj Slovencev.
Za navadnega delavca znaša plača od $1.50 do $1.60 na dan, dela se po 10 ur; kdor se pa v tovarni dobro priuči usnjarstva, zasluži po $2.00 do $2.50 na dan.
Kdor se zanima za ta posel, naj piše gori označenemu rojaku.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO MR IVAN PAJK, P. O. Box 126, Conemaugh, Pa., je z nami v zvezi, vsled česar ga vsem cen j. rojakom iz Conemaugh, Pa., in okolice toplo priporočamo.
Dotičnik ima tudi v zalogi raznovrstno slovenske knjigo po izvirnih cenah.
FRANK SAKSER CO.
("Glas Naroda.")
Velik stroj, ki govori,
zastonj.
Največji stroji te vrste, kar jih je bilo dosedaj na trgovišču.
Te vrste "handy stroji so pravi čudei .	in so brez dvoma najboljši, kar se jih je
Rojakom v Evelethu, Minn , in dosedaj prodajalo za visoke cene. stroji okolici naznanjamo, da jo za tamošnji' niso ceneni, kteri se gonijo z goni lom, «v«4 «oX	-v	i kterega morate gibati z roko, temveč
okraj naš zastopnik	oni <fciUJ-ej0 s pomočjo autoinatičnih
MR. GEO. KOTZE,	peres, vsi mehanični deli so obvarovani
P. O. Box 541	Eveleth, MmJL 1 kovinskim obodom, tako da se ne mo-
i* , „	. ! rejo zapra5iti:roe je soliden in Izdelan«
Ker je z nami v zvezi, ga vsem to- koTine ter meri devet palcev v premeru;
plo
priporočamo. Frank
Sakser Co.
TIKET
■ Mneje postr
. Greenvv
r	V^nV
brzoparnik dobiš za : ro družbo hočeš naj-je in bodeš naj so-; :: FR. Sakserju, - . New Volk, zatr -	obrn"
Magr. Seb. Kneipp.
Ako Initial, ako si prehla-jen, ako imaš kake vrste katar, ako trpiš na kaki drugi bolezni in si se naveličal zdravnikom denar dajati; ne odlašaj pisati takoj po knjižico: "NAVODILO IN CENIK (Kneippo-vihj Knaipovih zdravil" katero dobiš zastonj ako dopošlješ poštno znamko za dva centa za poštnino.
Knajpova zdravila so poznata in odobrena ? o celtm svetu in se uporabljajo z dobrim uspehom pri vsih naprednih narf dih.
Knajpova iznajdba je neprecenljive vredno-ti, p'avi blagoslov za vse trpeče človešt o in nikaka sleparija, katerih ie danda es • nogo na dnevnem redu. To je moj naslov: K. AUSENIK, 1146—40th St., Brooklyn, N. Y.
stroj igra na dvojne standardski Colombia ali Edison valčke in nadkriljuje vse tudi najdražje stroje tako z ozirom na čistost in jakost glasu. Stroj je lep okrasek stanovanja in je zelo priličen za večerne zabave. Ne pošiljajte nam denaija v naprej, temveč pišite nam danes ter se ob* velite, da bodete prodali 39 komadov novosti, ktere se lahko prodajo, in sicer .po 10c. komad. Ko to prodaste, pošljite nam $3.90 in mi Vam pošljemo imenovani "dandy" govoreči stroj, natančno tak, kakor je popisan in naslikan zgoraj.
Vi zamorete samo poskusiti, ker vzamemo nazaj vse predmete kterih ne morete prodati in Vam damo nagrado primerno predmetom, ktere ste prodali. , Pišite danes.
j NEW YORK-CHICAGO SUPPLY CO.,
194 Broadway, New York City.
ROJAKI SLOVENCI
PIŠITE PO NOVO OBŠIRNO KNJIGO
= »ZDRAVJE" =
Novih
50.000
iztisov
se zastonj razdeli
med Slovence
K1TJIGA
katera je pred kratkim izšla od slavnega in obče znanega
D" E.G.COLLINS MEDICAL INSTITUTE
Iz te knjige, katera je napisana v materinem (Slovenskem) jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvah, bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. L prvi in edini, kateri se v resnici zanima za naš narod v Ameriki ter hoče bratski syetovati in poučiti rojake, kako se zamorejo ohraniti največji zak lad „ZDRAVJE" in kako izgubljeno nazaj zadobiti. Take knjige še niste videli, še manj pa čitali.
Iz nje se bodete prepričali, da je Dr. E. C. COLLINS M. L edini, kateremu je natanko znana vsaka bolezen zato edini zamore garantirati za po polno ozdravljenje vsake, bodisi akutne ali za-starel-u [kronične] bolezni notranje ali zunanje, kakor tudi tajne spolne bolezni moške ali ženske, pa naj se drugi še toko hvalijo. On edini ozdrafvi jetiko in sifilis točno in popolnoma. Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno.
Ozdravl)en: renmatirma v rokah, nošah in križu.
V dokaz nekaj najnovejših zahval:
MIKE NOVAK,
1253 Mohlen Avenue, Pueblo Colo.
Ljubi moj prijatelj
Dr. E. C. COLLINS M. I.
Jaz Vam odgovarjam na Vaše pismo in izpolnivši Vašo željo Vam pošilam mojo sliko? katero Vas prosim da stavite v časopise in se Vam lepo zahvaljuje"! za Ya.5a zdravila, kattra ste mi pošilali, ker jaz sem sedaj popolnoma zdrav, da ne potrebujem več zdravil.
Se Vam še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočiljoč,j ostajam Vaš prijatelj
MIKE NOVAK-
Zatoraj rojaki, ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, prašajte njega za svet, predno se obrnete r.a druzega zdravnika ali zdravniški zavod. Natanko in bez sramu opišite svojo bolezen v materinem jeziku, naznanite koliko ste stari, koliko časa traja bolezen in vse druge podrobnosti, ali pišite po knjigo katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih zdamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov:
0" E. C. COLLINS MEDIGAL INSTITUTE
140 W. 34th St.	Kew York N. Y.
Petem smete mirne duše biti prepričani v kratkem popolnega | ozdravljanja.	(
KOLIKO JE URA?
To Tam Elgin ali Watham	nre vedno najtočnejSe kažejo ! Veliki	cenik, opremljen z Teč sto slikami	teh ur in drage različne zlatnine po nižih eenah se dobi brezplačno	in poStnine proBto od
"SLAVIA" Watch & Jewelry Co.
27 THAMES STREET, NEW YORK, N. Y.
Pilite takoj po njega!
i
+ A A

Ako hočeš dobro postrežbo
z mesom in grocerijot
tako se obrni na
Martin Oeršiča,
301-303 E. Northern Ave.-, Pueblo, Colo.
Tudi naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstno suho meso, namreč:
klobase, rebra, jezike, Sunke itd.
Govorim v vseh slovanskih
obilni obisk'.
W V v v
Rojakom
v F»ittst>urgu, Pa. in okolici
naznanjam, da j." .za tamošnji okraj moj
>edini pooblaščeni zasiopniK za vse poslej
JAKOB ZABUKOVEC,
* 4824 Blackberry Alley-	Pittsburg, Pa.
Uradne nre: vsak dan od £7. do ure, ter ob sobotali ^o ^ 8. ure zvečer.
t


Frank Sakser.
f Telefon 2034.
Frank Petkovšek
714-718 Market Street Waukegan, 111.
priporoča rojakom svoj
^ S A U O O IN,
>	v kterem vedno toči sveže pi?o, dobra vina in whiskey, ter
>	ima na razpolago fine sni od k e. V svoji PRODAJALNICI ima vedno sveže groce-
* rije po nizkih cenah.
Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v ifew Yorku.

i
a A A
^"ii
* '""n ft ti ■e.ii*!!! A Iflfthi A
"Winnetou, rdeči gentleman".
Spisal Karl Hay. Priredil za "Glas Naroda" R. (Nadaljevanje.)
" N* vom, seuor, ne vem zanj, ga ne poznam ter se sploh ne brigam za Evoj*} gmfce. To spada v področje sefiore." "Ali z a morem govoriti ž njo t" "Tudi ne vem. Morate vprašati kako služkinjo!"
Po teh besedah odide. Zdi se mi, da živi v takem razmerju s senoro, kot raucbero Fernando de Venango z donno Eulalijo. Zato ustanem in grem proti tistemu kraju, odkoder prihajajo nad vse vabljivi duhovi za nos in lačen želodec. Srečam neko mlado, vitko žensko, ktera nese nekaj mimo mene. Vjamem jo za roke in jo držim, "ftekle, kje je senoraf" Njene temne oči me jezno pogledajo. " Vous ete> uu ane!"
Aim, Francozinja je! Iztrga se mi zelo nevoljna in odide. Grem dalje.
Tam pri robu mize najdem drugo.
•' Ma-l • :n• i>elle, ali bi mi ne mogli povedati, če bi lahko govoril s
senoro f''
"I am not mademoiselle!"
Odi'ie. Američanka je ali Angležinja. Če hočem obirati po vrsti vse r:ir i-ln.^ii, • ■ pridani <lo v.-čera do sefiore. Tam stoji jedna, ktera me ilj.i • očn.i: -aj res. ia obraz sem moral že videti nekje. Jadram na-lo nje. St' pre d no sem tam, sklene roke, škoei k meni in zavpije: ...........1	ali ,je to mogoče? Skoro bi vas ne bila poznala, ker
sprei ravni
no:
brado.
V
M;
potu
Zdaj

senoro! Spraševal sem že dve vaši tovariŠici, a so bile ker se mora madama imenovati donna, oziroma donna

V slučajih nesreče
imjenja udov, ako skoči kost iz svojega ležišč* itd. rabite takoj
Dr, R1CHTERJEV Sidro Pain Espeller,
On suši, zdravi in debavi udohnosfc. Imejte ga vedno dema ia skrbite, da si nabavite pravega z našo varnostno znamko sidrom na eti-. |^keti.
V vseh lekarnah po 25 in 50 centov.
F.AD. RICHTER & CO.
215 Pearl Street,	New York.
Spominjajte se ob raznih prilikah aaše prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani! Mal peloži dar domu na oltar I	(t d)
Nižje podpisana priporočam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj........
SALOON
107-109 Greenwich Street,
oooo NEW YORK o o oo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke...........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe .............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postrežba solidna............
Za obilen poset se priporoča
FRIDAvon KROGE
107-109 Greenwich St., New York.
. Mleka, Slaraapukeova Micka! Skoro bi vas ne bil spo-astla. Kako pridete vi semkaj v Calif orni jo T' umrla k- nlu potem, ko ste vi odšli v svet. Prišel je neki govoril očeta. Seveda je bilo vse drugače, kot si je mislil. z brati t je, kjer je toliko zlata, mene je pa pustil tukaj. Ne o-od: - ■ mi -iabo. Hočem jih čakati tukaj, dokler se ne vrnejo."
'•O t-m hočeva govoriti pozneje; zdaj mi pa povej pred vsem, kje bi mogel govoriti s silno neotesane."
*'To je umev Elvira."
"To -i že zapomnim! Povej, kje bi govoril ž njo?" 41 IIo >m pogledat L Kje sedite?" "Tam pri druiri mizi."
"Pojdite t je: jaz vam že pridem povedati, gospod sosed!" To je zopet jedno izmed tistih čudnih srečanj, kterih sem toliko doživel. Njen o-e in moj oee sta soseda in še malo v sorodu. Zdaj pa je stari mizar kje i*> rudnikih. Pri njemu sta oba sina, kterih starejši je moj sošolec. V prvi gostilni pa dobim Micko, ktora me je tolikokrat lasala, ko sem jo nosil v naročaju. Smejala >e je, drgnila nosek ob moje lice — ne, kaj tacega bi si ne 1 »ii nikdar mislil, da se sestanem ž njo v Californiji! V kratkem se vrne.
*1 Senora va» želi videti, dasi ne vzprejema obiskov o tem času." ''Kako.' (lostilniearka pa obiski?" Mioka i><»niiga z ramami.
"A je vendar tako. Dvakrat na dan se lahko govori ž njo, predpol-dnem od jednajste do dvanajste, pa popoldne od petih do šestih. Izven teh ur ne sprejme nikogar, če ni dobro priporočen."
11 Aha. hvala lepa!" smehljam. "Človek nikdar ne vrjame, kaj pomeni prijazna soseda!"
"Kaj ne? Pojdite torej!"
Priprave so že take. kot bi me vzprejel kak knez ali cesar. Pelje me v mal sosedni prostor, kteri je nekaka predsoba. Tam mi pravi Micka, da naj čakam tako dolgo, dokler v sobi ne pozvoni.
To je zanimivo, zlasti, ker moram čakati debele pol ure, predno se oglasi zvonček. Vstopim v sobo, v kteri je vsepolno pohištva. Donna Elvira mora vsekakor imeti bogato opravljene sobe. Res je toliko navlečenega in nabitega, da se niti za prst ne vidi stene. Sedi na zofi in se naslanja na zemljevid, kteri visi na steni. V naročju ima kitaro, poleg pričeto vezanje, pred njo pa slikarsko stojalo, to se pravi: med njo in med oknom tako, da ne prihaja nobena svetloba v sobo. Na prilepljeni beli poli zapazim par začetih risarij. ( e se ne motim, upodablja jedna glavo nekega mačka ali pa kako staro žensko, kteri manjka še nekaj za na glavo. Druga predstavlja neko žival, ktere mi pa ni mogoče spoznati. Lahko je glista v homeopatični oskrbi :>li pa trakulja po kemični analizi.
Priklonim -e globoko in zelo udano. Zdi se mi, da me ne vidi; venomer gleda ■ am v >tn>p. Ozrem se tudi jaz. a ne zapazim najmanjše stvari. Naenkrat se zgane in me vpraša: "Kako daleč je mesec od zemlje?"
To vprašanje me ne preseneti. Saj sem pričakoval nekaj podobnega. Toda — kakor ti meni. Jako jaz tebi:
"Ob pondeljkih dvainpetdesettisoč milj; ob sobotah pa samo pet-deset-tisoe."
"Pravilno!"
Zopet začne proučavati tisto točko na stropu. Kot prej se zgane na-nagloma in vpraša:
"Iz česa se delajo rozine?"
"Iz grozdja!" "Pravilno!"
Nesrečna točka igra že v tretjič svojo ulogo, na kar pride novo vprašanje :
"Kaj je Poil de chčvre*!"
"Blago, kterega se d^bi za escudo d'oro petnajst yardov, a ga ne nosijo več."
"Pravilno! Vi ste mi dobrodošli, senor! Micka me je prosila, naj vam bodem naklonjena. Ker nisem s tem posebno potratna, preskušam vsakega, kdor se poteguje za to milost. Evropejci ste znani radi vaše učenosti; zato sem si izbrala na polju človeške znanosti najtežja vprašanja, ktera ste odgovorili izvrstno, dasi ste bolj podobni medvedu kot učenjaku. Toda Micka mi je rekla, da ste se dolgo Šolali ter da poznate vso zemljo in vse narode. Sedite, senor!"
"Hvala, donna Elvira de Gonzalez!" odvrnem skromno in sedem na stol "Ali želite stanovati pri nas?" "l)a."
"Vi smete, ker ste zelo uljuden mož. Kot vidim, postane včasih tudi vaša vnanjost l»oljša, če se malo pobrigate za to. Ali ste bili na Spanjskem?' "Da."
"Kaj pravite o temle zemljevidu, kteri predstavlja mojo domovino in kterega sem napravila sama?"
l'.»kaže tni ga. Na prvi pogled vidim, daje prerisar. ]>o drugem zemljevidu - pomočjo prozornega papirja, a še to zelo slabo. "Ze'o natančno, donna Elvira de Gonzalez!" Moja jmlivala se ji zdi kot nekaj samoobsebi umevnega. "Da, me ženske smo se konečno emaneipovale; največji uspeh smo do.M-gle v te n. da smo >e poginoma uglobile v znanosti in pokazale moškim mar-ikaj. za kar bili -ami preslabi. Poglejte samo te slike; nedosežne so v predmetu in izpeljavi. Kako so tine črte, kaka senca, kaka svetloba. Vi se sicer s{>oznate, a vendar vas moram preskusiti. Kaj predstavlja ta slika?'
Pogorel bi bil. da nisem videl na zofi papirčka z začetnimi potezami slike in napisom. Malo v dvomu sicer, a odvrnem hladno: "To je morska kača."
"Pravilno! Sicer jo ni še nikdo videl, toda česar ne vidijo oči naravo-f slovea, to vidjo oči pravih umetnic. Tn ta slika tukaj?" "To je gorila slavnega Du Chailly."
"Pravilno! Vi ste najučenejši mož, kar sem jih videla kdaj; nikdo ni spoznal gorile in morske kače na prvi pogled. Vi ste vredni vseh častij!"
Pohvala te donne deluje skoro tako kot česen iin čebula donne Eulalije. Znamenita njena sestra pokaže na mizo, ktera stoji pri vratih:
"Jaz sem gospodarica moje hiše, ne da bi se kaj brigala za hišne opravke. Tam je črnilo, pero in knjiga. Vpišite svoja imena 1" Storim tako in vprašam:
"Ali tirnem vpisati tudi imena mojih tovarišev?"
"Ali imate tovariše?"
"Da."
"Kdo pa so?"	i Tli. II
(Dalje prihodnji*.)

AtfSTEO-JMEMCAN Lil
Regularni potni parnikl^*
odpluje 4. maja.1
"Eugenia" odpluje 11. maja. "Sofia Hohenbe/c"
odpluje 15. maja.
-vozijo med New Yorkom, Tr«tom;in^Reko.
Najpripravnej&a in [najcenejša parobrodna črta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le SO centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo.
Phelps Bros. CBi Co., General Agents,
2 Washington St., New York.
Gompagnle Generale Transatlaatiijiie.
(Francoska parobrodna družba.)
DIREKTNA CRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
Poštni parniki so:
"La Provence" na dva vijaka.................14,200 ton, 30,000 konjskih moči.
'■La S^voie" „ „ „ ................1-2,000 „ 2.~>,<mk) „	„
'•La Lorraine" „ „ ,,- .................12,000 „ 25,000 ,,
"La Touraine" , „ „ ..................10,000 „ 12,<»00 „	„
"La Bretagne"........ ....................8,<>ik> „ 9,000 „	„
"La Gasgogne"............................. 8,000 ,, 9,000 „	,,
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. nri dopoludne iz pristanišča St. North River, ob Morton St., N. Y.
*LA LORRAINE •LA SAVOIE •LA TOURAINE •LA PROVENCE •LA LORRAINE
2. maja 1907. *LA SAVOIE 9. maja 1907. *LA PROVENCE 16. maja 1907. *LA LORRAINE 23. maja 1907. *LA SAVOIE 30. maja 1907. *LA TOUKAINE
6. junija 1907. 13. junija 1907. 20. junija 1907. 27. junija 1907. 4. julija 1907.
POSEBNA PLOVITBA:
La Bretagne 4. maja oh 3. ttri po pol. La Bretagne 1. junija ob 3. uri pop. La Gasoogne 18. maja ob 3. Tiri pop. La Gascogne 15. junija ob 3. uri pop.
Pirnika z zvezdo zaznamovani Imajo po dva vijaka.
Mm W. Kozminski, generalni agent za zapad.
71 Deaborn St., Chicago, 111.
CUNARD LINE
PARNIKI PLUJEJO MED
TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM.
PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA.
odplnje iz New Yorka dne 2. maja. • odplnje is New A Torka dne 16.
CABFATHlil maja.
MODU
odpluje lz Nt w Yorka d** 30. m^ja.
ULTONIA, SLAVONIA IN PANONIA SO parniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in so *elo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrežena.
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in
The Ciarfl Steams! Co, Ltd.,
BOSTON: 26 State St.
MINNEAPOLIS: Guaranty Building.
CHICAGO: 67 Dearborn St.
^D OJT
FRANK SAKSER CO
PODRUŽNICA
6104 ST. CLAIR AVE., N. E.,	CLEVELAND, O.
CANTON BOBEK, vodja.
Pošilja v zvezi z glavno pisarno
DENARJE V STARO DOMOVINO
najhitreje in najceneje. Denarne pošiljatve dospejo na dom v 12—13 dnevih. — Kupuje in prodaja avstrijske denarje po dnevnem kurzu.
Edini zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske.
Prevzema hranilne knjige v izplačilo in daje predplačila.
PRODAJA PAR0BR0DNE LISTKE
za vse parobrodne družbe po izvirnih cenah.
e----
Potnike iz Clevelanda, O., sprejme v New Yorku domač uslužbenec jih dovede v glavno pisarno, preskrbi vse za prtljago in odvede na parnik, kar potnika nič ne velja in je to velike vrednosti.
•	»in	.
Dobi se v podružnici "Glas Naroda" po 1 cent številka,

ROJAKa, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI
Za vsebino inseratov ni odgovorno te uredništvo niti upravništvo. Upravniatvo "Glasa Naroda".
BOJAKI, MAAOČAJTE S£ NA
"GLAS NARODANAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK!
mmm
Zeti
o
R
0
s
1
v
f Dr WALNUTH I
BOLNIKOM NA ZNANJE..
21-24 STATE ST.. NEW YORK.
lasi po celem svetu slarai profesorji.
Stem svarimo vse bolnike kateri se zdravijo pri America Europe coinpaniji, da ne padejo na sleparstvo nekaterih zdravnikov in zdravniškim zavodom, kateri prosto lažejo da imajo „OROSI" zdravila in da zastopajo Orosi Laboratorium v Milanu. Samo America Europe Companija ima pravico, pod tem imenom prodajati zdravila. Nazna-nimo tudi, da nismo z nikakoršnem zdravniškem zavodom (Medical Institut) v zvezi, kakor samo z Orosi Laboratorjom v Milanu, od katerega prodajamo po navodih naših
zdravnikov zdravila.	—
$500 plačamo za uspešno odsodbo,
tistemu kateri nam naznani ime in naslov od zdravnika ali zdravniškega zavoda kateri se predrzne obljubiti ali prodajati „Orosi" zdravila.
•p Orosi zdravila so neprekosliva in najbolša za ozdravljenje t Orosi zdravila so pripravljena po propisih največjih in slavnih zdravnikih in profesorjih na svetu, kateri so na raznih tajnih in kroničnih boleznih preučavali skoz mnogo let, da so znašli zdravila po katerih se razne teške bolezni za gotovo popolnoma ozdraviti morejo in take zdravila predpisujejo naši zdravniki od America Europe Companije. - Ozdravili so v teh štirih mesecih od kar obstoji naši oddelek za Slovence že več kakor dva tisoč bolnikov, kateri so trpeli na raznih hudih_boleznih in katere večinoma drugi zdravniki niso ozdraviti mogli. Nobeden zdravniški zavod na svetu ni imel tako veliki uspeh, kakor America Europe Co.	_f
j 1	Kdo Vam more dati bolji dokaz da Vas ozdravi? —==
Bolniki zakaj boljujete tako dolgo? Popišite nam dobro Vašo bolezen in mi Vam bodemo poslali zdravila po katerih bodete gotovo ozdravili, kjer naši zdravniki Vam garantirajo ža ozdravljanje, ali pa povrnejo vsakemu denar kateremu bi naša zdravila nebi od koristi bila in zato dajemo tudi skoz ta časopis sledeči Oglas. %beden drnri zdravnik Vam nemore take farancije dati. kjer nikdo Vam nemore tako dobrih zdravil poslati kakor mi I Zato bolniki
pišite takoj, kjer preje ko pišete, preje bodete ozdravili. Kjer smo prepričani da bodemo Vsakemu v najhujši ali zastarani bolezni gotovo pomagali, zato dajemo tudi sledečo garancijo: Ako Vi 5 dni rabite naša zdravila in se še ne počutite bolje in ne vidite da "N as bodo naša zdravila popolnoma ozdravila, pošlite jih nazaj po Expressu plačano s dozvolbo presedanja in ako niste porabili več od ene tretinje, povrniti Vam hočemo takoj denar.	f šj
Tistim kateri trpe na tajnih možkih ali ženskih boleznih!	. *
Mnogi ljudje trpijo na tajnih ali kroničnih boleznih, katere so večinoma od hudih posledkov ak~ se y pravem času ne zdravijo, zato »rojaki" Vam svetujemo, da brez kakšnega odlašanja na nas pišete in naši gospodi zdravniki Vam bodo garantirali da Vas bojo popolnoma ozdravili. Ne verujte nekaterim ljudem kateri pravijo da ta bolezen ni za ozdraviti, kjer ako dobite dobra in prava zdravila, bodete takoj videli da bodete preje ko si morda predstavljate zopet popolnoma ozdravili. Kavno tako žene katere trpijo na mater niči naj pazijo komu se zdraviti dajo, kjer te bolezni so tudi nevarne in se samo na sistematični način popol-| noma ozdraviti morejo.
• • • ZOPET NOVA KNJIGA ZA SLOVENCE 1 ♦ * • Samo Se kratek čas in naša nova velika zdravniška knjiga izide, v kateri bodo bolniki najdb vse moJ jgoče bolezni obširno popisane. Videli bodete mnogo jako zanimljivih slik od raznovrstnih boleznij, kako da ae v človeku razširi in kako da Človeško telo propade ako 8 pusti zdraviti ali pa ako ga je sram bolezen1 »dravniku povedati ali popisati. Še nobena Zdravniška -knjiga ni bila tako obširna kakor bode naša. kjer, .ta knjiga bode Vsakemu od Telike koristi, da bode sam spoznal kako bolezen da ima. Vsaki dan dospejo .mnoga zahvalna pisma ali prostor nam ne dopušča da bi vse oznanili, kar j pa tajnih bolezni pa nikdar v javnost ne pridejo. Mi pošiljamo tudi t staro domovino edravfla in smo o dravili samo ▼ mesecu Novembru 2 sto 54 uradnikov, oficirjov, učitelje in trgovcev kakor tudi mnogo a liuzega stanu iz stare domovine to jo dober dokaz, da so naši zdravili neprekoslivi in da so prispeL do največjega Človeškega znanja, kateri nam pošljenaslov dobi brezplačno naša malo knjigo, dokler bode velka knjiga izgotovljena. -	NA SLOVENSKI ODDELEK:
AMERICA EUROPE Co. 161 Columbus Ave., New York.
♦ 1
as.	«49.
i «%. » wMja 0* 10. to I popofcta*.