List 23. Gospodarske stvari. Ne kosimo travnikov in deteljišč prepozno! Bliža se čas, da bo treba pokositi deteljo, pa tudi travniki boljši bodo kmalu prišli pod koso. Zato menim, da vstrežem gospodarjem, če o pravi dobi košnje spregovorim ter svoje nasvete utemeljujem z dokazi istinitosti in raznih toliko znanstvenih, kolikor praktičnih preiskav in poskušenj. Navadno velja pri nas, da se imajo pokositi travniki o kresu. Dobra je ,.pratika", a vendar-le se bodemo kmetovalci morali tudi na kaj druzega, namreč na vremenske razmere in na razvitek rastlin v različnih krajih ozirati. Trava bo visoka, kmalu zrela, Če je bila zgodnja spomlad mokra, pozneje pa lepo gorko vreme, — vse drugače pa , če je bila spomlad suha. Poprej bo treba kositi travnik v dobri legi, kakor onega v revni suhi legi. Tudi po kakovosti travnišno trato sostavljajočih trav in zeljišč se bodemo morali ravnati, ker nekatere trave so zgodnje, druge prav pozne v razvitku. Prav hitro rastejo sledeče travne rastline: lisičji rep (alopecurus pratensis), francoska ljulika ali pahovka (arrhenatherum elatius), — prav pozno poženejo ter tudi v cvetje stopijo: svinjski rep (phleum pratense) in bilnica (festuca pratensis) itd. Navadno se kose pri nas travniki, ko so uže r j a-veti pričeli, ko so uže popolno odcveli in uže Beme izdelovati pričeli. To pa je silno škodljivo za kmetovalce, ker potem dobe* trdo pusto seno, bolj slami, in uže kakor sočni krmi podobno. „Pa saj bo več sena, če pozno kosim" — tako slišim ugovarjati kakega sta-rokopitneža, če je trava popolnem dorastla. Odgovarjam takemu, da se zelo vara, in dokazati mu hočem, kaj vse slabega je dobil s prezrelim senom. Rastline sploh, tako tudi trave imajo največ re-dilnih tvarin takrat v sebi, kedar ravno stopijo v cvetje. Kolikor dalje časa torej odlašamo košnjo, toliko bolj bodo seme izdelovale, s tem pa imele manj redilnih tvarin , toliko bolj puste postajajo ter za probavljanje nesposobniše, kajti sleherna rastlina potrebuje za izdelovanje zrnja najboljše snovi, katere je do te dobe nabrala. V dobi pred cvetjem imajo rastline obilno onih snovi v sebi, katere so ravno največe važnosti za rejo živine, namreč one so bogate, polne gnjil-čnih tvarin pa tudi fosforove kisline in prav tidvetvarini ste najimenitniši za vspešno rejo ži- vali. Gnjilčne tvarine služijo za napravo mesa, fosfo-rova kislina pa daje snov posebno za kosti. Saj prav zarad fosforove kisline priporočajo umni živinorejci po« kladati nekoliko ovsa tudi mladim konjičem, da morejo izdelovati krepko kostovje. V mladih rastlinah je posodična tkanina še mehka, zato tudi lahko prebavljiva; kolikor stareja pa postaja rastlina, toliko bolj pusta in neprebavljiva je ter se spremeni v pusto lesno snov. Po cvetji neha razvijati se v rastlini gnjilčna snov ter se do izoriranja množi le lesna snov s porabo posebno fosforove kisline. Naj to trditev dokažem s sledečimi številkami, katere same za-se dovolj jasno govorč: Kemične preiskave detelje, katera se je v 3 dobah kosila, in sicer v 1. dobi, ko je popje za cvetje nastavljala, v 2. dobi, ko je pričela cvesti in v 3. dobi, ko je uže stala v polnem skoro dovršenem cvetji, so pokazale sledeče resultate. Imela je detelja v 1. d6bi: 2. d6bi: 3. dobi: beljakovin9kih tvarin 23-30% 20-04% 17-28% tolšč 7-16% 5-26% 5-49% škrobnih snovi 39-58% 40-53% 42-72% surove tkanine (Roh- faser) 20-60% 25-68% 27-02% pepela 9-36% 8*49% 7-49% Iz teh številk vidimo, da je o de ve tela detelja imela sicer nekoliko več škrobnih snovi, pa zato tudi dokaj več (7 odstotkov) surove tkanine, toraj le slabega več, manj pa beljakovinskih snovi in tolšč. Pa tudi iz vsakdanjih slehernemu znanih skušenj morem pojasniti svojo trditev. Skrbni gospodarji, ki imajo blizo velikih mest obširne kravarije, ker mleko prodajajo v mesto, posejejo jeseni nekoliko rži, katera je, kakor sploh znano, spomladi prva v rašči, ter jo zeleno pokosć in molznim kravam pokladajo. Skušnje uč6, da jo krave kaj rade žro in po njej dobro molzejo. Rrž zelena, torej predno prestopi v klasje in cvetje, daja izvrstno krmo. Raj pa, ko pustimo, da rž dozori in žito daje? Komu pač pride na um, z rženo slamo krmiti krave! Gotovo bi tisti, ki bi suho rženko dajal molznim kravam, celo malo namolzil mleka, katero bo tudi brez kančeka smetane. In mar ni tako pri travi, katera zelena pred cvetjem pokošena je polna soka, — ko pa v seme požene, postane pusta slama? Da bi pač ta lahko razumljiva prilika prepričala naše kmetovalce, da bi kosili travnike, ko na njih trava komaj cvesti prične! Isto velja za deteljo, sploh druge krmenske rastline! Kako žalostno je videti travnike riijave , namesto zelene kositi! Kak kmetovalec bo sicer trdil, da bo sena več, in pravi: ,,le poglej, kako hitro je kopica narejena in velika.'1 Al moti se mož, kajti sočnega finega sena se veliko, take starine, slame, pa le malo spravi v kopico. Poskusi le napolniti koš s finim senom ali pa se slamo, in prepričal se boš, da bo koš koj poln slame, ker trdo steblasta tvarina se ne da tako stisniti, kakor nježue travne bilke« Ni čuda, če pozimi živina, ki tako pusto seno žre, peša in shujša. Saj dobiva pusto izmolzeno seno, brez beljakovinskih in fosforovekislih snovi, polno pa neprebavljive surove tkanine, kajti une so pošle in izporab-ljene bile za izdeljavo zrnja. Na podlagi takih pozvedeb bi se pač vsakdo moral prepričati, da je treba kositi o pravi dobi, da dobi senc tečno in lahko prebavljivo, katero bo skoro za 30 odstotkov več vredno kakor prestaro pokošeno. Tudi so kmetijski kemikarji po preiskavah pozve-deli, kako goveda prestaro, kako pa o pravi dobi, torej o začetku cvetja, pokošeno seno prebavljajo. Našli so, da se prestaro pokošeno sen6 zel6 slabo prebavi, ker v izmetih živalskih so našli ^8 odstotkov neprebavljenih snovi, pri tečnemu senu pa komaj neprebavljenih 2 do 5 odstotkov! Tudi te številke jasno govore. Pa tudi zarad množine sena bomo dobro opravili, če bomo o pravi dobi pokosili prvo seno, ker toliko hitreje se bo pokošeni travnik zopet ozelenel in toliko več otave bomo dobili. Kdor pozno kosi, ko navadno nastopi uže huda poletna suša, sme gotov biti, da bo malo otave imel, ker zarad predolge zoritve prvega sena je trata opešana, in ker ni dežja, ki bi jo oživel in okrepčal, tudi rasti ne more. Ce pa trava v prvi dobi nima vlage, tudi nič kaj prida iz nje ne bo, ker se nič kaj ne razrašča. Tudi ne smem zamolčati, da prezrelo seno zemljo hudo izmolzuje, kakor sploh vsaka rastlina, katera je seme naredila. Na njivo, na kateri si imel zeleno deteljo , smeš sejati pšenico , katera ti bo tudi brez gnojenja, če je le njiva močna in pred deteljo bila gnojena, dobro obrodila. Ce si pa pustil deteljo iti v seme, bo njivo zel6 izmolz'a in ne svetujem ti sejati na njo pšenice. Prav pri detelji moreš zopet prepričati se o resnici, katero sem skušal v tem spisu dokazati, namreč zeleno pokošena in potem posušena detelja ti daje naj teč nišo košnjo, katero rabiš za pitanje volov in za krmenje tacih volov, kedar težko delajo itd. K sklepu raj še priporočam skrbno sušenje detelje, da pri sušenji ne odpada fino drobno per-jiče, katero je najtečniše. Kdor ima kozolce, si more lahko pomagati, ker v kozolcu sušeča se detelja ne zgubi nič tega fiaega perjiča in postane lepo zelena suha tvarina. Komur pa zmanjka prostora v kozolcu ali da sploh kozolca nima, kakor povsod drugod po Goriškem in sploh Primorskem, in saj tudi tje dohajajo naše „Novice", svetujem, da se poslužuje detelj nih sušilni ko v, katere si lahko o zimskem času pripravi, ker vsak hlapec jih more izdelati. Vzemi 3 metre visoke žrdi, na pr, smerekove, spodaj jih ošpiČi in skoz nje proti vrhu prevrtaj na vsakih 60 cm. narazen luknje, v katere križem vtakneš palice ali kline. Tako žrd zabodeš v zemljo in na kline obesiš pokošeno in nekoliko zveneno deteljo. — Ce ti je taka priprava pre težavna, vzemi kako močno vejo, oseči jo tako, da jej pustiš kratke kline in tudi imaš sušilnik, na katerega lahko razobesiš deteljo, katera se bo prav dobro kakor v kozolcu posušila. Pa tudi v tem oziru so taki sušilniki koristni, da more nova detelja rasti, ne da bi jo pokošena pa sušeča se detelja v tem zadrževala. Ko 180 je detelja dovolj suha, izpulita dva delalca sušilnik, ga preneseta na konec njive in suho deteljo spravita na voz, V kozolcu, kjer tega ni, pa na susilnikih posušena detelja ohrani vse fino tečno perjiče in je lepo zelena, prijetno dišeča, tako da jo živina dokaj rajši žre od one, katera se je dolgo časa, posebno če je deževje nagajalo, valjala po njivi in skoro vsa izprana, rujavat debelosteblasta brez perjiča ostala. Povše.