Konj in krava
Sodeč o blagrih in o revi                      Da vsem pri hiši dajem hrano.
Stojita konj in krava v hlevi:                 Pri vsaki jedi se mc rabi,
»Konj, tebi pa je res prijetno",               Pa vse tako me bridko zabi.
Veli mu kravišče prevzetno,                    Nihče me ne povede v mesto,
Kjer kaj proslavlja se v paradi,              V grmovje smem le, nič na cesto.
Ti vselej tja greš po navadi.                   In tukaj v hlevu v večnem blati
Sprehajaš se po beli cesti,                      Noči vse reva moram stati;
In dosstikrat sf bil že v mesti;               Jaz tudi lahko bi vozila,
Visoko v mestu zreš gospodo,                In kakor ti, bi poskočila,
In piješ svežo, čisto vodo.                      Če v svetlem bila bi komati,
Kako ti snažijo kopita,                           Še bolj bi znala se bahati . ..
Kako sc tvoja dlaka svita,                      Prav mirno kravi sicer pravi:
Pogostokrat se te umiva,                        Morda se meša ti po glavi?
Krtači se ti dolga griva;                         Oj čada, le doma ostani,
Če koža tvoja je poteča,                         Družino gospodarju hrani;
Odenejo ti kolk in pleča;                       Jaz delati ne maram zdražbc,
Ves v zali, svetli si opravi                     Pa tebi manjka izobražbe;
Po hrbtu, vratu in po glavi,                   Kedor po svetu hoče iti,
Dado ti večkrat čevlje nove,                   Ta mora bistre glave biti;
Blesteče, jeklaste podkove:                     Ke jadi gospodarja kmeta,
Pri tebi ne trpe nesnage,                        Ki pušča krave in teleta,
Nikoli ni pod tabo vlage.                        Ko sam po opravilih roma,
Skrbno se snaži ti ležišče,                      Da se držijo jaslij, doma.
In mene — mene kdo obi.šče?                Če sodba zdi se ti neprava,
Pa istino povem priznano,                      Pomisli vcndai", da si krava.
Anton Hribar