Dopisi. Iz Brežiškega okraja. (Volitve. Siidmark.) Dne 27. junija imeli smo volitve za deželni zbor. Kljubu nekaterim zmešnjavam, katerih ni bilo treba, zmagali smo sijajno. Zastouj sta noaila dva na nekakšnih loparjih prilepljene pozive na volilce, naj bi volili od nemeurjev postavljenega kandidata. Toti mož se piše baron Moskon. Cudni ptički ao to! Ob času volitve so ti naenkrat vsi naši pan- in urgermani znali slovenski jezik. In celo gosp. baron Moskon ga je precej lomil, ko se je vo- lilnim možem v hotelu ,,Klembas" predatavil. Tam pa je g. baron očividno smolo imel. Gosp. notar Veršec in g. Lenček sta ga namreč očitno tako posekala, da je bil revež na zaduje že do celega zmešan in se je izgovarjal zaradi avojega podpiaa na volilnem oklicu vulikih posestnikov, da se je to bVez njegovega vedenja zgodilo, ali nekako tako. Za kuma ali botra ruu je pri tej ,,blamaži" stal bivši Brežiški ,,purgermajaterkandidat" Pototsclinigg. Dasiravno so se naši kričači vozili po vaseh agitovat, vlovil je g. baron vendar-le borih 8 glaaov. Upamo, da ga ne bo več midalu za kandidata se Slovencem ponujati. — Brežičani dobili ao v novejšem času, kakor se je v ,,vahtarici" čitalo, nam že dobro znano diuštvo ,,Siidmark". To je pa rea nesramnost. Par možicljev. nekaj renegatov, nekaj pa takih, ki ao od drugod prišli „8 trebunom za kruhom", ki ao ai s slovenskim grošem opomogli, se slovenskega kruha preobjeli, hočejo zdaj s tem društvom slovenskega kmeta kar meni nič tebi nič pregnati. Že zdavnej je neko človeče, ki ni vredno, da bi ga tukaj imenovali, pošiljalo celo do nas slovenskih kmetov pozive, naj bi k temu društvu pristopili, no zdaj so tedaj to draštvo ustanovili. Ni se nam sicer bati, da bi nas ,,Sudmark" vničila; pač pa je potrebno, da se naši ljudje zbudijo, da svojim nasprotnikom ne nosijo več svojili grošev, da ne podpirajo ljudi, ki so tako zagriznjeni nasprotniki slovenskega knieta. ,,Svoji k svojim!" To naj bo za naprej naše geslo. V Pišecah imajo izvratnega trgovca, on je naše gore list, njega podpirajrao. Krško in Zagreb ata tudi blizu, zato se mi našim nasprotnikom lehko izognemo, potem pa naj Brežiški zagriznjenci prodajajo svojo robo nemara tje v ,,rajh". „ Tz St. Florijana v Doliču. (Posojilnica v Vitanji in av. smreka.) Pretečeni teden sem bil po svojih opravkih v Vitanji, pa sem zadel na čudne pogovore. Kako je vendar sukal tiati bradao kratke postave svoj špičasti jezik! 0 danes je pa znal slovenski govoriti, pa še, kako dobro! Nova posojilnica mu že ni bila po volji. ,,Vse ljudi bo ta fajmošter zmešal, vse bojo zgubili, ob vse bojo prišli", je kričal ta rusaati ded. ,,Gospod, kaj pa Vam je danes, da ste tako divji?'1 ,,Posojilnica, poaojilnica me bo spravila v škodo". — nVaa? zakaj bi pa Vas posojilnica na kant spravila, saj nje.j niste nič dolžni, saj ae ni nikomur nič posodila?" Grem dalje, pa vprašam pametnega moža: ,,Kaj pa je unemu možiceljnu danes? Zakaj bi mu pa bila posojflnica na škodo?" Vea, prijatelj. to je tako le, mi odgovori znanec, ki sem ga vedno apoštoval, če tudi je Vitanjski tržan, — veš, to je tako-le: Ce je kmet do zdaj denai" potreboval, je prišel v Vitanje pa tožil črez alabe čase. ,,Kaj slabi časi ?" ga zavrne bogatin ,,ali nimaš leaa v gošči?" ,,Se v6, da ga imam, toda les ae stoji, jaz pa denarjev zdaj le nagloma potrebujem". ,,Ce nič hujšega ni, tu ti lahko pomagam. Koliko pa potrebuješ? Bova že pri lesu napravila". Od zdaj za naprej pa ljudje ne bojo posojil jemali na lea in ne bojo leaa potem polovico zastonj prodajali; tega se ta rusae boji, zato je-pa tako hud nad našim gospodom, ki hočejo ubogim ljudem pomagati. Zdaj aem jaz še le razumel, zakaj nekaterim bogatašem v Vitanji posojilnica tako grozno preseda. Rekel sem jaz na dalje: ,,Celjska Vahta" je pa na gospovda župnika tudi srdita zavoljo neke amreke? Cital sem alučajno zadnji liat tega vmazanca, pa bral o nekih Vitanjeanom tako priljubljenih amrekah, katere ao gospod župnik dali poaekati". Glej prijatelj, to je pa tako-le: ,,Kedar je kakšno drevo zrelo ali če ao znamenja, da se vtegne poaušiti, povej mi, kaj bo pameten goapodar naredil s takim drevesom". nKaj ? Posekal ga bo, to je edino modro in pametno". ,,Posluaaj zdaj! Blizu cerkve Matere božje je bila smreka, katero so nekateri Vitanjčani imeli v visoki časti. Ne, da bi hodili k božji alužbi v cerkev, posedali so rajše zunaj cerkve pod to smreko. Najbrž je to goapoda župnika žalilo". Jaz mu sežem v besedo: ,,'Prav so imeli, če so smreko posekali; k cerkvi itak ne sliši smreka; amreka naj rase v gošči, ne pa pri cerkvi. Boljše bi bilo, 6e bi ae okrog cerkve naaadilo nekaj sadnih dreves". ,,Glej, to ao goapod župnik že deloma storili. Veliko sadnih dreves so po svojih zemljiš^-ib. že naaadili, tudi okrog farne cerkve in tako tudi okoli cerkve Matere božje. Na eni atrani cerkve Matere božje je pa na potu nekaj starikastih smrek. Te se morajo posekati, drugaee sadna drevesca pod njihovimi vejami ne raaejo, so najbrž mialili g. župnik. ,,To je pametno; vaak moder farman mora njim biti hvaležen". ,,Hvaležen? Kaj še neki! Nekateri naših Vitanjakih tržanov je že od nekedaj navajenib, da se vedno upirajo svojim duhovnikom. Cerkve od znotraj skoraj nikdar ne vidijo; bolj pa častijo lea; zato so tudi v to amreko bili zatelebani". ,,To je pa kaj čudno", mu sežem zopet v besedo, ,,da Vitanjčani ravno na amreke tako verujejo. Nekdaj so imeli avojo sveto smreko pri Brložniku — zdaj ao pa drugo molili na hribci. Prav ao atorili g. župnik, da tem malikovavcem pokažejo, da se Bog ne moli pod smreko, ampak v cerkvi". ,,Zdaj pa prevdari, kako bedarijo vganjajo nekateri hujskači po našem trgu ! Kričijo namreč: če smreke ni poleg cerkve, tudi aadnih dreves ne sme tam biti. Bojim se, da bojo g. župniku ti divjaki vsa p osajena sadna drevesca polomili. Smreka bi se pa bila v malih letih sama posušila; saj je deblo od znotraj že vse prhko. Smreka bi se bila morala prav za prav že pred leti pose kati. Za deske zdaj drevo itak več ni. Pojdiva, pa poglejva hlode, v katere je razrezana. Res, greva na župno dvorišče ter zagledava razrezane hlode, ti pa g. župniku ne bojo nič vrgli; je že vse prhek les. Ko se a prijateljem poslovim, rečetn še mu: ,,Bog daj norcem vendar enkrat pamet". Iz Rogatca. (Kaj ae človeku vse zamore primeriti, če v Rogatec pride.) Potovaje po naši lepi slovenski domovini prišel sem tudi dne 30. junija v nemškutarski trg Rogatec in pogasit si žejo z vrčkom hladnega piva zavijem s par svojimi tamošnjimi znanci v gostilno ,,zur Krone" in ae vaedem v kot za dolgo smrekovo mizo v prednji sobi pogovarjaje se s svojimi znanci, se ve, da po slovenaki. Ravno tisti dan je bila v isti gostilni volitev dež. poslanca Neckermana, pa jaz tega nisem vedel in zatoraj sem se nekoliko čudil, kako je to, da naa drugi gostje, katerih je bila polna aoba, tako pisano pogledujejo izza sosednjih miz. Govorica naša se je aukala o našem slovanakem zavodu banki ,,Slaviji", kar se vzdigne nek rusač, ki je pri sosednji mizi sedel in se zacne mešati v naše pogovore s tem, da je začel grditi ovi zavod in za tem sploh vae slovenstvo. Videč, da mu tudi drugi sopivci pritrjujejo, potegnem se za omenjeni zavod, dokazovaje mn, da je vsega zaupanja vreden in bolj zanesljiv, kakor marsikateri nemSki ali ogerski jednake vrste, kateri le predoatikrate ubozega kmeta ociganijo. Gled6 naa Slovencev aem mu pa rekel, da kdor n&s ne more lahko videti, bilo bi mu svetovati, da se le naj kam na Nemško obrne, ker tako bode ustreženo njemu in. nam. Ali mislite, da sem jim utegnil vse to natančneje dopovedati? Kakor da bi bil v aršenjak dregnil, tako je zašumelo in završelo po vsej aobi in začela se je taka kolobacija, da že skoraj nisem več vedel, ali ae sedim za tiato dolgo mizo, ali aem med tem časom že priael morda v tak kraj, kjer se najhujše vrane in aove tepo. Navatal je bil tak krie, da niaem mogel ničeaar več razumeti, le videl sem ae samo miganje z dolgimi in kratkimi bradami. Že sem začel mialiti, da aem priael med čisto navadno drhal v gosposkih oblekah in krčevito sem poprijel ročaj mojega dežnika, češ, branil se bom do zadnje kaplje krvi. Tu pa pride v aobo aurii možic v policijski obleki in takoj ae je bil naredil mir. Nekdo, ki je pred menoj stal, pa se mi je tako grdo kremžil, da je bil čiato podoben levemu razbojniku v kapeli pri sv. Roku nad Šmarjami in prej, ko je od moje šel, mi je ae bil zobe pokazal, prav kakor volk. Kaj takega še pa nisem doživel, da bi na Slovenakem bilo tako nevarno kaj o Slovencih ziniti, kakor v Rogatci. In ti nemškutarski Rogačani, ki samo od Slovencev živijo, drznejo ae tako grdo s Slovenci postopati! Slovenci Ro- gački, kje ste? Vi dremljete, mati Slava pa krvave solze preliva nad vami! Vzdramite in združite se ter osnujte si v Rogatci kako narodno društvo, katero naj bode kakor aolnce, katero ogreje in oživi zaspane in omrtvele ude! Glede gostilne ,,h kroni" je pa ta dogodek jasen dokaz, da isti gostilničar ne mara Slovencev ni živih videti, zatoraj pa se je vsak izogiblje! lz Sladkegore. (f J o ž e f L o r g e r.) Zadnj i dan meseca junija t. 1. naznanil nam je mrtvaški zvon z viaoke line, da je preminol zopet eden iz naše sredine, ter se preselil iz te aolzne doline v naao boljšo in lepšo domovino. Na dan sv. Petra in Pavla je namreč po kratki mučni bolezni, apreviden s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaapal v 65. letu svoje starosti, blagi mož, goap. Jožef Lorger. Dne 1. t. m. ob 7 uri zjutraj je bil njegov aloveaen pogreb, katerega 8e je vdeležila šolska mladina in velika množica ljudi iz tukajšnjih in sosednih krajev. Ko so trugo rajnega do cerkve prinesli, se je opravIjala črna sv. maša, pri kateri so odmevale po cerkvi jako ganljive nirtvaške pesmice in po sv. maši pred pogrebom ,,Blagor mu, ki se apočije". Vse je plavalo v solzah in gotovo ni bilo enega suhega očesa, kar je najlepši dokaz, da je bil rajni mož obče ljubljen in spoštovan pri tukajšnjem prebivalstvu. Rajni je bil 24 let občinski avetovalec, 9 let načelnik kr. šol. sveta in veliki dobrotnik ubogih. Bil je vsikdar veliki prijatelj cerkve in šole, pobožen in skrben oče avoji rodbini, vrl neomahljiv narodnjak in priden kmetovalec, vaem v prav lepi izgled. Znjimje torej izgubi^a fara Sladkogorska vrlega in poštenega občana, uboga šolska mladina pa dobrega očeta. Bodi mu zemljica lahka! Blag mu bodi apomin! Spavaj sladko v hladnem kraji, Odpočij se truda bolečin, Prejmi nezvenljivi venec v raji, Tukaj bode večen Tvoj apomin! Simon Drofenik, trgovec. Iz Ptuja. (Dijaška kuhinja) v saraoatanu čč. gg. oo. minoritov v Ptuji je v tekočem šolskem letu počenši z 19. septembrom 1. 1. do 30. junija t. 1. ubogim dijakom 3812 kosilc v zneaku 571 gld. 80 kr. podarila. Z nova ao v človekoljubni namen naatopni p. n. častiti dobrotniki darove poalali. a) Vunanji: ,,Ljubenski rodoljubi na gornjem iStirskem" po g. prof. Kunsteku 10 fl. (vkup že 30 fl.), preč. g. dr. Gregorec Lav., kanonik pri Novi cerkvi in drž. poslaneo 10 fl, č. g. o. Stanko Prus, minorit v Neunkirchenu v apodnji Avatriji 5 fl., č. g. Podhoatnik Andraž, kaplan v Mozirji po g. dr. Tom. Horvatu, 5 fi., č. g. Aškerc Ant., kaplan pri sv. Lovrencu v Slov. gor., 1 fl, g. Sorman Davorin, topničarski podčastnik v Pulju 1 fl. 50 kr. b) Ptujaki: g. dr. Ploj Jakob 8 fl., g. prof. Luka Kunstek, 4 &., g. c. kr. aod. pristav Elobuear Ant. 4 fl., g. prof. Cilenšek Martin 2 fl., g. prof. Železinger Frančišek 5 fl., 6. g. veroučitelj Majcen Ferdo 2 fl, č. g. Bratuša Al. 2vfl. 10 kr., č. g. Črnko Marko 2 fl. 10 kr., č. g. Šalamon Frančišek 2 fl 10 kr. Vsem preblagom gospodom dobrotnikom izrekaino v imenu učeče se gimnazijske mladine najprisrčnejšo zahvalo in stoterni: ,,Bog plati!" Nadaljne milodare vsprejema č. g. o. Benko Hrtiš, guardijan in župnik.