p
LIST DELAVCEV
VZGOJNOI ZOBKA ?. E V A L N 1 H ZAVODIH
LJUBLJANA,
5. OKTOBRA 1965
LETO XVI ST. 16
REŠITVE SO V SMOTRNEJŠEM
SISTEMU IZOBRAŽEVANJA
(S 5. razširjene seje plenuma nimata pravega izhodišča. Iz tega da so nekatere šole in odnosi ka prideta dva s srednjo izobraz-republiškega sveta Zveze sindika- sledi vrsta posledic — ena izmed med šolami ostali skorajda taki, bo, medtem ko je to zahodnoev-tov Slovenije 17. sept. 1B65)	njih je tudi manjša samoupravna kot so bili v času cesarja Franca ropsko povprečje 1 4. Ce bi se
moč in sposobnost našega delov- Jožefa: tu še vlada zakon dualiz- tako nadaljevalo, kot zdaj, bi bilo nega človeka.	ma, ko se v naprej določa usoda po podatkih zveznega zavoda za
Na drugi stopnji izobraževanja posameznika — ali bo fizični de- gospodarsko planiranje 1. 1975 to stvari tudi niso v redu. Naj orne- lavec ali gospod. Primerjajmo sa- razmerje pri nas že 1:1.7. Pri tem nim samo nekaj osnovnih ugoto- mo današnji položaj vajenca s vitev: na tej stopnji zasledimo statusom gimnazijca: izrazit du-pravzaprav največ starega, kar alizem, izrazita determinacija že je pustil državno administrativni takoj v osnovi in. od tod, potem sistem in je skoroda ostalo še vse posledice v formiranju posamez-tako, kot je bilo. Rekel bi celo, nika in naših kaplrov sploh. No,
Na nedavni razširjeni seji plenuma republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije so nekateri člani tega organa obravnavali tudi problematiko šolstva in izobraževanja sploh; med njimi se je na teh vprašanjih zadržal zlasti predsednik komisije za kulturo in prosveto pri RSS tov. Slavko Bohanec. Iz njegove razprave bomo navedli nekaj bistvenejših odstavkov.
Velike tako imenovane rezerve V našem šolstvu niso zgolj v izobraževalnih institucijah, materialne in pedagoške rezerve so tudi v samem izobraževalnem si-stejpau; te rezerve so morda milijardne. Reaktivirati te znatne rezerve v izobraževalnem sistemu pomeni organizirano, smotrno in strokovno lotiti se razreševanja problemov izobraževalnega siste-mg, s čimer bomo samo prihranili sredstva, ki jih zdaj dajemo za izobraževanje.
Pričnimo z osnovno šolo. Leta 1960 ni končalo popolne osnovne šole 11.000 otrok, leta 1964 je to število narastlo na 12.000. Poleg tega imamo — in to je po mojem mnenju eden izmed težjih družbenih problemov — še vedno 696.000 ali 59 % prebivalcev, starih nad 15 let, ki nimajo popolne osnovne šole. S hitrimi akcijami bi sicer mogli odpraviti tudi ta neljubi problem, toda to bi bila samo formalna rešitev, če se hkrati ne lotimo raziskovanja vzrokov- in iskanja stvarnih rešitev tega vprašanja v osnovni šoli. Najbrž ni le moje mnenje, da imamo prav na prvi stopnji izobraževanja, v osnovni šoli, izredno velike izobraževalne rezerve, ki pa jih ne reaktiviramo, na ta način pa osiromašujemo fun-damentalno stopnjo, ne da bi pomislili, da tako osiromašujemo tudi drugo in tretjo stopnjo šolanja, ker zaradi nedostatkov prve
pa bi imeli 130.000 visoko izobraženih kadrov preveč in 1.20.000 srednje izobraženih premalo.
Defekte na tretji stopnji izobraževanja vidimo iz sledečih podatkov: študij na fakulteti traja
Se ena možnost za šolske izlete: gradič Praproče pri Grosupljem — rojstna hiša Louisa Adamiča
spominski muzej tega našega velikega rojaka!
Kje smo ostali?
Gledano takole na splošno, je nastala v naših šolah po ukrepih gospodarske reforme kaj čudna situacija. Lahko bi rekli, da se je vse tisto, za kar smo sc vsa ta zadnja leta prizadevali in se borili z namenom, da bi izboljšali delo v šolah — da se je vse to naenkrat obrnilo na glavo, da od vsega tega ni nič ostalo. Kje smo zdaj npr. s tako Vehementno začetim delom na programiranju šolskega dela? Kje z uvajanjem novih služb, kot so socialni delavec, šolski psiholog, pedagog? Kje z zmanjševanjem števila učencev v oddelkih, s čimer bi pedagoško delce: z njimi postalo bolj individualno, bolj efektno, bolj sodobno? In kje naposled je ostala naša skrb za strokovno izpopolnjevanje pedagoškega kadra, ki naj bi bilo čimbolj sistematično in poglobljeno; pa za sodobno opremo šol z učili, z laboratoriji, s knjižnicami, delavnicami...?
Zdi se, da smo začeli v vsem tem iskati »notranje rezerve«. Komaj začete akcije so se naenkrat zazdele odveč, sredstva zanje nepotreben izdatek in ves trud zaman. Ali res?
Kaj bomo dosegli s tem, ko smo začeli obremenjevati ravnatelje šol z učno obveznostjo? Bo tako ravnatelj še »pedagoški vodja« šole? Ali pa naše šole ne potrebujejo pedagoškega vodstva in bo šlo vse kar samo po sebi?
In večanje števila učencev v razredih — seveda, s tem lahko dosežemo neki prihranek pri izdatkih šol za učne kadre ipd. Kaj pa pouk? V razredih, ki imajo po 40, 50 učencev? Kakšen učni proces je to?
Pa šolske službe — psiholog,
ovinki? Mar samo zato, ker so te službe nekje v svetu moderne?
Ne in ne! Edina rezerva, ki se lahko najde v naših šolah in ki zasluži ta naziv (malenkosti pustimo ob strani!) je učni uspeh, je povečanje števila tistih učencev, ki uspešno zaključijo obvezno (in tudi nadaljnje — strokovno) šolanje. Tu so skrite rezerve. Toda dosegli b'lj bomo ravno z ukrepi, ki smo jih vsa ta leta zastavili: s programiranim delom, z uvajanjem vn razvijanjem, šolskih služb. ~ razbremenitvijo pedagoškega (in vodstvenega) kadra, sistematičnim strokovnim izpopolnjevanjem učiteljev, z modernizacijo pouka ipd. Samo na ta način bomo dosegli v vzgoji lepše uspehe. S temi rečmi smo pa krepko začeli zadnja leta. Tn zlasti sindikatom gre zasluga zn to! Toda naj se zdaj vse to podre? Naj vsa prizadevanja (med njimi ne na zadnjem mestu tudi za primerno nagrajevanje kvalitete dela v prosveti!) bodo zaman? Naj naenkrat vse to izpade kot smešna prizadevanja nekih zaletavih ljudi, ki ne vedo, kaj hočejo?
Ne. Smisel gospodarske re-fgrme se ne sme tako znakaziti Pojavi, kot smo jim priče v teh dneh, ha j bodo le. - pnehodni. Znova moramo najti v vsem tem našem današnjem, — dostikrat brezglavem — zaletavanju pravi smisel naših preizadevanj zadnjegt časa in uskladiti naše delo z namenom reformnih gibanj v gospodarstvu: več in boljše kot doslej, kar bo dalo samo lepše pogoje življenja nas vseh!
(Tako in podobno je tekel
potem pa še vroča želja, naj dru- povprečno šest in pol leta. če bo-
J __•	_ 1_•_____ ___ ___ X ^	.J U : A :	r, /-I it T _
ga gtopnja absorbira vse, ne glede na to, kdo je sposoben in kdo ni; da je druga stopnja nekaka pripravljalnica, skozi katero je treba iti, hitro iti, da skočiš na tretjo stopnjo, na fakulteto! Praktični rezultati take neurejenosti in nesmotrnosti (po podatkih iz 1. 1980) se pokažejo v temle razmerju: na enega visoko izobraženega člove-
čemo dobiti strokovnjaka z dveletnim postdiplomskim študijem, traja 21 let, da pridemo do človeka, ki bo v svoji praksi začel vračati družbi, kar je 21 let prejemal od nje. Vrh tega se polovica vpisanih prvi dve leti izgubi na fakulteti (1961/62 je bil osip 49,8 %, lani pa 52,2 %). Praktično kon to pomeni, da se človek, ki je to- znani.
liko let študiral na družbene stroške, naposled znajde v položaju, da ni sposoben za konkretno delo na določenem delovnem mestu in torej ne gre samo za izgubo, ki jo ima družba, temveč tudi za človeka; zato se ne smemo čuditi, da imamo ljudi brez določenega poklica in da so delovna mesta v državni upravi in podobnih službah zasedena s tovrstnimi ^kadri! (Da ne dodam pobožnih želja, naj bi dobil še Maribor veliko univerzo, kot jo ima Ljubljana, ali pa dejstvo, da imamo na naši univerzi katedre, na katerih ni nobenega novega vpisa: na sociologiji ni letos nobenega vpisa, čeprav nam je ta profil zelo potreben; na drugi strani pa imamo cel. štab ljudi, ki bi lahko predavali predmet, pa imajo po enega študenta.)
Skratka, zdi se, da ta naš izobraževalni sistem spominja na eksplozijo, ki nima za sabo nobenih posebnih efektov. Menim, da bi morali izobraževalni sistem graditi v obliki piramide s čvrsto osnovo — krepko osnovno šola — skozi njo pošiljati naprej tisto, kar je resnično sposobno, in to piramido potem graditi do vrha, pri čemer se ne bi smel izgubiti noben kamenček v njeni sestavi. Predvsem bi bila tu na mestu (čeprav se nekateri tega branijo) selektivnost — pustiti naprej, kar )e res sposobno, hkrati pa vpe-iati v naši pedagoški praksi element: usmerjevainost.
Reči moramo, da se zlasti v Sloveniji teh vprašanj slabo lotevamo, kolikor pa se jih, se jih lotevamo, kot da bi gasili požar Mi moramo vendar — in to je izredno pomembno — postaviti tak sistem izobraževanja, da bo ravnotežje med tistimi, ki kadre potrebujejo, in tistimi, ki jih da-lejo. Odpraviti naenkrat vsa ta nesorazmerja seveda ni mogoče. Razvojno pa je mogoče uresničiti težnjo o integraciji in čedalje bolj uveljavljati načela deetati-zacije. Čimprej moramo urediti status vajenca, kajti kot problem ga še nismo rešili. In kako bomo zastavili drugostopenjsko šolstvo letos? Ni v redu, čeprav je morebiti nujno, da se spet lotevamo sistema financiranja prej kot zakona o vzgoji in izobraževanju saj je financiranje pri tem vendar samo sredstvo! To poudarjam tudi zato, ker so določeni koncepti, ki se nanašajo na za-šolstvu, popolnoma ne-
socialni delavec? Socialnih pro- pogovor na seji predsedstva re-
blemov v družinah ne kaže, da bi' bilo vedno manj, otrok, ki trpijo zaradi tega posledice, tudi ne — kako da se nam je svojčas zazdelo vendarle po
publiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije 30. septembra letos in v istem smislu bo obravnaval tudi prihodu v plenum republiške-
Potrebno in koristno, da je na ga odb-ora problematiko druzbe-šoli nekdo, ki se ukvarja samo fiih služb v luči gospodarske re-s temi vprašanji in pomaga, mla- forme, le da ju bo zajci širše — dim ljudem v življenje s čim,- mi smo se v tem zapisu omejili manj mukami in nepotrebnimi le na šolstvo.)	D. H.
Slovenščina v šoli po pismu SZDL
Pismo o,-jeziku, ki ga je SZDL Slovenije poslala svojim organizacijam, ni zadolžilo, z več.io skrbjo za jezik le družbene organizacije, društva, tisk in radio, organe oblasti in upravljanja, ampak je v enaki ali še večji meri postavilo to nalogo pred naše šole. Ob pričetku šolskega leta smo prejeli tudi opozorilo republiških organov za šolstvo in sedaj je čas, da še bolj dosledno delamo za uresničenje teh priporočil.
Ce smo v zadnjih letih le. preveč prepuščali"' skrb za jezik učiteljem slovenščine, nas je morda ravno pismo opozorilo, da ne moremo učenca jezikovno vzgajati samo pri pouku slovenščine, temveč da je to naloga vsakega učitelja in vzgojitelja. Vedno smo zahtevali, da moramo v šoli lepo in pravilno govoriti, res pa je, da smo to nalogo mnogokrat zanemarili. Kar prevečkrat se je zgo-
in tako se ne bo moglo več' pripetiti, da bi spraševali učitelja, če bo upošteval pri ocenjevanju kontrolne naloge tudi jezik.
Morda je bolj aktivno sodelovanje vseh učiteljev pri jezikovni vzgoji zanje dodatna obremenitev. To pa bo prav gotovo za tiste posameznike, ki se bodo morali zaradi tega sami bolj poglobiti v jezik in osvežiti svoje znanje. Največkrat pa gre le za malo več dobre volje in nekoliko več pozornosti do materinega jezika.
Prav bi bilo, če bi ob konferencah, sestankih in ob drugih prilikah spregovorili na šoli tudi besedo o jeziku. Morda bi bili zanimivi bospitacijski nastopi pri različnih predmetih, kjer pa bi se osredotočili še posebno na jezikovno izražanje. Pravilno sestavljeno, nevsiljivo in zanimivo obravnavanje jezikovne problematike, povezano z delom in življenjem na šoli, bi gotovo nale-
dilo, da smo tudi pri pouku dali te.1(? razumevanje v -vsakem
prednost pogovornemu jeziku pred zborno izreko, pa čeprav smo želeli s tem poudariti življenjsko bližino in ustvariti ne-posrednejši stik.
Skupna odgovornost učiteljskega zbora za jezikovni napredek učenca zahteva večje sodelovanje vsakega posameznika. Zato moramo pri vseh predmetih zavestno utrjevati in poglabljati tudi znanje materinščine. Tako se ne bomo zadovoljili le z vsebinsko točnim odgovorom, ampak bomo zahtevali, da je tudi jezikovno pravilen. Ce bomo včasih vzeli v roke učenčev zvezek in pogledali, kako uporablja svoje pravopisno znanje, bomo že s tem povečali njegovo skrb za obliko, pisavo in jezik. Učenci bodo spoznali, da lepo jezikovno izražanje ni samo stvar slovenskih ur
učiteljskem kolektivu. Pa tudi če bi na sestankih strokovnih aktivov posvetili včasih drobec časa jeziku, bi ne bilo odveč. Intenzivno si prizadevamo, da bi razširili
K9!B8$aaBaBBBiaaasg3:££>!3IC2£!£:£:£aSBBBSBIiHBBBilBailBBB
Ste že poravnali naročnino za
Prosvetnega delavca?
20 lei gimnazije v Ravnah na Koroškem
V	nedeljo, 26. septembra, so v Ravnah na Koroškem praznovali 20.-let.nico delovanja gimnazije. Slovesnosti so se udeležili številni družbenopolitični delavci in gostje. V kulturnem delu programa so sodelovali dijaki gimnazije^ z zborno recitacijo in koroški akademski oktet. V drugem nadstropju gimnazije pa so nato odprli razstavo o razvoju in delu šole.
V	popoldanskem času proslave je bilo v Domu žele-zarjev srečanje povojnih maturantov ravenske gimnazije. Prisotne goste je oozdravil ravnatelj gimnazije Tone Gol-čer. Med drugim je dejal, da je na tej šoli doslej maturiralo 800 dijakov, ki so z nadaljnjim študijem dosegli visoko izobrazbo. 68 bivših ravenskih maturantov je doseglo naziv diplomiranih inženirjev, 31 jih je profesorjev, 11 zdravnikov, 12 veterinarjev, 10 ekonomistov itd. Gimnazija je v svojem dvajsetletnem razvoju opravila veliko delo pri izobraževanju mladih ljudi iz štirih koroških občin. Več kot polovica mladih ljudi prihaja na gimnazijo iz Raven na Koroškem, nekaj manj iz občin Slovenj Gradec, Dravograd in Radlje ob. Dravi. Razveseljiv je sestav dijakov po socialnem poreklu: kar 52 % maturantov je delavskega porekla, 29 odstotkov prihaja iz uslužbenskihi družin, 13% pa jih je kmečkega porekla.
V	počastitev 20-letnice gimnazije so v Ravnah izdali zajeten zbornik z naslovom: MED PECO IN POHORJEM. Naj naštejemo samo nekaj obravnavanih tem v , tem zborniku: energetski viri, zgodovina rudarstva in železarstva na Koroškem, problemi urbanizacije v koroškem kotu, razvoj šolstva v Mežiški dolini, skupni delovni običaji kot etnografski del zbornika, kronika bolnišnic, študija o delavskem gibanju itd. Posebno pozornost zasluži zbrana koroška bibliografija, ki obsega vse dostopne/ informacije iz tega konca Slovenije.
V	svojem 20-letnem delovanju pa ravenska gimnazija ni vzgojila samo vrsto izobražencev, pač pa je tudi temeljito preobrazila mentalno podobo koroške regije in tako utemeljila napis na spominski plošči graditeljev gimnazijskega poslopja, ki pravi: To gimnazijo je zgradilo delovno ljudstvo, da bo svetilnik kulture slovenski Koroški.
svoje strokovno znanje, ki naj bi napredovalo vzporedno z razvojem znanosti, zelo malo pa smo storili, da bi obogatili sposobnosti svojega ustnega in pismenega izražanja. Spomnimo se le, da smo največkrat prepustili obravnavanje novega pravopisa povsem le osebni zavzetosti posameznikov, ne da bi delo kakor koli organizirali. Danes pa nam je neprijetno, ko ugotavljamo, da nekateri ne upoštevajo pri pouku niti priznanih in splošno sprejetih pravil. v
Posebno odgovornost za jezikovno znanje učencev in za njihov odnos do materinščine pa nosijo slej ko prej učitelji slovenskega jezika. Zato upravičeno pričakujemo, da bodo povečali svoje napore, razvijali sodobne metode, vnašali v učnovzgojno delo vedno več osebne prizadetosti in tako razvijali pri učencih še v večji meri tudi ljubezen in spoštovanje do materinega jezika. Ko se bomo skupno poglabljali v problematiko jezikovnega pouka, bodo morda proučila svoja stališča tudi tista šolska vodstva, ki
(Nadaljevanje na 5. strani)
Še ena možnost za šolske ekskurzije
Poseben odbor pri Društvu slovenskih književnikov je 7. julija letos odprl v rojstni hiši Louisa Adamiča, v gradiču Praproče pri Grosupljem, spominski muzej tega velikega našega rojaka. Muzejski prostori obsegajo desni stolpič in del prvega nadstropja, kjer je zdaj urejena prva soba. Tu so razstavljene pomembne listine in fotografije iz razgibanega Adamičevega življenja in njegovega vsestranskega delovanja, kakor tudi njegovi rokopisi in knjige v originalu, angleščini in slovenskem prevodu. Razstavljena sta tudi njegov portret, delo akademskega slikarja Božidarja Jakca, in njegov doprsni kip, delo akademskega kiparja Zdenka Kalina. Nadalje je na ogled nekaj predmetov osebne rabe velikega pisatelja.
Tako se številnim kulturnim listanovam na klasičnih dolenjskih tleh pridružuje še ena, ki naj bi jo poznala naša mladina. Ob obisku rojstne hiše našega najpomembnejšega izseljenca pa bo lahko slavist ali zgodovinar svojim dijakom povedal kaj več tudi o tisti petini našega naroda, ki je iz ekonomskih razlogov v zadnjih sto letih odšla na vse strani sveta, predvsem pa v Združene države Severne Amerike. Gradič leži dva kilometra od železniške postaje Grosuplje, in sicer nekaj sto metrov od stare ceste, ki pelje iz Grosupelj v Višnjo goro. Ogled muzeja, ki je stalno odprt, je kaj lahko povezati z obiskom drugih dolenjskih kulturnih ustanov in znamenitosti.
/
Posvetovanje gimnazijskih ravnateljev
Srbije o estetski vzgoji
Sredi septembra so se zbrali direktorji srbskih gimnazij in so razpravljali o estetski vzgoji, o rabionalizaciji šolskega pouka in učenja in o predlogih novega zakona o gimnazijah. Najbolj so poudarili pomen estetske vzgoje, zato objavljamo nekaj njihovih misii in ugotovitev.
Estetska vzgoja ima dolgo razvojno pot, so ugotavljali. Ze v stari Ateni so v šolah gojili poezijo, retoriko, glasbo, petje, risanje in lepopis, a tudi telesna vzgoja je imela nalogo, da razvija lepoto telesa in skladnost gibov. Čeprav tudi fevdalna družba ni zanemarjala estetske vzgoje, je vendarle opaziti, da se je tu na-rušilo skladje antične vzgoje, ki je upoštevala razvoj razumskih, estetskih in telesnih sposobnosti mladih ljudi in poudarjala predvsem razvijanje umskih sposobnosti. To enostranost vzgoje je odpravljala meščanska družba, toda posledice neskladja so ostale še do današnjih dni. Meščanstvo je predvsem gojilo književnost in glasbo. Ob koncu osemnajstega in v začetku devetnajstega stoletja pa je nastalo gibanje za kompleksno umetniško vzgojo, ki pa je ostalo brez večjih rezultatov. Sele pedagogi našega stoletja pojmujejo estetsko vzgojo kot potrebno za razvoj kompletne osebnosti, ki omogoča razvijanje emocij, domišljije in ustvarjalnosti. Hkrati pa estetska vzgoja razvija inteligenco, huma-nizira posameznika in ustvarja pogoje zq hitrejši vsestranski družbeni razvoj.
Raven estetske vzgoje je odvisna od stopnje družbenega razvoja, psihologije in estetike kot znanosti. Tako se v sodobni pedagogiki estetska vzgoja definira kot proces razvoja opazovanja, razumevanja, ocenjevanja in doživljanja lepega v prirodi in umetnosti, kot tudi razvijanja sposobnosti aktivnegh vnašanja lepega v življenje. Tako se preko umetnosti poglablja in razširja spoznavanje objektivnega sveta, razgledovanje novih dimenzij stvarnosti, vplivanje na to stvarnost. Človek se po tej poti vedno bolj zaveda lastnih sil in se v
oživili tudi metode estetske vzgoje. Kot osnovni princip te vzgoje so postavili princip interesa. Interesi so osnovni pogoj za pravilno in uspešno delo na tem področju. Interes pa se ne javlja sam po sebi, ampak nastaja z vzpodbujanjem, v vzgojnim vplivom. Zaradi tega mora biti osnova estetski vzgpji prebujanje interesa. Interes pa se mora širiti in poglabljati na vsa področja in na vse vrste estetske kulture. Osnova estetskemu dojemanju in doživljanju je opažovanje estetskih svojstev v naravi, življenju in umetnosti. Te neposrednosti ne morejo zamenjati nikakršna pojasnjevanja ali razgovori. Iz tega pa izvira načelo, da je nujna konkretnost. Vsaka zvrst umetnosti ima , svoja izrazna sredstva (besede, zvoke, tone, barve itd.) in ta izrazna sredstva morajo biti konkretizirana, so ugotovili.
Ko so ugotavljali, kakšno je stanje estetske vzgoje na srbskih gimnazijah, so po nepopolnih podatkih ugotovili, da v večini primerov to stanje ni na primerni ravni. Od 33 gimnazij imajo štiri lijCovni atelje, šest šol strokovno biblioteko za likovni pouk, sedem šol od dvajset do trideset reprodukcij, sedem šol zbirko diapozitivov, pet šol nekaj slikarskih, kiparskih in grafičnih rekvizitov, ostale pa »nekaj knjig« ali »nekaj od tega« ipd. Od osemnajstih šol je enajst šol priredilo svojo likovno razstavo, a umetniške razstave so obiskovali preredko,' ker, kot obsojajoče navajajo, »ni bilo časa«. Tudi z glasbeno vzgojo niso zadovoljni. V 26 gimnazijah, ki so poslale podatke, je skupno 146 gramofonskih plošč, 49 magnetofonskih trakov in 75 kompozicij za zbore. V enajstih gimnazijah je samo 19 strokovnih knjig.
mrnsmi
leto so večali število dramskih fragmentov, vabili pa tudi najuglednejše igralce. Monologi iz Ane Frank in Romea in Julije so poželi precejšen uspeh. Nato so organizirano pričeli z obiski dramskih hiš. Odhajajo skupinsko od 100 do 600 dijakov. Po predstavi se okoli 30 dijakov pripravi nh razgovor z gledališkimi delavci. Tako je naraslo skupno zanimanje za razvoj gledališke umetnosti, da sedaj sme do 50 dijakov na generalke. In izjave gledaliških umetnikov so številne, za primer samo kratek vzklik Marije Cmobori: »Hvala, da ste nas poklicali in hvala, da ste nas tako potrpežljivo poslušali!«
Podobne uspehe dosegajo pri likovni vzgoji. V šoli imajo svoje panoje, kjer so stalne razstave. Slike opremljajo s komentarji in izjavami umetnikov o delih ipd. Razstavo obiskujejo organizirano.

Učenci posebne šole v Gornji Radgoni
Poleg poudarjenega metodo- Premalo so obiskovali koncerte, Vodi razrednik. Organizirano pa loškega principa interesa so pod- a tudi glasbeniki so premalo pri- vodijo dijake v muzeje, galerije, njem krepi spoznanje, da lahko z črtali- še princip aktivnosti. Edino bajali na šole. Zaskrbljujoče je k likovnim prireditvam, lastnimi silami vpliva na stvar- z aktivnostjo je mogoče priti do nizko števil/) zborov in orkestrov Posvetovanje je pokazalo, da nost. Širina estetske vzgoje pa s pravilnega pojmovanja lepote in na gimnazijah. Predavatelji za se estetska vzgoja na srbskih tem še ni označena. Sega na idej- umetnosti, do razvoja estetskih estetsko vzgojo nimajo v mnogih gimnazijah šele začenja, a ugoto-no in etično področje: razvija ustvarjalnih sil, do oblikovanja primerih visoke strokovne izo- vili so, da bodo odslej hitreje na-pozitivni odnos do ustvarjalnega osebnosti, ki bo stremela za le- brazbe. Učbenikov ni. Bolje je s predevali, ker sa venomer krepi dela, oblikuje visoke družbene poto, znala ustvarjati lepo in z književno vzgojo, čeprav niso za- zavest družbe in prosvetnih de-ideale, moralnost, krepi voljo, s njim prežeti vse svoje življenje dovoljni. Ankete ugotavljajo, da lavcev, da je estetska vzgoja ne-sredstvi emocije približuje nacio- in delo. Prav tako pa je potrebno dijaki premalo bero, a tudi ni nalne in internacioialne kultur- spoštovati še ostale principe estet- dovoljne materialne osnove na ne vrednote, vzbuja radost do ske vzgoje: postopnosti, sistema- šolah. Od 35 gimnazij ima zado-življenjskih naporov, oblikuje tičnosti, mnogoličnosti, indivi- voljiv loijižni fond 9, čitalnice okus itd.	dualni odnos do učencev in indi- imajo štiri gimnazije, a povsod
Na posvetovanju so poleg na- vidualne stopnje učenčevega raz- drugod stanje ne zadošča osnov-
pogrešljiva prvina braževalnega dela.
vzgojno izo-
čelnih izhodišč estetske vzgoje voja-
Sprejemni izpili in pedagoške gimnazije
Gornja Radgona:
Tudi ti olicci beda znali živeti
Posebna šola v Gornji
Rad-
nim potrebam, Skromni pogoji dela tudi ne morejo razviti svobodnih oblik kulturnega dela.
Da pa ne bi bila podoba estet- ”Ion^ obstaja 9 let. Z novim šolske vzgoje prikazana zgolj s tem- s|am letom, ko se bliža desetletni-ne strani, so na posvetovanju po-	e®a delovanja, je dobila
drobneje prikazali metode in ob- s° , ®e osrni razred in s tem poseg estetske vzgoje na prvi ze-- .ja_ Popolna osemletka. Ob tej munski gimnaziji, kjer so dosegli Pn!o™osti nam je ravnateljica naravnost presenetijive uspehe, zavoda Marija Muhič med dru-Učiteljski poklic je za mlade Uspehe, kajti končno mora, imeti Ker metode, predvsem pa -obseg gl™ •J>°VQeisc?ala: ljudi še vedno mikaven. To še tudi spričevalo z osemletke svojo dela te gimnazije, preraščajo najbolje ilustrirajo statistični po- vrednost. Uspehi dijakov s taki- običajne okvire, navajamo nekaj datki o letošnjem vpisu na pedav mi ocenami so prav gotovo odraz podatkov:
goske gimnazije, kjer se je v njihove precejšnje prizadevnosti, Z načrtno glasbeno vzgojo so primerjavi s preteklimi leti šte- s katero bodo mogli tudi na uči- pričeli 1956. leta. Po uvodnih pre-vilo dijakov marsikje precej po- teljišču nadomestiti marsikaj, za davanjih o glasbi, kjer so si pri-večalo. Na primer: lani je bilo kar so bili v osnovni šoli (ne po zadevali, da z ilustrativno glasbo v pmh letnikih ljubljanskega svoji krivdi!) prikrajšani. Pa še prebudijo interes otrok za glas-učiteljišča 180 dijakov, v letos- to: v prvi letnik ljubljanskega beno govorico, so prirediti na šoii nji prvi letnik pedagoške gimnazi- učiteljišča, ki se začenja preobii- koncert z uglednimi gosti in do je pa se jih je prijavilo 217. To- kovati v pedagoško gimnazijo, se koncertu razgovor. Nato so vodili krat je bilo kandidatov precej, je tokrat prijavilo 35 odličnih in manjše skupine dijakov (od 50
»V naši posebni šoli vsa ta leta uspešno nanredujeio otroci, ki v osnovni šoli zaradi omejenih duševnih zmožnosti ne bi moeli izdelovati, medtem ko jim posebna šola to omogoča zaradi prila-goienega učnega programa, zlasti pp še zaradi individualnega učiteljevega nostopka, počasnega tempa posredovani učne snovi in občutka enakopravnosti mrfd vrstniki. Po končani osemletki si pri-
ker, •,e..zakl:luc?I-a osemletke naj- 90 prav dobrih dijakov. Z vsemi do 100) v opero in k drugim glas- ,na'n-e moterinee« Uezika ra-močnejsa povojna generacija mla- je imela šola na začetku letaTaz- benim prireditvam. Zanimanje so gun?j.va jfn c »J >	‘
dih ljudi. Zato, da bi zajezili »po- govor o namenu šolanja na pe- razvijali v dveh smereh: v ox’ga-vpraševanje«, ki je presegalo »po- dagoški gimnaziji.	nizaciji in agitaciji za abonmaje
nudbo«, je bilo treba uvesti sprejemne izpite. To preizkušnjo je na. ljubljanski pedagoški gimnaziji prestalo 129 dijakov, odličnjav ki pa so je bili oproščeni.
Dvomljiva je seveda vrednost
nazije je za mladino tudi možnost, da se lahko v tej šoli nauči igranja na kakšen instrument. To je želja večine dijakov ob
takih sprejemnih izpitov, njihova vstc?pu v šol°' kjer .sf t0!?j ta obiektivnost - nnsehm n*	Pouk spremeni v prijetno obvez-
nost.

objektivnost — posebej na šolah, kakršne so pedagoške gimnazije. Zato pač, ker se zbirajo tu dijaki tudi iz štiridesetih občin — kvaliteta pouka v osemletkah pa seveda ni enaka. Na to je opozorila direktorica ljubljanskega učiteljišča Mirna Zupančičeva in povedale, da bi morala opraviti preizkušnjo učenčevega znanja pravzaprav osnovna šola. Tista,
300 rednih abonmajskih obiskovalcev. V šolskem letu 1964'65 pa se je za osem koncertov odločilo 750 učencev te šole. Hkrati pa se je večalo število glasbenih prireditev na
Posebej, velia še omeniti, da se ti učenci predvsem ročno usposobijo ter socialno prilagodijo toliko, da se bodo znali vključili kot koristni člani družbe v za njih primeren delovni proces. To svojo ročno spretnost izpričujejo ti učenci ob vsakoletni razstavi ob koncu šolskega leta. Letos je
Mimogrede še o materialnem položaju dijakov. Od 633, kolikor hvalne ocene. Za primer: »Naj-
beniki so o sSh^S1 o^ej bila-taka raZstava ob priliki mia* mladini zapisali neverjetno po-
jih je letos na učiteljišču v Ljubljani, jih prejema štipendije 208, socialno podporo pa 17. Mnogi ne morejo plačevati visoke internatske oskrbe, zato se vozijo tudi iz zelo odal,jenih krajev. Na šoli je 387 »vozačev« in marsikdo iz-
ki je spremljala otrokovo delo med njih ima težave zaradi slaveč let in ki torej najbolje ve, v bih prometnih zvez. Dijaki, ki se kakšnih razmerah in pogojih je vozijo, prežive mnogokrat po ves
lepše se zahvaljujem za čudovito razpoloženje, pozornost in koncentracijo, s katero so prijatelji glasbe na zemunski gimnaziji spremljali .naš koncert. Ob prvi priložnosti na, svidenje!« (Miroslav Čangaiovič). Tudi starši so se oglasili: »Otroci so v večini primerov prepuščeni sami sebi, tratijo svoj prosti čas s poceni
dosegel učenec določene rezultate.. dopoldan v šolski čakalnici in ker zabavo, ostajajo na ulicah ipd.
To pa še ne more biti dovolj. Ob zaključku šolskega leta naj bi prosvetno pedagoška služba pre- lutkovno sobo. verila psihofizične sposobnosti taki, da šola absolventov na osemletkah, medtem ko bi morala poklicna posvetovalnica posredovati svoje želela, mnenje o otrokovem nagnjenju do poklica. Ko bomo izpeljali tako pot, tudi ne bo več pomislekov ob ocenjevanju pri sprejemnih izpitih.
je le-ta postala pretesna, so morali spremeniti v čakalnico še Pogoji so torej kljub vsej svoji prizadevnosti v— ne bo mogla dosegati rezultatov, ki bi si jih
Položaj ni rožnat in zdi se, da se ne bo spremenil še nekaj časa, kajti učiteljišča so med tistimi drugostopenjskimi šolami, ki
Na ljubljanskem učiteljišču so še vedno brez gospodarja«.
upoštevali odlične in prav dobre
M. K.
Vi ste jim odkrili glasbo, vi ste jim odkrili nov svet in mladost ...« Navajamo-citat iz mnogih pisem.
Na zemunski gimnaziji pojmujejo estetsko vzgojo kompleksno, zato so poskrbeli tudi za povečano in sistematično zanimanje dijakov za gledališko umetnost. Pričeli so z recitacijskimi krožki. Povabili so slušatelje igralske akademije. Ti so opremljali svoje recitacije ali odlomke iz znanih gledaliških del z glasbo. Iz leta v
dinskega festivala bratstva in enotnosti. Ogledalo si jo je zlasti mnogo udeležencev festivala ter se o njej zelo pohvalno izrazilo.«
Na vprašanje, kako družba sprejema te otroke, nam je tovarišica odgovorila:
»Družba bo izpolnila obveznost do teh otrok šele takrat, ko jih bo po končanem šolanju primerno zaposlila. Šele potem bodo sredstva, izdana za njihovo vzgojo in izobraževanje, bogato obrestno naložena. Kot enakopravni člani socialističnega družbenega življenja bodo ti otroci pri uspešnem delu zaslužili zase in sčasoma povrnili družbi, kar je dala za njihovo šolanje. Žal pa moram ob tej priliki povedati, da nekatere naše delovne organizacije ne delajo prav, ko te otroke pri zaposlitvi zapostavljajo, oziroma jih sploh odklanjajo. S tem družbi ne napravijo usluge, ampak ji več škodijo, kakor koristijo.«
Dvojni jtifeiiej zaslužnega prosvetnega delavca
Ni dvoma, da je ena naj markantne j šib osebnosti v " vrsti prosvetnih delavcev ne samo ožje Srbije, ampak Jugoslavije sploh Miloš B. Jankovič, ki je v letošnjem poletju slavil svoj dvojni jubilej: 80-letnico rojstva in 60-letnioo svoje pedagoške dejavnosti. Ob tej priliki so mu beograjski prosvetni in javni delavci (Pedagoško društvo SRS in Sindikat delavcev družbenih služb SRS skupno s Pedagoškim muzejem in učiteljsko šolo v Beogradu) priredili svečano akademijo in ne bi bilo prav, da gre jubilej tega zaslužnega prosvetnega delavca nemo mimo prosvetnih delavcev Slovenije.
Kdor koli se je pri nas pred vojno zanimal za progresivno pedagoško misel, ni mogel mimo pedagoške dejavnosti Miloša Jankoviča; po vojni je pa zopet kot predsednik Pedagoškega društva Jugoslavije in kot glavni urednik pedagoške revije Sa-vremena škola stopil v center našega povojnega pedagoškega dogajanja in snovanja. Izredno aktiven, prodoren in vedno budno na straži za čistost ideje marksizma-leninizma v pedagoški teoriji in praksi, tak je bil Miloš Jankovič y mladosti in tak je ostal vse do današnjih dni.
Ko so ga pred 60. leti kot dijaka jagodinskega učiteljišča izključile tedanje reakcionarne srbske oblasti »na svagda • iz svih učiteljskih škola u, Srbiji« in to zaradi tega, ker »nije samo prost sledbenik Marlesove teorije, več je neodoljiv in opasan agitator,« je prav. tako neustrašeno in dosledno branil svoje .progresivne poglede na družbe-/no-politično in pedagoško dogajanje, kot je pozneje branil socialistično misel. Komaj leto za tem, ko je kot privatist končal zaključni razred in opravil uči-tejsko maturo, sproži v Radnič-kim novinama iniciativo za organizacijo Kluba učiteljev socialdemokratov Srbije (1907. leta), ki naj bi širil ideje socialistične pedagogike med prosvetnimi delavci in preko njih razredno borbenost med srbskim delovnim ljudstvom. Žal pa je prva svetovna vojna preprečila nadaljnje delo te organizacije in prav tako prvo mednarodno konferenco učiteljev socialistov, ki naj bi se vršila na iniciativo tega kluba na Dunaju. (Glej več o tem v »Nastava i vaspitahje«, br. 5—6/1965, Beograd.)
Verjetno se ni nihče od teh progresivno , usmerjenih prosvetnih delavcev bolj zavedal tiskane besede kot Miloš Jankovič. Zato je že leta 1908 kot eden najmlajših . učiteljev zakotne srbske vasi organiziral založniško pedagoško podjetje »Budučnost«, ki je do zloma stare Jugoslavije v 82 zvezkih in 200.000 izvodih obravnavala aktualna socialno-pedagoška vprašanja tedaj najbolj poznanih naprednih pedagoških delavcev od Riihleja, Seidela, Spencerja preko ruskih revolucionarnih demokratov do najbolj poznanih sovjetskih pedagogov. Miloš Jankovič pa ni bil samo ves čas urednik te biblioteke, ampak istočasno izdajatelj in ploden pisatelj ter prevajalec. Prav njegovi iznajdljivosti in prodornosti se je treba zahvaliti, da je mogla prodirati napredna pedagoška in stanovska beseda mimo cenzure in policijske kontrole med prosvetne delavce v stari Srbiji in predvojni Jugoslaviji,- -
Tik pred izbruhom vojne je Jankovič pripravljal izdajo publikacij Pedagoškega tiska, ki ga je izdajal Učiteljski pokret v Sloveniji. Ko sva se pogovarjala s tov. Milošem o vserr^ tem takoj po vojni, tedaj se je vrnil iz Mauthausena, kjer je za las manjkalo, da ni končal v enem izmed krematorijev tega zloglasnega nacističnega morišča, je s svojim tipičnim zamahom roke hotel potrditi in pribiti misel: » ... da, bila su to teška ali i lepa vremena; i lepa vremena, jer smo u borbi po-bedjivali...« Jankovič pa je bil celo življenje v neprestani borbi.
Kdo izmed naših delegatov strokovne organizacije Jugoslovanskega učiteljskega udruženja se ne spominja skromne, vendar pa markantne figure M. Jankoviča, kako ta uporni borec vehementno brani na letnih skupščinah linijo »stanovske-enotnosti« tedaj, ko je bilo to potrebno in ko je to narekovala splošna politična situacija? Najtesneje povezan z vsemi progresivnimi gibanji v vrstah prosvetnih delavcev je pozorno sledil tudi delu in življenju Učiteljskega pokreta v Sloveniji, se živo zanimal za probleme, s katerimi se je srečaval pokret, predvsem pa za mlade učitelje, za njihovo politično in pedagoško usmerjenost. Rogaška slatina in Logarska dolina sta bili njegovi priljubljeni poletni, letovišči in vedno je ob teh prilikah iskal kontakte s slovenskimi prosvetnimi delavci.
Ko sem mu pred leti postavil vprašanje, od kod je črpal te svoje sile, tolikšen optimizem
in voljo do prosvetljevanja, kljub vsem zaprekam, težavam in udarcem, mi je spontano odgovoril: »Ideje marksizma-leninizma so tista sila, ki prevzame človeka; delajo ga aktivnega in nenehno budnega; odpirajo ti perspektive in obračajo pogled v bodočnost...« To učenje je tov. Jankovič vsrkaval že v rani mladosti, se oblikoval in ra-stel ob delih prvih socialistov v Srbiji, kot so Svetozar Markovič, Vaša Pelagič itd. Temu učenju je ostal zvest mimo vseh odtenkov reformizma in revizionizma vse do današnjih dni.
Samp tako je mogoče razumeti, da je bilo njegovo stanovanje v Beogradu pred drugo svetovno vojno mesto srečanj in sestankov ne samo mladih učitelj ev-komunistov, ampak prav tako vodilnih borcev KPJ; da je bila v pisarni biblioteke »Budučnost« blagajna Rdeče pomoči; da so se tu sestajali uči-telji-narodni heroji Žarko Zre-njanin, Veljko Dugoševič itd.
Kljub svojim 60. letom starosti in kljub posledicam fašističnih taborišč Banjica in Mauthausen je tov. Jankovič po vojni zastavil v novih pogojih dela vse svoje sile, znanje in izkušnje pedagoškemu tvornemu delu. Ni se še dobro oddahnil od prestanih tegob za časa vojne, že je bil glavni iniciator za organiziranje Pedagoškega društva Jugoslavije in celih 12 let predsednik tega društva. Ko ura točen in ekspeditiven je vodil delo; nikdar ni zamudil niti ene seje, vsaj ne, dokler sem bil član redakcije, in na seje je prihajal vedno pripravljen. V letu 1946 je bil glavni organizator vodilne pedagoške revije v Jugoslaviji »Savremena škola« in celih 16 let glavni in odgovorni urednik te revije; nič manj pa ni bil aktiven in predan delu v povojnem sindikatu prosvetnih delavcev.
In kakor je v tridesetih, štiridesetih letih hitel poln mladostnega zanosa, optimizma in prizadevnosti po kaldermiranih beograjskih ulicah z rokopisi v tiskarno, tako ga srečuješ danes, kako z istim zanosom in prizadevnostjo hiti do svojega doma po Bulevaru revolucije v biblioteko ali arhiv, zakaj tov. Miloš še vedno neumorno snuje in zS svoje snovanje išče dokumente in dejstva. Da, dejstva, zakaj kot dosleden marksist hoče biti temeljit. Ko mi je pred nekaj leti s posvetilom poslal zajetno in vsestransko doku-
mentirano knjigo »Učitejski portreti«, sem doumel to njegovo strastno iskanje dejstev. S pomočjo teh in metode dialektičnega materializma z besedo potretira vidnejše pedagoške osebnosti iz pretekle in polpretekle dobe. Na ta način je objektivno in kritično prikazal pedagoško in družbeno-politično vrednost cele vrste srbskih in hrvatskih pedagoških delavcev, nekatere starejše tudi drugače, kot so bili do sedaj prikazani in vrednoteni, ker jih je vsestransko osvetlil; nekaterim mlajšim, do tedaj še neobdelanim, je pa dal tisto mesto, ki jim po njihovem delu pripada.
Da, Miloš Jankovič lahko 9 ponosom gleda na svoje delo, na svojo prehojeno življenjsko pot, ki je bila vseskozi izredno plodna, plodna predvsem zato, ker je bil do kraja zvest svojemu svetovnemu nazoru in prav zaradi tega tudi zvest delavskemu razredu, iz katerega je izšel.
V jeseni njegovega življenja mu od srca želimo še mnogo zdravih in srečnih let ter še mnogo uspehov v njegovem delu, zakaj tov. Jankovič nosi ^ sebi še veliko tega, kar je treba povedati in zapisati v našo zgodovino progresivne pedagoške misli.
Martin Mencej
Švicarji o pouku v jezikovnem laboratoriju
Kot že ime pove, gre pri pouku v jezikovnem laboratoriju za neko učno metodo, pri kateri uporabljajo nove učne prijeme. Lahko je pričakovati, da ta metoda izvira iz Amerike, kajti tam imajo mnogo več volje za eksperimentiranje kot v Evropi. Iz novega sveta je prišla k nam ta metoda, vendar se v mnogih državah še vneto diskutira o prednostih in napakah te metode. Švica spada med zadnje, kajti znano je, da velja za konservativno deželo, ker so to tudi potrdili na informacijskem posvetovanju na tehnični visoki šoli v Ziirichu v zadnji pomladi.
Zveza učiteljev za napredno pedagogiko v Ziirichu (LFB —
Lehrervereinigung fur fortschritt-liches Bildungswesen) si je dovolila korak naprej in uvedla au-dio-vizualni jezikovni pouk, to je tip šole, kjer se v glavnem uči z ušesom in očesom, ne pa z razumom in spominom, kat je to učila tradicija. Učencem se ni treba učiti stotine besed na pamet, kajti neopazno rastejo v znanju jezika, kot da bi živeli v tujejezičnem področju.
Pouk se odigrava približno takole:
Na projekcijski steni pokažejo vrsto diapozitivov, ki si sledijo tako, da tvorijo smiselno celoto. To spremlja enostaven tekst v obliki dialoga. Učenec posluša in gleda serijo slik, pri čemer si
Kje je rešitev?
Ob koncu vsakega šolskega (eta se dogaja isto. Na razne forume dežujejo statistična poročila, oolna uspehov in neuspehov, izraženih v številkah in procentih. Dd tega pričakujemo rezultate, pa nam le dokazuje, da pregovor: ►Psi lajajo, karavana gre daljo«, drži. Statistike nam pokažejo, da (majo šole na podeželju relativno slabši procentualni uspeh od mestnih. Navajanje vzrokov tega pojava bi bilo Sizifovo delo, ker 50 nam že leta in leta poznani, pa vendar premalo naredimo, da bi jih odpravili ali vsaj občutno zmanjšali. Na najslabšem so šole, ki delujejo v gospodarsko nerazvitih področjih, kjer socialne razlike najvidneje izstopajo, kjer bolezni (tuberkuloza) in alkoholizem še vedno puščajo težko po-
Jesenice:
»višinski odbor je pripravil delovni posvet s študenti
Na Jesenicah je bil pretekli teden sestanek študentov, ki so se ga udeležili predstavniki družbeno političnih organizacij, zavoda za zaposlovanje delavcev in občinske skupščine. Razpravljali so o vprašnju štipendiranja in ugotovili, da se s štipendijami ne da rešiti vseh problemov, zato bo treba poiskati še druge oblike pomoči študentom, kot na primer kreditiranje.
Na tem sestanku so tudi poudarili, da bo treba izboljšati odnose med dajalci štipendij in štipendisti, saj ni malo primerov, ko v podjetju svojih štipendistov sploh ne poznajo, medtem ko izkoriščajo ponekod le 20 Vo sredstev, namenjenih za štipendiranje ...
Predstavnik študentov je povedal, da prejema štipendije 177 dijakov in študentov (od 346), in opozoril, da le-ti z dosedanjimi štipendijami ne morejo kriti povečanih stroškov za stanovanje in hrano v študentskih domovih in me«zah. Siudenti so se na tem sestanku dogovarjali o višini novih štipendij, dokončni predlog o tej zadevi pa bodo dali v okviru Kluba jeseniških študentov. Ta klub bo trzba v prihodnje utrditi, da se bc#o študenti v njem laže seznanjali z možnostmi komune, obenem pa se bodo tako dajalci štipendij in drugi bolj temeljito spoznavali s težnjami, uspehi in težavami študentov.
B. Blenkuš
pravljive posledice (npr. Haloze). Ne bom govoril o slabem stanju in izgledu teh šol, kar vsekakor občutno zmanjšuje učne uspehe. Opozoril bi samo na en problem, ki bi ga šole ob podpori občinskih organov upravljanja prav lahko odpravile: na veliko število razvojno zaostalih otrok v nižjih razredih.
Telesno ali umsko nerazvitih otrok je na nekaterih šolah precejšnje število. Ti otroci so pri vzgojno-učnem delu normalno vključeni v celostni razred. Vendar zaradi zmanjšane umske sposobnosti in težjega, počasnejšega dojemanja predpisane učne snovi otežkočajo normalno redno delo in njihov neuspeh procentu-alno zmanjša uspeh celotnega razreda. Mestne osnovne šole tega problema ne poznajo, saj umsko zaostale otroke poberejo pomožne šole, uspeh razreda pa temelji na povprečno enako sposobnih učencih.
Prav bi bilo, da bi na šolah, kjer je mnogo razvojno prizadetih otrok, posebno V prvih treh razredih, že v naslednjem šolskem letu organizirali posebne razrede, ki bi bili namenjeni le-tem učencem. Razlogov za to je več. Predvsem bi bilo v ostalih razredih omogočeno normalno učno-vzgojno delo in uspeh bi bil odvisen le od sposobnosti in prizadevnosti normalno razvitih učencev. Z učenci, ki zaradi razvojnih zavor težje dojemajo, je potrebno individualno delo učitelja. Zanj pa* učitelju v razredu primanjkuje časa, posebno če so razredi številčno zelo močni. Zaradi tega takega učenca ponavadi prezremo, zapostavimo in mu s tem, da mu ne posvečamo pozornosti, delamo veliko krivico. Sami ga onemogočamo v njegovem nadaljnjem razvoju in napredovanju. Znano je, da je učne težave, ki so posledica posebnih zunanjih in notranjih razvojnih motenj, možno odpraviti edino s posebnim delom. Otrokom, ki živijo v razdrtih domovih, ki živijo v okolju konservativne miselnosti, 'ki jih vzgajajo starši alkoholiki, ki zanemarjajo svoje vzgojiteljske dolžnosti, moramo zaradi tega omogočiti nemoten vzgojno-izobraževalni razvoj vsaj v šoli. S tem, da jim posvečamo posebno skrb, da jim nudimo vsaj delček tiste topline, ki naj bi jim jo dal dom, skušamo popraviti negativno delovanje, neurejenih socialnih in miljejskih razmer na njihov psiho-fizični razvoj. To sta jim šola in družba dolžni, saj naš idejno-vzgojni smoter velja tudi za te otroke.
sledijo slike drugič mnogo počasneje kot prvič, tako da stavki, ki spadajo k slikam, ostanejo bolje v spominu, ker se tudi tekst počasneje izgovarja. Vsebino teksta ugane učenec, ne da bi ga analiziral ali pa da bi se strogo držal jezikovne slike teksta, kjei bi moral vedeti za predikat in subjekt. Učenec ima slušalke in mikrofon in sedi v kabini za sebe ter posluša tekst, ki rhu je znan iz slike. Poskuša, da bi ponovil sam tekst. Potem posluša magnetofonski trak s svojim lastnim glasom in glasom svojega učitelja, tako da odkrije čisto sam, kje je njegov tekst drugačen od učiteljevega. Ob primerjanju učiteljevega teksta in svojega teksta lahko učenec sam spozna svoje napake. Prednost te metode je v tem, da učenec vedno lahko zavrti trak nazaj, tako da bi mu uspelo izgovarjati tekst kolikor največ mogoče brez napak.
Kakšna pa je vloga učitelja pri tej metodi? Učitelj sedi pri komandnem pultu in nadzoruje delo učenca tako, da tudi sam posluša njegov magnetofonski trak ter mu daje potrebne nasvete in navodila. Vendar pa ga sicer sploh ne moti in prekinja. Na la način lahko učenec obdrži svoj tempo učenja in si lahko sam določi svoj ritem. To vliva večini ljudi zaupanje v samega sebe, ki je potrebno za učenje tujega jezika. .Prav v tej točki je tradicionalnemu pouku v grupah ta uspeh izostal. Posebno je važno poudariti, da se pouk po tej metodi zlasti koristjo lahko uporabi za take učence, ki imajo dober občutek za jezik, vendar pa slovničnih pravil nikakor ne znajo uporabljati.
Posebno velike prednosti ima programirani pouk na začetku jezikovnega pouka, ko si je treba prisvojiti najosnovnejše posebnosti tujejezičnega idioma, ki zajemajo 2000 besed, to je tisto, kar Angleži imenujejo »Basic En-glish« ali Francozi »Frangais fon-damental«. Razumljivo je, da so mednarodne organizacije kot Združeni narodi in UNESCO takoj prisvojili to metodo, kajti njihov smoter je, da bi raznim jezikovnim skupinam dali možnost, da se medseboj razumejo vsaj v jezikovni meri.
Vendar moramo razumeti, da je ta metoda primerna le za začetnike, ki si pridobijo elementarno znanje, tako kot da bi živeli kratek Čas na tujejezičnem področju. Priznati moramo, da tisti, ki želi dobro poznati tuj jezik, ne more mimo tradicionalne metode, ki bazira na pisani besedi in gramatiki, pa čeprav nam današnja tehnika nudi najrazličnejše pripomočke.
Ljudmila Šemrl
Sporazumevanje z ene strani globusa na drugo?... Morda. Slika je iz ZDA
»V SMERI IZBOLJŠANJA NAŠEGA DELA...«
(Skrajšani zapisek s sestanka aktiva upraviteljev v neki občini, ki se je ali pa se tudi ni odvijal čisto tako, na vsak način pa bi se lahka)
Vodja aktiva je pričel sestanek. Zvrstili so se referati: o učnih uspehih posameznih šol, grafični prikazi tega uspeha, navodila za izboljšanje uspeha na splošno in v posameznih predmetih. Načelo aktivnosti otrok in načelo trajne prisvojitve učiva.
Diskusija. Vodja aktiva skuša vzpodbuditi upravitelje, poziva jih, naj v diskusiji osvetlijo probleme, ki jih tarejo, naj nakažejo možnosti za povečanje učnega učinka.
K diskusiji se prijavi XY.
»Delamo v neznosnih razmerah. 13 učiteljev poučuje na 17-oddelčni šoli. Centralna šola ima samo 4 učilnice in 2 pomožni učilnici. Streha na šolski zgradbi pušča. V kletnih prostorih je vedno voda. Učitelji poučujejo celodnevno in ker so to večinoma ženske, se pri njih doma pojavlja problem otroškega varstva. Zavzemamo se za izboljšanje socialnih razmer naših učencev, otroci učiteljev pa so zaradi zaposlenosti obeh staršev ves dan prepuščeni cesti. Govorimo o napredku v šolstvu, delegacijam iz drugih republik kažemo maloštevilne dobro opremljene in brezhibno vzdrževane mestne šole, ne vidimo pa šol, kjer učitelji delajo v neznosnih razmerah.«
Vodja aktiva ga prekine:
»Diskusija naj bi se odvijala v smeri izboljšanja našega dela, izsledila bi naj načine za dvig učnega uspeha. Naš forum ni me-
rodajen, da rešuje vprašanja materialnih osnov pouka. Povejte probieme, ki nas ovirajo pri delu in zmanjšujejo naš delovnj učinek«
K diskusiji se javi N. N.:
»Naša šola ima 15 oddelkov, a le 9 učiteljev. Vsi delajo po ves dan. Nadure plačujemo po 350 din. Predmetnih učiteljev nimamo. Nihče ne bi poučeval v višjih razredih, če bi mogel živeti s plačo 49.000 din. Jaz delam dnevno po 16 ur. Za to delo prejemam redno plačo upravitelja. Že davno bi zapustil učiteljski poklic in se zaposlil v proizvodnji, kjer bi prejemal dvakrat tolikšno plačo, če me ne bi zadrževala ljubezen do otrok.«
Vodja aktiva ga opozori:
»O tem smo že govorili. Vrnimo se k stvari! Prosim za predloge, kako izboljšati naše delo v šoli.«
K diskusiji se javi Z.:
»Na učiteljišču in pedagoških gimnazijah ni vpisa. Vpisujejo se dijaki s slabšim učnim uspehom. Dvomim, da bi mogel dijak, ki ima zadostno oceno iz slovenskega jezika, gojiti v šoli jezikovno kulturo, naučiti svoje učence pravilno uporabljati književni jezik. V pedagoških gimnazijah je potrebna večja selekcija, ki pa bo možna le ob boljši stimulaciji prosvetnega kadra.
Ali je res za učitelja samo črn kruh, bel pa za ostale uslužbence z enako izobrazbo?
Delamo, dajemo vse iz sebe, trošimo svojo energijo, tako da bomo čez nekaj let obnemogli.
Gospodarska reforma išče notranje rezerve v šolstvu. Vprašu-
jemo se, ali je mogoče iztisniti iz suhih tropin še dobro vino? Ali bo naš glas res ostal ,glas vpijočega v puščavi?' Ali smo res tako kratkovidni, da ne uvidimo, da z zapostavljanjem osnovnega šolstva ne moremo dobiti strokovnih kadrov, ki so nujni za nadaljnji razvoj našega gospodarstva? Učitelj bi se moral otresti skrbi za materialne dobrine, le tako bi lahko sprostil svoje sile in jih usmeril v iskanje novih poti za izboljšanje svojega dela v šoli.«
Diskusija se ne odvija v predvideni smeri. Upravitelji ne dajejo predlogov za izboljšanje učnega uspeha in ne iščejo vzrokov za slab uspeh.
Ali pa so vzrok že našli? Morda pa je taka diskusija le pravilna pri iskanju načinov za večji delovni učinek? Dejala bi, da je tako, saj brez dobrih materialnih osnov ne more uspevati nobena šola.	Tepeš Anica
OHRIDSKI JAVOR
ali: nenavaden sestanek
Sredi starega Ohrida, kjer si ko skromni in molčeči? Danes se mali v mejah tovariške vljudno-podajata roko davna preteklost ponižnost ne izplača. Te modrosti sti. Pad žgočim soncem sem za-in moderna sodobnost, na križi- smo se naučili od drugih in ni čutil, da so neizgovorjeni epigra-šču, od koder se na eno stran nam žal. Za svoje pravice in ko- mi ostali v mraku drevesne vot-ulice krivenčijo v čaršijo opan- risti se znamo boriti.	line, v srcu pa se je porodilo
— Verjamem, verjamem. (In vprašanje: Zakaj človeku, kadar če je treba, tudi za vsako ce- mu je jezik zavezan, ni zmeraj
karjev in kotlarjev z napol razpadlimi bajtami, na drugo stran
pa se razpuščajo proti belim ho- no..., so se brez besed zoper-telom s cvetličnimi terasami in stavljale oči.) balkoni, stoji tisočletno drevo z
Belšak Benjamin
dano v istem trenutku pozabiti vseh temnih misli, da bi se iz — Mi o svojem delu pišemo, oči v oči prelivalo le čisto sre-orjaško krošnjo. Izvotleno deblo ker vemo, da je vsaka prav po- bro, pristno kakor ohridsko son-s štirimi, vegastim obokom po- stavljena beseda denar. Včasih ce in kristalno kakor Drim pri
se izplača prirediti majhno ti- Sv. Naumu?
skovno konferenco...	s plbčnika sem se ponovno
Glejte no!	ozrl na mogočno drevo s pravljič-
— Ker smo znali svoje delo nim deblom. Ponevedoma sem peke, znašel v" prijetnem "hladu popularizirati, smo si priborili na- dregnil za menoj stoječega čičo, te drevesne votline, kjer je do- grado sklada za šolstvo.	ki se nam je bil približal, da
volj prostora za veliko mizo in *— (Za napihnjene in celo na- ki bolje vlekel na uho slovensko celo kopico kvartopircev. Ko smo mišljene dejavnosti... Nemara besedo. Povedal nam je nekaj občudovali še vedno bujno rast tudi zato, ker del vaših »učite- prigod o drevesni votlini tako častitljivega drevesa, čigar spod- Ijev« še vedno neženirano brez živo, kot da je bil zraven, ko je nje veje se globoko povešajo z razlaganja diktira učno snov, na- nastala. Vključil sem jih v spo-obiljem gosposko nazobčanega slednjo uro pa od učencev terja minsko podobo drevesa, da bi listja, je skozi nasprotno odpr- znanje? Pa zato, ker pni uprizor- učencem mogel podariti tudi zrno tino vstopila letoviška četvorica, jenem hospitacijskem nastopu ne- '1Z svoje torbe, brez priokusa v kateri sem prepoznal poklicne kdo ni vedel, da je režija te grenkobe, ki je ostala v votlini, tovariše.	uspele komedije v razredu tra-
dobnimi odprtinami zbuja pozornost vseh obiskovalcev mesta.
Kot član izletne trojke sem se, utrujen od južne sončne pri-

No, zdaj se pa kar odločita: ali bosta knplla ozimnico ali pa meni knjige! (»Prosvjetni pregled«, Sarajevo)
■MlSfUisp
stanujete? Koliko časa ostanete? delke?) Da. da, znati je treba... Trl. ,	,	y	— Treba se je primerno re-
Vljudnostna vprašanja bi ne- formirati, ali ne? Da si ne bomo mara se deževala z nasprotne očitali Pavlihovega ocvirka na strani, da m nekoga občutneje naš račun, če ste ga brali: »Kako prizadelo zadnje in ga izzvalo k kaj prenašate gospodarsko refor-rakl°. ,pikr®m.u odgovoru: Samo mo?« — »Jo bomo že preboleli, nekaj dni. Nasa denarnica je naj- saj nam še šolska ni prišla do brz precej tanjša od vase ... Ima- živega ...«
areio, da vas plačuje bo- Prepričljivemu obešenjaškemu gatejsa obema. Mi se pa mukoma smehljaju so mogla slediti samo prebijamo iz ene stiske v drugo, Se dolžna vljudnostna vprašanja: zakaj brz ko nam zasije upanje ste obiskali Samuelovo trdnjavo? na premik v boljše, ze žalostno Ste že bili pri Sv Naumu? Ali utone v novem razočaranju. se vidimo pri nocojšnjem kon-— Hja, s tem je pa tako, ve- certu v baziliki? Na svidenje, ste, kakor kdo zna. Saj poznate srečno!
stari izrek: Kdor jezika »špara«, Razšli smo se, kot da smo se kruha strada... Zakaj ste pa ta- tuii le bežno srečali in si poki-
Janez Lampič
Starejše učiteljice in učitelji se dobro spominjajo profesorice Mtn-ke Skaberne, ki je skoraj tri desetletja vzgajala vadniške učenke in pripravljala učitelje za šolsko delo. Ob pričetku počitnic so jo spremljali mnogi znanci in prijatelji na zadnji poti na Zale.
Rojena je bila v Kranju leta 1832. Maturirala je na ženskem učiteljišču v Ljubljani 1901. V šolskem letu 1907-3 je obiskovala v Ljubljani tečaj za učitelje meščanskih šol in opravila tudi iznit za poučevanje na meščanskih šolah. Leta 1910-11 je obiskovala na Dunaju tečaj za pouk slepih. Službovala ie kot učiteljica na ljudskih šolah v Ljubljani, na Viču, v Šmartnem pri Kranju, od leta 1909 pa na vadnici in na učiteljišču v Ljubljani do svoje upokojitve leta 1937. Pred koncem prve svetovne vojne je bila imenovana za glavnega učitelja na ženskem učiteljišču v Ljubljani in tako dobila naslov profesorja. Z izredno nadarjenostjo in pridnostjo si je pridobila obširno znanje, s študijem pedagogike in metodike ter z dolgoletno prakso pa sposobnost, da je znala mladini svoje znanje tudi z velikim uspehom posredovati. Kakor je bila zahtevna do sebe in svojega dela. tako je tudi od svojih učencev zahtevala trdo in vestno delo. Učenke, ki so hodile na vadnico, so se pri njej naučile slovenskega jezika tako temeljito, da so s tisto podlago z lahkoto nadaljevale študij tega predmeta na srednji šoli. Pri računskem pouku je navajala mladino na logično, računsko mišljenje in zakliučevanje. Tudi pri drugih učnih predmetih so učenke pridobile obširno in smiselno utrjeno znanje. Učiteljskim kandidatinjam, ki so pri niej hospitirale in imele v njenem razredu nastope, je bila dober mentor. Izdatna je bila njena pomoč tudi učiteljem pri nastopih za strokovni izpit. Kliab mnogostranski zaposlitvi na učiteljišču je našla še vedno dovolj časa in moči, pa vztrajno pomagala pri društvu slepih in drugih dobrodelnih organizacijah. Veliko časa je žrtvovala za prepisovanje knjig po Braillovi pisavi in pri nairazličnei-ših akcijah za pomoč slepim. Po svoji upokojitvi pa se je povsem posvetila delu za slepe. Ob njenem pogrebu so slepi pokazali s svojo številno udeležbo, kako hvaležni so ji za njeno dolgoletno požrtvovalno delo. Prosvetne oblasti so ji letos v priznanje njenih zaslug za šolstvo in za slepe podelile časten naslov pedagoškega svetnika. Učitelji oa jo bomo ohranili v spominu kot zaslužno prosvetno delavko.
V. C.
RAZPIS
V zvezi 142. in 143. člena statuta VZGAJALlSCA VERŽEJ razpisuje
Upravni odbor VZG&JALIŠČA VERŽEJ
prosto delovno mesto
- DIREKTORJA ZAVODA IN ŠOLE
Pogoji : defektolog, PRU ali učitelj z diplomo in deset let prakse z družbeno neprilagojeno mladino.
Za razpisano delovno mesto direktorja zavoda in šole se OD ureja po pravilniku o formiranju in delitvi osebnih dohodkov.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
STRAN 4
/
TELEVIZIJA V SOLI
Program zagrebške TV-šole
POLOŽAJ LINGVISTA - PROFESORJA V GOSPODARSKI ORGANIZACIJI
Naj bo v glasilu prosvetnih prevajalski poklic še popolnoma le, 'da je posel sklenjen. Kaj naj izražanju. Zgodi se, da trdijo slu-Nič manj kot 14 oddaj smo	gradiva za posamezna uro in	“elav.c®v	f^krat tudi beseda o primitivno in nezrelo. Brez dvo-	si mislijo inozemski poslovni	šatelji eno, profesor pa ne more
našteli v zagrebški reviji »Stu-	razred kakor ie to moen^e nri	lirLgvl1stu>	kl. ni Pedagog na soh, ma pa je sprejeto že povsod po	partnerji o inteligenčnem nivoju	zanikati niti potrditi, ker mu
dio« za pretekli teden. Vrstijo se nas. s’tem pa se posamezna od-	ga J6 P?1 zanesla v go-	svetu, da mora biti prevajalec v	naših gospodarskih organizacij,	praksa v komerciali ni dovolj
vsak dan, razen ob torkih in ne- daja približa »vzorni učni uri«	sPoci,arsko organizacijo.	podjetju ali_ pa drugod najbolje	če pa njihovi predstavniki tako	poznana. Ali pa, če pogledamo
deljah, od 10, do 11. ure dopol- seveda v televizijskem smislu:	Gre namreč za tiste lingviste,	informiran človek bodisi v stro-	siromašno poznajo tuje jezike?	tečaje za pridobitev zunanjetrgo-
dne. Ni moj namen, da bi se spu- učitelju lahko nudi na nevsiljiv	ki so se odločili, da se zaposlijo	kRvni, ah Pa Poslovni terminolo-	An„leško združenie prevaial-	vinske registraciie. ki iih Prireja
Sčal v oceno posameznih oddaj, način dobre metodične napotke. v gospodarskih organizacijah kot S1^1-.ke^ slce^ Sa kolegi ekono- cev i 6 imel Dr d , L	^ Gospodarska zbornica: ljudje se
rad pa bi opozoril nanje zato, Oddaje ki smo iih doslej «le- korespondenti ali redkeje kot pre- misti ali pa tehniki kmalu pro-	,	,. J 1,	... učijo dober mesec dni nekih do-
ker lahko nudijo dodatna merila dali, pričajo kar od kraja o^krb- vajalci. Taka odločitev je zelo Slase za »nevedneža«. Lahko je	ie	es?iivo nrelainločenih fraz (ne da bi iezik sicer
za naš slovenski program, pred- ni izdelanosti pregledno so se- zahtevna, kajti vsak diplomant je- soditi ekonomistu, ki pozna eko-	J.	" r , , I ja j . tekoče govorili brez napak) in že
vsem pa, ker zaslužijo našo po- stavljene, redko kdaj snovno na-	zikoslovja na univerzi se mora	aomske termine,^ ali pa tehniku,	mercialmh telsstov najnujnejša	dobijo priznanje, da obvladajo
zornost pri izbiri za kolektiven trpane in pretehtano opremljene	zavedati da v tem primem od-	ki„ P°zna tehniško izrazoslovje,	stvar, Kajti dogodilo se je, da je	»aktivno« nek jezik. Kako naj si
sprejem v razredu. Znano je tu- z bogatim ilustrativnim gradi-	kaja k°t lingvist »v neznano de-	težko pa je lingvistu, ki bi moral	Anglija zgubila ogromne posle za	predstavljamo nekoga, ki je štu-
dii, da posredujeta obe RTV po-	vom. Posebej so zanimive televi-	želo«. Tu	se bo namreč srečal z poznati _ oboje in še povrhu	elektrifikacijo v Latinski Ameri-	diral jezike na univerzi več let,
staji: ljubljanska in zagrebška,	zijske obdelave literarnih tem.	mnogimi	problemi, ki jih ne bo ustvariti filološko dovršeni tekst,	ki zaradi napačnega prevoda ene	pa vendar si ne upa trditi, da po-
vse svoje šolske ure vzajemno.	Želeli bi le, da bi bile tudi poznal:	strojepis, stenografija Povsod se zahteva, da mora pre- same besede. Povsod na svetu se zna jezik »aktivno«, ko so pa na
Naj najprej navedem naslove: slovenske šole vnaprej seznanje-	(večkrat celo v tujem jeziku),	vajalec stalno zasledovati tujo	priznava prevajalcu /v gospo-	drugi strani ljudje v komerciali,
Glasbena začetnika — Jazbec ne s tematiko zagrebškega šol-	poznavanje terminologije, neke	periodiko o svoji stroki glede	darskih organizacijah izredno	ki obvladajo jezike »aktivno« in
pred sodiščem (jezikovna) — Ko- skega programa: zadostovali bi	stroke in komercialnega poslova-	tehniških dosežkov, pa tudi eko-	važno mesto: on je glavni infor-	nočejo sprejeti korektur ali ka-
ledar prirode (za september, do- morda zaenkrat naslovi in na-	nja nasploh. Lingvistom, ki od-	nomsko literaturo,	ki prinaša	mator,	korektor okornih in ste-	kršnihkoli nasvetov od šolanega
ma in v raznih pokrajinah Jugo- vedba razreda. Obširnejše napo-	hajajo v šole, je ob vstopu mno-	vedno nove oblike mednarodnega	reotipnih komercialnih in propa-	lingvista v podjetju?
slavije) — Varnost pri izvajanju vedi vsebuje omenjena zagrebška	S° laže-	gospodarskega življenja. Skratka,	gandnih tekstov, ki jih je treba	Sploh je izredno nevarno do-
kemijskih poskusov (za gimna- RTV revija. Obema TV redakci-	Ge analiziramo usodo lingvi-	dab^ lingvist v podjetju bi mo-	stilistično in jezikovno obogatiti,	puščati, da se znanje ocenjuje z
zij^) Življenje sodobnih pri- j^ma pa bi bilo brez dvoma stov v gospodarskih organizaci-	tudi dober dokumentalist, Povsod sodeluje prevajalec kot »aktivno« in »pasivno«, ker je
mitivnih ljudstev (primerjalno, ustreženo in za našo solsko ope— jah, bomo videli, da se vsi po terminolog in po možnosti tudi svetovalec v lingvističnih in preozko ali pa preširoko gle— na izvenevropskih kontinentih, rativo zanimivo, če bi pedagoška	krajši praksi odločijo za poklic	bibliotekar. Moral bi	urediti pro-	splošno	inteligenčnih vprašanjih,	danje na znanje jezikov. Pravi
vštevši Arktiko) — Priroda v je- foruma obeh republik lahko ob-	komercialista. Zakaj naj bi pre-	spektoteko, da bi vsi	lahko črpali	ker ga	cenijo kot visokokvalitet-	šolani lingvisti sploh ne pridejo
šeni _ (biologija) — Kako fizika javila podatke, kako je danes	vajali težke tekste in iskali toč-	*z ni® najnovejše strokovne ter-	nega strokovnjaka,
odkriva svet (za srednje šole, me^ s številom šol, ki spremljajo ene	nih izrazov, ko je pa vendar ko-
Risto Rožek
tode fizikalnih raziskav, zlasti na ali druge TV šolske programe, jedrskem področju) — Logika jezika (višji razredi osnovne šole)
— Proces proizvodnje (za 5. raz.:
TAM, surovine, polizdelki in finalni izdelki, skladišča, projektivni biro, komerciala, tržišče, organizacija dela, delovni odnosi,
merciala edina upoštevana, ker samo ta ustvarja poslovni uspeh? Prevajalsko delo se jemlje kot nekaj pomožnega ali pa postranskega in zato korensponden ti v komercialnih oddelkih dobivajo v obdelavo celotne zunanjetrgovin-Solski odmor je za nami. Po ske posle, da bi poleg vsega še
Samopomoč prosvetnih in znanstvenih delavcev
sr««« usse
tSkZ Sb:i‘	spodarstvu in narodni kulturi.	2“^3^"SufrimS
nji razvoj jugoslovanskih mest — Prosvetni in znanstveni delav- cialnih referentov da bi samo-Glasbena oddaja (srednja šola), ci imajo dovolj skrbi za delo v stojno trgovali s tujimi tržišči. Dodam naj še nekaj naslovov iz šoli in ureditev svoje življenjske	_
predpreteklega tedna: Mala gra- ravni. Menimo pa, da kljub temu	t ,1 Preva.lalce doleti enaka
matika (dialekti, lokalizmd, s so- ne smemo mimo človekoljubne usoda kot korenspondente. Resje, •delovanjem Ele Eržišnik) — Od akcije članov Samopomoči, saj j--1?.. mal2, zunanjetrgovmskih Triglava do Ohrida (zemljepisne gre za gmotno podporo ob naj- Pobjetij v Slovemji, kjer imajo slike za 4. razred) — Mikroskop usodnejšem udarcu, ob smrti oče- slstematizirano delovno mesto (za gimnazije, konstrukcija optič- ta, matere, prijatelja ali znanca. PrevaJalca- Prevajalec je v ta-nega in elektronskega mikrosko- Nekaj kratkih pojasnil.	ke^ primeru podrejen celotnemu
pa, slike povečav) - Basni (lite- T	. podjetju, in prevaja vse najtežje
rama oddaja za osnovne šctfe).	?	teksite’kl, s.° vazni za celotn0 P°d-
Oddaje si sledijo v enournih en nnn	w tovarišic po jetje. Taksno mesto zahteva ve-
blokih, po tri zaporedoma. Re-	dl": ^	11ettosn	kko znanja kajti zahteve so sle-
dakciia namerava v bodoče del °‘3cneSa zbora bomo v letu 1966 dece: poznati mora zunanjetrgo-
oddaj preložiti na popoldanski cfp"'	Pos!ovanie, dobro mora
čas Vsebinsko so oddaie nove- 9e. bi se pa stevd0 čianov znatno obvladati tujo poslovno korenspon-z^e v seriie: naša domena dvign'10’ kar seveda . P^Cakuje- denco ter dobro poznati tudi važ-
živlienie sodobnega človeka 11- mo’ bi ta znesek tudi primerno, nejše termine gospodarskega pra-zivijenje sodoDnega cioveKa n- zvišali v letu 1966 bo znašal po_ L ififeg stroke za katero
kovna vzgoja, jezikovni svetova- smrtninski priSpevek za posa- pretaja Teh nekai besed našte-lec iPd; Progran! iz kemije bo mezni smrtn^ ^imer (predPide. ^nTa pa vseMe veHko prakle ?pr- Y	varno jih 70), 25 din, kar bi dalo 5n obsežnegfznania V nanežhh
do veljave, ker jih nihče ne ceni in ne zna uporabiti njihovega znanja v taki meri kot bi ga oni lahko posredovali. Ljudje si domišljajo da z nekaj frazami dovolj poznajo jezik in tako gledanje na študij jezika se širi v javnost. Kaj se je treba učiti jezika na srednjih šolah in se mučiti z obvladovanjem pravilnih slovničnih oblik, ko pa vendar lahko s kratkim intenzivnim tečajem dobiš priznanje »aktivnega« znanja!
Zato je res, da je sedaj prišel čas, ko je treba lingvistu v podjetju pomagati in ga vzpodbujati, da bo ostal v tesnem kontaktu s profesorji, ki poučujejo na šolah, da ne bo strokovno propadel in da bo vedno obveščen o seminarjih, kjer bi lahko črpal novih moči za zahtevno delo. Tudi lingvist v podjetju naj por loži profesorski strokovni izpit* saj je njegova vloga v podjetju cesto podobna nalogi »andrago-ga«, ki tudi zahteva pedagoških sposobnosti. Na ta način lahko preprečimo »osipanje« diplomiranih lingvistov iz prevajalskih, korespondentskih mest v komercialne referente, kjer se popolnoma odtujijo svojemu osnovne-
. , „	-----________x_______	mu poklicu in se zaradi finanč-
TUcnnr, ,,rinn arum ^ „xnM,a -------- -.....« — —» — -----------m obsežnega znanja. V najtežjih Mnogo je dežel, v katerih šolstvo na splošno ne nžlva posebnega nih ugodnosti posvetijo komer-
predmeta 0	12 J s g na leto 1750 din in Je 250 din za primerih se celotno podjetje obra- družbenega ugleda. Zakaj? — Slika je iz »Timesove« priloge, ki cialnim poslom, ki pa so pri-
•s« & &m&sti£3$ss?g °irm ”goi”	k ■»pa si “ko mw“e sx ss&čftgtz
Menimo, da zmore tak znesek v dročje je preširoko, da bi mogel	soko izobrazbo zadovoljijo s ta-
stanovsko humanitarne namene vedeti za problematiko enega ar- mine, ki jih ni mogoče najti sicer Teksti, ki jih pišejo razna tr- kinu delovnimi mesti.
?■	sre ittsfrjsss&crz: ems zsssčS ^ etk
■ mo dnbm^amorne	in	1 te,kst v Portugalščini, ral biti odločilen filter za vso ko- če so teksti slabi, pomeni, da je mercialni referent z »aktivnim«
Svarišice da se š^etnrvkrinči bl prevaJalec moral znati pre- resPond®nCO v tujem jeziku in tudi firma dokaj šibka, ker ne znanjem jezika, medtem ko za 14. septembra je v Sevnici ?	- ’	°	vestl!	7®° tekste. ki odhajajo iz pod- pozna niti pomena lepega in strokovnjake-lingviste, ki so leta
umrl Oton Berlih, star 63 let. Po- J	p '	Čeprav imata prevajalec in ko. 3etJa-	uglajenega teksta.	in leta vztrajno bogatili in štu-
tem ko je 1923 končal mariborsko V mesecih junij, julij, avgust respondent tako široka področja Pri nas največkrat razumejo Pri' nas ni pravzaprav nobene dirali jezik, še vedno velja tale učiteljišče, je poučeval najprej na	in september so umrli naslednji	obdelave, je vendar vse skupaj	prevajalca v podjetju kot člove-	šole, kjer bi se prevajalci izobra-	anekdota:
šoli v Polani, rojstnem kraju Mi-	člani:	bazirano na izredno enoličnem	ka, ki popravlja slaba komercial-	ževali za temeljito prevajanje go- LAŽE	DO AVTOMOBILA
ška Kranjca, nato pa v Bogojini. Strmšek dr. Pavel, Celje; delu. Slovenske tekste je treba na pisma, ki vodi razne tečaje za spodarskih in strokovnih tekstov, kot DO 7NANTA!
Tu je ostal Oton Brelih 14 let in	Komljanec Alojzija, Ptuj; Jerman	Prevesti v tuj jezik in obratno,	uslužbence podjetja ali pa ki	Zavod za intenzivne tečaje v
med drugim proučeval tudi na-	Marija, Ljubljana; Twrdy Maks,	7si ta.U katalogi in prospekti av-	preizkuša znanje tujih jezikov s	Ljubljani ima mnogo slušateljev Pred	inštitutom za	eksperi-
rodne običaje Prekmurja. Njego-	Kranj; Skaberne Minka, Ljub-	tomaticno odhajajo h komerciali-	tem, da ugotavlja aktivno ali pa-	iz gospodarskih organizacij, ki bi	mentalno	fonetiko, tako	imenova-
va folklorna skupina je s prek- Ijana; Koprivc Aleksander, Ma-	stom, češ da morajo oni najbolj	sivno znanje. Razočaran je lahko,	radi »intenzivno in hitro« obvla-	nim inkubatorjem za učenje tujih
murskim gostuvanjem z uspehom ribor; Burdian-Spes Marica, Voj-	Poznati tehnologijo in posamezne	ko spozna, kako malo znanja	dali tuje jezike. Profesorji na za-	jezikov, stoji popoldne toliko
nastopila v Mariboru in Ljub- nik; Korošec Eleonora, Trbovlje;	novosti iz tehničnega sveta. Ka-	imajo mnogokateri komercialisti,	vodu imajo dokaj težko nalogo,	osebnih avtomobilov, da v Beo-
t-iani-	... Knez 01Sa. Ljubljana; Trojar dar Pa nenadoma pride vpraša- ki trdovratno trdijo, da >•;, zanje ker je nerodno poučevati ljudi gradu v Jovanovi ulici ne prideš
Pokojni Oton Brelih, ki je Ivanka, Jesenice; Smolik-Grčar	nje prevoda nekega tehničnega	dovolj, če sklenejo posel in se do-	iz gospodarstva nekega strokov-	nikamor. Kaže, da si je laže
pred drugo vojno in po njej uci- Angela, Dob pri Domžalah; Paljk	teksta, tedaj se vse odrine pre-	govore najvažnejše stvari o po-	nega jezika ker bi ljudje morali	omisliti tuj osebni avtomobil, kot
teljeval tudi v Zabukovju in Pod,- Leopold, Ljubljana; Papler Ma-	vajalcu, ker ta mora gotovo vse	siu. Za poslovnega človeka - ta-	Imeti dovolj solidno ezikovno	Pa ®e naužiti tuj jezik. - To po-
gorju nam bo ostal v spominu rija, Ljubljana; Piano Anica,	znatl-	ko meni večina — ni prav nič	znanje nasploh, poleg tega pa bi	trjujejo tudi profesorji, ki priha-
kot dober prijatelj, tovariš in Celje; Tratnik Ana, Celje; Zega Ta očitna kontradikcija jasno	važno, ali pozna pravilne oblike	tudi profesorji’morali imeti ne-	jajo na predavanje — peš.
vzgojitelj.	S. S. Eliza, Ptuj.	kaže, da je pri nas gledanje na časov in skladov ali ne, važno Je koliko več prakse v komercialnem	Ljudmila Šemrl
Pouk slovenščine na gimnazijah v novih okoliščinah
priti v, istem času do iste. Pro-	(Moliere). Razsvetljenstvo nam	Snov 3. letnika obsega odbodja od
gram čtiv moramo stalno izpo-	odpre širše kulturne in idejne	realizma preko naturalizma do
polnjevati glede na novitete knji-	poglede ob literaturi 18. stoletja,	moderne. Spet prvič pridemo do
žnega trga. Seveda se v šoli usta-	Glavni avtor je seveda Goethe,	vprašanja o razmerju med ev-
vljamo pri obravnavi izbranih,	Slovensko prosvetlienstvo je za-	ropsko in slovensko literaturo,
najtehnejših del, h kateri že lab-	radi začetka posvetne literature	se pravi, koliko naj posvetimo ča-
ko pritegnemo^ dijake z referati,	že bolj zanimivo, ilustriramo ga	sa eni, koliko drugi. Do konca 2.
.	Širok razpon čtiva ob istih na- tudi s Kreftovimi Krajnskimi ko- letnika z izjemo Prešerna, ki ga
Vsakdo, ki danes poučuje slo-	Ronsko), starogrško in	rimsko	teh književnosti. Pri antični knji-	vedemh principih je seveda nu-	medijanti in drugimi deli, ki	pa tako vključimo v tok celotne
vensčino v gimnazijah, si^ je na	književnost, srednjeveško	evrop-	ževnosti obdelamo podrobneje	jen tudi za ostale letnike.	obravnavajo dobo. V 1. polletju	evropske romantike mimamo- ta-
jasrtem, da se je_ celotni kom-	sko književnost, Slovence	v sred-	epiko in dramatiko, pri tem je Snov za 2. letnik obsega ob-	pridemo brez težav do predro-	kih problemov ker slovenske 11-
cept pouka slovenščine bistveno njem veku, ljudsko književnost seveda poudarek na grško - rim- dobja: humanizem in renesansa, mantike, tako da v 2. polletju terature praktično še ni. Poudarili spremenil, tako da absolutno vec	pri Slovencih in ostalih	južnih	ski literaturi večji, ker iz obeh	reformacija, protireformacija, ba-	ostane obilo časa za pregled ev-	bomo vsekakor evropski realizem
ne ustrezajo stari načini in pog-	Slovanih, pismenstvo ter	pregled	izhaja nadaljnji evropski literarni	rok. klasicizem, razsvetljenstvo,	ropske romantike, kiier lahko ob-	in naturalizem ter glavne avtorie
ledi na	ta	predmet.	Da,	celo	sam	srbohrvatske	srednjeveške	knji-	in	splošno	umetnostni	razvoj.	V	predromantika in romantika. Ta-	širneje beremo dela evropskih	tega obdobja in analizirali con-
naziv	predmeta	slovenski	jezik	s	ževnio-sti.	Snov	se	v	glavnem	uje-	srednjeveški	književnosti	podamo	koj je vidna smiselnost načrta, ki	avtorjev. Nato si podrobneje og-	tralna dela povsem brez škoda
književnostjo je pomanjkljiv in	ma z obravnavo pri zgodovini,	pregled značilnih zvrsti in snovi.	Je kljub nekaterim nasprotnim	ledamo še Prešerna in pregleda-	se bomo na kratko ustavili ob
pove dosti premalo o obsežnem in	tako se lahko slavist in zgodo-	tu se zadržimo več tudi ob liriki	mnenjem na seminarju slavistov	mo ostale južnoslovanske roman-	književnosti mladoslovencev za
zahtevnem Kompleksu snovi, ki	vinar koristno in smiselno dopol-	(kolikor nismo posegli podrobneje	v Ljubljani 1. in 2. februarja 1965	tike. Snov romantike ie pestra in	katero zadostuje zgoščen pregled
pride v učnem načrtu za sloven-	njujeta. Ce se ujame v tok snovi	na to področje že pri kitajski	povsem ustrezen in lahko izpol-	bo s svojimi snovnimi, idejnimi	saj današnjemu človeku ta knit’
semo v poštev. 2e takoj n* za-	se pregled likovnih umetnosti pri	liriki). Srečamo se z ljudskim	njiv. Žal se izgubi v 2. letniku	in tudi oblikovnimi elementi pri-	ževnost ne prinaša več velikih
četku moram opozoriti na temelj-	umetnostni vzgoji Gn to Ji bilo	slovstvom in njegovimi značil-	neka prednost, in to je, da pride	tegnila mladega človeka, če ga le	odkritij. Mladoslovence obravnn-
no neskladje, ki obstaja, to nam-	nujno), bi bil dosežen važen cilj:	nostmi, s srednjeveško zgodovino	slavist s snovjo večkrat pred zgo-	ne bomo oblagali z ihnožico bio-	.varno kulturno zgodovinsko ob
reč, da je ob povečani snovi	smiselno izpopolnjevanje pregle-	Slovencev in končamo 1. letnik	dovinarja in umetnostnega zgo-	grafskih podatkov. Biografska me-	nekaj značilnejšdh tekstih Mlari’
število tedenskih ur, namenjenih	da človeške kulturne dediščine,	na pragu humanizma in renesan-	dovinarja in se mora pač sam	toda se je vsekakor preživela	profesorji so že sami*1 no se'y
predmetu, kaj majhno (L, 2. in	Ne bo odveč nekaj opomb o pote-	se. Snov je možno obdelati brez	podati tudi na splošno zgodo-	Ustavimo se torej le ob pregled-	usmerjeni boli v moderno knii-
3. razred imajo po 4 ure, 4. raz-	ku snovi v 1. letniku. Uvod v	težav, pri tem pa moramo izbirati	vinsko in umetnostno področje,	nem kratkem življenjepisu glav-	ževnost medtem ko nekateri «+•?
red pa 5 ur slovenščine tedensko),	besedno umetnost, egiptovsko,	za obravnavo čim primernejše	Lepo lahko obdelamo razgibano	nih predstavnikov, drugod pa te-	rejši stovisti še vedno ro-ecernu
Ce zaenkrat odložimo ta nikakor	babilonsko, judovsko, grško in	tekste, za katerih iskanje ob do-	književnost renesanse. Pri važnej-	meljimo le na delih ob njih pa	jejo pomen te "a obdobja m zara-
ne nepomembni problem ob stran,	rimsko književnost obdelamo vi.	kaj dobri čitanki Svetovna knji-	šem avtorju se zadržimo lahko	na posameznih značilnih življen-	di tega pridejo v svojem delu r»
se ustavimo pri novem učnem	polletju, ostalo snov v 2. polletju,	ževnost ni potrebnega večjega	dalj časa (Shakespeare), nikakor	skdh pripetljajih avtorjev. Ni no-	kako tja do moderne mtem ‘na
načrtu in pri tem, kaj m koliko	Povsem pravilno je črtanje ob-	truda. Pri čtivu upoštevamo tro-	pa ni potrebno, da bi omejevali	benega dvoma, da je nujno kon-	jim za obravnavo široke nanora-
je iz tega načrta predvsem po- seznega pregleda literarne teorije	jen moment: knjige iz obravna-	točno število ur za enega ali dru-	čati romantiko v 2. letniku, saj bi	rame evropske literature 20 Pomembno in nujno za oblikovanje posebej in vključenje le-te pri	vanega obsega učne snovi (za 1.	gaga pesnika ali pisatelja. Nekdo	prenos Prešerna v 3. letnik po-	.etja in za nas naizanimiveiša
širše kulturne razgledanosti da- obravnavi literarnih tekstov. Ta-	letnik ljudska, orientalska, an-	se lahko zadrži ob enem avtorju	vsem porušil shemo načrta, obe-	obdobja slovenske literature med
nasnjega mladega človeka.^	ko se zamudimo kvečjemu 1 me-	tična, srednjeveška književnost),	dlje in pori drugem manj, glavno,	nem pa onemogočil izpolnitev	obema vojnama sploh zmanika
Ce pogledamo na področje h-	sec pri uvodu v besedno umet-	knjige, ki obravnavajo določeno,	da ne trpi zaključena smiselna	načrta in smiselno končanje z	časa. To dejstvo je vsekakor v
teratureje treba priznati učne- nosit (pregledamo nekaj temeljnih	dobo ( za 1. letnik npr. zgodo-	slika literarnega razvoja. Ko pri-	moderno v 3. letniku. Že v 2.	popolnem nasproti us spozn^iem
mu načrtu dokajšnjo premišlje- elementov az poetike) razdelitev	vinski romani o antiki, srednjem	demo do slovenske reformacije,	letniku naj začno dijaki sami in-	da moramo čimveč časa posvetm
nost m sistematičnost. Snov za X. in osnovne epske zvrsti, stilistike	veku), knjige, ki so primerne za	se ustavimo tudi ob tekstih,. ki	• terpretirati tekste, seveda s pro-	novejšim obdobjem litoratae
letnik obsega: uvod v besedno (predvsem pesmski jezik, in ne	določeno stopnjo razvoja. Pro-	obravnavajo dobo (Aškerc, Tav-	fesorjevo dodatno pomočjo. Sploh	Evropski realizem z natorSiz-
umetnost (osnove literarne teon- trike (kratek pregled). Pri orien-	gram naj bo čimbolj obsežen, da	čar), 'podobno storimo tudi ob	naj čimveč bero sami, saj so s	mom nam nudi obilo del ki bodo
je), nato pregled književnost! taista literaturi se ne izgublja-	je dana možnost širše izbire, in	slovenski protireformaciji in ba-	tem prisiljeni k aktivnemu od-	estetsko oblatila mladega čV
starega Orienta (egipčansko, ba- mo v menih ampak ob kultur-	tudi praktično je s tem omogo-	roku (Tavčar, Vaštetova, Malen-	nosu do snovi, obenem-pa se va-	veka, ga miselno in čustveno
bilonsiko, judovsko, arabsko, per- no zgodovinski sliki podamo le	ceno, da dobi vsakdo v roke eno	škova). Klasicizem nudi možnost,	dijo v lepem branju ki ie mi-	nritemila in mu 7 deinn teto-
»jsko, indijsko, kitajsko in ja- glavne črte literarnih značilnosti	od fenola kajti vsi ne morejo	da se ustavimo spet ob dramatiki	mogrede, pri večini dokaj slabo.	nostjS snovno širino in miseln«
SLAVISTIČNI KONGRES
Letošnji kongres jugoslovanskih slavistov, ki je potekal od 13. do 17. septembra v Sarajevu, ni imel kakor prejšnji številne specialne (in dostikrat tudi nezanimive) teme, ampak se je osredotočil na nekaj glavnih tem, na katere so se navezovali koreferati in diskusija.
Prvi dan je bil posvečen pripravljajoči se zgodovini jugoslovanskih književnosti (prof. S. Nazečič) in z njo v zvezi problemu periodizacije (prof. D. Ziv-kovič). Paudarjalo se je potrebo po znanstveno napisanem delu te vrste, ki more biti le plod kolektivnega napora. O periodizaciji se je teoretiziralo precej na splošno in megleno, referent je od teme zahajal tudi na področje stilistike. Pri vsem tem pa se nam je zdelo nerazumljivo, čemu toliko govorjenja o pripravah za zgodovino, ko takšno delo vendar že pišejo in ga nameravajo izdati naše Matice, srbska, hrvatska in slovenska, ter katedra za makedonski jezik in književnost na skopski univerzi. Ali se ne pravi temu voziti proti istemu cilju po dveh tirih hkrati in brez potrebe trošiti dragocene moči in sredstva? Ali pa morda hoče Sarajevo kot pobudnik te druge literarne zgodovine zgolj prestižno tekmovati z Novim Sadom?
Mnogo bolj pomembna in smotrna je bila tema drugega dne in z njo vred je bilo izredno živahno tudi razpravljanje, ki se je zavleklo pozno v noč. Referentka (prof. M. Ivic) je, skušajoč dognati normo za sodobni knjižni jezik, zavračala kot nezadosten jezik kmečkega podeželja in se zavzemala za jezik velemestnih središč, kakršna sta Beograd in Zagreb. Iz koreferatov in v diskusiji se je pokazalo, da knjižni jezik v resnici s časom, civilizacijo in kulturo raste in se razvija, da je za normo danes treba jemati jezik sodobnih književnikov, zlasti prozaistov (ne pa splošne komunikacijske službe, časopisov, radia in televizije) da
Nove knjige
—	SigHd Undset: Kristina Lav-ransova hči, roman v treh knjigah. Tretja izdaja. Prevedel Josip Prezelj. Založba Lipa Koper.
—	Sigrid Undset: Povest o Vi-ga-Ljotu in Vigdis. Preve-vdel Janko Moder. Založba Lipa Koper.
—	Lavo Čermelj: Slovenci in Hrvatje pod Italijo med obema vojnama. V počastitev dvajsetletnice osvoboditve izdala Slovenska matica v Ljubljani. Cena 2750 dinarjev.
—	Vasilij Melik: Volitve na Slovenskem 1861—1918. Razprave in eseji 10. Založila Slovenska matica v Ljubljani. Cena: 4750 din.
—	Julij Titi: Socialnogeograf-ski problemi na koprskem podeželju. Izdala založba Lipa. (Doktorska disertacija)
—	Vlado Ribarič: Zemlja se je stresla. Cankarjeva založba. Zbirka »Planet«.
—	Ada Škerl: Obledeli pasteli. Sodobna slovenska poezija 11. Založba Lipa Koper.
—	Branko Hofman: Ljubezen, roman. Založba Lipa Koper.
pa je kot osnovo še vedno treba upoštevati ljudski jezik. Pri razpravljanju o jezikovni normi so med delegati z juga živo prihajali do izraza tudi različni pogledi na srbohrvatski jezik: nekateri so ga proglašali za enotnega in nedeljivega, drugi so poudarjali njegovi dve varianti, zahodno in vzhodno.
Tretji dan je bil posvečen vlogi svetovne književnosti pri pouku nacionalnih. Referent (prof. I. Frangeš) in koreferenti so prihajali do zaključka, da je nacionalno književnost danes nemogoče znanstveno preučevati in pedagoško posredovati izolirano od svetovne, da pa se je pri tem varovati nevarnosti, da bi domačo književnost podcenjevali in poveličevali vse tuje. Manj prepričljive so bile teze referenta četrtega dne (prof. R. Lalič), ki je skušal prikazati nujnost primerjalnega študija slovanskih literatur kot neke organske enote. Pač pa je bila otipljivo pravilna misel drugega referenta (prof. F. Bezlaj), da je treba od specialnega študija posameznih slovanskih jezikov spet v večji meri preiti h komparativnemu preučevanju, ki tudi zagotavlja trdnejše znanstvene izsledke.
Četrti dan so v posebni sekciji delali slavisti praktiki s srednjih šol in razpravljali o temeljnih smernicah pri sodobnem pouku materinščine in književnosti (posebno zanimiv je bil menda Rosandičev koreferat). Med sklepi zaključnega dne je bilo rečeno, da je treba tesnejšega sodelovanja med prosvetnimi oblastmi in zavodi za šolstvo na eni ter slavističnimi društvi in pedagogi praktiki na drugi strani, kar zadeva osnovna načela pouka, programe, učbenike in drugo. Sklenjeno je tudi bilo, naj bi po vseh filozofskih fakultetah in pedagoških akademijah v državi (kolikor že ne obstajajo) začeli delati lektorati za slovenski in makedonski jezik z obveznimi izpiti za slaviste in da bi s tema jezikoma seznanjali mladino zadnjih razredov osnovnih šol na srbsko-hrvaškem jezikovnem področju. Tega sklepa verjetno ne bodo tako kmalu in povsod uresničili, vendar je dobro znamenje že to, da smo Slovenci in Makedonci z njim prodrli brez odpora.
Kongres je potekal v razsežni in razkošni dvorani sarajevske ljudske univerze (takšne dvorane Ljubljana še ne premore). Slovenskih delegatov je bilo tokrat namesto 40 samo 25, sodelovali pa so živahno s koreferati in v diskusiji. V prostem času so si ogledali vse številne kulturne znamenitosti bosenske prestolnice:	narodni muzej z bogatim
etnografskim oddelkom, muzej revolucionarne Mlade Bosne, javnosti še nedostopni literarni muzej (kjer med drugim hranijo zapuščini pesnika Kranjčeviča in pisatelja Kočiča), staro pravoslavno cerkev z dragocenim muzejem, Husref begovo džamijo z bogato biblioteko itn.
Sobota, 18. septembra, je bila določena za ekskurzijo bodisi v Mostar bodisi v Višegrad. Skupina za vse lepo zavzetih in tudi napornih poti vajenih Slovencev se je odločila, da bo obiskala prizorišče Andričevega svetovno znanega romana. Most na Drini ni vsakdanji gradbeni objekt v službi prometa, ampak prava pesem v rezanem kamnu, ki ritmično valovi s svojimi loki nad reko,
živo bitje, ki je spremljalo zgodovino Bosne in usodo posameznikov, in je kot tak moral postati junak Andričeve veleumetnine. Tudi vožnja nad skalnatim kanjonom Drine in po gorskih planotah Bosne v sončnem jesenskem dnevu ter posredni stik s tamkajšnjimi ljudmi, raznih ver in kultur sta pomenila za nas čudovito doživetje svojevrstne dežele.
Kongres je dostojno izpolnil svojo nalogo: slavisti so si izmenjali sodbe o perečih znanstvenih in strokovnih vprašanjih, obnovili so prijateljske stike s tovariši iz drugih republik, se pobliže 'seznanili s pokrajinskimi značilnostmi in kulturnimi razmerami dela naše domovine ter spet živeje občutili potrebo po bratstvu med našimi narodi.
Joža Mahnič
Slovenščina v šoli po pismu SZDL
(Nadaljevanje s 1. starni) so dvignila slavistom učno obveznost v imenu enakovrednosti vseh predmetov, ne da bi upoštevala večji obseg dela. Naj se ne bi dogajalo, da bi učenci zaradi takih ukrepov imeli manj pismenih izdelkov in da ti ne bi bili popravljeni tako skrbno, kot bi bi^o prav.	j
Slovenščino poučujemo v osnovni šoli osem let, to delo opravlja več razrednih in predmetnih učiteljev. Čeprav je učni načrt zaokrožena celota in vsak učitelj prispeva k uresničenju postavljenih smotrov, pa je med temi učitelji premalo povezave. Pouk slovenščine bi bil bolj načrten in zato tudi uspešen, če bi bolj usklajevali svoja prizadevanja vsi učitelji, ki poučujejo materinščino na različnih stopnjah. V aktivu za slovenski jezik bi učitelji izmenjavali izkušnje, po potrebi poenotili podrobne učne načrte, ugotavljali, katera učna snov zasluži večji poudarek v posameznem razredu, ločili bistveno od nebistvenega in natančneje dololočili konkretne naloge jezikovnega pouka na različnih stopnjah. Tako organiziran pouk slovenščine od prvega do osmega razreda bi bolj ustrezal postavljenim smotrom pa tudi sposobnostim in zmožnostim učencev.
Dobra knjiga je najboljši pomočnik pri jezikovnem izobraževanju. Lepo bi bilo,"s;e bi imel vsak učitelj tudi v zasebni knjižnici slovnico in pravopis. Dokler pa to še ni povsod 'mogoče, je toliko bolj potrebno, da je vsaj v učiteljski knjižnici na razpolago dovolj takih priročnikov.
Ko bomo obravnavali slovnico, pravopis, popravljali slog, se nam utegne zgoditi, da bodo učenci povedali zglede za napačno rabo, ki so jih našli v tisku, v napisih in tiskovinah, v,- govoru in pisavi staršev. Skrbimo, da ne bodo mogli povedati tudi primerov, ki so jih našli v govoru svojih učiteljev. Učenci so dobri opazovalci, zgled pa je učinkovito vzgojno sredstvo.
Želimo, da pismo SZDL Slovenije ne bi bilo le prilika za .enkratno akcijo, temveč naj bi bilo spodbuda našim učiteljem za njihovo redno in stalno skrb za čistost slovenskega jezika.
VELIMIR BATIČ
Igor Pleško: Gorica, tuš
Revija Pionir v preteklem letu
Ce prelistamo številke revije »-Pionir« letnik 1964/65. se kot biologi nehote ustavimo pri člankih, ki opisujejo naravo in življenje v njej. Namenjeni so mladini Osnovnih šol. Poglejmo njihovo vsebino.
Članki, ki jih je napisal dr. Janez Matjašič, Sp poučni, tudi učitelji jih ne smemo prezreti. Mislimo, da je naloga vsakega pedagoga, da list pregleda in opozori učence na zanimivosti. Življenje v kapljici vode je članek, ki na kratko pove zgodovino mikroskopa, kako pod njim opaž ulemo In kaj vse lahko vidimo v tako malem prostorčku, kot je kapljica vode. Isti avtor nam leoo opiše, kje vse žive bitja, kam so zašla in kako se bojujejo za svoj obstoj. Zadnja leta je elektronski mikroskop odkril nove značilnosti o strukturi celice. Naša dolžnost je, da v primerni obliki opozorimo učence na kratko in ore-prosto, kako opazujemo skozi elektronski mikroskop zgradbo celice, omenimo lahko še morebitne razlike, ki jih vidimo pod svetlobnim in elektronskim mikroskopom. Primerjajmo skice! ClanKa »Naše telo kot vzorno urejena država« bosta zanimala učence Vil. razreda. Pri pouku somato-logije res ne utegnemo vsega prebrati; kaj če bi priporočali učencem, naj sami preberejo članke doma, ali pa bi podobne članke orebrali med guplencami. Vsekakor ie potrebno, da učence opozorimo na zanimivo vsebino In domiselne' ilustracije ob tekstu.
Zelo dobrodošli so članki: Se trideset metrov do slonov, Srečanje z bivoli, Okapiju za petami. Nočni lov na panterja. Moje kobre Vsi, ki predavamo vemo, kako malo nam ostane časa za ekologijo in kako potrebno je, da dopolnimo učno uro tudi z okoljem in načinom živlienja živalske vrste, isto velja za članek Nade Gogala, ki nam opisuje vse o hišni gobi. Gotovo je v vsakem razredu kdo. ki pozna to nadlogo. Prav posrečeno je izbran odlomek iz knjige dr. Kazimira Tarmana »Zelena odeja«. Mladino najbolj navdušujejo navodila za poskuse. Zelo zaželene so eksperimentalne naloge, ki jih lahko napra-.
vijo učenci sami, ali pa jih skupno rešujemo na pridoslovnih krožkih.
Nadvse dobrodošla so navodila za opazovanje narave in življenja v njej. Slike rib. prav tako slike cvetja okrog nas in ptice naših vrtov, izumrli plazilci, nekaj lepih barvnih prilog živali v naših gozdovih in afriške živali popestrijo revijo. Slike opozorijo mlajše bralce na življenje v naravi ali mu vzbude zanjo zanimanje. Slike so tako dobre, da brez spremnega teksta dovolj povedo in prav zato pionirje še bolj pritegnejo in navdušijo.
Ce nazadnje še enkrat prelistamo lanski letnik Pionirja, naj ob tem povemo, aa smo veseii člankov, ki smo jin v tem letu brali, ker so strokovno dobri in metodično pravilno zasnovani: mlademu bralcu izpopolnjujejo znanje in vzbujajo zanimanje za naravo in to na njenu dostopen, nazoren način. Amop Slavka
šilčku: se obeta doabdK-Šeina d
vi rf ^ j 'i ‘-i
Ob četrtem letniku TIM
V septembru je izšla prva letošnja številKa TIM, revije za tehnično m znanstveno dejavnost miaame. Kevija je v glavnem kar reano izhajala po desetkrat med šolskim letom, m sicer vsako leto v nekoliko povečanem obsegu. V preteklem letniKu so imele posamezne številke po 32 strani, poleg tega pa še redno prilogo za modelarje, na kateri so bili načrti za eradmo moue-lov risani v merilu 1:1. t. j. v narav-
ni velikosti.
Ni namen tega sestavka nadrobneje analizirati dosedanje tri letnike revije, pac pa bi bilo morda prav, ce Di skušali kratko označiti njen pomen in vrednost, oziroma če Di poskusili ugotoviti, koliko ja TIM s svojo vsebino in programsko zasnovo prispeval k tehničnemu vzgajanju in izobraževanju osnovnosol-skg miadine in koliko je zadovoljeval tuai interese mladine na raznih področjih naravoslovnih znanosti.
Ze bežen pogled v lanski letnik nas. prepriča o tem, da je TIM mno. go Vec kot zgolj zbirka načrtov za samogradnjo raznih modelov, torej vec K.ot samo priročnik za miade tcnnike. TIM želi ustreči tudi tistim učencem, ki se posebno zanimajo na primer za elektrotehniko ali za radiotehnike, kot tudi tistim, ki jih zanimajo vprašanja s področja fizike, biologije, kemije, meteorologije, geografije, fotografije itd. Poleg tega revija redno prinaša novosti in zanimivosti iz znanosti in tehnike, v rubriki »Timova panorama« pa številne drobne* zanimivosti od vsepovsod, včasih pa tudi daljši informativni sestavek kot na primer pregled slovenskega pomorskega gospodarstva od osvoboditve do danes.
Vsebinsko je revija razdeljena v rubrike, ki so razvidne iz kazala, n. pr. Spretne roke. Radiotehniki, Modelarji, Fiziki, Biologi, Kemiki, Iz znanosti in tehnike. Timova panorama itd. Naslovi rubrik so bili v lanskem letniku tudi na straneh posameznih številk, vendar v tako drobnem tisku, da jih skoraj ni bilo mogoče opaziti. V letošnjem letniku je ta pomanjkljivost odpravljena. Prav bi bilo, če bi prinesla zadnja številka tudi kazalo za ves letnik. Opazili smo, da je rubrik celo več, vendar se ne morejo vse zvrstiti v vsaki številki, kar je glede na omejenost prostora seveda razumljivo.
Poleg teh bolj ali manj stalnih rubrik vzdržuje TIM ood naslovom Timova pošta živ kontakt s svojimi bralci. TIM odgovarja na številna vprašanja mladih bralcev, ki so dostikrat zelo zanimiva. Mnogi prosijo za tehnične nasvete, zlasti kadar zaidejo v težave pri svojem delu, drugi žele še dodatne načrte, nekateri pa sporočajo celo predloge in kritične pripombe.
V četrtem letniku se revija v osnovni programski zasnovi ni iz-premenila. Slejkoprej skuša ustreči željam in interesom čim širšega kroga bralcev, ki se zanimajo za gradnjo modelov in raznih tehničnih predmetov ter za najrazličnejša vprašanja s področja naravoslovnih znanosti. Na novo so uvedli še male oglase, od druge številke dalje pa še stalno rubriko Nasveti mladim fotografom. Napovedano je objavljanje zanimivih ugank in problemov iz matemat*^, fizike in kemije ter nagradne križanke. Hvalevredno je, da so s prvo številko pričeli objavljati osnove tehniškega risanja, kar bodo nadaljevali sistematično skozi ves letnik.
Kot vidimo, je za revijo značilna velika širina in pestrost. Težišče je na rubriki Spretne roke. ki nudi učencem zares bogato izbiro navodil in načrtov za gradnjo najrazličnejših modelov strojev, vozil, letal in raznih tehničnih oriprav. Gotovo ni lahko tako obsežno in raznoliko področje, kot je tehnika in poljudna znanost sistematično obravnavati v mesečniku, ki mora upoštevati tudi tekoče probleme in potrebe. V tem je vzrok, da revija vsebinsko še ni dovolj enotno urejena in da ie čutiti iskanje vedno boljših oblik in načinov. TIM je končno prva slovenska revija te vrste za mladino. Njena vrednost je predvsem v tem, da podpira vse vrste jzvenšolskih tehničnih dejavnosti mladine, poleg tega pa pomaga tudi šolskemu tehničnemu pouku.
Med osnovnošolsko mladino si je TIM pridobil že precejšnjo priljubljenost. V uredništvu smo Izvedeli, da letos številne šole naročalo večje število izvodov. To ie vsekakor razveseljivo, mani razveseljivo, pravzaprav kar nerazumljivo pa ie. da vodstva nekaterih, celo večjih šol enostavno vrnejo celo pošiljko, ne da bi se posvetovala s predmetnimi učitelji in ne da bi vprašala učence, ali žele naročiti reviio. Morda sa v takem odnosu do revije nekoliko zrcali tudi odnos do tehnična vzgoje nasploh.
Drago Mehora
X\X\XVV\XV\XVVNV\XVVV>.AXVXVvXV\XVXXXX>^VV\XXVXV\NXVXXV«^
globino nudila popolnost življenja in umetnosti. Mimogrede - ob obilici predmetov znanstvene eksaktnosti, *ki pospešuje razvoj mišljenja, je slovenščina kot splošno kulturni predmet tista, ki naj razgibava tudi čustveno komponento osebnosti mladega človeka. Slavist naj koristno poseže komparativno tudi na področja drugih umetnosti, saj s tem Pridobi tako predmet kot tudi dijaki. Potem ko smo končali realizem in naturalizem v I. polletju, nam ostane za II. polletje ewnoT*jka ter slovenska modema in pregled srbohrvatske moderne. Pri moderni lahko povsem utemeljeno prenesemo težišče na slovensko literaturo, ki doseže Prav zdaj drugi umetniški višek Po Prešernu. Evropske avtorje Pregledno obdelamo, preberemo nekaj zanimivejših tekstov, nato Pa se podrobno vstavimo pri Cankarju in Župančiču, pri največjih dosežkih lirike, proze in dramatike tega obdobja. Za našo moderno pregledno označimo še srbsko in hrvatsko moderno.
Tako ostane za 4. letnik pre-Sled evropske literature 20. sto-letja in naše književnosti med vojnama, v času NOB in povojne iiterature, ki pomeni s svojim 20 - letnim razvojem že tudi posebno obdobje, katerega je vsekakor že potrebno upoštevati. Gotovo je snov za 4. letnik najbolj Zahtevna in terja največ dela Vsakega slavista. Po izčrpnih Pregledih modemih evropskih in drugih literatur z analizo posameznih tekstov (nekaj nam jih hudi Svetovna književnost II.) se Posvetimo naši književnosti med
obema vojnama, ki je za nas najbolj živa, tehtna in problemska. Žal za slovensko literaturo v tem obdobju nimamo pravega berila (Slovenska književnost I. sega do modeme, Slovenska književnost II. pa je šele sestavljena in še ne bo tako kmalu izšla). Deloma si lahko pomagamo, da vzamemo kot pomožno knjigo Kri v plamenih (izdaja Kondor), ki nam nudi vsaj nekaj pesniških tekstov te dobe.
Ce dopolnimo naše delo v štirih razredih še s smiselno ponovitvijo glavnega literarnega razvoja v okviru predmaturitet-nega ponavljanja, smo lahko uspešno izpolnili cilj predmeta: širša kulturna razgledanost ob seveda čimboljšem ustnem in pismenem izražanju.
Ozrimo se še po knjigah, ki jih imamo (ali nimamo) za pouk slovenščine. Najboljši knjigi — čitanki sta predvsem antologiji Svetovna književnost I. (do romantike) in Svetovna književnost II. (od vključno romantike do danes). Knjigi bi zahtevali obširno ocenitev, zato naj na tem mestu dam le vse priznanje urednikom in založbi, ker so nam nudili ta res odlični pripomoček. Zlasti ustreza I. knjiga (izbor tekstov in sistem opomb bi bil seveda lahko tudi kaj drugačen), II. knjiga pa je zaradi obsežnosti snovi zastavljala večje težave pri izboru. Poleg tega je mestoma za gimnazijca tudi dokaj zahtevna. Kot pri prvi se tudi pri drugi knjigi nudi problem izbora in opomb. Tekste izbiramo seveda po lastni presoji ali do-
dajamo druge, če nam bolj ustrezajo. Opombe v drugi knjigi so še bolj zgoščene, včasih ne presegajo daljšega naštevanja imen, vendar se tudi temu ni dalo ogniti, če ne, bi obseg knjige občutno ‘ narasel. Vsebujejo pa opombe pregledne označitve dob, ki so nam lahko prav v prid. Kot pripomoček za svetovno književnost imamo še Bohančevo Zgodovino svetovne kmjižvnosti (do renesanse) in pa Tieghemovo Zgodovino evropske in ameriške književnosti od renesanse.- do danes. Za slovensko književnost se opremo lahko na novi Janežev Pregled slovenske književnosti, ki je od dosedanjih vsekakor za šolo najprimernejši (vprašanja za ponavljanje sicer niso najbolj posrečena). Dijaki dobe v Janeževi knjigi vsaj podatke, profesorju pa ostane več časa za interpretacijo del, kar je vsekakor najpomembnejši del pouka književnosti. Dosedanja praksa duha-mornega narekovanja je slavista izredno obremenjevala in mu oteževala delo ter jemala dragoceni čas. Za pripomoček pri obravnavi srbohrvatske literature imamo dve Jurančičevi beri-i. ki ju kdaj pa kdaj uporabimo, čeprav ostane vprašanje, ali ni bolje brati kako srbohrvatske delo rajši v lepem slovenskem prevodu (npr. Njegošev Gorski venec v Gradnikovem prevodu ipd.) Sploh je obseg obravnave srbohrvatske književnosti kaj utesnjen, ustavimo se lahko le ob najpomembnejših imenih in delih. Berilo Slovenska književnost I. sega, kot smo že omenili, le do moderne in je izdaja Slovenske književno-
sti II. prav potrebna. Berild samo je sicer v glavnem ustrezno, čeprav ga moramo tu pa tam s teksti dopolnjevati. Sprva so manjkale tudi kakršnekoli opombe, ta pomanjkljivost je bila pozneje odpravljena, a ne povsem. Kljub omenjenim priročnikom ostane še obilb ustvarjalnega dela za vsakega profesorja, česar nobeni priročniki ne morejo odtehtati. Slavist je prisiljen spremljati domačo in tujo književnost vsaj v njenih bistvenih pojavnostih.
Obravnavani kompleks snovi je samo glavni sestavni del pouka slovenščine. Preidimo na drugo področje — jezik. Kako naj organiziramo jezikovni pouk na gimnaziji? Zdi se mi, da je to kljub učnemu načrtu dokaj nejasno vprašanje. Najprej ugotovitev, da obravnava jezika ne more in ne sme biti ločena od litrature. Bistveno, s čimer se po mojem mnenju mora ukvarjati slavist pri jeziku, je kultiviranje ustnega in pismenega izražanja dijakov ter ukvarjanje s praktičnimi vprašanji sodobnega pogovornega in knjižnega jezika. Vse to pa lahko smiselno vključimo v pouk književnosti (šolske naloge, čtivo, referati, razne oblike ustnega in pismenega izražanja). Togo obnavljanje nekih slovničnih kategorij ne vsebuje pravega smisla, čeprav ni rečeno, da se sploh ne velja ustaviti ob vprašanjih glasoslovja ali oblikoslovja. Za osvežitv jezikovnega pouka pa potrebujemo predvsem pripravno jezikovno vadnico, nova slovenska slovnica 1964 je namreč ostala po svoji suhoparnosti ena-
kovredna prejšnji in obe izdaji še vedno presega prva povojna izdaja iz leta 1947. Obet, ki nam ga nudi že pripravljena jezikovna vadnica in stilistika dr. Jožeta Toporišiča, je torej prav pomenljiv. Prijetna, dasi žal mnogo pretanka, je / jezikovna vadnica Ceneta Kopčaverja, ki nam lahko s posameznimi primeri služi kar prav. Pripomniti moram, da se mi zdi pa odveč obširno histori-ziranje v jeziku, kot to predvideva učni načrt (npr. v 2. in 3. razredu). Jezikovne značilnosti tako ali tako poudarimo v posameznih tekstih, ravno tako posebno značilno izražanje posameznih avtorjev (Prešeren, Cankar itd.). To je, skratka, nujno vključeno v obravnavo teksta. Cilj pa ne more biti jezik v svoji historični, ampak v svoji estetski funkciji. Potrebno je seveda še ukvarjanje s pravopisom in pra-vorečjem, t. j. z vsakdanjimi in aktualnimi jezikovnimi vprašanji. Slovnične prvine naj bi sp%h že utrdila osemletka, saj ima za to več časa, poleg tega pa to predvideva njen učni načrt! V oporo slovenščine v osemletki so tudi štiri solidne jezikovme vadnice (za 4., 5., 7. in 8. razred). Zal se še vedno zgodi, da pride v 1. raz. red gimnazije dijaki z nejasnimi ali povsem pomanjkljivimi pojmi celo o besednih vrstah in stavčnih členih (vzroki za to so sicer znani in celo opravičljivi! — prehajanje v naslednji razred s slabimi ocenami). S temi vprašanji se je profesor v gimnaziji prisiljen spoprijeti (na račun svoje že tako obsežne snovi). Jezikovni pouk naj bo torej smiselno vključen v
obravnavo tekstov in celotno delo slavista, dopolnjevan pa naj bo z občasno obravnavo slovničnih kategorij. Slaba slovnična podlaga pri slovenščini se nujno vidno kaže pri tujih jezikih, ker temu primerno ne gre tudi slovnica tujega jezika. Poudarek na slovničnern ponavljanju naj bo predvsem v L, morda še v 2. razredu, medtem ko v 3. in 4. razredu težko predelamo že samo načrt \iz književnosti. Kot vemo, sodita k slovenščini še filmska in gledališka vzgoja. V večjih mestih, kjer so gledališča, je seveda nujno za vsakega slavista, da spremlja repertoar in o delih spregovori tudi v šoli, bodisi sam bodisi da organizira referate ali debate o gledališkem delu. Ker sodi dramatika že tako k pouku litarature, lahko z obravnavo kateregakoli dramskega dela lepo dopolnimo naše eventualno teoretiziranje o dramatiki s praktični pogledi. Vprašanje je, če slavist utegne ob vsej svoji obširni snovi popolnomo prevzeti še filmsko vzgojo. Ali ne bi filmske vzgoje uvrstili v predmet umetnostna vzgoja? Ne kaže zanikati, da film sploh ne spada v naše področje; slavist naj vsaj spremlja filmski spored v svojerr kraju, če se že teoretično podredne* je ne ukvarja s filmsko umetnostjo. Vpliv filma je na mladega človeka tako velik, da to moramo upoštevati in film vsaj^el-no vključiti v naš pouk. Neogibno je npr. primerjanje filmskih obdelav literarnih del z literarnimi deliVamimi. Na podlagi pogovorov. anket, spisov, lahko iz-(Nadaljevanje na 6. strani)
STRAN 6
PO SEMINARJU ZA DELO Z ORFFOVIM INSTRUMENTARIJEM
z Orffovim instrumentarijem srednjo stopnjo »Otroci ustvar- mišljen kot priprava na tovrstne Ko so se pred nekaj manj ka- jajo glasbo«, ki je bila prvič iz- prireditve v širšem okviru. Pred-kor desetimi leti pojavili v na- vedena v šolskem letu 1963/64, po- viden je bil za največ 20 udele-
ših trgovinah z glasbili prvi in- novljena pa na začetku pretekle- žencev, zato je bil o njem obve-strumenti Orffovega šolskega in- ga šolskega leta. strumentarija, so jih naši glasbe- Da pa bi ^ krog glasbenih
S. "ssu0.”1 k„’p,pt^ zr*#",»«- *■>
seminarjih za glasbeno vzgojo ne san™ v	&mpak tudi od
prejeli med drugim tudi prve, še	^deU’, •^!1 Pfd
zelo skromne napotke in nekaj ”^ll;|el21 Družtva glasbenih peda-gradiva za delo s temi instru-	S Oui€Ti!',e v ?ažetku ,JU/lia
menti, se je marsikdo navdušil	^ semi.nar.23 t,1elo.z
in šole ter vzgojne ustanove so 0rf/°v'.rrl ■nstrumentanjem ki je začele v vedno večjem številu na- P1-146®1/!! 18 udeležencev, kar je bavljati ta koristen pripomoček P™10 za nase razmere leP sodobne glasbene pedagogike. Na- uspen-
potki in notno gradivo pa so Ibili preskromni in preveč pomanjkljivi, da bi zadoščali za trajnejše delo v tej smeri. Po prvih poskusih je marsikdo opustil to delo in po mnogih naših šolah leže	^
instrumentariji leta in leta brez	vse bolj spoznava jia
haska ali pa se uporabljajo nepravilen način, ki lahko po-
Z uvajanjem novega koncepta glasbenega pouka v nižjih razredih osnovne šole, ki vključuje nekatere elemente dela z Orffovim instrumentarijem in ki ga
vzroči v glasbeni vzgoji več škode kakor koristi.
v glasbenovzgojni praksi, nato pa ob praktičnem delu seznanjal navzoče z elementi ritmične vzgoje, z izvajalsko tehniko na glasbilih Orffovega instrumentarija, gojil improvizacijo ter jim po-seminarjih, hospitacijah in na Pe-	sredoval najpotrebnejše metodič-
dagoški akademiji,. je oživelo za-	ne napotke in po nekaj pr epi o-
nimanje za Orffov instrumenta-	stih spremljav pesmi za nižjo in
rij. Ciklus predavanj oziroma v**i° stopnjo osnovne šole.
Da bi se stanje vsaj nekoliko praktičnih prikazov dela po Or- Mirjana Turel je ob skupinski izboljšalo,	so	se	zainteresirani	ffovem sistemu na lanskoletnem	igri prikazala vrsto različnih pri-
Ijubljanski	glasbeni	pedagogi	ne-	seminarju Zveze glasbenih peda-	merov uporabe instrumentarija v
kaj let zapored sestajali redno g0gov Jugoslavije pa je navdušil glasbenem pouku in v krožkih, enkrat na teden v večernem času širši krog p0slušalcev }n OpOZ0rU
m se seznanjali s tem delom._____________-
Vzporedno s tem so začela izha- na potrebo po akciJ1 v šlrsem ob' jati podrobnejša navodila v mia- se®u'
dinski glasbeni reviji Grlici, raz- Letošnji seminar za delo z Or-množenega je bilo nekaj notnega ffovim instrumentarijem, ki ga je gradiva, spodbujanju k temu de- v času od 28. junija do 3. julija lu pa je bila namenjena tudi organiziral zavod za napredek uspela radijska šolska ura za šolstva SR Slovenije, je bil za-
Natajin Tomšič je vodil pouk blokflavte za začetnike in naprednejše. Posamezne probleme je sproti prenašal na praktično gradivo, na melodije ljudskih pesmi, del starih mojstrov in primerov iz sodobne glasbe, najprej v enoglasju, kasneje tudi v dvo- in končno v troglasju.
Seminar je potekal v nadvse prijetnem delovnem vzdušju in je rodil zaželen uspeh. Ob delu s tako številnim in v strokovnem pogledu tako raznovrstnim avditorijem pa so dobili predavatelji o njegovi uporabi dragocene pobude za organizaci-- - - j0 nadaljnjih seminarjev v več-
ščen le sorazmerno skromen krog. Obisk pa je presegel pričakovanja, saj je prisostvovalo seminarju 27 poslušalcev iz vrst glasbenih pedagogov, razrednih učiteljev in vzgojiteljic, od tega 24 iz Slovenije, 2 iz drugih jugoslovanskih republik in en glasbeni terapevt iz Gorice (Italija).
Vodja seminarja Pavle Kalan je uvodoma spregovoril o sistemu Carla Orffa in
Pri CANKARJEVI
ZALOŽBI je pravkar izšel
'C
ZALOŽBA
-P El ROČNI K ^
ZA PROSVETNE DELAVCE 1965/66
prepotreben spremljevalec slehernega učitelja, profesorja, vzgojitelja skozi vse leto.
Kdor ga še nima, naj ga takoj naroči pri Cankarjevi založbi v Ljubljani ali zahteva v najbližji knjigarni. Cena 1800 din.
Cankarjeva založba hkrati naproša vse, ki Priročnik že imajo, naj ji sporoče svoje pripombe o njem, opozorijo na morebitne pomanjkljivosti in da predlagajo izboljšave za prihodnje leto.
v
jem obsegu, ko bo potrebno delati v več ločenih skupinah in upoštevati pri tem strokovno usposobljenost udeležencev.
Živo sodelovanje udeležencev seminarja priča, da zanimanje za tovrstno dejavnost narašča, kar nalaga organizatorjem nove naloge. V zaključnem razgovoru je bila zlasti poudarjena zahteva po tem, da bi tovarna »Melodija« ponovno začela izdelovati potrebne instrumente, prav tako pa si vsi žele čimveč partitur. CB
P U T NI K
vabi prosvetne delavce na
• 5-DNEVNO POTOVANJE NA DUNAJ IN V PRAGO V ČASU PRAZNIKOV OB DNEVU REPUBLIKE
Cena reklamna 50.000 dinarjev ■Poslužujte se tudi naših ostalih uslug.
Se priporočamo!
Prvi številki Cicibana in Kurirčka
KOMPAS
obvešča:
•	SOLSKE EKSKURZIJE — Pripravili smo več programov za šolske ekskurzije po domovini — Gorenjska, Primorska, Notranjska, Dolenjska, Štajerska in v inozemstvo — Celovec—Gospa sveta—Vrbsko jezero ter Belopeška jezera—Trbiž—Videm—Gorica.
Pred praznikom Dan mrtvih obiščite grobove padlih junakov in spomenike zaslužnih mož. Sporočite nam Vaše želje, nudimo vam avtobusne prevoze po posebno znižanih cenah.
•	Ob sobotah in nedeljah pripravljamo zanimiva dvodnevna potovanja v BUDIMPEŠTO. Po vaši želji obisk šol na 3-dnevnem potovanju.
Programe in informacije zahtevajte v naših poslovalnicah.
Obleka ALMA
v vseh velikostih in dveh barvah -samo 3800 dinarjev
tJUBUANA' MARIBOR
!

(Nadaljevanje s 5. strani) vemo za mišljenje dijakov o filmu in skušamo to mišljenje izpopolnjevati, zbujati občutek za umetniško vrednost filmov itd K umetnostni vzgoji pa bi morda sodila podrobnejša zgodovine filma, filmski jezik ipd. Komentiranje filmskega programa poteka lahko referativno, nasploh n1
Pred poročilom o številkama to v oklepaju: (gospodarska reforma. ki bo brez dvoma prinesla večje gospodarske koristi v prihodnosti, če bo le pošteno m dosledno izpeljana, pa seveda prinaša manjše »današnje« težave, odpovedi, štednjo v družini itd. Začetek šolskega leta, ki je za starše z več šoloobveznimi otroki zmeraj finančni udarec, je v tej fazi reforme še bolj- boleč. Starši, ki so doma tako ali drugače začeli s štednjo zaradi relativne vsesplošne draginje, so tako poskusili tudi $ šolskimi izdatki. Želijo jih skrčiti na najnujnejše. Marskateri otrok se mora odpovedati šolski malici, sedaj ko je njena cena ekonomska in ni več pomoči od drugod. Učiteljem je težko zahtevati od otrok kakršenkoli dinar v tem času. Kljub prijaznemu vabilu odgovornega urednika Cicibana Leopolda Suhodolčana v zadnji številki Prosvetnega delavca, moram reči, da mi je kar težko zastaviti besedo za mladinski list, če imam v razredu otroke, ki ne morejo prinesti denarja za šolsko malico. Res je, da nekateri
proza v tej številki. Šolsko vzdušje posreduje Smiljan Rozman v sestavku Šolski hodniki, vendar ni tokrat njegovo pisanje kaj več kot kramljanje. L. Suhodolčan pa je pričel z zgodbo Moj prijatelj slon; bomo videli.
Ostali sestavki so poljudne vsebine, izbrani so tako, da bodo lahko pomagali učiteljem pri učni snovi. (M. Zupančič: V naših gorah, Miška Tarman: Novice iz narave. Tomaž Kalin: Od. splava do atomske ladje. Sledijo še uganke in quizi. O ilustracijah bo, upam, morda nekoč spregovoril strokovnjak. Vtis, ki ga zapustijo, kaže na raznolikost. Ilustrirali so: Ančka Gošnik-Go-dec, Milan Bizovičar, Roza Piščanec, Ivan S. Čopič, S. Planinc, Janez Vidic, Ivo Šubic. Menim, da so najboljše ilustracije Iva Šubica, slabe pa so ilustracije Stefana Planinca.
Sklep: Številka, ki obeta,
KURIRČEK:
Prvih petdeset strani Kurirčka je pred nami. Na njih sta le dve pesmi (Vojan Arhar »Ko gremo v šolo, Neža Maurer »Jesen v
toritativno«. Pomembna pa se mi zdi ta Suhodolčanova misel: »Storiti bomo morali vse, da bodo lahko naši mladi državljani poceni kupovali kvaliteten mladinski tisk. Seveda pa to ni zgolj zadeva založbe, ki izdaja branje, temveč vse naše družbe in njene — reformirane — kulturne politike.«)
Pa si oglejmo najprej CICIBANA!
Dejal bi, da je ta list začel novo šolsko leto najbolj ambiciozno .in obetajoče, saj kaže prva številka, da uredništvo želi dvigniti kvaliteto. K tej misli me vodi že omenjeni zapis L. Suhodolčana in njegova- uredniška beseda v samem Cicibanu. Pesmi objavljajo Črtomir Šinkovec, ■ France Forstnerič in Neža Mau-pravi psihološki testU o vpraša-	Eoljši se mi zdita pesmi
SSUaMVSSK smsa^jg* s »“z«?
mo vsaj delček ure najnovejše-
mu Nobelovemu ali Prešernovemu nagrajencu, novi pomembni knjižni izdaji (npr. Slodnjakove-mu Prešernu), tudi likovni razstavi, koncertu ali operni predstavi. S tem popestrimo uro in
nujno, da v okviru pouka, lahko damo predmetu večjo mero živ-
tudi na razrednih ali mladinskih urah, kajti zanimanja za tako tematiko bo vedno dovolj. Kot prvi primerni učbenik za filmsko vzgojo lahko uporabimo knjigo Pibernika in Šimenca z naslovom Filmski ABC (Kranj 1963). Polee obravnave filma kot umetnosti naro služi film tudi kot po-
Ijenjskosti. Pouk slovenščine bi moral, kot to predvideva tudi učni načrt, dijake estetsko, etično in idejno oblikovati in ob zanimivem prikazu najpomembnejše literarne in kulturne dediščine usmerjati mladega človeka v progresivni svetovni nazor, s tem pa že doseči bistvene vzgojne in
učitelji urejajo te reči bolj »av- naše mesto gre). Arharja poznamo po kratkih preprostih »blagoglasnih« šaljivih pesmicah. Že v lanskih številkah je pričel z drugačno resno poezijo, ki pa ni bila kvalitetna. Prva letošnja pesmica je boljša, čeprav ni motiv nič izviren. Pesem N. Maurer govori o jeseni in spominja na impresionistične pesmi o naravi. Daljša pripovedna teksta pričenjata Ivo Zorman (Ilegalci) in Sandi Sitar (Od palca do mezinca junaki). Po prvem odlomku seveda ne moremo soditi, čeprav kaže, da je Zormanov tekst po snovi podoben Suhadolčanovemu iz lanskega leta. Upajmo, da bo imel Zorman srečnejše pero pri pisanju o tabornikih kot lani Suhodolčan. Prehod od pisma k zgodbi je literarno vreden. Najbolj me je prevzela črtica Marice Škerjanec Erika. (Dve prijateljici; ena ima očeta v nemškem zaporu, oče druge pa je nemški oficir, zato se razideta). Črtica ima elemente tragičnega — krivda brez osebne krivde. O problemu krivde in nekrivde govori tudi črtica Mirka Petroviča Dva dneva enega leta, snov pa je sodobna. Umetniška izpoved je v obeh črticah primarna in vzgojnost ni vsiljiva. Sledi spominska črtica F. Filipiča Babica iz Bosne, ki šele z zadnjim stavkom dobi globlji smisel, in Karla Grabelj-ška Sanje. Slednji tekst človeka pretrese, žal pa je zgodba preveč skonstruirana.
možno Hčno sredstvo za ilustra- izobraževalne naloge predmeta, cijo raš‘h predavanj. Ker imamo Naj končam s ponovno ugoto-■edaj že precej diafilmov iz slo- vitvijo, naj bo slovenščina spKš-venske književnosti, so ti lahko no kulturni predmet s poudar-koristen pripomoček zlasti za ko mna ustnem in pismenem iz-poaavljanje kompleksa sno b. ražanju. Obseg snovi pa nam kar Omembe vredna je tudi občasna vsiljuje Horacovo misel: Est mo-uporaba plošč — odlomkov iz dus in rebus. Sunt certi denique slovenske in jugoslovanske knji- fines (Je način v stvareh, so pa ževnosti. Možnosti za uveljavitev tudi določene meje). Sestavek je teh raznih vzgoj in načinov so hotel le nakazati nekaj aspektov seveda v posameznih krajih zelo slavistovega dela v razredu ob različne. V krajih brez gledal5- novem načrtu (izvenrazredno de-
šča in s kinom bo še bolj v ospredju film kot kulturna dobrina, v večjih mestih bo imela vsaj rahlo prednost gledališka vzgoja.
Končno še: kako bomo vključili no)
lo, ki ga ni malo, je ostalo ne-obravnano) in v novih okoliščinah. Potrebne bi bile še natančnejše analize, ki bi prispevale k zboljšanju in moderniziranju pouka slovenščine v gimnazijah sočasno kulturo (in poli tič- Določeno zboljšanje pa že obču-življenje v okvir slovenšči- tirno, ko primerjamo, koliko smo
ne? Slavist se mora odzivati v pridobili od slovenščine v gimna-razredu na najnovejše dogodke v ziji sami in koliko lahko pridobe kulturi, literaturi, politiki. Da- naši dijaki ob novih pogledih in jajmo sveže in razgibane naslove načinih.
šolskih nalog, le-te naj bodo	Andr!jan Lah
Dedkova slika (F, Forstnerič). Druga Forstneričeva pesem Dežnik in Preštej N. Maurer sta pač hudomušni domislici v verzih.
Prozo pričenja slovenska pravljica Orehova vejica z izrazitim vzgojnim poudarkom, ki pa ni vsiljiv. Kar presenečen pa obstane bralec pred Prežihovo besedo v Cicibanu (odlomek iz Ajdovega stmišča). Ta klena in preprosta govorica je vrhunec te številke in pametno je bilo, da so jo uvrstili. Otrokom bo posredovala trdo delo koroškega človeka za obstoj. In ne bo jim nerazumljiva. Sledi pravljica Ele Peroci Škarjice, domiselna Filipičeva zgodbica O Cenčku in sončku in bridka Ribičičeva črtica Mamica, saj bom pridna. Pbleg Voranče-vega odlomka je to najboljša
»PROSVETNI DELAVEC«
Ust Izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije — Izide Mirina |št-dnevno med Šolskim letom — Urejuje uredniški odtior - odgovorni urednik Drago Ham - Na slov uredništva: [.juhljana. Kopi tarjeva 2. telefon 313-722. tnt. 3G:i
—	Naslov uprave: Ujubljana. Na zorlevsUi, telefon 22-2S4 - poštni predal S55-VII — Letna naročnina GOO din, za šole In ustanove 1200 din — St tek. raCuna G00-I4 60S-I6
—	Tiska CZP »Ljudska pravica«
RAZPIS
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnega razmerja pri osnovni šoli »Tone Čufar« Jesenice razpisuje prosto delovno mesto
UČITELJA ZA GLASBENI POUK — PRU ali P
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. — Stanovanja ni.
RAZPIS
Svet Osnovne šole Brdo -Šentvid, p. Lukovica, občina Domžale — razpisuje prosto delovno mesto učitelja za razredni pouk.
Delovno mesto je na centralni osnovni šoli na Brdu.
Na razpolago je samsko stanovanje.
Nastop službe takoj oziroma po dogovoru.
Sledijo prispevki poljudnega značaja. O »osebnih podatkih« filma piše Ernest Adamič. Seve-
na letovanju. O tem problemu smo lahko že brali in ne bi kazalo pozabiti na to samo zaradi te-
da je stvar polemike, ali je taka ga, ker je o tem pisal Pučnik v
filmska vzgoja veliko vredna. Res je, da otroke zanima tudi filmska tehnika (zgodovina skoraj zagotovo ne), gotovo pa je, da film prevzame otrpke predvsem vsebinsko. Zakaj ne pišemo raje o našem filmu na temo NOB? Poleg tega je o filmskih trikih, ki jih uredništvo obljublja, pisal že Pionir. Impresiven je list iz vojakovega dnevnika Janeza Gov-ca. In tudi aktualen je, tako bo učiteljem lahko koristil.
V rubriki Kurirčkova torba pa me je zbodel odstavek o tem, kako da so se učenci vrnili s počitnic in letovanj polni moči itd. Za kolik odstotek otrok to velja? Kaj pa oni. ki so morali med počitnicami delati? Na šoli, kjer učim, je bilo zelo zelo malo otrok
Perspektivah. Danes, ko se vsa družba odkrito sooča s problemi, pač ne kaže idealizirati. Pisma otrok so nad vse zanimiva in kažejo zrelo pismeno izražanje. (Irena Pagon Mama mi je pripovedovala).
Če je Javka za ugankarje res potrebna, naj bodo zahteye primerne stopnji otrok, ki jim je Kurirček namenjen. V križanki List pa so recimo taka vprašanja: okrajšava za elektrokardiogram, okrajšava za analitičen, monu-ment, propeler, latinski predlog — nasprotno od kontra, znak za nikelj itd.
Številka ima svojo vrednost v prozi in ilustracijah Iva Šubica, ki je ilustriral vse sestavke, razen enega.	Tone Partljič
O.G.P. Cvetličarna
LJUBLJANA
nudi vsakovrstno cvetje, izdeluje vence, moderne aranžmaje v svojih poslovalnicah:
•	ORHIDEJA: Pasaža Nebotičnika
•	CVETLICA: Titova 3 O CVET: Wolfova 10
® ROŽA: Nazorjeva O MIRTA: Čopova © ZVONČEK: Tromostovje
•	CIKLAM//^: Titova cesta v novi stavbi Slovenija ceste
V	zbirki Kondor so izšle naslednje nove knjige in ponatisi:
•	IZBRANE PESMI. Alojz Gradnik
br. 200, cpl. 650 din
•	NESMILECNO ŽIVLJENJE. Ivan Potrč
Novele
•	STOTNIKOVA HCl. Aleksander S. Puškin
br. 500, cpl. 800 din — Ponatis
•	POEZIJE. Simon Gregorčič br. 450 din — Ponatis
V	zbirki Sivi Kondor sta izšli knjigi:
•	MAN HAVELAAR. Multatuli
br. 950, cpl. 1600 din
•	SEDMINA. Beno Zupančič
br. 1100, cpl. 2000 din
ZALOŽBA MLADINSKI KNJIGI,
LJUBLJANA, TITOVA 3
Ščetkajte svoje zobe in dlesni pravilno in in že po cajtiMi. po vsakem obroku in zadnjič pred spanjem Pri tem uporabljajte »GIBBS zobno kremo FLUOR-