naš tednik
LETO XXXIX. Številka 6 Cena 8.— šil. (200 din) Četrtek, 12. februarja 1987
Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec
Karel Smolle: sodelovanje podjetji v ekoloških vprašanjih
Diž.-zb. posl. Karel Smolle je na številna koroška podjetja, ki obremenjujejo okolje, poslal pismo, v katerem jih naproša, naj ga informirajo o dejanski količini emisij, o protiukrepih, o medicinski oskrbi sodelavcev in o morebitnih predlogih za izboljšanje položaja okolja.
Koroška podjetja je povabil k sodelovanju zato, ker se kot koroški poslanec čuti zadolženega za te probleme in bi jih rad rešil v sodelovanju s prizadetimi. Predvsem tudi iz vidika prihodnje parlamentarne obravnave ekoloških vprašanj.
Ta korak pa tudi potrjuje, da med prebivalstvom raste skrb za varstvo okolja in za zdravo življenjsko okolje. Kot je Smolle dejal, se več ljudi prav v teh zadevah obrača nanj oz. na Zeleno alternativo. Prepričan je, da bojo podjetja sodelovala.
Haroiliiostw rtuiai s»
v v
K. SMOLLE PRI NADŠKOFU DR. AL. ŠUŠTARJU
Naš državnozborski poslanec Karel Smolle je v četrtek, 5. februarja, obiskal na nadškofijskem sedežu v Ljubljani najvišjega slovenskega cerkvenega zastopnika, nadškofa dr. Alojzija Šuštarja, in se z njim pogovarjal o aktualnih narodnih in cerkvenih vprašanjih (več na str. 3).
Od jutri, petka, 13. februarja, pa do nedelje, 15. februarja, bo v Mladinskem domu v Celovcu potekal prvi zvezni kongres Zelene alternative po državnozborskih volitvah. Kongresa se bo udeležilo 183 delegatk in delegatov iz vseh zveznih dežel, napbvedali pa so svojo udeležbo in prihod tudi gosti iz tu- in inozemstva ter novinarji.
Kongres organizira Koroška enotna lista (KEL). Njen predsednik, drž. posl. Karel Smolle, je menil, da je to veliko odlikovanje zanjo in priznanje za njeno dosedanje delovanje. Nadalje je Smolle dejal, da ima KEL že izkušnje v organiziranju takih in podobnih kongresov in zato pričakuje, da bo kongres potekal v splošno zadovoljstvo.
To je izjavil na tiskovni konferenci, ki jo je imel skupno s podpredsednikom KEL, dr. Pavlom Apovni-kom, v ponedeljek, 9. februarja, na sedežu KEL.
Uvodoma sta oba, Smolle in Apovnik, zavzela stališče do tiskovne konference koroških
(Dalje na str. 3)
STRAN r\ ČETRTEK, __________^	12. februarja 1987
STRAN
ČETRTEK,
12. februarja 1987
Politika
Tednikov
komentar
RISE FRANC WAKOUNIG
Pa so 5// koroški deželni politiki na Dunaj, da bi, podobno rimskemu običaju „urbi et orbi“, oznanili mestu in vesoljnemu svetu potrebo, nujnost in upravičenost blagovesti ločevanja otrok po jezikovnih kriterijih na dvojezičnem območju dežele. Deželni glavar je
venskim kulturnim društvom, in da Slovenci zganjamo apartheid. Scheu-cher pa je ponavljal to, kar sta mu druga dva prežvek-nila.
Informacije, ki jih je dala koroška trojica, so bile polovične, polemične in krčevito ter histerično usmerje-
Koroški
blagovestniki
trdil, da so celo Slovenci za model koroške pedagoške komisije. Očitno naj bi to bil veseli del blagovesti. Seveda pa je Wagner zamolčal, da ta trditev sploh ne drži.
Najkasneje dan navrh so koroški politiki morali imeti mačka. Res da so jim koroški dnevniki peli hozano, jih slavili kot uspešne zastopnike „koroških“ interesov in strokovnjake za tiskovne konference. Če se ne motim, tudi severnokorejski mediji slavijo predsednika Kirn H Sunga kot največjega genija vesolja.
A ostali avstrijski in mednarodni tisk sta reagirala nasprotno: nista jim šla na limanice, temveč sta svojo skepso in nezaupanje v koroški pedagoški model ter v koroško slavospevljanje o najboljši manjšinski zaščiti ter v mešetarjenje koroških politikov izpovedala čisto jasno in brez pridržkov.
Wagner je na konferenci govoril o možnih retušah pedagoškega modela, Haider pa o potrebi enakopravnosti večine z manjšino. Seveda pa je ponovno trosil napačne informacije o velikodušni podpori dežele slo-
ne v to, da bi čimbolje dokazale legitimnost apart-heidske politike v deželi.
Na tej tiskovni konferenci pa so kolegi novinarji na debelo občutili, kaj pomeni, če nekdo ali neka skupina na Koroškem (npr. Slovenci, op. ured.) oponira temu tristrankarskemu valjarju: brez pardona te povozi, se poslužuje raznih nefinih metod. Tako je Wagner navzočim novinarjem zabrusil v obraz, da so odvisni od nekega lobby (njegovega imena seveda ni imenoval, der noble Herr!), ki jim narekuje, kaj smejo pisati; kolego od italijanskega časopisa pa je okrcal in oštel kot porednega fantalina v šoli. To ravnanje in postopanje z njim je novinarjem o koroški klimi povedalo več kakor tavžent besedi.
Glede žalostnih posledic za ugled Avstrije, ki jih je zapustila ta čisto nepotrebna in vrhu tega še klavrna tiskovna konferenca, pa si ti politiki seveda ne lomijo glav.. Saj so zato šli na Dunaj, da bi mestu in vesoljnemu svetu oznanili potrebo, nujnost in upravičenost ločevanja otrok na južnem Koroškem.
Ministrca Hawlicek:Rešitve proti voiii kor. Slovencev si ne mor em predstavljati“ El
Da je treba vztrajati pri skupni dvojezični šoli, kakor sta to že izrekla prejšnji minister za šolstvo Moritz in zvezni kancler Vranitzky, to je poudarila v pogovoru za slovenski tisk dr. Hilde Hawlicek, ki je pred kratkim prevzela ministrstvo za pouk, kulturo in šport.
Po pogovorih z deželnim glavarjem pa je dr. Hawlicek prišla do spoznanja, da hočejo stranke na Koroškem, zlasti še Wagner sam, čimprejšnjo rešitev šolskega vprašanja, to pa ne v obliki šolskih poskusov, kar so predlagale med drugim slovenske osrednje organizacije in tudi celovška univerza.
Dr. Hawlicek je sama priznala, da še premalo pozna stališča slovenskih osrednjih organizacij in zato lahko le načelno reče, da bo govorila z vsemi prizadetimi, tudi s starši in z otroki, ki so deležni dvojezičnega pouka. Iz tega razloga bo po vsej verjetnosti prišla konec marca tudi na Koroško.
Načelno pa se je dr. Hawlicek izrekla za tako rešitev šolskega vprašanja, ki jo bodo lahko podprli tudi koroški Slovenci. „Rešitve proti volji Korošcev — in tu mislim na obe narodnostni skupnosti — si ne morem predstavljati“, tako Hawlicek.
Nadalje se je ministrca jasno iztekla na rešitev, ki bo izboljšala sedanji šolski sistem, to pa seveda pod aspektom skupnosti obeh narodnostnih skupin.
Kako bo torej šlo dalje pri pogajanjih o šolskem vprašanju? Deželni glavar Wagner sili v čimprejšnjo rešitev, to se pravi, da hoče še pred jesenskim terminom končati s tozadevno diskusijo, ne gle-
Ministrca dr. Hawlicek
de na to, ali je v tem času sploh možno priti do rešitve, ki bo dobra in sprejemljiva tudi za koroške Slovence.
Tako bo 24. februarja na Koroškem tako imenovani „šolski vrh“, pri katerem upa Wagner priti na skupen imenovalec s predstavniki koroških Slovencev. Po teh pogovorih pri deželnem glavarju pa bo ministrstvo za pouk povabilo zastopnike slovenskih osrednjih organizacij k nadaljnjim pogovorom. 10. marca pa bodo v Club 2 diskutirali o šolskem vprašanju zastopniki koroških strank, dr. Hawlicek in pa zastopniki slovenskih organizacij.
Žalostno pa je dejstvo, da bodo nadaljnje diskusije, ki naj bi rešile šolsko vprašanje, tekle na podlagi koroškega pedagoškega modela. Na vprašanje, ali bi ona (op. ured., Hawlicek), bila pripravljena podpreti avstrijsko rektorsko kon-
Solidarnost graških učiteljic in učiteljev
Z izredno velikim zanimanjem so učiteljice in učitelji iz Gradca v sredo, 28. januarja 1987, sledili Izvajanjem univ. prof. Petra Gstettnerja, ravn. Franca Kukoviče in okrajnega šolskega nadzornika Franca Wlegeleta o naši dvojezični šoli. Razprave se je udeležilo približno 70 udeležencev (med njimi je bilo tudi precej naših študentk In študentov), na informacijski sestanek pa so vabile Šolskopolitična skupina SLÖ, Visokošolska zveza in Alternativna lista Graz.
Najbolj razveseljivo pa je seveda bilo: med udeleženci ni bilo prav nobenega, ki bi z eno
samo besedo zagovarjal zahteve koroških oblasti po ločevanju šolarjev. Soglasno so tudi podprli poziv NSKS, ZSO ter Komiteja za obrambo dvojezične šole, da se je treba udeležiti dunajske demonstracije.
Med udeleženci je bil tudi neki učitelj, ki poučuje na neki južnoštajerski ljudski šoli. Leta je vprašal, ali bi bilo možno, da bi se njegova šola pobratila z eno izmed naših dvojezičnih ljudskih šol. Morda pa se bo le kdo od pristojnih in prizadetih našel, ki bi bil pripravljen izpolniti željo tega južnoštajerskega učitelja...
ferenco, ki bo oblikovala posebno strokovno komisijo, ki bo izdelala predloge za izboljšanje šolskega sistema, je ministrca odgovorila takole: „Take komisije so dobre, če gre za zavlačevanje rešitve nekega problema. Po pogovoru z Wagnerjem pa imam vtis, da nujno hoče rešitev šolskega vprašanja, to pa še pred jesenskim terminom.“
To se pravi, da le ostaja upanje, da zvezna vlada ne bo popustila pritisku koroških deželnih strank, zlasti še Wagnerjevim željam ne, po katerih naj bi bilč vprašanje rešeno v določenem terminu, ne glede na to, ali je v tem času sploh možno najti rešitev, ki ne bo ponovno škodovala slovenski narodni skupnosti in je ogrožala v njenem obstoju.
Kongres Zelenih
(Nadaljevanje s 1. strani)
strankarskih mož na Dunaju v zadevi dvojezičnega šolstva. Dr. Apovnik je dejal, da odmev zdaleč ni bil tako pozitiven, kot so na Koroškem pričakovali oz. tudi skušali prikazati. Smolle pa je dejal, da so koroške stranke s svojo filozofijo v šolskem vprašanju na koncu in da bo narodna skupnost tudi v bodočih volitvah glavna tema.
Pohvalno se je izrazil o vladni izjavi zveznega kanclerja, v kateri je prvič zasidran pojem „razvoj narodnostnih skupnosti“. Isto, kar velja na Južnem Tirolskem, namreč nobenih odredb brez soglasja prizadete narodnostne skupnosti, mora veljati tudi na Koroškem, je poudaril Smolle, in še to, da so pravice manjšin nedeljive.
Kongres Zelene alternative je seveda bil glavna točka razgovora. Kongres na Koroškem dokazuje zanimanje Zelene alternative za probleme Koroške. O špekulacijah na račun enotnosti zelene alternative je predsednik KEL dejal, da je jasno, da en sam kongres vseh vprašanj ne bo rešil.
To predvsem velja tudi za razdelitev 34 milijonskega proračuna Zelene alternative. Smolle je dejal, da bo za razdeljevanje denarja pristojen gremij, ki ga bojo na kongresu določili, in bo potemtakem vsak partner Zelene alternative imel možnost, da vloži svoje predloge in koncepte. Tega se bo seveda poslužila tudi KEL.
Dr. Apovnik je dejal, da se bo Zelena alternativa na tem kongresu tako formalno kakor tudi vsebinsko na novo formirala, postala bo stranka. Važno vlogo pa bojo v Celovcu igrale narodnostne skupnosti, ki bojo predložile najmanj tri resolucije: koroški Slovenci za skupno šolo in proti ločevanju; gradiščanski Hrvati za dvojezične vrtce, uvedbo hrvaščine v ljudske in glavne šole, za gimnazijo narodnostnih skupnosti in enakopravnost hrvaščine na uradih; gradiščanski Madžari pa bojo v resoluciji opozorili na pereč problem delovnih mest ter na načrte, ki predvidevajo v njihovem življenjskem okolju gradnjo deželne deponije za odlaganje smeti in odpad.
Kongres se bo ukvarjal z nadre-gionalnimi vprašanji, med drugim
s pristopom Zelene alternative k evropskemu združenju zelenih in alternativnih gibanj.
Na vprašanje, kaj bo v bodoče s KEL, je Smolle dejal, da bo obdržala svojo samostojnost, kajti avtonomnost narodnostnih skupnosti v okviru Zelene alternative je v vsakem oziru zajamčena.
V	zvezi z obiskom kanclerja Vranitzkega na Bledu (18. 2. 1987) je Smolle poudaril pomen politike dobrososedskih odnosov. Ta pa ne sme biti prazna fraza, zato je treba v meddržavne sporazume o sodelovanju na področju kulture nujno vključiti vprašanja in potrebe narodnostnih skupnosti.
Zavzel je stališče tudi do tako imenovanega koroškega omizja in menil, da je tam prostora samo za stranke in za osrednje organizacije Slovencev. Če kahade hoče biti navzoč, naj se ne skriva za strankami, ampak naj kar sam kandidira, da bo dobil mandat.
S tremi predlogi je Smolle končal tiskovni razgovor. Med drugim predlaga informacijsko kampanjo o koroških Slovencih. Zato urgira medijski kovček, ki naj ga pripravijo koroški Slovenci in celovška univerza; tako imenovano „koroško deželno razstavo“ Smolle zelo pozdravlja, ker je edinstvena priložnost, da se Koroška končno začne objektivno in na znanstveni podlagi ukvarjati z lastno zgodovino. Nadalje je Smolle predlagal, da se tako imenovani tristrankar-ski pakt razširi, naj se vanj vključi četrta stranka, Zelena alternativa. To bi, tako Smolle, pomenilo, da se obe veliki stranki končno rešita diktata svobodnjakov.
Umrl kanonik v Filip Millonig
V	sredo, 11. februarja je pri eli-zabetinkah v Celovcu v Gospodu zaspal kanonik Filip Millonig. Rajni je bil dolga leta predsednik Družbe sv. Mohorja.
Več o njegovem liku in delovanju bomo poročali naslednjič.
Servis EL za Dobrlo vas
v nedeljo, 15. februarja, je v prostorih Posojilnice med 10. in 12. uro na razpolago dr. Matevž Grilc za vsa vprašanja.
\h
Karel Smolle na obisku pri nadškofu dr. Šuštarju
Tudi za Slovence v Sloveniji predstavlja izvolitev člana sloven ske manjšine v avstrijski parlament velik uspeh. „Slovenska Cer kev zelo spremlja življenje zamejskih Slovencev na Koroškem“, je dejal ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar v prijateljskem razgo voru ob obisku drž. posl. Karla Smolleta na nadškofijskem sede žu v Ljubljani.
Smolle je informiral najvišjega slovenskega cerkvenega pred stavnika o novih možnostih, ki jih od zadnjih državnozborskih voli tev naprej ima slovenska narodna skupnost.
Ljubljanski nadškof je poudaril, da slovenska Cerkev pripisuje veliko važnost sodelovanju med verniki in cerkvenimi predstavniki treh sosednjih dežel Koroške, Furlanije-Julijske krajine ter Slovenije. To ozračje sožitja je prišlo predvsem do izraza ob romanjih treh dežel v Tricessimo, pri Gospe Sveti in na Brezjah.
Poslanec Smolle je škofa predvsem opozoril na zaostrovanje na področju liturgičnega jezika, kot ga je zdaj najavil na zadnji tiskovni konferenci šef koroške FPÖ Haider. Pričakovati je, je dejal Smolle, da bodo protimanjšinske sile na Koroškem, tako kakor na šolskem področju, v bistvu skušale slovenščino izriniti tudi iz koroške Cerkve. Prosil je slovenskega nadškofa, da temu vprašanju kot slovenski metropolit posveti posebno pozornost ob rednih srečanjih in posvetovanjih s celovškim škofom Kapellari-jem.
V prijateljskem ozračju se je nadaljeval pogovor o aktualnih slovenskih narodnih in cerkvenih vprašanjih.
Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza izpodbili Haiderjeve trditve
Vodja koroških in avstrijskih svobodnjakov Haider se je ponovno hotel profilirati na račun koroških Slovencev. Tokrat se je zaletel v deželno podporo našim kulturnim društvom in je strumno trdil, da dobijo slovenska prosvetna društva podporo v višini dobre tretjine celotnega kulturnega budžeta dežele. Ce te informacije res držijo, je „pogumnemu" Haiderju deveta briga, saj je kot državnozborski poslanec itak imun in mu nihče ne more do živega.
Tudi na tiskovni konferenci koroške tristrankarske	osi
(Kärntner Achsen „mächte“ SVFP) je Haider trosil te tendenciozne in seveda neresnične informacije, da je celo njegovemu učencu Wagnerju presedalo. Milo, skoraj ponižno je deželni glavar skušal Haiderja korigirati.
Obe slovenski osrednji kulturni organizaciji, Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza, sta kot poklicani instituciji v skupni tiskovni izjavi zavrnili Haiderjeve trditve in sta javnost informirali o dejanski višini deželne podpore.
Tako KKZ in SPZ v tiskovni izjavi:
„Z ozirom na citirano izjavo Haiderja z dne 3. februarja 1987 v oddaji „Čas v sliki 1“,
da „33% koroške podpore za kulturna društva gre kulturnim društvom slovenskega prebivalstva“, ugotavljata KKZ in SPZ, da ta izjava ne odgovarja resnici.
Resnici namreč odgovarja sledeče dejstvo: .
Proračun za kulturo dežele Koroške za leto 1986 je znašal
149.533.000,	— šilingov. Od teh je za kulturno dejavnost slovenske narodne skupnosti odpadlo 357.000,— šilingov ali 0,25%. Obseg podpore kulturnim društvom v deželnem merilu je bil leta 1985 pri
7.229.000,	— šilingih ali 3,2% finančnih sredstev iz deželnega budžeta za kulturo.
Ta, s fingiranimi številkami podana lažniva Haiderjeva informacija tisku je mogla imeti samo ta namen, da bi zavestno podajala varajočo sliko o kulturnih zadevah slovenske narodne skupnosti, ki so v veliki meri odvisne od finančne samopomoči narodne skupnosti, in tako ogrožala vsakršno načrtno in stalno finančno podporo, ki bi odgovarjala bogatemu kulturnemu življenju narodne skupnosti.“
Tej izjavi obeh osrednjih kulturnih organizacij ničesar ni dodati, pa čeprav svobodnjaški deželni poslanec Schretter trdi, da ima Haider prav.
Politika
Nihče jim ni odkupil njihovih pojasnil
vstrijski tisk o tiskovni konferenci
Wagnerja, Scheucherja in Haiderja
„Skušali bodo nekaj pojasniti, kar je komaj mogoče pojasniti: namreč tisto, kaj naj bi bilo tako grozno in nevzdržno, če bi bilo približno 1500 nemškogovorečih šoloobveznih učencev tiho zaposlenih, medtem ko Ima približno 800 slovenskogovorečih součencev pouk v slovenščini.“ Tako je 4. 2. v Kurierju ocenil Hans Rauscher skupno tiskovno konferenco Wagnerja, Scheucherja in Haiderja na Dunaju. Razen koroških časnikov jim njihovih pojasnil tudi nihče ni odkupil, koroška troedinost se je s to tiskovno konferenco krepko urezala v lastno meso.
Rauscher v Kurierju piše dalje, da bosta morala Wagner In Scheucher razložiti, „zakaj sta kot zombija brez lastne volje pustila, da so ju Jörg Haider in njegovi nemškonacionalni kumpani, vključno Heimatdienst in Abwehr-kämpferbund, zagnali v škodljivo stvar, ki prekipeva od nestrpnosti, provinciallzma In nespodobnosti... To pa ravno v trenutku, ko je ugled Avstrije Itak že okrnjen.“ Rauscher sicer meni, da do ločevanja ne bo prišlo, kljub temu pa
pravi, da je „sramota, da je nacionalistična gonja sploh mogla priti tako daleč".
Nič boljše tiskovne konference ne ocenjuje Andy Kaltenbrunner v socialistični Arbeiterzeitung 5. februarja. „človek bi se zjokal: na zvezni ravni se kancler pomuja, da bi popravil naš slab glas in prezentiral Avstrijo kot kraj odprtosti do sveta in tolerance — istočasno pa nastopijo predsedniki koroških deželnih strank, da pred zbranim mednarodnim tiskom postavijo našo manjšinsko politiko v slabo luč.“ Če že Haider in Scheucher forsirata ločitev in se skušata profilirati kot desničarja, „zakaj mora potem ravno socialistični deželni glavar Wagner opominjati Inozemske žurnaliste, da se naj raje brigajo za manjšine v lastni deželi?“ se sprašuje Kaltenbrunner. „Za manjšine nikjer ni tolažilno, da gre manjšinam drugod še slabše.“
Salzburger Nachrichten so opo-
zorile na Wagnerjev napad na Vei-terja, ki je kritiziral avstrijsko manjšinsko politiko. „Koroški deželni glavar Wagner je vesten učenec. Njegovemu učitelju je ime Jörg Haider.“ Kajti: Wagner se je navzlic Velterjevi kritiki spomnil, da je Veiter krščansko-socialen in da hoče samo škodovati SPÖ. „Kot je znano, je Haider tiste, ki so zaskrbljeni zaradi koroške manjšinske politike, označil za levo-ekstremne komuniste. Ti hočejo seveda škodovati FPÖ. Namesto, da govorita o kapriolah, si naj Wagner in Haider raje ogledata lastne prekucljaje, ki Jih morajo drugi prenašati. Morda se Jima bo pri tem zmotilo.“
List ÖVP Siid-Ost-Tagespost kritizira Haiderjev argument za ločevanje, češ da je treba zagotoviti „enakopravnost“ večine. „Z .enakopravnostjo1 večine hočejo tudi neofašisti na južnem Tirolskem zvodeneti določila paketa,“ svari Süd-Ost-T agespost.
Zaskrbljen za ugled Avstrije je
tudi Hans Magenschab, glavni urednik magacina „Wochenpresse“. Ob primeru rezultatov ljudskih štetij se sprašuje, če pojemajoče število pripadnikov avstrijskih manjšin ni vzrok za resno spraševanje avstrijske vesti. Na Koroškem da odgovorni politiki očitno ne razumejo, kakšno škodo delajo celi Avstriji. „Koroški politiki lahko seveda še zavestno pripomorejo k temu, da se bo manjšinsko vprašanje na Koroškem do konca stoletja rešilo samo od sebe. Vendar se bo treba kot Avstrijec in Srednjeevropejec sramovati, da demokratično izvoljeni politiki s svojim malokariranim in zabitim reševanjem šolske problematike proti volji manjšine spravljajo ob dober glas celo deželo.“
In „profil“ lapidarno ugotavlja: „Narodne skupine v Avstriji: pri ljudskem štetju 1981 je navedlo kot občevalni jezik 18.762 Gradiš-čanov hrvaško, 16.552 Korošcev slovensko in 4147 Gradiščanov madžarsko. Deset let prej so še našteli 28% več Madžarov, 25% več Slovencev, 23% več Hrvatov. Narodne skupine pri ljudskem štetju 1991?“
Za izgraditev dvojez. šole na podlagi šolskih poskusov
Obe osrednji organizaciji koroških Slovencev, NSKS in ZSO, sta se vseskozi intenzivno ukvarjali z vsakodnevno šolsko problematiko. Zavzemali sta konstruktivna stališča k raznim zakonskim osnutkom in odredbam Zveznega ministrstva za pouk, umetnost in šport. Zavzemali sta se za ohranitev, razširitev, notranjo (vsebinsko) reformo skupne šole na podlagi šolskih poskusov. Obenem sta vedno spet izrazili pripravljenost za sodelovanje z zveznimi in deželnimi oblastmi. Predložili sta tudi konstruktivne predloge za izboljšanje obstoječega dvojezičnega šolstva. Konkretne predloge za spremembo dvojezičnega šolstva, ki pa temeljijo na šolskih poskusih, so izdelali znanstveniki celovške univerze, kakor tudi Pedagoško združenje dvojezičnih učiteljev. In vendar zagovorniki „koroškega modela“ ob vsaki priložnosti, tudi na tiskovni konferenci 4. 2. 1987 na Dunaju, trdijo, da smo Slovenci sicer proti „koroškemu modelu“, da pa nimamo lastnih predlogov. Resnici na ljubo pa ne povedo, da so bili dosedanji predlogi slovenskih organizacij, znanstvenikov celovške univerze in Pedagoškega združenja v celoti zavrnjeni.
NSKS in ZSO na Koroškem izrecno poudarjata svoje stališče, ki sta ga zavzeli v okviru „hearin-gov“ dne 11. 4. 1985 v koroškem deželnem zboru. Ne bosta akceptirali spremembe dvojezičnega šolstva, ki predvideva ločevanje. V stališču k modelu pedagoške komisije koroških strank obe osrednji organizaciji zahtevata reformo obstoječega dvojezičnega šolstva, ki pa seveda ne vsebuje ločevanja.
NSKS in ZSO mdr. predlagata:
•	Ustanovitev izobraževalnega sveta za manjšinsko šolstvo, ki naj bi razpravljal o rezultatih znanstvenih raziskovanj in naj bi pripravil izobraževalno-politične predloge.
•	Izboljšanje izobraževanja učiteljev.
•	Ustanovitev „didaktičnih delavnic“ za nadaljnje izobraževanje učiteljev; v njih naj bi pripravili podlage za dvojezičen pouk; ter ustanovitev poskusne ljudske šole na Pedagoški akademiji v Celovcu.
•	Izvedbo šolskih poskusov na vseh ravneh regularnega šolstva, pri katerih morajo biti upoštevani že dodatni koncepti za pomožne učitelje z znanjem slovenskega jezika.
•	Izgraditev srednje in višje šole za slovensko narodno skupnost.
•	Izboljšanje splošnih predpogojev za reforme. Posebnega pomena so tu obvezne dvojezične šolske prireditve in dvoje-
zični napisi na šolskih poslopjih.
Na vsak način pa ne sme priti do nobene vsebinske ali organizacijske spremembe dvojezičnega pouka, ne da bi bili prej potrebni šolski poskusi.
Tudi znanstveniki celovške univerze so v sodelovanju z dvojezičnimi učitelji izdelali tri modele, ki jih tukaj predstavljamo v strnjeni obliki. Tudi v tem primeru velja: vsaka sprememba dvojezičnega šolstva predpostavlja šolske poskuse.
1. model predvideva dvojezični pouk s pomožnimi učitelji.
Pomožni učitelj pa mora biti seveda kvalificiran za dvojezičen pouk. Po tem modelu bi uspelo izboljšati jezikovni pouk za obe narodni skupnosti v obeh deželnih jezikih. S pomožnim učiteljem se
namreč zmanjšajo „jezikovne skupine“. Cilj modela s pomožnimi učitelji je izboljšati organizacijo pouka, ki bi tako omogočila približno enakomerno pridobitev znanja obeh deželnih jezikov. Znanje jezika pri šolskih otrocih je namreč zelo različno. Razvoj zadnjih časov pa še posebej kaže, da je vedno več takih otrok prijavljenih k dvojezičnemu pouku, ki le slabo obvladajo slovenščino.
2. model: heterogena diferenciacija
Na vsak način mora biti vzgoja otrok obeh narodnih skupnosti skupna. Pri tem modelu naj bi ostala skupnost razreda v vseh predmetih. Samo jezikovni pouk naj bi se vršil v dveh skupinah. Vsaka teh skupin se ponovno deli v dve podskupini:
skupina I:
1. podskupina: k dvojezičnemu
pouku prijavljeni učenci brez znanja slovenščine;
2. podskupina: enojezični učenci z dobrim znanjem jezika. Obe skupini poučuje en dvojezični učitelj.
skupina II:
1.	podskupina: k dvojezičnemu pouku prijavljeni učenci z znanjem slovenščine;
2.	podskupina: enojezični učenci s slabim znanjem jezika.
Obe skupini poučuje drugi dvojezični učitelj.
Med jezikovnim poukom sta skupini v različnih prostorih; pouk obeh skupin je ob istem času. Oba učitelja pa sta obvezana k stalni kooperaciji in koordinaciji. Skupno načrtujeta jezikovni pouk in ga skupno ocenita.
Z delitvijo (manjše število učencev) se olajša jezikovno-didak-tično delo učitelja, za šolarja pa se izboljša pouk.
3.	model: interkulturelno učenje
Splošni cilj šolskih poskusov je socialno in jezikovno učenje s poizvedovanjem, posredovanjem in razumevanjem različnih kultur vsakodnevnega življenja mešanega ozemlja na južnem Koroškem. Razvili naj bi učne projekte, razširjene na več predmetov (fächerübergreifende Unterrichtsprojekte), ki bi združevali šolo in življenjsko okolje učencev. S tem se odpre šola kot institucija, ki zajame družbeno okolje v šolske učne procese.
Naš gost
S
Z dr. Matjažem Siene-nikom se Je pogovarjala Heidl Stingier
„Ni ogrožen le naš gozd, ampak tudi družina“
Dr. Matjaž Sienčnik, ki nam je dobro znan kot priljubljeni otroški zdravnik in ima svojo ordinacijo v Celovcu, je mnenja, da ni ogrožen le naš gozd, ampak da je v današnjem družbenem sistemu ogrožena tudi družina. Dr. Sienčnik je številnim staršem znan kot izredno dober zdravnik, ki gre na pot tudi v sobotah, v nedeljah, po potrebi pa tudi ponoči, kar je danes že bolj redko za zdravnika. Starši ga cenijo tudi kot predavatelja o otroških boleznih, saj jim je na podeželju že pogostokrat svetoval v okviru svojih predavanj.
Ob robu še to: dr. Sienčnik je sin živinozdravnika dr. Luke Sienčnika v Dobrli vasi.


Naš tednik: Dnevno se srečujete s starši, ki prihajajo k vam v ordinacijo z otroki In tako tudi dobro poznate probleme, s katerimi se soočajo starši pri vzgoji otrok. Dejstvo je, da se je v naši družbi v zadnjih desetletjih marsikaj spremenilo, predvsem pa to, da žene danes hodijo na delo pogosteje kakor včasih. Kako torej ocenjujete sistem naše družbe z ozirom na vlogo žene kot matere In očeta kot delojemalca In družinskega očeta?
Dr. Matjaž Sienčnik: Z dejstvom, da vedno več mater v današnjem času hodi v službo, se je družinsko življenje temeljito spremenilo. Starši morajo poskrbeti, da je otrok medtem, ko so oni v službi, preskrbljen. V idelanih razmerah prevzame nalogo babica ali kaka žena, ki ima sama še male otroke. Ko so pa otroci večji, jih dajo v glavnem v otroški vrtec.
V družinah, kjer je mati doma, raste otrok v družinskem sklopu. Prepričan sem, da so otroci, ki rastejo ob strani svojih staršev, deležni večje topline. Predstavljam si na primer, da je bilo na kmetiji ali pri kakšnem obrtniku tako, da so bili otroci soudeleženi pri dnevnem delu staršev in so lahko opazovali starše pri delu. Tako so najprej v obliki igre in nato dejansko prevzemali gotova dela iz rok staršev primerno svoji razvojni stopnji. S tem, da hodita oba starša delat izven hiše, izgubi otrok velik del identitete.
V glavnem so starši prvi zgled otroku. S tem, ko gresta oba starša izven hiše, to pomeni v službo, se otrok težje identificira s starši in si poišče kako drugo osebo. Pogosto prevzame celo televizor vlogo „vzgojitelja" in otrok se identificira s kakimi izmed mno-
gih — v glavnem zelo dvomljivih junakov, ki ne morejo veljati za zgled. Da nekateri otroci prebijejo več časa pred televizorjem kakor pa s svojimi starši, je s tem ta neugodni otroški razvoj razumljiv.
S tem, da je otrok prisoten pri delu svojih staršev — to ne pomeni, da se morajo starši stalno ukvarjati z njim, temveč to pomeni, da otrok opazuje svoje starše in se z njimi lahko identificira.
Prve otrokove igre so posnemanja staršev, kakor jih pač vidi ori njihovem dnevnem delu.
V današnjih razmerah skoraj ni možno, da bi otrok rasel ob delu obeh staršev. Potrebno pa je, da je vsaj eden od staršev v prvih otroških letih doma pri otroku — v glavnem so to matere, si pa lahko dobro predstavljam, da bi to bil tudi oče.
Naš tednik: To se pravi, da ni nujno, da je ravno mama otrokova prva kontaktna oseba, ki otroka v glavnem vzgaja?
Dr. Matjaž Sienčnik: Oče kakor mati imata pri vzgoji otroka vsak svojo vlogo. Prepričan pa sem, da oče ravno tako lahko dobro nadomesti mater, dokler je ona v službi. Hočem poudariti, da je vsaj eden od staršev doma pri otroku. Seveda to funkcijo lahko prevzame babica ali kaka druga oseba, a treba je jasno in razločno povedati, da se v glavnem staršev ne da nadomestiti. Druga varianta je otroški vrtec. Odobravam, da otroci, ko so dovolj zreli, grejo poldnevno v vrtec. Obsojam pa, če se vrtec zlorablja za „deponijo nepreskrbljenih otrok".
Vsaka družina vzgaja svoje otroke v svojem smislu. Otroške vrtnarice in vzgojiteljice so dobro izobražene za svoj poklic. Vem, da ne morejo, a tudi ne smejo nadomestiti staršev in tudi nikakor ne morejo dati tiste družinske topline, katero dobi otrok doma v družini. Ni zastonj, da se razni politični sistemi trudijo, da bi čim prej dobili vpliv na otroke in jih odtujili od družine. Priznati moramo, da tudi naša družba ni naklonjena
družini. Današnji družbeni sistem jemlje otroka materi. Da hočejo matere hoditi v službo, za to je več vzrokov, največkrat je finančni vzrok, ko ena sama plača ne ustreza potrebam.
Naš tednik: Dejstvo Je, da je vedno več mater zaposlenih izven hiše. Mislite, da danes žena, ki hodi na delo, ne more biti tudi dobra mati?
Dr. Matjaž Sienčnik: Gotovo je lahko tudi dobra mati. Ne smemo videti vse negativno. Večina družin zaposlitev matere dobro, brez težav izpelje. Težave pa nastanejo, če se kopičijo še dodatni problemi.
Naš tednik: In kateri so tl problemi?
Dr. Matjaž Sienčnik: Nesoglasje med starši.
Naš tednik: Ali mislite, da bo ta razvoj, to se pravi, da otroka v glavnem ne vzgajajo starši, imelo za otroke psihološke posledice?
Dr. Matjaž Sienčnik: Eno moram odločno povedati: rezerve v človeški naravi, to se pravi v otroku, so velike. Torej se more napraviti marsikaj, ne da bi imel otrok vidne posledice. Ampak tudi te rezerve imajo svojo mejo. Težave pa nastanejo tam, kjer otroka dajo zgodaj iz družine. Tak otrok se odtuji od svojih staršev in ne najde tiste topline, ki jo more dati resnično samo družina. Dejstvo' je, da družino ne more nadomestiti nobena ustanova.
Naš tednik: Mislite, da Je sploh možna emancipacija žene, dokler žena rodi otroke?
Dr. Matjaž Sienčnik: Faktor je, da otroke rodi žena ne pa moški — mimo tega ne pridemo. Tista smer emancipacije, ko žena hoče nadomestiti moškega, se mi zdi smešna. Žena naj se ne sramuje ženskosti, vsak spol ima svoje dobrine. So pač nekatera dela, katera ženske oz. moški bolje napravijo. Ni slučajno, da na medicinskem območju prevladujejo ženske, na primer bolniške sestre in v Rusiji zdravnice, katerih je več kakor 50%.
Naš tednik: Akceptirate ženo v politiki in kaj pravite k zahtevi, da bi v političnih gremljih bilo zastopanih vsaj 40% žensk?
Dr. Matjaž Sienčnik: Seveda akceptiram ženo v politiki, zakaj pa ne? Žena ima gotove drugačne prijeme kakor moški in sem prepričan, da bo njena politika drugačna — ampak to ni kaj slabega. Pač pa Je po mojem nesmiselno zahtevati v politiki določen procentualni delež žensk. Zame je važno, da so pri delu strokovnjaki, vseeno, ali je to moški ali ženska.
Naš tednik: Kaj menite k antiav-toritarnl vzgoji?
Dr. Matjaž Sienčnik: Osebno sem proti antiavtoritarni vzgoji. Otroku je treba pokazati njegove meje. Iz otroške narave je razvidno, da poskuša iti do skrajne meje ali celo en korak čez. Pri tem natančno opazuje odraslega. Otrok akceptira mejo, če je zahteva dosledna. Če je pa zahteva nedosledna, je pa zmeden, saj na primer enkrat sme, drugič ne, ali pri očetu sme, pri materi ne sme in tako dalje. Temu primerno potem tudi otrok reagira: z ogorčenjem, protestom in trmo.
Naš tednik: Kaj torej pravite k tako Imenovani „zdravi klofuti“?
Dr. Matjaž Sienčnik: Tako imenovano „zdravo klofuto" smatram že za zgrešeno. To je že nekje šibkost tistega odraslega, ki si drugače ne ve več pomagati. Obsojam pa tudi razne „psihične kazni". Ampak med tem, ko „roka zdrkne“, in med trpinčenjem otroka je precejšnja razlika, meje so tu zabrisane.
Naš tednik: Kaj je torej po vašem važno pri vzgoji otroka?
Dr. Matjaž Sienčnik: Otroka je treba vzgajati s polno ljubeznijo in konsekventno. Otrok potrebuje pozornost in priznanje staršev. Če se pa otroku ne posreči dobiti pozornosti in priznanja, si poišče drug način, da najde pozornost, to je s hudobijo ali s kako psiho-somatično boleznijo. Z vidika otroka je pogosto boljše negativno priznanje kakor pa sploh nobeno priznanje.
Bolj kakor razni dobri nasveti pa so za dobro vzgojo otroka pomembni zdravi občutki matere, ki naj mater vodijo pri vzgoji!
Ni potrebno, da se mati žrtvuje za otroka. Mati naj obdrži svojo osebnost in naj živi tako, da bo sama pri tem srečna. Kajti njena sreča se projicira na celo družino.
Naš tednik: V čem torej vidite problem, če so matere zaposlene tudi izven hiše, to se pravi, če hodijo na delo?
(dalje na str. 10)
Rož, Podjuna, Žila
Proslava kulturnega praznika v Železni Kapli
V farni dvorani v Železni Kapli so pretekli teden s kulturnim sporedom proslavili kulturni praznik. Nastopali so: igralska skupina z recitalom „Pojem ti hvalnico“ (T. Kuntner), mešani pevski zbor „Zarja“, Zlata in Dragiša Ognjanovič, solista SNG Ljubljana-Opera, Tone Partljič, predsednik Društva slovenskih pisateljev. Kulturni spored je bil do-
kaj kakovosten in bi si zaslužil na vsak način več publike, ki je verjetno ni bilo toliko zaradi natrpanosti prireditev konec tedna. Mogoče bi lahko podobne kakovostne prireditve v bodoče priredili ob bolj ugodnih dneh.
Za Narodni svet koroških Slovencev se je udeležil prireditve podpredsednik dipl. inž. Janko Urank.
Poj z menoj 333 pesmi
Ne moremo se ravno bahati s preobilno ponudbo pri pesmaricah. To vrzel bo gotovo vsaj nekoliko zamašila najnovejša ponudba. Jožko Kovačič, profesor glasbe na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu, je pred kratkim Izdal pri celovški Mohorjevi pesmarici Poj z menoj I In Poj z menoj II. Prva pesmarica obsega 111 pesmic za otroke med tretjim In osmim letom. Tematiko In izbor pesmi sta usmerjala učni načrt in razdelitev učne snovi za prvo In drugo šolsko stopnjo. Pesmarica Poj z menoj II vsebuje 222
pretežno dvoglasnih pesmi, ki so po pevski zahtevnosti in tematlčno primerne za mladostno stopnjo od osmega do dvanajstega leta.
Vsem, ki ustvarjajo z našimi mladinskimi in otroškimi zbori, najtopleje priporočamo obe Kovačičevi pesmarici. Pa tudi starejšim mladincem bi ju priporočili. Saj pesem vzradosti vsakega, ki jo ljubi in je dober v srcu.
333 pesmi v dveh pesmaricah Je torej že na mizi. Čakamo vsaj še na tretjo, ki pa naj ima sama 333 pesmi.
Sveče: spominska svečanost
V Svečah je bila preteklo nedeljo po drugi, glavni maši, ki jo je kljub zaposlenosti dolgo v noč opravil pater Ivan Antolič z dobrim glasom, na pokopališču spominska proslava za žrtve nacizma sveške fare ter bistriške občine. Kljub poledici Je bila udeležba zadovoljiva. Na proslavi se je zbralo mnogo faranov, svojcev in sodelavcev heroja Verdnika, Svečana Schwarza in Florijana Križnarja.
Vence so položili zastopniki Go-
renjske partizanske legije. Predsednik Zveze koroških partizanov Janez Wutte-Luc se je kratko spomnil žrtev nacizma, dipl. inž. Feliks Wieser pa je v svojem govoru govoril predvsem o sedanjih težavah .koroških Slovencev ter borbi za obstoj ter ohranitev dvojezičnega šolstva.
Proslave sta se udeležila tudi podpredsednik NSKS Janko Urank in predsednik K KZ dr. Janko Zerzer.
Krščanska kulturna zveza v Celovcu
KOROŠKA POJE
v nedeljo, 8. marca, ob 14.30 v Domu glasbe v Celovcu
Sodelujejo: Mešani pevski zbor „DANICA“ iz Št. Primoža, mešani pevski zbor „MADRIGALCHOR“ iz Celovca, moški pevski zbor „VRES“ s Prevalj, mešani pevski zbor „GRUP-PO CORALE“ iz Trbiža, mladinski zbor „OJSTERNIK“ iz Ukev
Vstopnice v predprodaji pri prosvetnih društvih, zastopnikih farnih mladin, v obeh slovenskih knjigarnah, v pisarni Krščanske kulturne zveze v Celovcu (tel. štev.: 0 42 22/51 25 28 *23 ali *24) in eno uro pred koncertom.
Pokrovitelj: Zveza slovenskih zadrug v Celovcu
Čestitamo
Svojo 81-letnico praznuje gospa Anastazija Mohar, pd. Butejeva mama v Nagel-čah. Za ta visoki jubilej ji prav iskreno čestitamo in ji želimo mnogo sreče in trdnega zdravja.
*
V	Mlinčah te dni praznuje svojo 60-letnico gospa lerezija Ražun. Iskreno čestitamo.
*
Te dni praznuje svojo 70-letnico gospa Marija Ibov-nik, farovška kuharica v Šmarjeti v Rožu. Želimo ji veliko zdravja in božjega blagoslova.
*
Pred kratkim je obhajala svojo 80-letnico gospa Barbara Majnik. Za ta visoki življenjski dogodek ji prav prisrčno čestitamo.
*
Svojo 86-letnico praznuje Matilda Boltežar na Obir-skem. Slavljenki želimo vse najboljše, posebno še zdravja in zadovoljstva.
* '
V	soboto bosta stopila pred poročni oltar Marica Fera iz Večne vasi in Karli Stuller iz Dolinčič. Na njuni življenjski poti jima želimo vse najboljše.
*
Milki Kolenik, pd. Lum-barjevi mami iz Črgovič, želimo za 60-letnico obilo zdravja in sreče.
OBJAVA
Po odloku Deželnega šolskega sveta je na dvojezični Strokovni šoli za gospodarsko-ženske poklice zavoda šolskih sester v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu
VPISOVANJE
v 1. razred 3-letne strokovne šole za gospodarsko-ženske poklice in v 1-letno gospodinjsko šolo
od 9. do 28. februarja 1987.
Formularje za vpis lahko dobite že sedaj v šolski pisarni. Izpolnjene tiskovine je treba na šoli oddati najkasneje do 28. februarja 1987. Priložiti morate polletno šolsko obvestilo v originalu ali od šolskega ravnatelja potrjeni prepis. Prijave so možne osebno v šolski pisarni ali po telefonu, štev. 0 42 53 / 343.
Pogoj za SprOjam v oba tipa šole je uspešno opravljena 8. šolska stopnja in vsaj delno znanje slovenščine.
Za sprejem v 3-letno strokovno šolo pa je poleg tega še potreben pozitivno opravljen pedagoško-psihološki test, ki bo na šoli 10. julija 1987.
Za obisk 1-letne gospodinjske šole ta test ni potreben.
Vodstvo šole
Svojo šestdesetletnico pa praznuje te dni Jože Urank, po domače Kavh v Encelni vasi. Za ves njegov trud in vse njegovo dolgoletno delovanje kot občinski odbornik in kot zgleden ter vzoren kmet naj mu veljajo iskrene čestitke, ki se jim pridružujeta tudi Klub slovenskih občinskih odbornikov uredništvo NT.
Franc Butej, po domače Šerjakov oče na Peclju nad Mohličami, je te dni praznoval svojo 80-letnico. Uredništvo NT želi zvestemu bralcu Našega tednika vse najboljše, številnim čestitkam se pridružuje tudi EL-Gali-cija.
*
V Podjuni pri Globasnici bo v nedeljo praznovala svoj 60. življenjski jubilej gospa Tilka Gregorič. Slavljenki iskreno čestitamo in ji želimo vse najboljše, predvsem zdravja in zadovoljstva v krogu domačih. Čestitkam se pridružuje tudi EL Globasnica.
NAŠA turistična agencija
CARTRANS
Telefon: 0 42 22/51 26 80
Iščemo kvalificiranega sodelavca z znanjem slovenščine in nemščine. Praksa v bančništvu zaželena. Prijave na Posojilnico Borovlje, tel. 0 42 27/32 35.
Rož, Podjuna, Žila
Cartrans predstavil novi katalog
Pretekli torek je turistična agencija CARTRANS vabila na tiskovno konferenco, kjer je predstavila novi katalog, CATRANS-Jugoslavija 1987. Na 70-ih straneh, ki jih obsega katalog, najdemo ponudbe hotelov vseh kategorij, od Portoroža do Ohrida. Pretežni del kataloga predstavlja apartmaje in počitniške hiše, ki so jih organizatorji agencije sami izbrali in si jih na licu mesta tudi ogledali. Kot je povedal poslovodja agencije CARTRANS, Miha Zablatnik, se apartmajev in počitniških hiš vedno bolj poslužujejo mlade družine z otroki in starejši ljudje, ki so siti vsakdanjega hrupa in si edinole želijo nekaj dni počitka in miru.
Namestnik poslovodje, Janko Zwitter, je na kratko nakazal razvoj turistične agencije CARTRANS, ki trenutno zaposluje 12 oseb. V teh treh letih se je letni promet pred štirimi leti rojene agencije CARTRANS povišal od 22 na 55 milijonov šilingov. Vseavstrijsko je CARTRANS uspelo se povzpeti na tretje mesto prirediteljev potovanj v Jugoslavijo. Na
Koroškem pa je največji poslovni partner Jugoslavije. Predvsem glede skupinskih aranžmajev in tridnevnih izletov je CARTRANS edinstvena agencija, kar dokazuje tudi odmev v časopisih. V bližnjem času pa bo CARTRANS še iz: dal poseben katalog, ki bo vseboval ponudbe o Cipru, Tuniziji in Mallorci.
St. Janž v Rožu
Dne 29. januarja je zatisnil za vedno oči Janez Malle, po domače šimlovc v Št. Janžu. Bil je najstarejši faran; dne 13. decembra lani je dopolnil devetdeseto leto svojega življenja. Z veseljem je pričakoval ta redki človeški dogodek In ga dočakal še pri krepkih močeh.
Nepričakovano hitro se Je nato njegovo stanje obrnilo na slabše In ob času velikega snega in mraza se je njegovo življenje Izteklo. Pospremili smo rajnega Hanzija dne 31. januarja, ob veliki udeležbi žalnih gostov, na šentjanško pokopališče. Tam se bo v črni gomili s svojo ženo In hčerko Reziko spet združil.
Mašo zadušnico in pogrebne obrede je opravil župnik Franc Hudi. S pesmimi žalostinkaml pa se je od rajnega poslovil cerkveni pevski zbor pod vodstvom Martine Lausegger, saj Je rajni Hanzi vse življenje ljubil domačo pesem. Rajni je bil vdovec po dveh ženah, nazadnje pa mu Je dolga leta zelo požrtvovalno stregla hči Mici.
Želeli smo Hanziju za njegovo devetdesetletnico še več zdravih let In da bi v poletnem času še pogosto posedal na klopci pred svolo kajžo. Ta želja mu ni bila več izpolnjena. Prišla bo vigred, pri njegovi osameli kajži bo ozelenel gozdič, klopca pred hišico pa bo samevala, čeravno bo lepo in toplo'.
Družinsko petje v Šmihelu
Že nekaj let prireja KPD v Šmihelu družinsko petje, ki se je izkazalo kot posebno priljubljena prireditev. Tudi letos je v okviru 80-letnice KPD v Šmihelu vabilo v nedeljo, 8. februarja, na že tradicionalno in vedno bolj priljubljeno družinsko petje. To je potrdila tudi nadvse dobra udeležba poslušalcev, ki so kljub sončnemu popoldnevu napolnili prostorno farno dvorano.
Presenečen nad dobro udeležbo je predsednik društva Karel Gril pozdravil vse navzoče, posebno še izkušenega režiserja in mojstra odrske dejavnosti župnika Vinka Zaletela, ki je širom Koroške učil in režiral mnogo iger. Prisrčen pozdrav pa je veljal tudi tajniku K KZ Nužeju Tolmajerju.
Z lepimi in dobro pripravljenimi pesmicami so navzoče poslušalce razveselile naslednje družine:	Klokarjeva
družina iz Šmihela, Krajgerjevi družini iz Strpne vasi in Šmihela, Kertova družina iz Kono-vec, Zidejeva družina iz Vogrč in vsem dobro znana Lipuševa družina iz Strpne vasi, ki je že večkrat nastopila na raznih prireditvah in na slovenskem radiu.
Prijetno je bilo prisluhniti preprosti družinski pesmi ob spremljavi raznih glasbil.
Med nastopi posameznih družin pa so člani starejše in srednje generacije pripovedovali o nekdanjem delu društva. Najstarejša članica, nekdanja tajnica Marica Rudolf je vedela povedati mnogo zanimivega iz tedanje dobe. Podobne spo-
mine na nekdanji čas pa sta obujali tudi njena sestra Milka Krajger in Klokarjeva mati Helena Merkač. Obe sta se zelo mladi vključili v aktivno odrsko in društveno dejavnost.
Člani srednje generacije mestni svetnik Fric Kumer — Črčejev Fric, Mačkov Fridl, Davidova Justa in Anza, Pa-šovnikov Foltej, Rešov Slavko in Pongračeva Justa pa so živahno pripovedovali svoja doživetja, uspehe in tudi neuspehe pri igrah in društvenem delu preteklega časa. Posebno dobro in natančno poročilo je pripravila Pongračeva Justa.
Nekdanji zelo aktivni igralec Fric Kumer pa je posebej poudaril, da naj bi starši svoje otroke učili slovensko. Kajti če starši svojih otrok ne bodo več učili slovensko, tedaj je bilo vse kulturno-prosvetno delo nekdanjih in sedanjih aktivnih društvenikov zaman.
S pesmijo „Pod Peco ob reki Bistrici“, katero so ob spremljavi Lipuševe družine zapeli vsi navzoči, je praznično izzvenel ta lepi dan družinskega petja.
Igralci srednje generacije (z leve: Foltej Čebul, Fric Kumer, Mačkov Fridl, Justa Sadnikar in Anzej Kušej so živahno pripovedovali svoja doživetja iz društvenega dela nekdanjega časa.
STRAN g ČETRTEK,
12. februarja 1987
STRAN q ČETRTEK,
12. februarja 1987
Govor državnozborskega poslanca Karla Smolleta v parlamentu v četrtek,
29. januaija 1987

demije, slovenskega radijskega sporeda in podpore.
VISOKI ZBOR, SPOŠTOVANE GOSPE, SPOŠTOVANI GOSPODJE!
Ko vam govorim kot zagovornik narodnih skupnosti, mi dovolite, da pripomnim, da je bila Avstrija že od nekdaj dežela z več jeziki. Danes v Avstriji živeče narodne skupnosti pričajo o nekdaj pisani in mnogolični Avstriji, o zgodovini sožitja in sovraštva, kulturne izmenjave' in odklanjanja.
Od policijske države Metternichovega tipa so si skupno priborile avstrijske narodne skupnosti svoje pravice in svobodo, ter izdelale demokratično ustavo (1848). Skupno so se borili delavci vseh narodov za osemurni delovni dan in za svobodo delavskega sindikata.
Sile nemškega nacionalizma so objestno uničile večnarodno Avstrijo. Tudi danes narodne skupnosti nimajo osnovnih pravic, zato so ogrožene v svoji kulturni identiteti in socialnem preživetju. In to kljub jasnim določilom o zaščiti Hrvatov in Slovencev, ki so zajamčena v členu 7 ADP iz leta 1955. Za uresničitev ADP pa je bil odločilnega pomena aktivni upor narodnih skupnosti proti nacističnemu nasilju.
Že zlasti zaradi načela enakopravnosti v avstrijski zvezni ustavi veljajo določila ADP za vse avtohtone narodne skupnosti v Avstriji. Z izjemo Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu pa člen 7 ADP do danes ni izpolnjen, ali vsaj ne docela. Niti češka niti madžarska in tudi hrvaška manjšina v Avstriji nimajo lastnih višjih šol.
V	razsodbi iz leta 1956 govori vrhovno sodišče o neposredni izvedljivosti člena 7 ADP, v razsodbi B 499/82 z dne 28. 6. 1983 pa se je izreklo ustavno sodišče za uporabo slovenščine kot uradnega jezika. Člen 7, odstavek 3 ADP, je v ustavi zajamčena pravica, ki se je je mogoče neposredno posluževati in jo izpolnjevati.
V	šolski odredbi provizorične koroške deželne vlade z dne 3. 10. 1945 je natančno zajeto naselitveno območje Slovencev na Koroškem. V razsodbi Wl- 9/79 z dne 5. 10. 1981 je izreklo ustavno sodišče, da je manjšinskim določilom državnih pogodb iz leta 1919 in 1955, členu 19 temeljnega zakona o državljanskih pravicah in evropski konvenciji o človekovih pravicah skupno (citiram), „da vsebujejo odločitev o (pravnih) vrednotah zakonodajalca v prid varstvu manjšin“. Nadalje je ustavno sodišče v tej razsodbi izreklo, da zaščita pripadnikov manjšine napram pripadnikom drugih družbenih skupin oz. privilegiranje v nekaterih zadevah ni samo stvarno utemeljena, temveč je v določenih zadevah potrebno celo dodatno pospeševanje. Obenem obvezuje zakonodajalca, da odredi dodatne pravne predpise za zaščito manjšine.
V	nasprotju s tem so legislativni organi, deželna in zvezna vlada ter uradi neprestano krčili — formalno in vsebinsko — pravice etničnih manjšin. Območje in osebe, za katere veljajo določila ADR, morajo biti nesporne.
V	členu 7 ni nobene procentne klavzule. Torej je bila v zakon o narodnih skupnostih iz leta 1976 protizakonito sprejeta klavzula o 25%. V istem letu sklenjeno tajno povpraševanje po materinem jeziku, posledica koroških strankarskooportunistič-nih razmišljanj, je izpolnitev diktata nemškonacio-nalnih sil. Načelo priznavanja je smiselno tedaj, če bi uvedli posebne ukrepe v prid narodni skupnosti tam, kjer je opazno številčno nazadovanje. V Avstriji pa so zastavljeni cilji ravno obratni. Kjer je namreč število pripadnikov narodne skupnosti nižje od zahtevanega, je konec njenih pravic.
Narodne skupnosti v Avstriji dvomijo o pravilnosti rezultatov ljudskega štetja, ker ne ustrezajo de-
janskim razmeram. V zakonu o narodnih skupnostih iz leta 1976 je v § 1, odstavek 2, zapisano: „Ohranitev narodnostnih skupnosti in zavarovanje njihovega obstoja sta zajamčeni.“
Ta stavek lahko razumemo samo kot cinizem, ko pa se je število gradiščanskih Hrvatov od leta 1951 naprej zmanjšalo za skoraj 40%, število slovenske manjšine se je skrčilo od pribl. 42.000 (1951) na 16.000 (1981).
Na prelomnici stoletja je veljal Dunaj po Chicagu za drugo največje češko mesto. V letu 1986 je šolski film Zveznega ministrstva za pouk, umetnost in šport poskušal češko manjšino predstaviti kot izumirajočo. S tem naj bi se očitno nakazalo, da se bo problem te manjšine v naslednjih letih sam rešil.
Kljub prevladovanju dejavnikov, ki pospešujejo asimilacijo, so dunajski Čehi kot velemestna manjšina živa narodna skupnost. Kako dolgo še? So bili Slovenci na Štajerskem, omenjeni v ADR iz leta 1955, v 31 letih z demokratičnimi sredstvi asimilirani?
Zakaj so priznani v Avstriji notorični asimilanti kot zakoniti zastopniki hrvaške narodne skupnosti in zakaj jih celo pospešujejo, čeprav so njihove besede in dejanja jasno v protislovju z zakonom o narodnih skupnostih? Zakaj je v sosvetu gradiščanskih Hrvatov polovica pripadnikov socialistične grupacije, ki se je javila k besedi šele na začetku leta v običajnem asimilacijskem duhu?
Čeprav je v členu 7, odst. 3. povedano, da sta pripuščeni v upravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in Štajerske s slovenskim, hrvaškim in mešanim prebivalstvom slovenščina in hrvaščina dodatno k nemščini kot uradni jezik, ter da morajo biti topografske oznake in napisi tako v slovenskem in hrvaškem jeziku kot tudi v nemščini, na Gradiščanskem niti do danes ni dvojezičnih topografskih napisov, niti se ne priznava hrvaščina dodatno k nemščini kot uradni jezik pri uradih in sodiščih. In to niti ne v popolnoma hrvaških občinah.
Neskladna z državno pogodbo je ureditev o uporabi uradnega jezika z dne 31. 5. 1977, ki omejuje uporabo slovenščine na občinskih uradih na 13 od 35 občin mešanega območja, čeprav je v vseh teh občinah vidna prisotnost slovenske narodne skupnosti: otroci so prijavljeni za dvojezični pouk, v občinskem odboru so zastopane slovenske liste, nadalje so v teh občinah slovenske zadruge, zasebni dvojezični vrtci, slovenska prosvetna društva itd.
Na primeru mesta Velikovec je vidno, kako nesmiselna je ureditev uporabe uradnega jezika: na občinskem uradu in na okrajnem sodišču slovenščina kot uradni jezik ni dopuščena, vsekakor pa na delovnem uradu. Na okrajnem glavarstvu, na uradu za meritve in na žandarmerijski postaji spet ni dopuščena, vsekakor pa na okrajnem žandar-merijskem poveljstvu.
V	zasebnopravni (državni) upravi, pri železnici in pošti jeziki narodnih skupnosti niso priznani kot poslovni jeziki.
V	zakonu o topografskih napisih iz leta 1972 so predvideni dvojezični topografski napisi v 205 od približno 800 vasi mešanega ozemlja.
Naj opomnim, da je organizirani „Ortstafelsturm“ pobral table, deželnega glavarja Simo so obmetavali s klopovci in sadeži, zveznega kanclerja Kreiskega so zmerjali „Saujud“. Nobeden od znanih storilcev ni bil kaznovan, ovadb niso upoštevali, Avstrija pa samo gleda.
Zakon o narodnih skupinah iz leta 1976 je skrčil veljavno območje glede topografskih napisov na 1/6, glede uporabe uradnega jezika pa na približno 1/3. Tristrankarski sporazum iz leta 1976 daje pravico veta Slovencem sovražnih sil na Koroškem, ki jih podpira FPÖ. Le-ta si je zastavila cilj, da odpravi obstoječe dvojezično šolstvo na Koroš-
kem s tem, da zahteva jezikovno ločitev šolskih otrok. Čeprav govore vsi pedagoški argumenti proti apartheidu podobni segregaciji in se prizadeti skupno z demokrati iz vse Avstrije vehementno branijo proti takšni spremembi — opozarjam na jutrišnjo demonstracijo na Dunaju — so stranke pri svojih razgovorih dne 11. 11. 1986 dolgoročno pritrdile ločevanju.
Spoštovani zvezni kancler, spominjam vas na vašo izjavo pred državnozborskimi volitvami, da brez privoljenja koroških Slovencev ne bo sprememb v manjšinskem šolstvu. Upam, da ste mož beseda. Spoštovani vicekancler, tudi ÖVP naj se bi z narodnimi skupnostmi načelno sporazumela v vprašanjih narodnih skupnosti.
Citiram odlomek iz prispevka o češki narodni skupnosti:
„Čehi so prišli pred 1. svetovno vojno na Dunaj, med obema vojnama so jih prenašali, med 2. svetovno vojno so jih nameravali izseliti, da bi rešili stanovanjsko stisko, so pa še vedno tu!“ Nobene besede o pomenu dunajskih Čehov v odporniškem gibanju proti nacizmu, ter da je mnogo pripadnikov te narodne skupnosti trpelo v koncentracijskih taboriščih in da so mnogi dali svoje življenje za svobodno in demokratično Avstrijo.
Posebno vznemirljiv je gospodarski položaj na naselitvenih območjih avstrijskih narodnih skupnosti. Približno 30% gradiščanskih Hrvatov je vozačev. Prav tako visok je odstotek gradiščanskih Madžarov in koroških Slovencev. Obrobna lega naselitvenega območja dodatno otežuje položaj. Zamujeno je bilo primerno gospodarsko pospeševanje in ustvarjanje novih delovnih mest. Nad 20% brezposelnih je v teh območjih realnost. Močno odseljevanje pripadnikov narodnih skupnosti v industrijska središča je logična posledica manjkajočih delovnih mest, v gosto naseljenih industrijskih območjih pa je ojačana asimilacija pripadnikov narodnih skupnosti.
Tudi odlagališča za odpadke ogrožajo naselitve-
no območje. V Sigetu/Wartu načrtujejo odlagališče za odpadke, ki ogroža vso talno vodo in s tem bi postalo zadnje strnjeno naselitveno območje — poudarjam — zadnje strnjeno naselitveno območje gradiščanskih Madžarov neprimerno za bivanje. Podobna nevarnost preti tudi na spodnjem Koroškem.
Dodatne investicije s strani države in dežele bi bile potrebne za izboljšanje infrastrukture, s tem pa bi se vsaj malo popravila škoda, ki jo morajo trpeti obrobna naselitvena območja.
Značilen in skorajda škandalozen je način podpor s strani avstrijske zvezne vlade. Primer: Po poročilu zvezne vlade o podpori narodnim skupnostim so prejele slovenske narodne organizacije za svojo dejavnost v letu 1984 20.000 šilingov. Leta 1985 je menda znašala podpora 800.000 šilingov, od te vsote pa je le 25.000 šilingov neposredne podpore enemu samemu prosvetnemu društvu.
Pospeševanje drugih narodnih skupnosti je povsem nezadostno, posebno še podpora Madžarom, kljub madžarskemu sosvetu.
Vpričo te politike je razumljivo tudi nezaupanje v sosvete, ki so predvideni v zakonu o narodnih skupnostih. Kot edina je od leta 1979 naprej v sosvetu madžarska narodna skupnost na Gradiščanskem, kljub temu je njen obstoj zaradi nezadostnih ali celo manjkajočih ukrepov najbolj ogrožen.
Nekaj časa je zvezna vlada posebno poudarjala važnost ustanovitve sosveta hrvaške narodne skupnosti. Sedaj sta minili že skoraj dve leti, odkar so dne 17. 3. 1985 imenovali hrvaške zastopnike, ne da bi bila zvezna vlada imenovala člane sosveta in jih povabila na ustanovno sejo.
Slovenci so pred leti izjavili, da so načelno za sodelovanje v sosvetih, kljub odklanjanju restriktivnega zakona o narodnih skupnostih z nesprejemljivimi odredbami vred, razčistiti pa je treba ureditev otroških vrtcev, vprašanje trgovske aka-
V	pogajanjih z vlado in strankami pa ni bilo rešeno niti vprašanje izobraževanja in za politiko delovnih mest tako pomembno vprašanje trgovske akademije.
To so torej dokazi žalostne bilance avstrijske narodnostne politike, 31 let po podpisu ADP in 11 let po tem, ko je ta parlament sklenil zakon o narodnih skupnostih.
Na tem mestu pa bi rad opozoril na podoben problem, namreč na mnogokrat tiho in javno diskriminacijo tujcev, zdomcev in obrobnih družbenih skupin.
Tudi tu so potrebni učinkoviti integrativni ukrepi, posebej še na področju politike izobraževanja.
Kot avstrijski poslanec in pripadnik narodne manjšine sem še posebno solidaren s prizadevanji južnih Tirolcev, kot jih je nakazal deželni glavar Silvius Magnago dne 23. decembra 1986 deželnemu zboru v Boznu v zvezi z izvedbenim določilom o uporabi nemškega jezika na sodišču, pri policiji in ostalih državnih uradih (člena 99 in 100 statuta o avtonomiji) in glede na njegovo kritiko rimskega centralizma, npr. tudi v vprašanjih okolja.
Kot je znano, na Južnem Tirolskem ni bilo razglašeno nobeno izvedbeno določilo brez pristanka manjšine. Magnago zahteva (citiram); „Resnična manjšinska politika, ki hoče biti verodostojna, ne more že z vnaprej dano večino odločati, marveč mora manjšina privoliti“.
Tudi mi zahtevamo, in to posebej poudarjam, da se o nobenem vprašanju narodnih skupnosti ne odloča brez zakonitih zastopnikov narodne skupnosti.
Dne 30. 9. 1986 je Magnago ob 40-letnici „pariškega sporazuma“ izjavil (citiram); „Zahvaljujem se Avstriji kot članici „pariškega sporazuma“ za vsa prizadevanja; ki jih je napravila v vlogi zaščitnice. Nazadnje bi izrazil svoje zadovoljstvo zaradi prizadevanj obeh dežel za poglobitev medsebojnih prijateljskih odnosov; s tem se ne pospešuje samo reševanje odprtih problemov Južne Tirolske, marveč prispeva tudi delež za mir v Evropi.“
Spoštovane gospe, spoštovani gospodje, ali naj ne bi bil tudi cilj koalicijske vlade, da bi tudi zastopniki v Avstriji živečih narodnih skupnosti mogli kaj takega izjaviti?
Sploh bi lahko iz tega sledila nova načela srednjeevropske politike in nove avstrijske politike v odnosu do sosednjih držav.
Po členu 32 zvezne ustave so zasedanja državnega zbora javna. Poleg nemškogovoreče javnosti je v Avstriji tudi madžarska, hrvaška, češka oziroma slovenska javnost.
Narodne skupnosti so se obrnile name z željo po upoštevanju jezikov narodnih skupnosti. Dovolite mi, spoštovani predsednik, kratek povzetek iz teh dopisov:
Tisztelt elndksćg, tisztelt kčpviselSk!
Az Ausztriäban čl5 nemzetisčgektol kaptam megbizäsomat ćs ezčrt fo feladatomat abban lä-tom, hogy črdekuket kćpviseljem, 6s hogy a nem-zetisčgi törvönyeket az šllamszerzddčs hetedik cikkelyövel együtt črv6nyesitsem.
A nemzetisägek vezetöivel fogom munkšmat egyeztetni. Munkämhoz ä nćpcsoportok črdekćben kčrem segitsčgUket. Köszönöm.
Prevod madžarskega besedila:
Spoštovano predsedstvo, spoštovani zastopniki ljudstva!
V	Avstriji živeče narodne skupnosti so mi dale nalog in jaz vidim svojo najvažnejšo nalogo v tem, da zastopam njihove interese in da s členom 7 pripomorem do veljave zakonom o narodnih skupno-
stih. Svoje delo bom opravljal v dogovoru z vodstvom narodnih skupnosti. Za delovanje v interesu narodnih skupnosti prosim za vašo pomoč. Hvala.
Vfdečšti Češi spoluvytväfeli tak jedinečnym zpü-sobem tväf Vidnš a tim i obraz Rakouska. Jak po-täSitelny a pozitivni tento integračni proces z celo-rakouskčho hlediska snad je, pro autochtonni, vždy loajälni, českou a slovenskou närodnostni skupinu je bohužel spojen se stäle rychleji postu-pujici asimilaci. Doufäm, že vläda a närodni shro-mšždčni učini vhodnä opatfeni pro učinnou ochra-nu tčto närodnostni skupiny.
Prevod češkega besedila:
Dunajski Čehi so na svojevrsten način sooblikovali obličje Dunaja in s tem tudi sliko Avstrije. Naj je integracijski proces z vseavstrijskega vidika še tako razveseljiv in pozitiven, za avtohtono, venomer lojalno češko in slovaško narodno skupnost je na žalost povezan s hitro napredujočo asimilacijo. Upam, da bosta vlada in državni zbor s primernimi ukrepi učinkovito ščitila to narodno skupnost.
Hrvati se osebujno veselu, da je upravo najma-nja i najmladja u parlamentu zastupana stranka nominirala posebnega zastupnika za narodne grupe. Hrvati si očekuju, da bi se pomoču mene manjinska politika, savezna i zemaljska na njevu korist preminjila. Zakonski preduvjeti za znalo poboljšanje njeve situacije jur zdavno postoju, sa-vez i zemlja Gradišče su ali dosada čekali s ostva-rivanjem Člana 7 Austrijanskog državnog ugovora i Zakon za narodne grupe 1976. Hrvati su izrazili svoje ufanje, da če se barem sada, i ako je jur dost kasno, njeva situacija preminiti na bolje. S pomočom svih je to i moguče.
Prevod hrvaškega besedila:
Gradiščanski Hrvati so še posebej veseli, da je ravno najmanjša in v parlamentu najmlajša stranka imenovala posebnega zastopnika za narodne skupnosti. Pričakujejo, da se bo z mojo pomočjo politika na zvezni ravni in tudi na Gradiščanskem spremenila njim v prid. Temeljni zakonski pogoji o bistveni spremembi njihovega položaja že obstajajo. Zveza in dežela pa člena 7 ADP in Zakona o narodnih skupnostih nista izpolnili. Hrvati želijo, da bi se njihov položaj vsaj zboljšal, čeprav zelo pozno. S pomočjo vsakega posameznika bo to uspelo.
Protimanjšinski krogi na Koroškem skušajo preprečiti skupni pouk slovensko- in nemškogo-vorečih otrok . . .
Avstrijski parlament je po navadi brez pomislekov sprejel koroške predloge, ki nikakor niso bili slovenski narodnosti v prid. Avstrijski parlament pa se mora zavedati, da so parlamentarni sklepi mnogokrat odločilnega pomena za eksistenco avstrijskih narodnostnih manjšin. Nikakor pa avstrijski parlament ne sme postati izvrševalni gremij protimanjšinskih skupin!
V Avstriji ne sme biti prostora za apartheidu podobna razmerja. Sožitje je treba pospeševati, ločitev preprečiti.
Zaradi tega naš poziv na avstrijski parlament, podprite predloge koroških Slovencev in zavržite predlog, ki zagovarja ločitev!
Hvala za vašo strpnost in pozornost.
Ob tej priložnosti se v imenu vseh avstrijskih narodnih skupnosti zahvaljujem številnim Avstrijkam in Avstrijcem za dolgoletno solidarnost z na-' rodnimi skupnostmi. Vem, da so tudi v visokem zboru bili naši prijatelji. Da pa jih je več kot samo moji kolegi zelene frakcije, vem najpozneje od 17. decembra naprej.
Spoštovane gospe, spoštovani gospodje, spoštovani kolegi poslanci.
Skupno z narodnimi skupnostmi korakajte po novi poti sodelovanja in ne bodite molčeča večina!
Kultura/Domače vesti
Plesi in zabavne prireditve naših društev
Zelo obširen zabavni program so imeli na izbiro konec tedna vsi, ki so hoteli plesati. V soboto je priredilo SPD „Zvezda“ v Hodišah ples pri Čimžarju v Dvorcu. Lepo število domačinov se je zbralo ob zvokih znanega ansambla „Gorenjci“ iz Slovenije. V pozdrav pa je zapel domači mešani pevski zbor „Zvezda“.
Tudi na Radišah so v soboto zvečer brusili pete. Domače društvo SPD „Radiše“ je vabilo na tradicionalni ples v Kulturnem domu. Za ples pa so igrali „Fantje Iz Podjune“.
SPD „Danica“ v Št. Vidu v P.
pa je vabilo na ples v Kulturni dom v Št. Primožu. Tudi v Št. Primožu se je zbralo lepo število domačinov, ki so se dolgo v noč zabavali in plesali ob zvokih priljubljenega Planinskega seksteta.
V Železno Kaplo pa je vabil SŠK „Obir“ na prav tako tradicionalni ples športnikov. Videti je bilo, da športniki niso samo na tekmovanjih zelo spretni, ampak so tudi pri plesu zapustili zelo dober vtis. Kot vsako leto je bila tudi letos udeležba zelo zadovoljiva. Za ples pa je igral ansambel Tineta Stareta.
Pust s „Kočno“
Lepo število ljudi se je zbralo v soboto zvečer pri Adamu v Svečah. SPD „Kočna" je vabilo na zabavni večer. Sodelovala sta „Sveška filharmonija“ in „Sketch Kočna“.
Naš gost...
Dr. Matjaž Sienčnik: Pogostokrat je tako, da je dvojna obremenitev za mater le preveč. Dodatno pa še, ko zaradi celodnevne službe dobi zaradi otroka slabo vest in poskuša nadomestiti vse, kar v svoji odsotnosti ni mogla dati, in tako postane pri vzgoji preveč popustljiva in nedosledna. Prepričan sem, da otroku bolj škoduje materina slaba vest kakor pa materina odsotnost.
Naš tednik: Kako si predstavljate, da bi bilo možno rešiti ta problem? Dejstvo je namreč, da naj-večjl del žensk hodi rad v službo, bodisi zaradi priznanja, katerega doma pogostokrat ne dobi, ali Iz drugih razlogov.
Dr. Matjaž Sienčnik: Občudujem vsako mater, ki se odloči za družino in opusti svoje delo. Mislim, da so nam otroci najljubše, kar imamo, zato sem mnenja, da jih naj vzgajajo starši ne pa kakšne ustanove. Otroci so naše najbolj drago imetje, zato pa smo jim dolžni dati tisto družinsko toplino, ki jim je ustanove, in če so še tako dobre, ne morejo dati. Zavedati se moramo, otroci, ki niso uživali topline, je tudi niso sposobni dati naprej svojim otrokom. Družina je
(Nadaljevanje s str. 5)
osnovni temelj naše družbe. Če je enkrat družina razbita, je to nepopravljivo. Otroci iz razbitih družin imajo čedalje težje pogoje za ustanovitev lastne družine z urejenimi družinskimi razmerami.
Dejstvu, da tudi žena hoče na delo, ne oporekam. Rešitev tega problema bi si mogel predstavljati takole: delodajalci naj bi dali materam kakor tudi očetom več možnosti za delno zaposlitev, to se pravi v takem obsegu, kot starši sami mislijo, da zmorejo brez škode za družino. Družino je potrebno tudi podpreti z raznimi finančnimi podporami, kot na primer davčnimi olajšavami. Na drugi strani pa se naj družina tudi zaveda, da si marsičesa ne morejo privoščiti, kar si lahko privoščijo drugi ljudje. Prepričan sem, da bi marsikatera mati ostala pri svojem otroku vsaj 5—6 let, kljub slabšemu standardu, če bi imela možnost oziroma gotovost, da spet lahko vstopi v poklicno življenje, ko je otrok postal šoloobvezen.
Moramo se priboriti do spoznanja, da moramo za ohranitev družine vsi nekaj doprinesti, in to se začne pri vsakem posamezniku.
Naš tednik: Hvala za prijeten pogovor.
V/
Naša Milka je 85!
Še pred kratkim smo jo redno srečavali na naših kulturnih prireditvah, zdaj pa komaj še zapusti hišo, noge ji odpovedujejo: Milka Hartman je v sredo, 11. februarja, obhajala svoj 85. rojstni dan!
O Milki, ki se je rodila 1902. v Libučah, kjer še danes živi pri svoji skrbni nečakinji Marici, medtem vejo tudi mladi ljudje, da sodi med najvažnejše Ijudsko-izobra-ževalne in literarne osebnosti koroških Slovencev. Nekatere njene pesmi so naravnost ponarodele. Mohorjeva je izdala njeno pesniško zbirko „Moje grede“ že v času, ko poleg Milke med koroškimi Slovenci skoraj ni bilo literarnega ustvarjanja. In danes, ko je dosegla tako visoko starost, še vedno ne miruje in čeprav ji ne gre več tako gladko od rok, vendar še neprestano zlaga svoje pevne verze.
Za vse te zasluge je vedno skromna Milka prejela na stara leta tudi nekaj lepih priznanj: leta 1983 jo je zvezni predsednik odlikoval z nazivom „profesor“, leto navrh pa je prejela Tischlerjevo nagrado.
Ob svojem 85. rojstnem dnevu je bila Milka deležna številnih čestitk s strani prijateljev in sorodnikov, pa tudi s strani javnih ustanov in slovenskih organizacij. V torek so jo obiskali predstavniki Krščanske kulturne zveze in Narodnega sveta koroških Slovencev in ji zaželeli še mnogo zdravja in ustvarjalne sile v letih starosti. Podpredsednik Krščanske kulturne zveze, župnik Lovro Kašelj, budni spremljevalec njenega delovanja in pesnikovanja, je v prisrčnem nagovoru poudaril važno vlogo, ki jo je jubilantka igrala v našem kulturnem življenju.
Že v medvojnem času se je vneto angažirala na izobraževalnih te-
čajih za slovenska dekleta in dolga vrsta naših gospodinj se je pri njej naučila važnih spretnosti in znanja za vodenje gospodinjstva. Poseben pomen so vedno imele sklepne prireditve na teh tečajih, saj je Milka s svojimi idejami in umetniškimi prispevki znala napraviti iz njih prave kulturne slovesnosti. Že takrat je zlagala svoje verze in jim dajala lastne ali prevzete melodije, pesnikovanje pa je tudi še danes zanjo važen življenjski eliksir, ki jo kljub starosti ohranja v srcu mlado. Uglasbitev njenih številnih besedil po Hanziju Artaču ni samo zanjo veliko veselje in zadoščenje.
Govornik Kašelj pa je opozoril tudi na velike zasluge, ki jih ima Milka za kulturno življenje v Pliberškem območju. S tem, da je zbirala okoli sebe mlade, z njimi delala in jim posredovala ljubezen do slovenske pesmi in kulture, je polagala temelje za poznejše in še današnje razgibano kulturno življenje v teh krajih.
Milka je bila od prisrčnih besed in čestitk očitno ganjena. Kot sodelavka kulturnega oddelka pri Narodnem svetu koroških Slovencev in pozneje kot soustanoviteljica in dolgoletna odbornica Krščanske kulturne zveze je seveda z našimi osrednjimi organizacijami še vedno tesno povezana, vestno spremlja naše delovanje in sploh kulturno in politično dogajanje med koroškimi Slovenci. Zelo jo teži dejstvo, da se ne more več udeleževati naših prireditev in da ne more hoditi k nedeljski maši, vendar njen duh je kljub telesnim težavam, ki so pač ob taki starosti neizogibne, še vedno zdrav in zelo buden. Želimo ji, da bi se še mnogo let mogla po svojih močeh in v kar se da zdravem telesnem razpoloženju udeleževati našega narodnega življenja.
Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza sta na domu čestitala Milki Hartman k 85. rojstnemu dnevu. Od leve: predsednik KKZ dr. Janko Zerzer, podpredsednik KKZ Lovro Kašelj, Milka Hartman In podpredsednik NSKS dipl. trg. Janko Urank.
Kultura
Pavle Zidar dobil Prešernovo nagrado
Osrednja proslava slovenskega kulturnega praznika, Prešernova proslava, je bila v soboto, 7. februarja zvečer, v veliki dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Med številnimi gosti, ki so se proslave udeležili, so bili tudi zastopniki slovensko-koroškega kulturnega in političnega življenja.
Slovenska filharmonija pod vodstvom Marka Muniha in sto-glavi zbor sta začela slovesnost s Prešernovo „Zdravico“. Miloš Mikeln kot slavnostni govornik je, izhajajoč iz trenutnega družbeno- in narodnopolitičnega položaja in razvoja v Sloveniji, vpete v širši jugoslovanski prostor, pokazal na demokratično tradicijo slovenskega pisateljstva in pesništva ter opomnil na njegovo funkcijo kot družbeni korektiv in opomin.
Višek proslave je bilo podeljevanje Prešernovih nagrad in nagrad iz Prešernovega sklada.
Nagrajenci Prešernovega sklada 1987 so: prevajalec Aleš Berger, slikar Emerik Bernard, pesnik Alojz Ihan, slikar Lojze Logar, krea-torka maske Berta Meglič, igralka Ivanka Mežan, režiser Edvard Miler, oblikovalec Vladimir Pezdirc, koreograf Milko Šparemblek in ustvarjalci dela „Faluvel 86“ Lojze Lebič, Ksenija Hribar in Jernej Habjančič.
Prešernovi nagrajenci pa so: arhitekt Miloš Bonča za življenjsko delo, igralec Boris Cavazza za vlogo Doktorja v Velikem briljantnem
Osrednja proslava slovenskega kulturnega praznika je bila 7. februarja
1987 v Ljubljani.
valčku, Dantona v drami Danto-nov primer in Stavrogina v dramatizaciji Besov ter pisatelj Pavle Zi-
dar za pripovedne stvaritve.
Vsakdo na podlagi seznama imen lahko takoj vidi, da letos med dobitniki nagrad ni nobenega zamejca. Zato pa smo tembolj veseli, da je nagrado dobil Pavle Zidar, ki ga smemo šteti med sodelavce Našega tednika in je pri najstarejši slovenski založbi, Mohorjevi družbi v Celovcu, izdal del svojega opusa. Pavletu Zidarju za Prešernovo nagrado 1987 najiskre-neje čestitamo. Pa tudi igralec Boris Cavazza nam ni nepoznan: pred kratkim je v Jančarjevem Ve-
likem briljantnem valčku briljantno zaigral Doktorja, da je kar mrzlo šlo po hrbtu.
Zamejcev torej letos ni med nagrajenci. Zadnjih par let so bili.
Zatrdno pa vemo, da so bili tudi letos predlagani za nagrade, tako iz Koroške kakor tudi Primorske. Kaj oz. kakšna razmišljanja so bila vzrok, da so nagrade letos ostale v sredici, ni znano, ker smo slišali nekaj zvoniti o „spovedni molčečnosti".
Kljub temu pa naj bo pripomnjeno: slovensko zamejstvo ni samo Koroška in Trst, ampak obsega še Goriško, Kanalsko dolino, Rezijo, Beneško Slovenijo in Porabje. O zdomstvu, ki je tudi del slovenskega kulturnega prostora, že kar ne govorimo več.
Nočem in ne morem pa verjeti, da v tem zamejstvu ne bi bilo pesnikov, pisateljev, slikarjev, igralcev in drugih, ki za kako nagrado ne bi prišli v poštev. Ali s tem, da se komite, ki izbira nagrajence, omejuje in zožuje samo na sredico in izmejuje zamejstvo, ne siromašimo tistega, o čemer zadnja leta toliko govorimo pod rubriko „Skupni slovenski kulturni prostor“?
Franc Wakounig
Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku v ORF-u
Koroški pisatelji v reprezentativni antologiji
V nemškem Marburgu ob reki Lahn so bili v juniju 1985 na tamkajšnji univerzi dnevi avstrijske literature, ki so jih oblikovali pisatelji in germanisti. Tema dnevov je bil fenomen samomorov in smrti.
Dobro leto po seminarju sta izdala pisatelj Ludwig Legge In germanist univ. prof. dr. Wilhelm Prinz zu Solms-Hohensolms-Lich antologijo s predavanji in teksti.
Na seminar v Nemčijo so bili povabljeni najvidnejši avtorji srednje generacije pa mladi, mlajši pisatelji. Tako so predavali univ. prof. dr. Wendelin Schmidt-Dengler, Dunaj, univ. doc. dr. Johann Holzner, Innsbruck, univ. prof. dr. Alois Brandstetter, Celovec in univ. prof. dr. Wilhelm Solms, Marburg ob Lahni.
Brali pa so med drugim H. C. Artmann, Barbara Frischmuth, Jutta Schütting, Lev Detela, Friederike Mayröcker,
Herbert Kühner, Helmut Ei-sendle, R. P. Gruber, Michael Scharang in Peter Rosei.
Povabljeno je bilo tudi lepo število koroških pisateljev, tako Janko Ferk, Anton Fuchs, Walter Vogl, Gert Jonke in Peter Kersche.
Vsi referenti in pisatelji pa so ali s tekstom predavanja ali s prozo zastopani v antologiji z naslovom „Der gemütliche Selbstmörder“.
Knjigo zaključujejo biografski podatki o izdajateljih, referentih in pisateljih ter dva članka iz dunajske „Die Furche“ in „Basler Zeitung“.
Antologijo dobite v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu.
Ludwig Legge/Wllhelm Solms (Izdajatelja): „Der gemütliche Selbstmörder“; antologija; Hltzeroth Verlag, Marburg an der Lahn 1986; brošura; 168 strani; 193,— šilingov.
Gledališki igralec Polde Bibič je recitiral odlomke iz Trubarjevih besedil.
Na prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, na katero sta vabili Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza v sredo, 4. februarja, ob 400-letnici smrti Primoža Trubarja v javni študij koroškega radia, se je zbralo lepo število ljubiteljev kulture in literature.
V	slavnostnem govoru je dvorni svetnik dr. Pavel Za-blatnik pod naslovom „Trubarjevo mesto v slovenski kulturi“ osvetlil življenjsko pot in delo reformatorja Primoža Trubarja, očeta prve slovenske tiskane besede.
V	izvirnem jeziku, v stari slovenščini, pa je gledališki
igralec Polde Bibič recitiral odlomke iz Trubarjevih besedil. Prav izvirno je ponazoril na šaljiv način govorico tedanjega časa. Od tedanje slovenščine je v obdobju skoraj petih stoletij slovenski jezik dospel na stopnjo sedanjega književnega jezika in se lahko meri z jeziki velikih narodov.
Pesmi slovenskih protestantov je izvrstno pel MePZ „Jakob Petelin Gallus“ pod vodstvom prof. Jožeta Ropitza in tako dal kulturnem prazniku glasbeni okvir.
Posamezne točke pa je povezoval napovedovalec Miha Vrbinc.
Radio/televizija
Prireditve
nIV AVSTRIJA - 1. in 2. SPORED
ir^r
Petek, 13. februarja:
14.15	Fregata — 15.45 Rdeče-belo-rdeči spored po želji — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Kapetan Future —
17.30	Prerijski Indijanec — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki —
20.15	Kdo je ustrelil Borowitza? — 21.55 Umetnine — 1.05 Poročila
Sobota, 14. februarja:
14.20 Amphitryon — 16.00 Nils Holgersson
—	16.25 Skrivnostno življenje morja —
16.55 Mini-ZiB —	17.05 Risati-slikati-
oblikovati — 17.30 Mali vampir — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Fröhlich v soboto — 18.50 VpraSanja kristjana — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Štirje proti Wiliju — 21.50 Mi-ke Hammer — 22.40 Edi in Cruiserjevi — 0.15 Poročila
Nedelja, 15. februarja:
14.40 Potovanje je mlinarju v veselje — 16.10 Slike v zrcalu — 16.25 Fragglevi —
16.50	Nadaljevanja ni — 17.40 Klub seniorjev — 18.30 Mi — 18.50 6 iz 45 — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času —
19.30	čas v sliki — 20.15 Morski razbojnik
—	21.15 Leonce in Lena — 23.25 Nočni studio — 0.30 Poročila
Ponedeljek, 16. februarja:
16.30	Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB —
17.05	Risanka — 17.30 Na pomoč, postajamo odrasli — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport v ponedeljek — 21.15 Miami Vice — 22.05 Sanje, bajke in arhaisti — 22.50 Šport —
23.05	Galerija — 23.35 Poročila
Torek, 17. februarja:
16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB —
17.05	čebelica Maja — 17.30 Tudi šala mora biti — 17.55 Za lahko noč - 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Dokumentacija — 21.15 V najboljši družbi —
22.00	Šport — 23.00 Veliki jez — 0.35 Poročila
Sreda, 18. februarja:
16.00	Risanka — 16.30 Lutkovna predstava
—	16.55 Mini-ZiB — 17.05 Perrine — 17.30 Tomaž in senior — 17.55 Za lahko noč —
18.00	Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Morski razbojnik — 21.15 Ceste San Frančiška — 22.05 Leonce in Lena —- 0.10 Poročila
Četrtek, 19. februarja:
16.30	Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Grisu, majhni zmaj — 17.30 Lepi črni
—	17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes —
19.30	Čas v sliki — 20.15 Kaj bi bilo, če —
21.50	šport — 22.35 Umor z majhnimi napakami — 0.50 Poročila
2. SPORED
Petek, 13. februarja:
16.30	Dolga pot v Alice Springs — 17.15 Prvi ljudje — 18.00 Tedenski pregled —
18.30	Robin Hood — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Dežela planin — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Šport — 22.45 The Comancheros — 0.30 Poročila
Sobota, 14. februarja:
17.00	Ljuba družina — 17.45 Kdo me hoče? — 18.00 Panoptikum — 18.25 Šport —
19.00	Trailer — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Nikoli ni prepozno — 21.55 Šport — 22.55 Dejanje nasilja — 0.15 Poročila
Nedelja, 15. februarja:
10.55 šport — 16.55 Ljubite klasiko? — 17.40 Check-Point — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 čas v sliki — 19.50 Primer za ljudskega odvetnika — 20.15 La Boum — 22.05 Dinastija — 22.50 Šport — 23.10 Jazz mednarodno — 0.10 Poročila
Ponedeljek, 16. februarja:
18.00	Lipova cesta — 18.30 Robin Hood —
19.30	Čas v sliki — 20.15 Moselbrück — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Šiling — 22.05 Nemoralno se bolje živi — 23.35 Številka šest —. 0.25 Poročila
Torek, 17. februarja:
17.00	Šolska TV — 17.30 Orientacija —
18.00	Policijska inšpekcija 1 — 18.30 Robin Hood — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kaj sem? — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Klub 2
—	nato poročila
Sreda, 18. februarja:
17.30	Dežela in ljudje — 18.00 Živeči svet živali — 18.30 Robin Hood — 19.30 čas v sliki — 20.15 To je ostalo od dvojnega orla
—	21.15 Čas v sliki — 21.45 Šport — 22.15 čudovita leta — 23.55 Poročila
Četrtek, 19. februarja:
18.00 Prosim k mizi — 18.30 Trd ä prisrčen
—	19.30 čas v sliki — 20.15 Tuzemski re-port — 21.15 Čas v sliki — 21.50 Klub 2 — nato poročila
• Št. Jakob
RETORIČNO ŠOLANJE Katoliške mladine in Koroške dijaške zveze
Čas: v soboto, 21. in v nedeljo, 22. februarja 1987 Kraj: župnišče Št. Jakob v Rožu
Šolanje vodi: Miha Zablatnik
• Pečnica
POGOVORNI VEČER na temo „Človečnost“
Čas:	sobota, 14. februarja
1987, ob 19.30 Kraj: župnišče Pečnica Pogovorni večer na temo „človečnost“ bo oblikoval kpl. Stanko Olip
•	Obirsko
II. SMUK NA OBIRSKEM
Čas: sobota, 14. februar 1987, ob 13.00 uri Kraj: pri Cimpaserju Prireditelj: Alpski klub „Obir“ na Obirskem
•	Celovec
„KARNEVAL V BENETKAH“ — fotografije Franza Marenitsa
Čas: v sredo, 18. februarja 1987, ob 20.00 uri — odprtje razstave
Kraj:	Kulturna taberna PRI
JOKLNU
Strqkovna kmetijsko gospodinjska šola s pravico Javnosti
zavoda šolskih sester v Št. Rupertu v Velikovcu sporoča staršem In dekletom, ki se odločajo za nadaljnje šolanje ali za 9. šolsko leto, da sprejema za šolsko leto 1987/ 88 učenke v STROKOVNO ŠOLO
NAMEN ŠOLE Je, učenkam poglobiti splošno izobrazbo in Jim posredovati dobro podlago za poznejši uk v različnih poklicih. Usposablja pa tudi dekleta za samostojno vodstvo gospodinjstva, ker posebej poudarja spretnost v kuhanju, šivanju, ročnosti In gospodinjstvu.
VZGOJNI CILJ - Pravilno oblikovanje telesnih in duševnih zmožnosti, samovzgoja In vzgoja v družini In družbi, poglobitev vere In verskega življenja.
POGOJ ZA SPREJEM je končana 8. šolska stopnja In vsaj delno znanje.slovenskega jezika oziroma narečja.
V	primeru, da učenka 8. šolske stopnje ni končala, je v to šolo lahko sprejeta s sprejemnim Izpitom.
V	DANIH POGOJIH DOBIJO UČENKE DRŽAVNO PODPORO ZA INTERNAT!
Ta šola velja tudi za 9. šolsko leto — politehnični letnik. Poučujemo v obeh deželnih jezikih.
OBVEZNI PREDMETI: Verouk, slovenščina, nemščina, računstvo, umevanje življenja, zdravstvo, petje, telovadba, znanstvo o perilu in oblačilih, gospodinjstvo, hranoslovje, vrtnarstvo, gospodarstvo, stro-jepis, kuhanje, šivanje, ročnosti.
Prijave so možne že sedaj vključno do konca februarja 1987 po telefonu 0 42 32 / 38 96, pismeno ali osebno.
Nadaljnje Informacije dobite pri vodstvu šole!
9100 Völkermarkt — Velikovec, KlosterstraBe 2
•	Radiše
GUGALNIK — komedija
Novak Novak
Čas: nedelja, 22. februar 1987, ob 14.30
Kraj: kulturni dom na Radišah Nastopajo igralci: SPD „Radiše“ na Radišah Režija: Nužej Wieser
•	Rožek
PUSTNA PRIREDITEV Kraj: pri Kosi na Ravnah Čas: sobota, 21. feb. 1987, ob 20.00 uri
Nastopajo: Trio Drava, Pod-hutnški balet i. dr.
Prireditelj:	kulturno društvo
„Peter Markovič“, Rožek
•	Št. Lipš
LAŽNIVI ZDRAVNIK - komedija
čas: nedelja, 15. feb. 1987, ob 9.15
Kraj: farna dvorana v Št. Lipšu Nastopajo: igralci iz Žvabeka Prireditelj: farna mladina v Št. Lipšu
•	Št. Janž
FILMSKI VEČER
— ponovitev video-filma o Št. Janžu, video-film o mladini v Št. Janžu
Čas: sobota, 21. feb. 1987, ob
20.00	uri
Kraj: v društveni sobi v Št. Janžu
Prireditelj: SPD Št. Janž
•	Celovec
SLOVESNO BOGOSLUŽJE ob izpovedi večnih in začasnih redovnih zaobljub,
Čas: nedelja, 15. februar 1987, ob 10.00 uri
Kraj: kapela provincialne hiše šolskih sester, Viktringer Ring 19
•	Celovec
„DOSTI JE“
Gledališče za otroke od 8 do 100 let
čas: nedelja, 22. feb. 1987, ob
16.00	uri
Kraj: kulturna taberna Pri Jokl-nu
•	Celovec
„SVETLOBO SLEDNJO JAZ SEM LJUBIL...“
Poezija Simona Gregorčiča Ljudsko petje, predavanje, recitacije
Čas: v četrtek, 19. februarja 1987, ob 20.00 uri Kraj: Modestov dom v Celovcu, Richard-Canaval-Gasse 114 Prireditelj: Slovensko kulturno društvo v Celovcu in Modestov dom
•	Obirsko
SREČANJE VIŽARJEV IN KONCERT
čas: nedelja, 22. februar 1987, ob 14.00 uri
Kraj: v glavni šoli v Železni Kapli
Prireditelj: Alpski klub „Obir“ na Obirskem
•	Št. Jakob
TOLMUN IN KAMEN
komedija Toneta Partliča Čas: petek, 20. februarja 1987, ob 19.30
Kraj: v farni dvorani v Št. Jakobu v R.
Prireditelj: SPD „Rož“ v Št. Ja-, kobu v R.
Nastopa: Gledališče Tone Čufar z Jesenic
•	Št. Primož
TOLMUN IN KAMEN
komedija Toneta Partljiča Čas: v soboto, 21. februarja 1987, ob 19.30
Kraj: kulturni dom v Št. Primožu
Prireditelj: SPD „Danica" v Št. Primožu
Nastopa: Gledališče Tone Čufar z Jesenic
Prireditve v okviru SOMetnice KPD Šmihel
OTVORITEV RAZSTAVE
Čas: nedelja, 15. februar 1987, ob 11.00 uri
Kraj: Posojilnica v Šmihelu Razstavljajo: Stanko Sadjak, Albert Krajger, Helmut Blaže) Razstavo si lahko ogledate v poslovnem času od 15. febr. do 21. febr.
POP-KONCERT
Čas: nedelja, 15. februar 1987, ob 19.00 uri
Kraj: farna dvorana v Šmihelu
SLAVNOSTNA PRIREDITEV
Čas: nedelja, 22. februar 1987, ob 14.30
Kraj: farna dvorana v Šmihelu
Lutkovna premiera IGRE ZA OBLAKE
Čas: nedelja, 1. marec 1987, ob 11.00 uri
Kraj: v farni dvorani v Šmihelu Nastopajo: lutkarji KPD Šmihel
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in Izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“.
Tisk:	Mohorjeva/Hermagoras,
Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: „Naš tednik", Viktringer'Ring 26,9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (0 42 22) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23.
Katoliška mladina dekanij Borovlje in Rožek vabi na sankanje, ki bo v petek, 13. februarja 1987 na Kopanju.
Zbirališče: ob 19.00 uri pri hotelu „Mittagskogel“ v Ledincah ob Božanski cesti.
•	Celovec
DRAGO DRUŠKOVIČ — razstava
Čas: od četrtka, 12. feb. 1987 Kraj: mestno gledališče v Celovcu
•	Celovec
„PLANINE V SLIKI“ — razstava
Čas: od 16. feb.—22. feb. 1987 Kraj: v kulturni taberni pri Jokl-nu v Celovcu (zadnja soba) Otvoritev bo v ponedeljek, 16. februarja 1987, ob 18.00 uri Prireditelj: Slovensko planinsko društvo Celovec
•	Tinje
od sobote, 14. februarja, ob 9. uri do nedelje, 15. februarja, ob 17. uri
SEMINAR ZA ŽUPNIJSKE SVETE, nem.
„Uvajanje v harmonično uskladitev dela v župnijskem svetu" Voditelj: prof. dr. Ottfried Selg, Augsburg
v sredo, 18. februarja, od 14. do 19. ure
KUHARSKI TEČAJ: RAZLIČNE STVARI IZ KVAŠENEGA TESTA, nem.
Voditeljica:	Brunhilde Weid-
litsch, Tinje
v soboto, 21. februarja, od 9. do 17. ure
STROKOVNI PREDAVANJI ZA ČEBELARKE, ČEBELARJE IN ZA VSE INTERESENTE
— Aktualni problemi čebelarstva danes; — o pridobivanju cvetnega prahu, matičnega mlečka in vzreji matic in o problemih čebelarjenja v Sloveniji Predavata: Dipl. inž. Matevž Krassnik, kmetijska zbornica v Celovcu in dipl. inž. Janez Firm, Podšentjur_____________
od sobote, 21. februarja, ob 9. uri do nedelje, 22. februarja, ob 17. uri
TEČAJ ZA SPRETNE ROKE: LJUDSKO SLIKANJE ZA ZAČETNIKE IN NAPREDUJOČE
s pristnimi slovenskimi motivi Voditeljica: Anica Vrečar, Linz
v soboto, 28. februarja, od 9. do 17. ure
OSKRBA SADNEGA DREVJA V ZIMSKEM ČASU
Strokovno predavanje za sadjarje, kmetice in kmete. Predavatelj: Dipl. inž. Franc Lomberger
od sobote, 28. februarja, ob 14.30 do nedelje, 1. marca, ob 18. uri
MODELIRANJE MASK IN IGRANJE, nem.
Voditelj: Gernot Martin Kran-ner
v nedeljo, 22. februarja, od 9. do 17. ure
DUHOVNE IN ORGANIZACIJSKE SMERNICE ZA VOLITVE NOVIH ŽUPNIJSKIH SVETOV Spremljevalca: Jože Kopeinig in Peter Hribernik
"IV LJUBLJANA - 1. SPORED
1. SPORED
Nedelja, 15. februarja:
8.15	Poročila — 8.20 Živ žav — 9.15 Lutke in lutki — 9.20 Fračjidol — 9.55 Svetovni pokal v smučanju-veleslalom (m) — 10.25 Svetovni pokal v smučanju-slalom (ž) —
11.30	Dempsey in Makepeace — 12.40 Svetovni pokal v smučanju-slalom (ž) — 13.15 Svetovni pokal v smučanju-veleslalom (m)
—	14.00 SP v smučarskih skokih 90 m —
16.30	Malu — 17.15 Poročila — 17.20 Lev Tolstoj — 18.45 Risanka — 19.00 Danes: Kino; Turistični nagelj — neža — 19.30 TV D — 20.00 Podarim - dobim — 20.15 Potovanje v vučjak — 21.20 Jazz na ekranu
—	21.50 Športni pregled — 22.35 Poročila
Ponedeljek, 16. februarja:
9.00	Zrcalo tedna — 9.20 Integrali — 15.55 TV mozaik — 17.00 SP v smučarskih klasičnih disciplinah — 17.30 Poročila — 17.35 Ustvarjamo — 17.50 Vroče — hladno —
18.15	Videogodba — 18.45 Risanka —
19.00	Danes: Obzornik — 19.30 TVD —
20.00	Dragulj v kroni — 20.55 Aktualno — 21.35 Glasbeni večer — 22.25 TVD
Torek, 17. februarja:
9.00	Poklici v računalništvu — 9.30 Poklici v grafični industriji — 9.55 Jezikovni utrinki
—	13.55 SP v smučarskih skokfh — 16.40 SP v smučarskih klasičnih disciplinah —
17.25 Poročila — 17.30 Miti in legende — 17.45 Nedeljski zabavnik — 18.45 Risanka — 19.00 Danes: Obzornik — 19.30 TVD —
20.00	Ločene mize — 21.05 Človek in glasba — 22.00 TVD
Sreda, 18. februarja:
9.00	Drama — ponovitev — 16.50 SP v smučarskih klasičnih disciplinah — 17.30 Poročila — 17.35 Vijavaja — 18.20 Skrivnosti morja — 18.45 Risanka — 19.00 Danes: Obzornik — 19.30 TVD — 20.00 Dokumentarec meseca — 20.35 Yersterday — 22.10 TVD
Četrtek, 19. februarja:
9.00 Filmska vzgoja — 9.30 Jugoslovanski kratki film — 17.25 Poročila — 17.30 Zbis: repica, uganke, bela mačica — 17.45 Bilo je... — 18.45 Risanka — 19.00 Danes: Obzornik — 19.30 TVD — 20.00 Tednik — 21.10 Sonce In sence — 22.20 TVD — 22.35 Mir in razorožitev
Petek, 20. februarja:
9.00	Tednik — 10.00 Dokumentarec meseca — 13.55 SP v smučarskih skokih — 70 m — 16.45 SP v smučarskih klasičnih disciplinah — 17.25 Poročila — 17.30 Zlatarjevo zlato — 17.45 Fračjidol — 18.15 Izkušnje in preizkušnje — 18.45 Risanka —
19.00	Danes: Obzornik; Jezikovni utrinki — 19.30 TVD — 20.00 Peter Veliki — 20.55 Zgodba o tramvaju — 21.25 Peter’s pop Show — 22.00 TVD — 22.15 Golmanov strah pri enajstmetrovki
O
RADIO CELOVEC
Slovenske oddaje
Petek, 13. 2. 1987
Koroški avtorji: Anton Gabriel — pesniški prvenec v starosti 95. let.
Sobota, 14. 2. 1987
Duhovni nagovor (žpk. Lovro Kašelj); Voščila (D. Urschitz).
Nedelja, 15. 2. 1987
Sele in Selani — etnologinja dr. M. Makarovič raziskuje vas pod Košuto.
Ponedeljek, 16. 2.1987
V živo iz Šmihela: Katoliško prosvetno društvo Šmihel, 80.
Torek, 17. 2. 1987
Ženski magacin.
Sreda, 18. 2. 1987
Narodno-zabavna glasba.
Večerna 21.00—22.00: Zvočno pismo; 100-letnica rojstva skladatelja Cirila Preglja (Ivan Virnik).
Četrtek, 19. 2.1987
Rož, Podjuna, Žila.
Petek, 20. 2. 1987
Koroški liki (R. Vospernik); Jezikovni pogovor (J. Messner).
Zvezna gimnazija za Slovence
OBJAVA
Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu sporoča:
1.	Po posebnem odloku Zveznega ministrstva za pouk, umetnost in šport naj prijavijo starši svoje otroke, ki jih želijo dati v šolskem letu 1987 /88 na gimnazijo, takoj po končanem prvem semestru tega šolskega leta, v času od 9. do 27. 2. 1987, ravnateljstvu Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Uradne ure so dnevno od 7.30 do 16.00 ure, ob petkih do 13.00 ure. Ob prijavi za sprejem je treba predložiti ravnateljstvu spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva.
2.	Sprejemne izpite bo treba delati prijavljenemu učencu le v izjemnih primerih in sicer iz slovenščine, nemščine in matematike. Odločilno bo letno spričevalo. Termin za sprejemne izpite: sreda, 8. julija 1987.
3.	Konec maja 1987 bo vodstvo ljudske šole javilo gimnaziji učni uspeh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo gimnazije pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenca oz. o potrebi prijave k sprejemnemu izpitu.
4.	Zakasnele prijave bodo v izjemnih primerih še možne s posebnim dovoljenjem Deželnega šolskega sveta.
5.	Za vstop v višje razrede veljajo podobna pravila. Priporočljiv je v tem primeru razgovor z ravnateljem. Prestop iz glavne šole v gimnazijo je možen.
Prijave za sprejem v gimnazijo lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa se obrnete pismeno na naslov: Zvezna gimnazija za
Slovence, Prof.-Janežič-Platz 1, 9020 Klagenfurt/Celovec.
ravnatelj:
dr. Reginald Vospernik I. r.
PRIREDITVE
Kratke
športne
novice
Sk Dob osvojil 4. mesto na mednarodnem turnirju
Preteklo soboto in nedeljo so se odbojkarji Sk Doba udeležili mednarodnega turnirja v Miirzzuschlagu. Turnirja se je udeležilo šest moštev, dve moštvi sta prišli iz Slovenije, dve iz Koroške in dve iz Štajerske. V soboto so Dobljani presenetljivo premagali štajerskega prvaka s 3:2, v drugi tekmi pa so podlegli moštvu iz Slovenije s 3:0. V nedeljo pa so igrali v malem finalu proti drugoligašu HYPO Celovec, kateremu so podlegli s 3:1.
Četrto mesto pa je kljub temu razveseljivo, kajti vsa druga moštva igrajo v višjih ligah.
Brez večjih težav so preteklo sredo premagali odbojkarji iz Doba v pokalni tekmi Bistrico na Zilji s 3:1.
Tudi v prvenstvu Dobljanom trenutno nihče ni kos, v petek so premagali ATSC Celovec s 3:1.
Biljard
SBK Cartrans je v preteklem kolu podlegel v Labodu z 1:2. Moštvo je nastopilo brez trenerja Serajnika, ki je bil zadržan. Točke za SBK so dosegli: Krištof 2, Kumer 2 in Fera 1.
Konec tega tedna bpdo Serajnik, Krištof in Kušej sodelovali na koroškem prvenstvu v devet ki.
Slovensko namiznoteniško prvenstvo
V nedeljo, 15. februarja, bo v Modestovem domu 1. kolo slovenskega ekipnega namiznoteniškega prvenstva. Sodelujejo vse slovenske ekipe:
DSG Sele, SŠK Obir, ZSM Ško-cijan in NTK Celovec.
Selani so javili 4 ekipe, NTK Celovec dve, ostala moštva pa po eno. Tekmovali bodo v dveh skupinah, favorita sta prva ekipa iz Sel in SŠK Obir.
ht-šport
Društveno prvenstvo v Št. Janžu
Preteklo nedeljo se je zbralo nad 120 tekmovalcev na društvenem prvenstvu športnega društva Št. Janž. V zelo lepem vremenu so se člani društva pomerili na Rutah v veleslalomu. Društvena prvakinja je postala Klavdija Kropivnik, naslov društvenega prvaka pa je osvojil mladi Tomaž Moschitz. Proga je bila zelo zahtevna, na nekaterih krajih zelo ledena.
Nadaljnji zmagovalci:
Najmlajši, dekleta: 1. Andrea Kruschitz 21.20, fantje: 1. Georg Hager 24.28. Otroci I., dekle ta: 1. Karin Kruschitz 1.10.97, fantje: 1. Domi nik Kropivnik 1.07,68. Otroci II., dekleta: 1 Katja Malle 1.04,78, fantje: 1. Wolfgang Hu ber 1.05.75. šolarji I., dekleta: 1. Patricija Me schnik 1.09.86, fantje: 1. Peter Moschitz 1.04.71. šolarji II. dekleta: 1. Elizabeta Moschitz 1.07.73, fantje: 1. Hans Kruschitz 1.29.30. Mladinci, dekleta: 1. Christa Jenko 1.12.54, fantje: 1. društveni prvak Tomaž Moschitz 58.08. Ženske: 1. Maria Durnik 1.17.32. Ženske: 1. društvena prvakinja Klavdija Kropivnik 1.01.79. Starostni razred I: 1. Theo Steiner 58.16. II: 1. Erich Užnik 1.00.38. Splošni razred: 1. Peter Sagmeister 59.27.
Posebna vožnja z Našim tednikom v
PLANICO
(svetovni pokal v smučarskih poletih) v nedeljo, 15. marca 1987
samo za šil. 290,—
CARTRANS
Slovenski atletski klub vabi na
PLES
ki bo v soboto, 14. februarja, ob 20. uri pri ŠOŠTARJU v Globasnici
Igra: ALPSKI SEKSTET
Prisrčno vabljeni!
Peter Štern- še vedno poškodovan ne bol igral proti LASK?
Austria Celovec — SAK 4:0 (2:0)
Austria: Phillip, D. Hrstlč, Grolcher, Seeba-cher, Oberrleser, Schoppltsch, Raczynskl, Ok-waratl (30. Buchlsltnar), Amautovlć, Gojč, Obarachsr
SAK: Dalanovlć, Wölbl, A. Sadjak, F. Sadjak, čertov (50. Laajak), Ramšak, Krautz, Polenšek (50. Hobel), Jovlčevlć, Plhomer, Velik; Zadetki: Raczynakl (20.), Grolcher (22.), Obera-cher (50.) In Amautovlć (80.)
Obe moštvi sta nastopili na dobro pripravljenem pomožnem igrišču v najboljši postavi, le pri SAK je manjkal še vedno llbero Peter Stern, ki so mu pozimi operirali koleno. Končni rezultat igre ne ustreza popolnoma poteku igre, čeprav je imela Austria že nekoliko več moči, trdi trening zadnjih tednov se je očitno že obrestoval.
SAK je v svoji drugi pripravljalni tekmi igral že presenetljivo dobro in je predvsem v prvem delu tekme, ko so SAKovci imeli še dosti moči, imel nekaj lepih priložnosti.
SAK je bil Austrijl tehnično na vsak način enakovreden, Austria pa je imela nekoliko več kondicije in je to prednost na snežnem terenu tudi izkoristila.
Kristjan Wölbl je tokrat igral II-bera In Je tako seveda zelo manjkal v napadu, kjer je edino Marijan Velik pokazal dobro formo. Trener Jagodič upa, da bo Peter Stern kmalu zopet lahko pričel s treningom in da bo lahko igral 28. marca v pokalu proti LASK.
Tudi drugi legionar Mladen Jo-vičevič je igral in se pripravljal na pokalno tekmo, kjer smeta igrati oba legionarja.
SAK igra naslednjo soboto proti Spittalu in v nedeljo proti klubu zahodne podlige Rožeku.
Šah
Obe moštvi SŠZ/Cartrans sta bili ob koncu tedna uspešni. Prva ekipa je premagala Celovčane s 5:3 in je s tem na lestvici pridobila nekaj točk prednosti, kajti najhujši zasledovalec Wietersdorf je oddal obe točki Wolfsbergu.
Druga ekipa pa je nastopila v Št. Vidu in bila prav tako s 5:3 uspešna.
Top 25 slovenskih šahistov			
1. Jurij Deisinger	2199	(2223)	Post SV
2. Justin Polanšek	1973	(1943)	SŠK Obir
3. Lojz Gallob	1939	(1897)	SŠZ Cartrans
4. Franci Rulltz	1934	(1896)	SŠZ Cartrans
5. Gorazd Živkovič	1908	(1821)	SŠZ Cartrans
6. Adem Ramaš	1869	(1826)	SŠK Obir
7. Ivko Ferm	1773	(1768)	SŠZ Cartrans
8. Branko Kolter	1726	(1693)	SŠZ Cartrans
9. Peter Jammer	1716	(1687)	SŠK Obir
10. Joži Amrusch	1710	(1693)	SŠZ Cartrans
11. Herbert Rulitz	1704	(1722)	SŠZ Cartrans
12. Jože Lukan	1698	(1711)	SŠZ Cartrans
13. Mirko Laußegger	1691	(1735)	SŠZ Cartrans
14. Peter Waldhauser	1680	(1651)	SŠZ Cartrans
15. Franc Žužek	1678	(1692)	SŠZ Cartrans
16. Ivan Lukan	1672	(1646)	SŠZ Cartrans
17. Vid Sitter	1657	(1657)	SŠZ Cartrans
18. Rupert Reichmann	1649	(1634)	SŠZ Cartrans
19. Rainer StraBer	1643	(1677)	SŠK Obir
20. Emanuel Polanšek	1630	(1642)	SŠK Obir
21. Johann StoBier	1625	(1643)	SŠK Obir
22. Bogomir Osojnik	1622	(1622)	SŠK Obir
23. Bernhard Olip	1619	(1619)	SŠZ Cartrans
24. Tončka Einspieler	1601	(1632)	SŠZ Cartrans
25. Helmut Haller	1578	(1578)	SŠK Obir
26. Gašpar Ogris-M.	1574	(1596)	ŠŠZ Cartrans
Roman Raczynski (desno) je pri Austriji med najboljšimi igralci. Kapetan SAK Marijan Velik je čestital Romanu po tekmi k zmagi, h kateri je prispeval Roman en zadetek. Če bo šlo po volji vodstva SAK, bo Roman jeseni zopet oblekel dres SAK In bo pomagal Veliku & Co v II. ligo.
Franc Oberacher (levo) je igral proti branilcu SAK Francu Sadjaku, a skorajda ni videl žoge, kar je odlično spričevalo za nogometaša SAK.
Smučarski dan DSG Vogrče
DSG Vogrče je preteklo nedeljo priredilo na Libiču smučarski dan za vas Vogrče in okolico. Pri odličnem vremenu in dobro pripravljeni progi je tekmovalo 80 tekmovalcev, na katere je čakala vrsta lepih pokalov. Najboljši dneva je bil tokrat Willi Tomič, za vse ostale pa je seveda v prvi vrsti veljalo olimpijsko geslo.
Do letnika 1981: 1. Kontschltsch Elisabeth, 2. Grauf Doris, 3. Visotschnig Mat* hias. Dekleta I: 1. Tomltz Isabella, 2. Prüfe) Milena, 3. Arch Iris. Dekleta II: 1 Irin-kaus Veronika, 2. Steharnig Silvia, 3 Pru-tej Katja. Letnika 1979—1980: 1. Pau-litsch Christian, 2. Mellschnlg Walter, 3. Lutnlk Thomas. Letnika 1977—1978: 1 Kontschltsch Rudolf, 2. Zlde) Patrlk, 3. Arch Rainer. Letnika 1975—1976: 1. Ko-nečnlk Alexander, 2. Müller Sascha, 3. Visotschnig Thomas. Letnika 1973—1974: 1. Mlklawitsch Anton, 2. Kul-mesoh Martin, 3. Pertsch Michael. Letnika 1971—1972: 1. Jop Günther, 2. Kul-mesch Gottfried, 3. Tomltz Hermann. Moški: 1. Tomič Willi — najboljši dneva, 2. Küster Günther, 3. Enzi Hermann. San-kanje fantje: 1. Müller Samo, 2. Prutej Max ml., 3. Findenig Werner. Dekleta: 1. Posseger Evelin, 2. Roschitz Alexandra. Ženske: 1. Polesnlg Rosi, 2. Butej Michaela, 3. Urban Maria. Moški: 1. Vauch Hans, 2. Prutej Max st., 3. Polesnig Josef.
IZBOB NAJBOLJ PBIUOBUE
NOGOMET LETA
v izbor so vključena vsa moštva južne Koroške (igralci I. moštva)
GLASOVNICA
Moj nogometaš leta 1986 je:..............................
Moštvo: ..................................
Odpošiljatelj:.........................................
(Prosim pišite Čitljivo)
Glasovnico pošljite na športno uredništvo NT, Vlktringsr Ring 28, 9020 Celovec
Izbor traja do srede, 25. februarja 1987
topsport
Vaša športna trgovina za zimski in poletni šport tel.: (04235)2702
Pokale za športne prireditve samo pri
Blažej-Center
Pliberk, s (04235)21 94
NAŠA
turistična agencija
CARTRANS
Telefon:
04222/512680
Stanje v izboru nogometaša leta
1.	Albin Dlopst (Globasnica)
2.	Marijan Velik (SAK)
3.	Stanko Blažej (Šmihel)
4.	Alois Sadjak (SAK)
5.	Aleksander Čertov (SAK)
6.	Janko Woschitz (DSG Sele)
7.	Herbert Schaunig (Bilčovs)
8.	Dieter Ramusch (Šmihel)
9.	Christian Matschek (SVG Pliberk) 10. Andreas Anderwald (Rožek)
698 glasov 657 glasov 507 glasov 361 glasov 243 glasov 200 glasov 198 glasov 172 glasov 150 glasov 133 glasov
t. Smučarski dan Mladega roda
Nad 100 veselih in srečnih udeležencev v Št. Janžu
Nad 100 šolarjev in šolark Iz vse južne Koroške se je udeležilo 1. smučarskega dneva Mladega roda na šentjanških Rutah. Na sliki so srečni dobitniki pokalov. Smučarski dan bo Mladi rod priredil tudi naslednje leto, sa je letos odlično uspel in bo ostal vsem udeležencem v trajnem spominu.
REZULTATI:
Otroci I. dekleta: 1. Anja Dovjak (Sele) 57.48, 2. Tatjana Zablatnik (Bilčovs) 57.88, 3. Karin Kru-schitz (Bilčovs) 58.16, fantje: 1. Kristijan Wrolich (Loče). 56.49, 2. Dominik Kropivnik (Bilčovs) 58.24, 3. Fritzi Pinter (Loče) 1.00.10. Otroci II dekleta: 1. Dunja Jamnik (Borovlje) 52.12, 2. Katja Malle (Št. Janž) 53.48, 3. Marion Maloveršnik (Borovlje) 56.73, fantje: 1. in najhitrejši dneva Daniel Užnik (Št. Janž) 48.76, 2. Wolfgang Huber (Borovlje) 52.77, 3. Andreas Gabriel (Št. Janž) 56.59. Šolarji I. dekleta: 1. Tatjana Malle (St. Janž) 55.57, 2. Patricija Meschnik (Št. Janž) 56.21, 3. Andreja Gabriel (Št. Janž) 56.59, fantje: 1. Tomi Partl (Št. Janž) 51.46, 2. Peter Moschitz (Št. Janž) 52.48, 3. Alexander Mak (Sele) 52j58. Šolarji II dekleta: 1. in najhitrejša dneva Manuela Pristovnik (Sele) 51.14, 2. Eliza Moschitz (Št. Janž) 53.87, 3. Irmgard Dovjak (Sele-Kot) 1.01.60, fantje: 1. Erich Oraže (Sele) 54.84, 2. Pepi Schaunig (Borovlje) 1.03.72, 3. Thomas Sattler (Borovlje) 1.08.06.
Prvič je letos Mladi rod priredil za dekleta in fante do 15 let smučarski dan na šentjanških Rutah.
V zelo lepem vremenu se je na štartu za veleslalom zbralo nad 100 tekmovalk in tekmovalcev. Trema tekmovalcev pred Startom je bila precejšnja, ko pa so se spustili med zastavice, so se borili za prednost vsake stotinke sekunde. Ob koncu pa je obveljala olimpijska zamisel, da je sodelovati važnejše kakor zmagati.
Pri dekletih je dosegla najhitrejši čas dneva Manuela Pristovnik iz Sel, pri fantih pa je bil_ najhitrejši Daniel Užnik iz Št. Janža.
Organizacijo tekme je prevzelo športno društvo Št. Janž in jo najbolje izvedlo. Jožko Wrolich in Erich Užnik pa sta imela na skrbi celoten potek smučarskega dneva.
Najdaljšo pot v Št. Janž so imeli učenci ljudske šole iz Pliberka, ki so prav tako zelo pogumno sodelovali.
Mlademu rodu in vsem, ki so pripomogli, da je smučarski dan uspel (društvu Št. Janž, organizatorjem in vsem šolarjem), velja vsa pohvala. Kaj pa, če bi Mladi rod razmišljal o podobni prireditvi v poletnih mesecih?
Vsi so brez oklevanja dejali, da se že veselijo naslednjega takega športnega srečanja.
Tudi šolarji ljudske šole Sele so se udeležili smučarskega dneva, na	Najmlajše zmagovalke smučarskega dneva so bile nagrad še posebno
katerem so se Roman, Thomas, Igor in Igor odlično zabavali in na smu-	vesele. Na sliki zmagovalka Anja Dovjak, drugouvrščena Tatjana Zablat-
čišču preživeli lep dan.	nik in tretja Karin Kruschitz.