PRIMORSKA DELAVSKA EHDTHOST GLASILO ENOTNIH SINDIKATOV ZA SLOVENSKO PRIMORJE IN TRST Leto 2., štev. 52 - Cena 4 lire TRST, četrtek 25. julija 1946. Demokracija mora zmagati! Primorsko delovno ljudstvo, ki se z vsemi silami bori proti fašizmu s posebnim razumevanjem spremlja borbo španskega naroda proti Francovi fašistični diktaturi. Uredništvo in uprava: via Imbriani št. 5 Telefon . 93.710 — Rokopisi se ne vračajo Delovno ljudstvo ne bo upoštevalo nobenih ukrepov, ki bi ovirali borbo proti fašizmu Stavka je prenehala z določenim uspe- tem razume: nič Bratstva, nič protifašizma, hom demokratičnih množic in je dokazala, nič demokracije! Mar naj si tako tolmači-da je Julijska krajina še vedno-sposobna m0 ta ukaz? voditi protifašistično borbo in borbo proti vsaki diktaturi, ki hoče omejevati osebno in skupno svobodo našega ljudstva. Ta stavka, je dokazala, da četudi se je pritepla k nam vsa fašistična, ustaška, belogardistična. četniška in druga drhal da je vendar demokratično domače (ne imoortirano!) ljudstvo v večinj in da je sposobno zavladali nad tržaškimi ulicami in tovarnami. Vendar moramo priznati, da so je vse do te dvanajstdnevne stavke stopnjeval fašistični teror, da so fašisti najprej čisto plaho poskušali zasesti neka odgovorna mesta, da. bj so nato od tam širili, da bi uvajali j Bdeče zvezde! Vsakdo, ki je kdaj obiskal naše ladjedelnice, posebno pa tiste v Tržiču, je lahko povsod opazil narisane ali nalepljene rdeče zvezde. 1 Rdeča zvezda pomeni bratstvo in slogo med narodi. Zdaj morajo delavci sneti to znamenje, ki jih je vodilo toliko časa v borbi vse do'današnjih dni. Pa jih delavci ne bodo sneli — naj jih snamejo tisti ki prepovedujejo njihovo izobešanje! Niti en delavec, kj se ie boril v tej vojni za slogo združenih narodov, si ne ho omadeževal svoje nove pajdaše in da bi tako spet za- ! rok s takim izdajalskim početjem. Kdo naj morali delavci ladje- ^ .sHru”il sv°ja najgloblja prepričanja po vladali. Ze lani so se delnice Sv Marka upreti, da bj ovrli petim fašistom ponovno zasedanie vodečih mest. Takrat jih ie pozvala na »delo« uprava CRI)A-e. a ščitila -Midia ki je skušala s puškami naperjenimi proti delavcem, omogočili ta prvi korak fašistov na odgovorna mesta. CLN-ovski fašisti so nato pričeli prihajati na ulice in demonstrirali proti delavstvu, pričelj so ostro kampanjo proti italijansko* slovenskemu bralstvu vedno z orlobrenjem ZVU Ko so za dobili dovolj zamaha, so to počenjali tudi brez odobrenja. S temi njihovimi manifestacijami je reakciji uspelo združiti se in opogumiti vse' te zločinske sile ter . jih podpreti s teroristi, pripeljanimi iz Italije, s katerimi so se takoj pobratili »tržaški« četniki ustaše, domobranci itd. ■ Odpor ljudstva je bil močan. Voditelji in pokrovitelji so spoznali, da se to ljudstvo ne da zlomiti in da noče povratka fašizma. Ljudstvo se je vedno naslanjalo na svoje demokratične organizacije in je sledilo vsem svojim izvoljenim voditeljem, ki so danes preganjani od vojaškega sodišča. Ti voditelji so se z njimi borili proti nacistom in fašistom v času osvobodilne borbe, borili so se še nadalje tudi v času preporoda neo-fašizma. Zato s0 preganjani! Posebno našj ladjedelniški delavci so bili do kraja dosledni v tej borbi. Neštetokrat so pozivali na svoje sestanke in zborovanja tovariše Jaksctich-a Regent-a, Semilli-ja in druge, ker so hoteli skupaj z njimi razpravljati o vseh aktualnih problemih hoteli so bftj vedno tak0 čvrsti v antifašističnem duhu. kot za časa fašistične in nemške diktature Potrditi in dokazati so hoteli da so številčno vedno močnejši. Vse manifestacije in zborovanja v tovarnah so bile disciplinirane in1 mirne, dokler ni bilo fašistov in njihove civilne policije, ki jih je podpirala Pri zarinil stavki, ki je zasledovala verl-no ištj. cilj uničevanja fašizma pa se je zgodilo, da so jo proglasili za nezakonito Mar fašizem ni politika? Če se torej naši delavci borijo proti fašizmu, morajo biti pripravljeni na ilegalno borbo Našj delavci niso nikoli gledali na formo. Ni jim bilo mar, če se borba proti fašizmu smatra za zakonito alj nezakonito — hoteli so uničiti fašizem in so se borili. Pa so ga tudi uničili! Ko se danes protifašistična borba smatra za nezakonito se delavci še vedno borijo Proti ulemu, četudi se to smatra za nezakonito. Že ukaz št. 11 je vzpostavil fašistične zakone, a danes se protifašistična borba smatra za kaznivo, to »je povsem logično. To naj torej pomeni, da so fašistični teror, ubistva in požigi legalni?! Če je tako. na-dabujemo borbo prot fašističnim zakonom. Proti fašističnim organizaciiam in proti vsorn fašističnim zaščitnikom. Novo omejevani? svobode našega delav-sP’a ie ukaz polk. Foden-a. Polic. Foden ie izdal 19 t m. svoi ukaz v Tržiču ki pravi v prvi točki, da so prepovedana vsa zborovanja in združevanja v kroor,, tovarn. ta. prva točka ima čisto diktatorski znarai. kakršnega smo videli le enkrat, a m ie za časa prvega. Mussolinijevega fa-s,zma kot iasdn govori spomenica, izglaso-vpr,., nq sipriikalni skupščini vseh delav-skdi zastopnikov v Trstu z dne 19. t. m. ■ ""■'/'lipi ie tudj znal napraviti tako »uka-z15« ip »zakone«, So proglasili stavko za poz«', opito in :d nrenovedal v«akn zborova-de1avcev- Na dar>es se rh'H-T*eniti h'1™’311™ r1a ie novod vniaški komPleksih rnm-o hita ravno horha Tržišk-i delavci so no reHopp ,T5li V 'adiaPelpici nho- , 10 to'np ]ci or, iiti raznrozil' n rS!*" rirpgi fašisti so «c temu ,, , ' 1 ^ri"eli k-nmpapin proti demn- ,.M v svr>lPrn nnrpepp — nb- y"T'*r't> ° zaspmsn la-HpOolreVp no 'tolikih žrtvah in trpljenju? Delavec prav gotovo ne! To so delali prej fašisti in nacisti zdaj pa-naj se pokaže, kdo je z njimi, a proti nam. Odstraniti se morajo slike! Kdor je narekoval ta ukaz, je vsekakor moral biti prej v tovarni, da je videl, kaj se tam izobeša. Videl je slike. Titove slike! Tito, naš maršal Titp, nas je vodil v osvobodilni borbi, in nas pripeljal do končnega uničenja fašizma, pripeljal nas je do zmage demokracije. Titova vojska to smo mi. Bili smo si zavezniki in smo se skupaj borili. skupaj padali in skupaj zmagali. Posebno bi pa. morali skupaj čuvati vse pridobitve te borbe, budno bj morali paziti, da se fašizem spet ne povrne. Zdaj pa — Tito proč! Ne! Ne damo svojega komandanta in osvoboditelja. To so nam velevali nacisti in fašisti. Pa nismo ubogali marveč smo zmagali pod. njegovim modrim vodstvom. In sedaj nočemo prevarati našega Maršala, pa bomo spet zmagali. IZDAJALCI NE BOMO! Novi ukrepi ZVU-ja ovirajo delavstvo pri reševanju Tako zna pOStopati •-■•■■•i w * * * Na tržaški pošti Ne sprejemajo brzojavk delavstva! V ponedeljek 22. t. m. So hoteli predstavniki tržaškega delavstva oddati na pošti brzojavko naslovljeno na Svetovno sindikalno federacijo. V brzojavki se delavstvo zahvaljuje za moralno in gmotno pomoč, ki so jo demokratične dežele izkazale tržaškim delavcem ob priliki 12 dnevne stavke. Poštni urad pa brzojavke ni hotel sprejeti, češ, da nima tovarniškega pečata. Izgloda da bi moral po njihovem mnenju odposlati brzojavko gospod Cosulich. Živimo resnično v jako čudnih prilikah, saj čujemo vsak dan o gorostastneišem poslovanju. Ko so delavci zvedeli za nesramni odgovor pošte, so se no končanem delii zbrali pred pošto in protestirali zaradi nesocialnega omalovaževanja delavskega razreda na poštnem ura du. Delavska organizacija je ponovno odšla na poštno upravo, pa dobila enak odgovor kot dopoldne. Pred pošto zbrani' delavci so sprejeli to vest z velikim začudenjem in zato ogorčeno in glasno protestirali. Skupščina Enofnih sindikatov Demokratično delovno ljudstvo ne bo odnehalo v borbi proti fašizmu Dne 19. t. m. se je vršila v Trstu v ulici Conti 11 sindikalna skupščina vseh strokovnih direktivnih svetov, tovarniških odborov, pododborov in obratnih' zaupnikov. Prisotnih je bilo okoli 300 tovarišev. Tovariš Vojmir je podal izčrpno poročilo o poteku zadnje stavke in govoril o mednarodni obliki borbe proti ostankom fašizma. Njegovemu govoru je sledila živahna diskusija. Diskusije so se udeležili skoro vsi prisotni tovariši. Tudi o ostalih važnih sindikalnih, vprašanjih so razpravljali. Pred zaljučkom skupščine je tovariš Riž- jini tvorijo_ izključno neznatne skupine fašistov, ki jih plačuje CLN in kj nastopajo s sodelovanjem civilne policije ter zaradi prevelike strpijivosti ZVU; 3. Gledanje, ki ga demokratični svet temelji na stvarnosti demokratičnih svoboščin tu na našem ozemlju ne bo tuje, temveč učinkovito in koristno za tukajšnje demokratične sile: p r e p r i č a n i s o, 4. da še ni bilo veličastnejše in večje so-lidarnostj kmetov, ki so se prvič udeležili zotti obudil spomine na začetek agresivne ; ,veIl^e vazno®ti. zf- in: vojne v Španiji ki je s pomočjo tuje oho- I dela'stvo. tore., v popolni bojni i, "7“ i«™-. namen odp»lali braojaeko Svetom! aintli- fc-, pl.M BaiO ijndSlm SnSkS’v bm ju proti fašizmu; bratsko se zahvaljujejo delavcem za ta mednarodni duh, ki je iznad vsake nacionalne meje, za njihovo pomoč, ki je omogočila delno ugoditev nujnim potrebam stavkujočim; političnih in sindikalnih vprašanj Višji častnik za civilne zadeve, polkovnik Alfred C. Bovraian, je 18. t. ni. izdal ukaz, s katerim je imenoval načelnika, za industrijo in javna dela pri anglo-ameriški vojaški upravi polkovnika K. K. Fodeua za pooblaščenega častnika pri ladjedelnicah. Sv. Mav-ka in v Tržiču. S tem je postavila začasna vojaška upra. va obe ladjedelnici r>od svoje nadzorstvo. Ukaz ZVU Ker so se zgodili neredi v ladjedelnicah »Združenih jadranskih ladjedelnic« (Cantieri Riuniti dull’Adriatieo) Sv. Marko in v Tržiču ter so povzročili, da so bile ladjedelnice zaprte. zato, zdaj jaz, ALFRED C. BOIVMAN, J. A. G. D., višji častnik za civilne zadeve, s tem u k a z n j e m : C len 1. Da se ladjedelnice »Združenih jadranskih ladjedelnic« (Cantieri Riuniti delBAdrlatico) .Sv. Marko in v Tržiču vzamejo pod nadzor, sivo Zavezniške vojaške uprave z učinkom od It), julija 1940. • Člen 2. Podpolkovnik J. E. Foden, glavni častnik za industrijo in naprave javne koristi, se določi za nadzornega častnika obeh ladjedelnic . Člen 3. Podpolkovnik Foden ima popolno polno, močje za obe ladjedelnici in se mu nalaga odgovornost, da se nadalje opravlja delo v obeh ladjedelnicah, iu se mu, ne da bi se to splošno polnomočje omejevalo, podeli posebno pooblastilo, da odpusti iz službe vsakogar, ki na kakaršenkoli način moti delo in da odredi aretacijo ali odstranitev iz ladje, delnic vsake osebe, ki stori kakršnokoli nasilno dejanje, ali dejanje, ki meri na to, da moti zakon, red ali varnost, katerekoli osebe. V Trstu, dne 18. julija 194G. Podpisano: ALFRED C. BOIVMAN polkovnik J. A. G. D. višji častnik za civilne zadeve Odredba vojaškega upravnika ladjedelnic 1. Zbiranja in združevanja kakršnekoli vrste so v krogu ladjedelnice, aeronautične in elektromehanične delavnice so prepovedani. 2. Delo se mora razvijati redno in brez vmešavanja od strani posameznih oseb ali družb. 3. Proti vsakomur kdor bi so hotel vmešati. bodisi z zastraševanjem, z nasiljem ali drugim sredstvom se bo takoj postopalo. i. Navodila ali pismeni ukazi, ki se na-. ... našajo na odnose med upravo in podreje- na .(?0|c/° u-lteV-demo^rat^n'!l naf'e' uira osebjem, se ne bodo mogla izvajati s 1 e stavila + torka, kjer se pravi, da mora strani uprave, če jih ne bom predhodno1 stefre, pa jih ni dobil. Polkovnik osebno odobriti vse objave ali odobril in podpisal jaz. Dvostda naslovljene na člane določene de- 5. Posamezni ali združeni nameščenci ne . v--ke organizacije Po_ vsem, kar doživlja- bodo mogli niti za svoj račun niti z izgo-'s , ndnf,ynn ,v na*’ Pokrajini posebno vorom, da zastopajo del nameščencev, ob-iv' .'or!y satirania demokratičnih ustanov j javljati sporočila ali pisane vesti v nobe-protifašističnih načel, lahko danes skle- nem slučaju in na nobenem prostoru ome- le za delo. Obetal jim je nepristojnost. Rov-daril pa je, da v ladjedelnici ne bo dovoljeval. nikakšnib političnih zborovanj. Le v iz. samo C P kalni federaciji v Pariz. Na koncu interesantnega zborovanja so prebrali in enoglasno sprejeli sledečo resolucijo: RESOLUCIJA »Direktivni svet vseh strok, tovarniški odbori, pododbori in zaupniki, zbrani na sindikalni skupščin dne 19. julija 1946. na sindikalnem sedežu v ulici Conti 11. ugo-j tavljajo in zatrjujejo po poročilu tovariša Vojmirja o vzrokih stavke, o poteku in vzrokih prekinitve ter po -preučitvi in diskusiji o vseh vprašanjih d^ je stališče, ki ga je zavzela sindikalna organizacija skupno z vsemi ostalimi demokratičnimi in antifašističnimi organizacijami spričo kriminalnega in terorističnega delovanja fašističnih band, ki so razdejale sedeže sindi- je zbralo in poslalo živila borcem za naj osnovnejše demokratične pravice -- stavkajočemu delavstvu. Ali sta mar socialni čut in zavednost v borbj proti fašizmu kaznivo dejanje? Pa tudi sam način »uradnega« postopanja nas spominja na somovoljo SS-oveev in nima opravičila. Čas bi bil, da konča CP e takimi »pod- jaškim oblastem. Vše zavisi od njega in uje- ga ta« iu odneslo 150 kvintalov sladkorja in brenju, za katero bodo morali zaprositi, bo moke. dovolil zgolj strokovna, to je sindikalna zbo. rovanja. Prisotne delavce je pozval, da morajo do 22. t. m. ob 17. uri odstraniti iz tovarniških objektov vse napise, slike in embleme. Delavci so hoteli njegovim izjavam odgovoriti. Podpolkovnik Foden pa je kategorično odbil vsako razpravljanje. Izjavil je, da se morajo njegove besede razumeti kot vojaški u-kaz. Tovarniški odbori in delavci ne odgovarjajo veC tovarniški upravi, temveč vo. jaškim oblastem. Pse zavisi od njega in njegovih navodil. Ze v naprej je obljubil, da bo vsakdo, ki se bo upiral njegovim ukazom- odpuščen ali pa' aretiran. Pripomni; je, tla ima na razpolago v ladjedelnicah večje' število anglo. ameriških vojakov. Delavci so se morali zadovoljiti z njegovimi izjavami, ker jim ni dopustil, da bi mu odgovorili. Ko so zastopniki tovarniških odborov, sporočili delavcem potek razgovorov sestanka, se je moralo delavstvo nehote spomniti časov za časa vojne, časov nemške okupacije. Ti ukrepi nikakor ne morejo voditi k normaliziranju povojnih prilik v. naši pokrajini. Borba delavstva njihovega gmotnega položaja ni doslej še nikdar naletela na razumevanje pri začasni anglo-ameriški vojaški upravi. Nobenega razumevanja ni bilo za deCavske pravice. Sicer je bilo mnogo obljub, a kaj nam to pomaga, ko se pa ni nikdar prešlo k realiziranju, k ukrepanju. Vedno znova smo bili priče, da so bili sprejeti ukrepi, ki so globoko posegali v živ. Renske interese našega delovnega ljudstva. Anglo-ameriška vojaška uprava je dovolila in odobrila množične odpuste, ki so v svoji stvarni, dejanski izvedbi materialno prizadejali antifašistično delavstvo. Sedaj pa stavlja začasna vojaška uprava na razpela-go- svoje vojaštvo kot izrazit pritisk proti političnemu udejstvovanju ljudstva. Delavstvo je v posameznih tovarniških objektih združeno v delovni kolektiv. Ta delovni kolektiv je medsebojno povezan s skupnimi interesi, ki jih mora reševati. Rešuje .pa jih najlažje v tovarnah, kjer se najlažje zberejo, ker morajo prihajati na delo. Tež-ka se zbirajo drugod, kre prebivajo na najrazličnejših krajih mesta in tudi nimajo to-zadevno zadovoljivih prostorov, kjeF bi se lahko žbiraU in reševali svoja pereča živ-Ijenska vprašanja. Kje naj dobijo primerne prostore za svoja zborovanja? Saj se raznim antifašističnim in delavskim organizacijam rekvirirajo njihovi prostori. Odbor Enotnih sindikatov v Gorici pa se mora stiskati,'ker so ga vrgli že pred par meseci iz njegovih prostorov, da je bilo njegovo delo s tem zelo ovirano. Apeliral je za nove primerne pro- haivio ia se b0 ravno sedaj omejevala svo-,'0fJa izražanja volje vsemu delavstvu ki Tire pogrom fašistov in uveljavljenje demokracijo Če sp popolnoma upravičena stavka nrno-laša za nezakonito čp sp uvala voiaška diktatura zaradi progona fašistič-Tborženih toln ip jasno, da srp ta. ukaz 0 'oZfjo protj antifašistom. Velika in osnovna kršitev vseh demokra-m'nih načel sp na nahnia v točki 5 ometi'enega ukaza »Vse zastave zvezdo in sli* k« »p mnnrio odstraniti Iv-u-sne zastave pa so bile v tržiških la* di odel ni rab? SWenske in italijanske s peterokrako zvezdo! Kakšne zvezde so bile tu? Rdeče zvezde! Kakšne slike so bile v ladjedelnicah? Titove slike! . »Izobešanje zgoraj omenjenih emblemov ■le prepovedano na vsaki stavbi ki je zav-zeta ali kontrolirana od ZVU«. zaključuje svoi ukaz polk Fodeti. Tržiški delavci so Slovenci in Italijani, bratsko združenj v svojih demokratičnih bačelih bili s0 skupaj v gozdovih in se bo-DU proti fašistom, sedaj se ravno tako strnjeno borijo proti istemu sovražniku in pod 'sto zastavo: pod zastavo s peterokrako zvezdo . Tega gospod Foden noče? On prepoveduje izobešanje teh zastav in vsega kar se pod njenih podjetij, če jih ne bom predhodno odobril in podpisal jaz. 6. Moja kontrola nad podjetjem kljub temu ni uperjena proti pravicam nameščencev da predložijo opravičene pritožbe, ki izvirajo iz njihovega službenega odnosa ali v Zvezi z njim Te pritožbe, kj se bodo predlagale po redni poti, mi morajo biti predane od odgovornih oseb. 7. Vsi narodnostni ali politični znaki kot: zastave, zvezde ter slike v kolikor se lahko odstranijo, morajo biti odstranjeni do 17. ure 20 julija 1946 če ne bodo sneti dobro-vol.jno. bom. poskrbel jaz da se mejo. Izobešanje zgoraj omenjenih emblemov je prepovedano na vsaki stavbi, ki je zavzeta ali kontrolirana 0d ZVU. Tržič, 19. julija 1946 It. Col. J. E. Foden. s. r. Chief Industry and Utilities Office A. M. G. 13 Corps Novoimenovani upravnik podpolkovnik Fo. den. ki mu ukaz z dne 18. t. m. podeljuje široka pooblastila, je povabil 22. t. m. člane tovarniškega odbora Enotnih sindikatov ter notranje komisije Delavske zbornice (bivši Julijski sindikati) tržaške ladjedelnice Sv. Marka na sestanek. Na tem sestanku je podpolkovnik zagotavljal, da bo postopal nepristransko in da bo cenil vsako politično mišljenje. Meni, da ladjedelnice niso mesto za izra. žanje ■ političnega mišljenja temveč izključno Vse to povzroča pri delavstvu resno za-skrbljenost in nezadovoljstvo. Ovira se mu politično in strokovno udejstvovanje, tako na inestu bivanja, kot na mestu dela. Sindikalni boj delavstva je imel in bo imel v takih situacijah, kakršna je danes, vedno političen značaj. Zato pomeni oviranje delavstva pri sindikalnem in političnem ude j. stvovanju v borbi za pravice delovnega ljudstva zelo resno kršenje najosnovnejših pravic demokratičnega življenja. Celotni razvoj dogodkov in vsa tozadevna ukrepanja nas toliko bolj zaprepaščajo in povzročajo resno zaskrbljenost, ker pozna-mo doslej takšne primere samo iz časov največje vojne nujnosti ali pa le v fašističnih državah. spominjajo se 6. vseh žrtev fašistične reakcije v teku tega velikega političnega boja, ranjencev in zapornikov; bratsko pozdravljajo tovariše, ki so žrtvovali svoje življenje za zmago svobode ljudstva; potrjuje j o prekinitev stavke, v kolikor so. kakor že zgoraj navedeno, rezultati, zaradi česar je bila proglašena, doseženi aii pa bodo v kratkem; potrjujejo vojaških policistov vdrlo v .kladi«, vAce- jSi: zračilo proglas splošne stavke, množične j , .^im,*11ec^'‘j™’ pMijnjejo zato v nepolitične stavke, kj -ie prva. v zgodovini’... , ? "I? ''°.dstv.a',ia1sta ga 1.zvr?!la Pri tem je zanimivo ugotoviti da ie za .mednarodnega delavskega gibanja trajala j6' ' ^0'ni od‘Jor in sindikalna organizacija; ugotavljanje tatvin Unrra-nih pošiljk Ju- dvanajst dni. pravilno: goslavijt policija povsem nesposobna. V . . . . plenjenju živil stavkujočih pa je seveda I izjavljajo, vložila vse svoje znanje. Zavedno ljudstvo da so povsem soglasni s krajinskim vod- Policija pleni hrano stavkujočih, V po nodeljek zvečer ie kakih 300 civilnih in j’1™ Vauu'. «V™ueja.lc “»“T, "T1* nniiAjotmr „dna v «kb.diš,-.. »arp-! kalnl11 m političnih organizacij delavstva m demokratičnega prebivalstva, in je pov- stvom sindikalne organizacije kakor tudi s stavkovnim odborom zaradi načina vodstva in poteka stavke; zavedajo se, da so rezultati velikega političnega boja delavcev in demokratičnega prebivalstva Julijske krajine konkretni in važni, v kolikor so: pooblaščajo sindikalno organizacijo, da nadaljuje skupno z vsemi demokratičnimi ljudskimi organizacijami Borbo proti fašistični reakciji z vsemi sredstvi in načini, ki jih imajo za primerne. Skupščina direktivnih srdov kale. norije, tovarniških odborov, p°dod. borov in zaupnikov. Protest pri ZVU Zavezniški vojaški upravi Trst. Sindikalna Skupščina odborov vseh strok, 1. delavske in . demokratične množice Tr- vigi« kot pri »Acegatu«. v Lonjerja in dni- sta in Julijske krajine s •svojo borbenostjo _________________________ god. Prebivalstvo želi imeti poliejski zbor, ih s svojo voli0 za boj oslabile in popolno-j vseh t"0va7nišMr odboroT^pododrorov'1 za-ki bo skrbel za varnost kj bo imel voljo ma razbile fašistično reakcijo: upnikov, ki se je sestala'19 VIL 1946 na izslediti fašistične zločince, ki napadajo in 2. ves demokratični svet ie lahko spoznal požigajo antifašistične ustanove, da bo znal resnico,o sorazmerju sil v borbi v naši po- v.,. ••■I l j _ J i TT-- . - - 1. - i;.* TT _ J _ -A „1., — -. ^.1-. /d nr/ <-\ t • 1- svojem sedežu v ulici Conti 11 izraža Tržaški delavci kmetom Borba nas še bolj združuje Izdatna je bila pomoč, ki jo je nudilo podeželje, naši borbeno dosledni kmetje, stavkujočemu tržaškemu delavstvu. Ta pomoč je bila v skupni borbi proti razdiratolm silam fašističnih ostankov izredno važna in potrebna. za uspeh. Zavedajoč se tega, je tržaško delavstvo poslalo našim kmetom sledečo zahvalo: »Mestno delavstvo priznava izdatno pomoč, ki so jo doprinesli kmetje ob priliki zadnje stavke. Želi jim izraziti svojo zahvalo spričo njihovega vise’ra razvitega čuta solidarnosti, ki so ga tako dokazali. Zadnji dogodki so še bolj utrdili združenost vsega delavstva, ki se čuti danes še mnog0 bolj kot kdaj koli medsebojno povezano v borbi za dosega svojih pravic in skupnih idealov. Kmetje, vari smo dolžni največje priznanje, saj se niste niti za trenutek obotavljali bratovsko nam pomagati in deliti z nami plodove vašega truda in dvomesečnega trdega dela. Vsi smo silno občudovali vašo požrtvovalnost in vašo velikodušno dejani e, ki ga je celo reakcija, kljub vsej svoji zagrizenosti, molče priznala. Tovariši kmetje naša povezanost, ki združuje nas, vse delavstvo, ie izraz voli e, da dosežemo vse, kar smo si postavili za cilj: popolno uničenje fašizma, za kar smo pripravljeni odločno se boriti z vsemi svo]imi močmi.« Delavci O naših branjevkah Demokratično delovno ljudstvo je razume, lo smisel in namen stavke. To dokazujeta razvoj in potek stavke, to .dokazujeta učinek in odziv. Globoko razviti čut odgovornosti do skupnosti je prišel do izraza pri naših kmetih, ki so izdatno podprli in pomagali zagotoviti od ljudstva zaželjeni uspeh. Vsi staleži, vsi poklici verni in iskreni prvoboritelji, so se odzvali. Pri tem pa se moramo spomniti in jjopi. sati izreden stav naših marljivih, in požrtvovalnih branjevk, prodajalk sadja, zelenjave in rož na tržaškem trgu. Vso naše prodajalke na tržaškem trgu, članice Enotnih sindikatov, so s svojim de-lom dokazale svojo zavednost in zavest soodgovornosti. Večina njih je neumorno so. delovala pri razpečavanju, pri razdeljevanju hrane stavkujočemu delavstvu. Zavedne tovarišice so zgubile svoj vsakdanji zaslužek, a so se kljub temu odpovedale ter odklonile vso'podporo Enotnih sindikatov, ki jim je pripadala, do katere so imele pravico. Odpovedale so se vsemu v korist zaprtih in trpečih antifašistov. Toda to še ni dovolj I Svojo skrbnost in vestnost še vedno dokazujejo. Pričele so namreč zbirati denarna sredstva v pomoč tistim, ki so stavkali. Delavstvo je znalo in zna ceniti pravilno razumevanje in podporo, ki mu nudijo vse demokratične množice v trdi iu neisprosni borbi. Zaveda se tudi svojih dolžnosti in je že večkrat dokazalo in bo, da razume potrebe in težnje podeželja in vseli množic naj. različnejših poklicev, ki stremijo po napredku, po miru in Blagostanju. Združeni in enotni bomo vedno sledili klicu svobodoljubnih in napredka željnih množic. Medsebojno si bomo pomagali, medse-bojno bomo složno in brez j>restanka gradili boljšo in srečnejšo bodočnost. izjavi ZVU o ilegalnosti stavke, ki je bila pred kratkim odložena ter proti meram, podvzetim proti stavkovnemu odboru, zato ker: 1. V demokratičnih deželah ne obstoja o-bičaj, a ni bilo posebej nobenega razloga, da bi se podvzele Slične mere, ki spominjajo naše delavstvo in vse ljudstvo Julijske krajine na žalostno dobo temne muso*. iinijevske reakcije. 2. Sindikalna skupščina naznanja ZVU, da je na našem ozemlju do zdaj znan en sam zakon, ki je trdil, da so politične stavke ilegalne ter da so zato vso oblike borbe delavskega pokreta tudi ilegalne, a to je zakon iz novembra. 1926, s katerim je Mussolini skušal izbrisati iz politične in socialne pozornice italijanski in primorski delavski pokret, alj v tem ni uspel. 3. Delavci smatrajo za najlegalnejšo svojo borbo proti ostankom fašizma in vsem novim oblikam fašizma ki jih vodi v naši pokrajini CLN, saj so se tudi sami zavezniki borili v zmagoviti vojni proti fašizmu. 4. Tržaški delavci in delavci Julijske krajine zahtevajo preko te skupščine, naj ZVU prekliče svoj postopek proti članom stavkovnega odbora, ker so oni najbolj znani protifašistični borci naše pokrajine, ki niso nikoli štedili svojih sil za časa osvobodilne borbe proti fašizmu tako, kot je veleval tudi radio London. 5. Člani stavkovnega odbora uživajo mj-večje zaupanje in spoštovanje med širokimi ljudskimi množicami naše pokrajine', ki gledajo na njih kot na svoje iskrene zastopnike in branilce, tako na sindikalnem kot na političnem polju. Sindikalna skupščina odborov vseh stojk, vseh tovarniških odborov, pododborov, zaupnikov. Iz Amerike 2.560.000 brezposelnih Po zadnjih uradnih statistikah je v ZDA' 2.560.000 brezposelnih. 0 plačanem dopustu v Jugoslaviji Na izredni skupščini delavskih sindikatov v Beogradu so delavci in nastavljene! izrazili predsedstvu hvaležnost za odlok, . po katerem dobivajo plačani 'letni dopust. Delavski, razred ni mogel tega nikdar doseči v prejšnji Jugoslaviji, zato bodo sedaj delavci in nastavljene! Beograda še z večjim veseljem in elanom nastopili delo za obnovo države. Za pravice kolonov se ne sme boriti Kmetijski referent E. S. tov. Fumis obsojen na 12 mesecev Borba izkoriščanih kolonov traja že iz časa narodno osvobodilne borbe. V briškem in tržiškem okraju se koloni stalno zoperstavljajo staremu, fevdalnemu načinu obdelovanja zemlje. Njihova, borba, pa je ovirana in jo odgovorna vojaška uprava noče razumeti. Vprašanje ureditve odnosov med .. Ioni in lastniki je življenjske važnosti za zatirane in izrabljc...? kolone. Borba je dosledna in ostra. Razumljivo je, da so v tej borbi Enotni sindikati najmočnejši zaveznik kolonov. Zavzeli so se zanje in zahtevali, naj ostane v veljavi sklep, sprejet v času osvobodilne borbe po sporazumu z gospodarji in kolonj ter predstavniki ljudske oblasti. Večkrat so pozvali Enotni sindikati an-gio-ameriško vojaško upravo, da povabi kolone in zemljiško gospodo na skupni sestanek, da bi obravnavali sporno vprašanje. Vsi ti poskusi so ostalj brezuspešni, brez odziva. Zgodilo se ie celo, da je civilna policija upravičeno in protipostavno posegla v spor. Posledice so znane, sledilo je protestno zborovanje v Tržiču in kmalu nato je bil aretiran kmetijski referent Enotnih sindikatov v Tržiču tov. Fumis Adelmo. Čeprav mu niso mogli dokazat, nobene krivde, ga je višje vojaško sodišče obsodilo na leto dni ječe. Vse kmečko ljudstvo je ogorčeno^ zaradi te krivične obsodbe, ki jasno kaže. kdo neupravičeno uživa zaščito. Z obsodbo predstavnika kmetijskega ljudstva se skuša, onemogočiti borba kmečkega ljudstva za njihove pravice. Medtem ko se danes v vseh resnično demokratičnih deželah izvaja agrarna reforma, se pri nas zapirajo tisti, ki zahtevajo, da se dodeli zem-ija tistim, ki jer obdelujejo ki od dela na njej živijo. Tisti. ki zahtevajo pravice za one; ki so zatirani in izkorščani in so se predano borili dolga štiri leta v želji in prepričanju, da dosežejo svobodo in pravico. Razkuhana laž Reakcionarna propaganda vseh odtenkov si je domiSljevala, da bo s svojim pisanjem dosegla svoj namen. Uspeh stavke jo je raz. kadi, kar lahko razberemo is nedoslednosti pisanja njenega časopisja. Trdili so, da stavka ni uspela. Toda. po. glejmo malo njihovo pisarije. uPet milijonov in pol je- stala stavka nutlozelesniško drul. bo” trdi ,,La Foče Ubcra”. Sprašujemo sc, o, kateri stavki govori glasilo, ki si hoče vzeli p zakup verodostojnost? Mar o tisti neuspeli stavki? Da ni morda črpala „La vocc Ubera” svoje trditve iz slabih in/or. macij? Morda tramvaj res ni vozil, ker ie po njenem novem poročilu maloZelezniSka družba, trZaški tramvaj, utrpela tako veliko izgubo? So mar pozabili na svoje trditve o ,,neuspeli” stavki? Isto glasilo je prineslo članek pod našlo, vom; „Delaska zbornica (Julijski sindikati) protestira proti ZVU”. V tem protestu čU tamo med drugim sledeče: „Cona je utrpela zaradi stavke, ki je bila brez sindikalne osnove, ogromno gospodar, sko Škodo, ki jo občuti vse prebivalstvo”. Da ne mislijo pri tem‘zopet na ono ne-usjjelo stavko?. Pa saj poznamo njihov način pisanja, h kateremu naše inteligentno in, zavedno delovno ljudstvo ne potrebuje nobenega ko. mentorja. Tudi potapljajoči se človek je nerazsoden in dela neumnosti v Želji, da bi se rešil.., Obnavljajte predvsem najpotrebnejšim Podvigi ustaša Kovača pri izkoriščanju delavstva Lepo je naše Slovensko Primorje, a njega jako preprosto, a vsaj kolikor toliko izdat- v eetrtstoletnj borbi prekaljeno ljudstvo jo delavno. Niso se in se ne strašijo nobenega žrtvovanja za svoje pravice, za pravice delovnega ljudstva. Njih. neumorno delo je marljivo. Zavedajo se svojih dolžnosti do družbe in jo s. svojimi najboljšimi močmi podpirajo z edino željo, da bi se življenje navezana na zaslužek v Komnu, dočim je mnogo ^domačinov, ki morajo prebivati in se stiskati v okoliških vaseh, navezanih in zainteresiranih na čimprejšnjih obnovitvenih delih porušenih, požganih domov. Kdorkoli je vršil izbiro poslopij, ki so potrebne popravila, je izbiral pristransko in z gotovim namenom, do katerega prepričanja moramo priti, če vpoštevamo lokalne no hrano. Zidarsko delo pa no moremo potrebe, mimo katerih ne bi smel nihče nikdar smatrati za lahko delo ter zato zah- ukrepati. Tak način določevanja prven- Neumorno ustvarjalno delo v pasu B Obnova telefonskega omrežfa O udarnikih piše naše dnevno časopisje j — Reka preko 11. Bistrice. Pri premeščanju teva močnejšo hrano, če hočemo, da se or- ,Stva obnovitvenih del pomeni očitnoTavo- £ ' SatSiiJIsK ffikb? ^ gamzem preveč ne izčrpa. nziranje in vpoštevanje »privilegiranega« 1 te t0?au&®*v.u 81 prizadevajo m dajejo izolatorjev, »Sob kljuk m 94 km žice. Zaslužki pri obnovitvenih delih so odlič- sloja, ne oziraje se na potrebe tfde : vsll Tei do tUtPt vlCll človeka 1 o Dtela S°^Šila n| l^jah. Ajdov^ma- ni. pa nas zato tem bolj čudi želja zaslužka danjosti. i E Ustega^ rednega, človeka Postojna, Tolmin — Sv. Lucija. Cerkno Posredovalnica dela v Idriji za škodo delovnih sil, ki naj bi bile po po- 1 Proti takemu pristranskemu določanju vrednega življenja, ki so mu ga trinajst sto Idrija, Bača —- Grahovo — Podbrdo. Idrija čm prej uredilo, normaliziralo. Neomajna kvarjgnem. skorumpiranem 'mnenju usta- ljudstvo ni ravnodušno saj vzbuja splošno let nasilQ0 Sie»ili tujci-okupatorji. |— Godovič — Hotedršica, Ajdovščina — in živa je v njih želja p0 miru in blago-j ških pritepencev le sredstvo za izkorišča- ogorčenje in 'zgražanje. Odgovorni činitelji O vseh delih obnove smo zadnje čase , Šempas. Koper — Kozina, in še na večjih stanju. Zavedajo pa se tudi, da to ni do-j nje. ki naj bi olajšalo njihovo lagodno živ- morajo bolje paziti, da se pristranost, ki obširno poročali, le "o nekem sektorju —'oj111 manjših progah. volj. Zato s svojim pozitivnim delom ne-j l.jenje. Čudi nas pri vsem tem tudi to, da i nujno vodi v podkupovanje v korupcijo tistem, ki prenaša človeške misij po zraku j Poleg tega so bila izvršena velika notra- umorno prispevajo k skupnim naporom za ■ anglo-ameriška vojaška uprava dopušča 1 uprave, ki je in b0 vedno škodila intere-' — telefonu, še nič. Zadnje dni nas je za-;nja.instalacijska dela. Zamenjale so se cen-I je "treba ravno naše kmetijstvo v prvi, vrsti boljšo in srečnejšo bodočnost. Pri tem se . takim elementom konkurirati pri obnovit- , som skupnosti, izloči. j neslo tudi med graditelje telefonskega : trale v Godoviču, Grgarju, Idriji Vipavi in ! dvigniti iz ruševin kajti z dobro urejenim Kakor v vseh ostalih krajih se je tudi pri nas ustanovila posredovalnica dela. Na ta način je vzpostavljena zveza med delavci in podjetji. V zadnjem času se je ugotovilo. da hočejo posamezniki izkoriščati na šo socialno pridobitev. Pripetilo se je pred nedavnim časom, da so se prišli javit na posredovalnico dela celo nekateri, katerih stariši so posestniki. Vsi ti se zavedajo da ne bojijo nikogar in so v izražanju svojega j venih delih; čudi nas. odkod imajo taki mnenja o vsem s čemer so prizadeti, od- i ljudje denar? A vemo da je za taka dela kritosrčni in odločni. j potrebno.'imeti precej sredstev na razpola- Pri obnovi je delovno ljudstvo zelo za-; g0, kar dela zlasti domačim, slovenskim interesiraiio. Vseeno je, ali gre za obnovo j podjetjem velike preglavice, industrijskih podjetij, stanovanjskih his,! Končno'smo si ogledali obnovitvena dela pristaniških naprav itd. Vsaka obnova, ki , v Komnu. In dela domačega podjetja Colja, pospešuje urejevanje povojnih prilik zlasti j Zainteresirani so izrazili svoje zadovoljstvo Pri ogledu obnovitvenih del v . zgoraj na-I omrežja. K temu nas je vzpodbujala neko-j Divači, popravile pa v Ajdovščini, Kozini, I kmetovanjem bomo dvignili količino naših vodenih krajih smo tudi ugotovili, da se j liko radovednost, nekoliko pa dejstvo da; Ilirski Bistrici, Izoli, Knežaku, Kopru, Pi-! pridelkov'ter na ta način pripomoriia k na-nahajajo ceste v zel0 slabem stanju. Že za smo že nekaj mesecev srečavali na naših ranu. Portorožu, Tolminu, Črnem vrhu, ši skupni gospodarski neodvisnosti. Zaradi časa vojne Se za ceste ni skrbelo in se jih - or^anizam'iških nnt.ph knminn nninvorien Porlo-mrh-t ivt ftnnniiapoi-, . N,• ’. .. . ^ 1 , .. je samo kvarilo z vojaškimi transporti. Tudi po koncu vojne se je nadaljevalo na isti način. Cestno omrežje je vsak1 dan slabše, preobremenjeno. Civilni promet sicer ni pa še .gospodarskih, je neobhodno potrebna j nad solidnim delom Zlasti so zadovoljni s tako močan kot je bil pred vojno in tudi omrežja. Vse to nas je podžgalo da- .smo j varovalk. Popravili m brez nje ne moremo zaceliti povojnih cementnimi stropniki. Zaposlenih je pri-ran, še manj pa misliti na napredek. Tega bližno 180 delavcev. se zavedamo in to tudi čutimo j Ogledovali smo si dela na nekem dvo- Če vpoštevamo vse te momente lahko nadstropnem poslopju. S poslopja, se nam je tako živahen da ga ceste v današnjem steniu komaj zmaguiejo. organizacijskih poteh _ kamion natovorjen Podgradu in Senožečah. Na Premu, v Črni- i divjanja strahovite vojne so bile ravno na-s telegrafskimi drogovi, žico. izolatorji, in; cah, v Št. \idu v Šempasu in Podbrdu se; še kmetije najbolj prizadete zato moramo to danes v okolici II. Bistrice, jutri v Isti i, j je montirala nova centrala. Izvršilo se je! posvetiti vso skrb našemu kmetijstvu, da pojutrišnjem kje v Baski grapi, vselej pa j vec premestitev central, postavilo več novih j^q sleherni košček zemlje načrtno obdelan, pri intenzivnem delu obnove telefonskega j kabelskih vodov in montiralo več novih j Neodpustljivo bi pa bilo da bi se odte- so tudi 270 telefonskih I govali delu priobdelovanju naše zemlje ter to delo iz lagodnosti opuščali Na ta način kmalu ne bo. toda promet vojaških vozil končno, po dolgem iskanju, le našli sedež ; aparatov. sekcije PTT. V uradu kjer ne visi na vra- j jo pa so samo večja dela ki jih je oseb- 'bi drugim, boli potrebnim, jemali možnost tih tablica z napisom.: uradne ure od do, , je n. sekcije PTT v Postojni izvršilo v pa- stalnega zaslužka. Vsak naj se resno za- . ... . ---- r- ----.........— ,,, (~u'’ 81110 pritožbe zaradi vežb angle- smo našli tovariša Močnika, ki smo ga kar vfli šestih mesecih tekočega leta. V polnem veda da za procvit naše obnove ter v bor- razumemo. razpoloženje vseh prizadetih ob je nucjij razgled na razna druga poslopja, Rkih tankov, ki novzrocajo škodo na, ze itak mobilizirali zaradi podatkov o delu sekcije. | teku je gradnja Unij- Vipava—Idrija Idrija bi za našo gospodarsko neodvisnost ne bi izdatnejšem pričetku obnove porušenih ah j-; so v delu. Našo pozornost sta vzbudili ničli zemlji naših Kraševcev Prebivalstvo i Malo grdo nas je pogledal skozi očala toda !—Tolmin Kozina—Divača in Šempas do ‘ bilo pravilno izogibati se najnujnejšemu poškodovanih stanovanjskih zgradb v pasu rjve iepj vili. ki bosta v kratkem dovršeni, i uh ie zaprosilo zn obzirnost in onozoriln na ! naša radovednost je bila prevelika, da bi' demarkacijske črte 1 delu ki je na razpolago Vsakdo naj se Kar nam narekujejo in bodo narekovale , Odgovor nam ie takoj vse razjasnil. kraska zeml ja zelo revna a baš za to za : Lani. po osvoboditvi so bile vse trase, lini- telefonskih centralah in anaratih m itainn notrebe skupnosti, bomo vedno, dosledno, i Ena vila je last bivšga notarja, ki se se-1 domačine vrednejša: Krašovci so., zaradi je in nosilne naprave 98% uničene ali pa nnsinšain nn& nr,vi i in riški telefonisti in brez sramu in pomislekov izražali če po-. daj nahaja v Gorici. Njegova hči je hodila tega toliko boli Pubosumni na vsako ped zelo poškodovane. Toda osebje te sekcije, telefonistko'— vsi bivši borci 'in borke v trebno, tudi zahtevali. Razne ustanove, raz- j z okupatorjem. Druga vila pa je last zdrav- zemlje, pašnikov ker iim +; nemaniin vse -m — - ni uradi, tisk, radio — vse, kar nam jejnika, ki .prebiva sedaj v Trstu. O dbeh‘«e ustvaril razvoj družbe, je in obstoja, da slu-; domačini niso izrazili povoljno a ne ozi-ži skupnosti da služi interesom delovnega raje se na. to okolnosh je zelo čudno in ne-Ijudstva, njega napredku, njega blagosta- razumljivo, da sta se tudi ti dve 'vili brinju in razvoju. Vse mora biti urejeno in j čeli obnavljati Oba lastnika sta s svojima postopati tako. kot zahtevajo njihove stvar- j družinama odsotna in po vsem sodeč nista ne funkcije, njih stvarni namen. Skladnost j ■ Iz podatkov, ki sledijo, je jasno razvidno, jjh confi -r Misel del« in nhnnvo L™ ne- Delomrzneži pa tudi v idrijskem rudniku ne bodo imeli obstanka. Teh par vrstic velja predvsem tistim ki s; hočejo prebirati delo, namesto da bi se _ ,, . —iio vse. j ki ga sestavljajo večinoma bivši borci-pa,-: NoTTStoo^eleži^M^nk o S "pri Ti^gJS Zato zahtevajo vec obzirnosti m uvidevno-; tizani se je vrglo z vsem elanom na delo. _..... J.___^ s_________noSih ^oai na šib caet m »oiA-mic sti V tritib koščkih rodne zemlie je Vložen : Zato ves niihov trud. od nie nričakuiein vse, kaiti ta zemlia. pa naj jo kdo zasmehuje ali ne, ie niihovo bogastvo, na katerega so živUenjsko navezani. se nismo p,„ f ko momje ^ SiS tov. Močnik povedal, da bo statistiko o iz- • entuziazmom Od naci-fašizma doma-vršenem delu sestavil v nekaj dneh. «Mi in opu- mora obstojati z interesi delovne skupnosti. Pričela so se obnovitvena dela stanovanjskih hiš v večjem obsegu, o čemer smo pisali že v naši zadnji številki v kateri smo obravnavali ukaz št. 146 Nekatera teh del smo si ogledal j' na licu mesta. V Krombevgu obnavljajo 20 hiš. Proračunska vsota obnove teh 20 stanovanjskih hiš, za katera so bila dela izHcitirana, znaša 37,000.000.— lir. Domačini menijo, da je ta vsota mnogo previsoka in da bi s takimi sredstvi lahko popolnoma prenovili in polepšali ves Rihembreg. Če porazdelimo proračunsko vsoto na 20 Nekaj misli o ribiških zadrugah Nekdaj so Mie na Primorskem-precej dobro razvite ribiške zadruge. Danes jih ni več. uničene so bile za časa fašističnega nasilja. Pri uničenju fašizma so močno sodelovali tudi naši ribiči. Zato je jasno, da imajo tudi oni pravico doseči spet vse to, kar jim je fašizem odvzel. Nismo nikdar pričakovali, da bi nam kdo kaj daroval, pa je pravično, da si smemo : ™ • .. +'4- r-r,. r-w'. A o ,, iic+n . objektov, dobimo vsoto od 1,850.000.- lir, vsaj sanh ustvari« tiste gospodarske usta-to je vsota, ki odpade na posamezno stano- ! nove, ki ščitijo nase gmotne im proizvajc vanjsko hišo, ki se obnavlja. 1 n“ ,n Na tem mestu pa moramo opozoriti, da se obnavlja v resnici samo 18 hiš. Dva ne interese. , Za naše ribiče je sedaj važno, da si mo- ____ rejo spet ustanoviti svoje ribiške zadruge. lastnika sta namreč sama že prej popravila Bodočnost naših ribičev je navezana na nji-svoje hiše ter jima torej pritiče povrnitev hovo organizacijsko sposobnost a k - vseh stroškov ki sta jih imela v materijalu in deiu. Ne smemo dopustiti, da bi gradbeno podjetje T.A.E.C. iz Milana inkasiralo stroške del za dve popravljeni hiši. stroške, ki sta jih utrpela lastnika sama. Kromberg sb zažgali Nemci septembra 1943., ko so divjale partizanske borbe pri Renčah. < centracijo njihovih proizvajalnih, sredstev in kapitala. Močno se moralno nasloniti na svoje organizacije i n kjer teh organizacij nimamo, jih moramo ustvariti, da bomo laže kljubovali vsem raznim kapitalističnim podjetjem in uspeli razviti tudi svojo gospodarsko moč. Smo ^preskromni in presiro-mašni, da bi se lahko sami upirali /aznint zen ribič ne more kupiti mreže ali čolna za dolgo dobo. ker je to predrago. Če se bodo pa naši ribiči združili bodo koncentrirali tudi svoja denarna sredstva in si bodo tako hitreje nabavljali uničeni inventar. Vsaka nova barkica bo zaslužila drugo, tretjo itd., tako da bomo v zadrugi kaj kmalu imeli tako bogastvo, ki nam bo omogočilo ustvarjanje svojih prodajalnic, nabavko svojih prevoznih sredstev od zadruge do tržišča in eventualno tudi delavnice za Konzerviranje ribiških proizvodov. Potrebno bi bilo resno pomishti na vse naše ribiče ob obal; proti Devinu, prožiti jim vso pomoč in skrbeti za bodočnost. smo samo delali in nič zapisovali« je pri- s,rsptla mn(Vnišk-i Primorska m dobiva iz „„,„„11 to,. Sef. ki ie bil nave«! Prlpom- ZZrTSVlSaStmlStim&i ssrrsLfusrriatasarss: »*> « — *» i.> morske ko so gradili skrivne partizanske linije, ki se jih je posluževal naš partizanski opei ativni štab. Kljub vsem okupatorjevim ofenzivam so te linije stalno delovale. Osebje, ki jih je gradilo pod najtežjimi pogoji, ni nikdar; klonilo pod težo dela in odgovornosti, ki sta mu bila naložena. Od t 1. 1946. do 30. VI. 46 je bilo popravljenih ali rekonstruiranih 121 km tras; na delovno roko — naši bodočnosti nasproti. nji naših vasi naših cest in železnic. Ljudi, ki nočejo razumeti, ko gre za našo obnovo, ko gre za"našo gospodarsko neodvisnost. takih ljudi ne potrebujemo v naši sredi, vse take delomrzneže bo znalo liud-stvo razkrinkati ter iim odkrito povedati, da niso upravičenj tožiti zaradi brezposelnosti. Vztrajajte mi smo in bomo z vami »Naša pomoč bo sledila do konca, dokler • od naših žuljev. Da bi dopustili kaj takega Tret, Tržič. Gorica, trgi in vasi do razme- danes, ko čez1 ves svet veje duh demokra- smo že dovolj iz tega srca. Vi, ki sedate za ,zelene __,1,- V.______J..IV . •____ nnvn in hiln vorninno Irm liniin* nrpln- 1 ^ V^1 au 1 lunica, iv() vub tovei vy ti 'LIL sKffrjfsakta-s&raSs tm«?clje! X!! s,°krat ,,e! KrvavG“ postavljenih je bilo 392 novih drogov. Pri 111 na8a aeMgacija ne bono pnkuueni vsem tern konstruktivnem delu je bilo na- FLRJ.« Sa.fStfSlT! ' »s s ni je Ajdovščina—Postojna v -dolžini 35 km, ki se je delala ha dnine, in linija Postojna Dva svetova v Julijski krajini demokratičnim množicam Trsta in priložili še 50.000 lir s pripombo: »To naj potrdi, da je vaša borba — naša borba. Vztrajajte!« Tako čuti delavec, tako čuti kmet, tako mize' kot je vay diplomatični izraz, vedite, z bomo tudi pokapali! Šlj bomo naprej, šli bomo tako daleč, cla^se bodo vaše ,zel ene mize’ spremenile v črvive, vaši stoli, na katerih sedite, se bodo zamajali in razrušili tako, da se ne ivSi-fsssss-ilaSilSii v boi l?! pioti naat.re.zoiLr. , nosijo ribe sami na'trg. v vasi ali jih od- Poujctje pn em izmed us m izvršilo po- : d • Jjo lim trgovcem po cenah ki jih do-praMla v tistem obsegu, ua bi Sel vzpostavi- i drugi Cesbi pa naši ribiči ime-ij sva- ki so jih požgali tisti, ki danes v zavezniških oblekah z značko C, P. streljajo na V coni A so prisiljeni stavkati, da doka- V Novokiačiui je 35 tovarišev !)0UJUSal(L pasu T zd^Tmajh- žejo »svetu«, ki je tako daleč od prave de- pri gradnji enega doma in gospodarskega ■ ta 8 vsem mokracije, da smo mi tisti, ki držimo svet poslopja. Napravili so 262 prostovoljnih ur. f, det®-J0 naSSiem mweva- »Hej pokoncu. V coni B pa delajo, obnavljajo in v Podbežah so zasuli vaški kal (mlako), “pTm« n >>T TriTTako Eo tla i/ 5'ErilE‘TlS Skibbo1mel Se KoSali8kil1 in '1,ota“ Planin>mcva so najnaMlj nov vodnjak, ki bo mel vode c-.ez Kl.as vse t]-a do Xrsta. Tako čuti tudi za vso vas. Vojaki so pn lem delu prisko- ..sedemdesetletna Leskovčeva mama iz Potili na pomot: z dovažanjem, materiala. Aa la piedMijrio Manje. ,kai E11!' lnel i'.0 ! jo zadrugo, bi preko nje določali ceno svo- j va zrasli jz ruševiii te onega hišo mogli kaj vse se lahko napravi tam, kjer vlada ljudstvo, in prava ljudska demokracija. Vse so napravili po porušenih vaseh sa- ... _______ _______________ _________. mi. tla bi požgani in porušeni domovi ztio- su'{j prostor bo služil sedaj za. masovne Se- za obnovitvena dela čeprav je to želja pri zadetega lastnika. Menimo' celo, tla bi moralo podjetje izvršiti vse tisto, kat ni zve- j zano' z novimi stroški to se pravi takrat ! ko se melioracija lahko izvrši z enakimi ali manjšimi stroški kol- bi stala dela za vzposavitev v /predvojno stanje. ' Ljudstvo, ki ni Stedilo s sredstvi in se ni plašilo no-benih žrtev, je vsekakor upravičeno in sme j zahtevati razumevanje '' kj ne povzroča po- I višanja stroškov del. Tudi v Rihettibergu.se obnavlja. »0 hiš.-1 Dela je dobil ustaš Kovač Pri teh delih je zaposlenih približno 180 delavcev, večinoma' iz Renč in Vrtojbe. Poizvedeli smo o načini^ dela. . delovnem urniku in dingom. Žal moramo ugotoviti da nismo našli vse v redu Gospod Kovač pač ne more zatajiti in skriti svojega ustaško-volč.jega jim proizvodom brez potrebe, da se. prepustijo na milost in nemilost dobičkarjem. j Nato nastaja tudi drug problem, ki je rav- ; no tako važen. V zadnjih časih so naš' : ribiči tako obubožali, da si ne morejo naba- i viti vseh dragih sredstev za ribolov kot .so j čolni, mreže, reflektorji itd. Vsak posame- i 0 naših pozabljenih vratarjih Pri vsej tej draginji in cvetoči črni borzi prejemajo hišnik v Trstu »plačo«, ki gre od 40 do 200 lir mesečno. To pa le v slučaju, od Stanke. Zelo zavedni so vaščani v Pregai jih. čuti aktivist tako čuti tesač, kj kljub ju- boste ustavili niti na parketu ampak padh lijski vročini teše tramove za pokritje hiš, skozi tega v temne kleti spoznanja da je vendarle delavec tisti, ki je tudi vas. dokler ni k pameti prišel — držal na površju« Praktična iznajdba priprostega mizarja Vsem poklicnim mizarjem in tudi kmetom je bil do sedaj znan mizarski stol s i .. .. ■ premičnim vozorti nd'Teliš 'Kseh vlTbA mr ; povedala: »Ne vem, ali se inn e . ■ sprednjem in enako na zadnjem delu da pMtavljaj« take,črte V.ese mi »i. a y m , giav0 ,ova,. ju ,ul.javili„ | stojne, ki je na povratku iz -Trsta takole denarja, brez tega bi bila obnpva v goto- 'ein |V0“le'!Ul nastala. Res ie. da »e ž dob ^FŽ. kmetje mladina; vsi spo- Pilonu Drug drugeia več ne razumejo In • . . . , . . .- - . ,0 voljo veliko nared! treba pa |e l,udi - ras!Umno deiajo.Fionirski vodi in čele kar. t0 naj bodo .modri’ zunanji ministri treh Z.elo,dobl° ^vit raziskovalni rut: kar kaj gotcnnie da »e lahko piata r elavc , |0jimuiej0 p,.j čiščenju ruševin šole kor jo velikih zavezniških držav! Norci so norci, *nujeJ? Miegmi možgani kaj-nove- kupiti je/ treba žeblje železnino za okna narael.avaj0 to leto obnoviti. Iz te vasi ho--pa ne ministri.« ^a. Kot innogim tudi njemu 111 bilo dano, \-raUi ud • . dijo v več kilometrov oddaljene Šapjane i Tako čuti mlada vdova iz Ilirsko Bistri- Ir?* i c5V0Je ^uznociti razvil v ko- /nova. je ljudska oblast .sama rešila to. nnJklarlat onpkn. L M rtaVžit. Tan.avn il,st skuPnostl; 9b osvoboditvi pa se je nje- vprašanje. Kaj če bi tisti, ki danes že za- nakladat opeko. lilSSfi1 fonda za obnovo, kmalu bo sledil drugi, | Veljki so uspehi Titovega tekmovanja i oetetopanao.« - _ .nesenih vijakov. Na sprednjem delu je na- ker prispevki stalno dotekajo. tudi v Postojnskem okraju. V prvem me-j . t?^a”s ..9°. ^ t,,?1811.'1*®’ kl mesti! mesto lesenega vijaka kratek 'vzvod, Kako globoko pojmujejo naši. delavci po seču tekmovanja so bila izvršena sledeča J? t'!t* 111 stas kujoče. lako culi vse s katerim zelo enostavno odpira in zapira raznj tovarnah vprašanje čim hitrejše ob- dela: i 'v, č (cone ki ne govori ne frazan, z enim samim pregibom za 20 cm če treba, nove naših podeželskih vasi, -dokazujejo Delno so obnovil in postavili strešne stole ,ue .b.f ■’e u ,lcuuinostl. ampak ie trdno po naslednje štvilke. i na 5 hišah, nakopali 419 kub. m peska, :^,l,0._za.. kr« ,opale m 8eklre' ” sindikalne* podružnice delavcev v Ilirski j ^OuTmVp^OziHi« sSalfi 46 kib! j k^e0 ™ 'SJE da'^ delavstvo v da stanovanjski inkašo presega vsoto 145.000 lir mesečno. Če gospodarjevi dohod- apetitn p dobičku in izžemanju, izkorišea- ki ne dosegajo v hiši te vsote -- ue dobijo. Bistrici so v -mesecu juniju prispevale v ; |pSa. jK(|elali 9250 cementnih strešnikov,! ‘1 ““ l nju Pozablja pac. da je minula doba ko uk-.. Jasno je torej, da so delodajalci skrbeli fond za obnovo sledeče vsote: Rudnik jžt|elalj 416 m spojk, pripravili 4173 kub. m'distu uizi, je pnpraMjeno pomagati ne s je 'bil poiem ustaši va pojem avtoritete in ]e za svoje dohodke, da si jih povečajo. »Snežnik« 35.803 lir gozdna uprava »Snež- kamenja zrezali 420 kub., m lesa, dogradili prS1“i®Lg »Sfeu-pa« .26.622 lir: T/nravno-go*j>odarska ~ j-. z a.v{otriol»ili angjo-ameriške vojaške, upra- ustanovilo, se je upiralo vsakemu poviša- 09150 ij,.; mizarska zadruga 10716 lir ve. Zato pa morajo delati za vožnjo eno nju mežd. Češ, da še niso organizirani vsi ! prosvetno društvo Trnovo je od prire- , rrei-nvc: nn- lastniki! ‘ i ditve. ki ie bila organizirana v ta namen, Končno se je pričelo s pogajanji, letos y | fjaj0 70,000 lir za otroške kolonije pa 5000 juliju. Lastniki so ponudili zvišanje za — .lir; 100 lir mesečno, oz. vrednost 1 kg kruha, | jn še,drugače se dela zelo pridno v teni ....... , ki naj bi se dodal dvema kg kruha, kolikor okra id V nedeljo 7 VII je odšlo iz vasi in lihi Tako postopanje ne smemo dopu-; so prejemali hišniki doslej mesečno. Topole 2« koscev na pomoč potrebnim dru- ščati ga ne umremo trpeli, saj pomeni iz- j Tržaški hišnik mora živeti torej mesečno žinam. Četudi je nagajal dež -o vseeno koriščanje delovnega ljudstva pomeni ne- j.s- 3 kg kruha, on in njegova družina IZato 1 pokosili za 100 stotov sena . največ vdovi opravičeno bogatenje j pa je vendar gospod uspel povišati najem- 1 Za delavce, ki pribaiajo na delo. je pod- nine za 50 do 150%. jet.ie organiziralo kuhinjo. Kosila je zelo j Enotni sindikati so zahtevali vsaj 3.500 šibko jn slabo a stane 35 lij'. Vpo.števati lir mesečno. Kljub temu, da so zahteve ze-taoramo vse ugodnosti ki- jih take kuhinje- j lo skromne in da je tudi ta vsota nedovolj-menze uživajo. Pa tudi oskrba z raznimi Inn za življenje, je bil tudi ta predlog odbit, polierlelskimi pridelki ie na licu mesta ce-J. Smatramo, da je to dovolj jasna slika nejša. Na drugi strani pa moramo ugoto-; naših razmer. ZVU ie dolžna, da reši to viti. da je delovno ljudstvo zadovoljno z vprašanje, če treba tudi avtoritativno. udruže- nvedsefliul- MI 6 5000 ir pole- denarja je ,oym" l",’ l9'" l'07'1111.1 ur ?. K011'» men. Delavci sindikalno podružnice želez- c,23?%%*£! SvSiS dela m materiala je <.623.72o lir. ^ ^ preti: oni se borijo za skupnost in s tem e,e 1 1,em 1 ' 0 ■,ev V fond za obnovo se je prispevalo 172.946 tudi za nas.« lir. V .okraju je bilo organiziranih tudi 5 Ljudstvo postojnskega okraja pa i skem polju. Jenko, kat e'-i sq Nenicj ob razpadu Italije ustrelili moža. ' Kosci so ničti seboj tekmovali, pri tem sta se najbolj izkazala«,,tovariša Viziti Anton- |n fjejignj Alojz oba bivša borca v NOV V Jablanici so napravi« 250 delovnih'ur pri elektrifikaciji. vasi in ,70 ur pid poljskem delu. / Citafti Ut šiuU Primorsko ♦ delavsko enotnost Jugoslaviji Utiski o delu in obnovi Malo besed, a vse moči za obnovo in napredek ljudstva. V teli par besedah bi se skoraj mogio izraziti vse vtise, ki jih človek dobi na potovanju iz Trsta v Beograd. Slučajnost je hotela, da sem prav v tej dobi, dobi največjega dela na dežel; in splošnega dela, imei priliko napraviti pot Trst — Beograd Odšel -em iz Trsta v jir-vih popoldanskih urah, prešel sem Morganovo linijo in stopil v cono B, Ne bi hotel pretiravati, če rečem, da se že na tem tako majhnem koščku zemlje more z absurdno mejo. prikazati razliko na istem telesu z različno upravo. Bile so ure popoldnevnega odmora, ko smo se ustavili v Postojni, Ljudstvo odhaja domov ali pa na delo. Ne vidiš pa nikogar s. tako zaskrbljenim obrazom pločnikih ali parkih, tudi ne. Če je nekdo ž.e-Ijan odmora, ima skoraj v samem mestu krasen park 'livoli kjer se lahko naužije dobrega in 'zdravega zraka. Železniška postaja, ki je v povojnem času največ pretrpela, je že popolnoma popravljena. Promet po mestu je zelo živ in discipliniran. Tam ne vidiš hoditi kar vprek ulice. Prometne linije niso samo narisane, temveč od ljudstva tudi držane kot predpisane. V zgodnjih jutranjih urah me je zbudila pesem, ki je prihajala z ulice. Vstal sem in videi z okna ta-le prizor: mladina v četverostopih z delavskim orodjem na ramenih, koraka mogočno jio mestu. Prepevale delavske pesni; je odhajala na udarniško delo. Postavili so si nalogo, da v najkrajšem kot prj nas v Trstu. Vse hiti in si ne/mo-lčasu popravijo in razširijo več kilometrov reš hiti zamisliti, da bi nekdo mogel biti ceste v okolici Ljubljane. Delajo od 6. ure do brez dela. Seveda, normalizacija ni še vzpostavljena, ampak je na poti. Isto pa se more reči za življenje v splošnem na starem jugoslovanskem teritoriju, vsaj v kolikor se to more videti na hitro. Po cesti, ki je v stalnem popravljanju, smo prišli na Vrjiniko Po tej cesti pa nismo mogli . nadaljevati. Morali srno zaviti na neko stransko pot. p0 kateri strlo prišli v Ljubljano Vprašali smo nekega kmeta, kaj pomeni, da se ne more po glavni cesti v Ljubljano. Odvrnil je. da cesto širijo in cementirajo V Ljubljani pa se že lahko reče, da je življenje skoraj normalizirano. Prizorov, kot v Trstu, pri postaji ali Pa v ulici Sorgente, ne vidiš. Brezposelnih ljudi, ki bi sedeli po 14, ure brez počitka. Popodan in predvečer jim delavci pomagajo v izvrševanju te naloge. Potovanje iz Ljubljane do Beograda z vlakom. ki je udobno in normalno urejen, kot pred, vojno, pa naredi na človeka poseben vtis. Trud in delo vložena v zemljo nista bila zaman. Povsod je zemlja poplačala vsako kap krvi in znoja Po sremskih pašnikih se pasejo cele črede s vin j, konj in drugih živali. Železniške postaje, kj so ,v času napredovanja N. O. vojske po Sremu in Slavoniji; predstavljale za okupatorja močne obrambe, So bile v borbah skoraj vse popolnoma porušene. Sedaj pa so že vse na novo sezidane. Vasi, ki so na isti način pretrpele vse težave jn posledice borb, (mnoge od njih so bile zravnane z zemljo), krasijo sedaj na novo sezidane te široke, najrodovitnejše predele Jugoslavije Isto tako železniški mostovi. Na mnogih mestih vidiš ob prehodu črez nove mpste ruševine starega mostu, jjoruše-nega od bomb ali min. Najvažnejša, na Savi in Donavi pri Beogradu, sta ponovno zgrajena. Za sedaj sta začasna, ali na vsak način krijeta vse potrebe prometa, ki je v teh predelih dosegel veličino predvojnega prometa. Beograd — na -bestijalen način bombardiran cine 6. aprila 1941., večkrat bombardiran od stran; zaveznikov, je pretrpel še večdnevne poulične osvobodilne borbe. Poškodovanih je bilo ogromno poslopij med katerimi tudi veliki nebotičnik na Terazijah. Vse te poškodbe, po deželi in po mestih, s« že sedaj odstranjene. Logično je. da vsega ni bilo mogoče popraviti. Po 'samem Beogradu se .vidijo še nekatere 'delno poškodovane hiše, pričeli pa so jih popravljati. Disciplina je vzorna Prometene linije Po ulicah Beograda so resnične linije. Pred časom je bilo ogromno uličnih incidentov. Šoferji in ljudstvo se niso držali prometnih predpisov. Merodajne oblasti pa so podvze-le samo za mesec dni strogo nadzorovanje prometa. Padale so tudi precej močne globe Ni bilo razlike med kmetom, delavcem, uradnikom, ministrom ali generalom Po enkratnem opominu je sledila globa in odvzem osebne izkaznice. Kar se prehrane tiče, je v samem Beogradu situacija več kot normalna. Živila na nakaznice so zadostna, a razen tega je v svobodni prodaji vse polno poljedelskih izdelkov. Kot primer lahko navedem, da je na trgu v Beogradu cena paru mladih kokoši vsega 30 din., kar pomeni niti 100 lir. Po lokalih, raznih razredov, po menzah, pri- avtomatično odpre navzven. Z lahkim pritiskom nazaj je deska že pritrjena v ustju. Ta nov način pritrjevanja ima še to dobro .....’ ' ' še čvr- pritisk s skobljalnikom prisili novo pritrdilno napravo, da pritiska avtomatično desko k . , . .. - L - . , ----L-— se je jgtolu delovnih bataljonov, ki pomagajo prven- masovno odzvalo akciji za pomoč stt.vka-1 Dalje je ta tovariš zelo praktično rešil st veno' prj obnovi porušenih m požganih j06im. Tako je bilo dosedaj nabranega 32' problem'.shranjevanja razne<'a orodja dlet vasi. . , Motov 9f, kg raznih živil, 244 mesnih kon-! svedrov in jiil. Ozek dole predal ki So ga lo je nadaljevanje borbe na gospodar- zerv, 610 jajc in 292.170 In«. Poleg tega je T)0 navadi imeli prejšnji' -Stoli to razširil bll° y okraju 22 masovnih zborovanj, na kar pa, prav nič ne poveča stola ker ie na katerih je ljudstvo ogorčeno, obsojalo pred- desni strani odpadel zadnji voz Dno ie loge o raznih razmejitvenih črtah. ki. jih je 'opremil- z luknjami raznih' velikosti in v »zamislil« g. Bi danit. teh obeša vse ostro orodje. S tem je zelo Okraj Ilirske Bistrice pa je dosedaj na- olajšano iskanje po steni kjer je navadno ^“LVrt0t0v in 36 kg' iazne8a z'veza ter (prej viselo orodje. Olajšana je tudi izbira. Aib. ..'ir. ' 1 ' , iker pade takoj v oči pravi predmet. Odstra- Kaj hoče s tem dokazati primorsko Hud-j njena je tudi nevarnost, da se raniš, kar se ' je prej večkrat zgodilo, ko je orodje padlo na tla in pri tem večkrat ranilo mizarja samega. Namesto predalov za hranjenje obličev je napravil en sam prostor ki se zapira kot moderne kuhinjske omare. Tu ni vpč . nobenega žpiezja kot/ prej pri predalih, ob katerih sj je mizar večkrat raztrgal hlače. Izpopolnitve, ki jih je ta tovariš iznašej, so velikega pomena za vse male mizarje. Spregovorili bodo o tem tudi strokovnjaki v strokovnih listih. Mi smo hoteli s to vestjo le seznaniti širši krog čitateljev-mizar-jev in nemizarjev, da‘bi spoznali vsi kakšne možnosti napredka ima preprosti delavec danes, ko se lahko svobodno udejstvuje tudi kot strokovnjak. vatnih, sindikalnih in drugih, se dobi lahko ob vsaki uri vse vrste jedi, od mrzlih do ---T _ t ./1____1 • _ 1 ’ r-T - • 1 . stvo? Ko je tekom borbe prišel partizan v kako hišo. so mu takoj odstopili zase skuhan zajtrk alj kosilo »Mi bomo že kako saj smo doma,« so navadno rekli borcem E-nnko danes, »Bomo že kako,« pravijo »tisti. ki stavkajo ne smejo biti lačni, oni so mestu1' sQS °d o s t avto en i zS^kie^utovo lzadejati Prhkemu ljudstvu. .Zabite in ™ zanikane kmete’ so nas prej imenovali .ka- pitalistični demokrati’ toda, takemu ,zaru- (kakor tudi pred vsemi trgovinami z radijskimi aparati in. celo pred privatnimi stanovanji) posluša direktni prenos iz sodne dvorane. Zvečer se pokaže življenje še bolj v svoji normalni obliki. Obstojajo razni nočni lokali, kakor tudi razna shajališča tujih' predstavnikov, novinarjev in drugih. Karakteristični pa so lokali, balkanskega stila, naj‘-ijubša shajališča beograjske publike. Specialne balkanske jedi, ter razna vina, od italijanskih do dalmatinskih pivo in druge pijače, dobro pogasijo žejo po dobri svinjski ali jagnječi pečenki. Na vsakem koraku pa se vidno opaža, koliko volje in truda je vložila ljudska oblast na polju obnove. Ena prvih nalog je seveda normalizacija življenja, ki je v dobri meri uspela. Črne borze ni. Res je, da se tekstilni proizvodi dobe malo teže in na nakaznice, je pa tudi teh v prosti prodaji. Preskrba z obleko predstavlja sedaj največjo skrb ljudske oblasti. Je že nekaj artiklov, kj so jih uspeli pustiti v svobodno prodajo, seveda vedno po maksimiranih cenah. Prikrivati blago, tega so se trgovci in ljudstvo sploh odvadili, ker se z največjo strogostjo kaz-njujejo špekulanti. Normalizacija, delo in obnova so bile naloge, kiv si jih je postavila ljudska oblast kot najvažnejše, uspele so ji do take mere. da se z njimi lahko 5j'udska oblast in z njo vse ljudstvo Jugoslavije, pred vsem svetom iigitimira kot narod, ki si želi samo miru. dela jn blagostanja. kanemu in zabitemu kmetu’ ni prišlo na misel niti takrat, ko je na smrtni postelji delal testament da bi svojo hišo razdelil na pol med dva sinova. ,Ce bosta pametna, lahko vseeno živita skupaj’ je dejal. To je naša modrost, ki nas je vodila tekom borbe in nas vodi tudi danes, Motijo se vsi tisti, ki nas mislijo še nadalje držati vklenjene s .svojimi črtami’. Prav te dni se kaže odločna volja vsega primorskega ljudstva Ne boste nas. ne damo se!' Primorska je eno samo, živo utripajoče /e. Bel tega srca hočejo odtrgati odrezati in rr-i .dati' za nagrado tistemu, ki je netin-dvajset 'let pil našo krr se redil in debelil SOCIALNI NEMIRI V ITALIJI Po vsej Italiji socialni nemiri še dalje trajajo, čeprav je splošna stavka v Turinu že včeraj prenehala., Prišlo je do sporazuma, ki zadovoljuje zahteve za v bodoče. Splošna stavka je izbruhnila, v vsej provinci Novari. Uslužbenci petrolejskih ustanov se niso vrnil; na delo in poštno telegrafski uslužbenci vztrajajo pri svojih zahtevah, priča-hiije se od trenutka do trenutka. da bodo začeli stavkati Uslužbenci hotelskih obratov bodo stopili v stavko danes z zahtevo po 8 urnem delovniku in po priznanju notranjih komisij. Osobje davkarij bo začelo stavko v ponedeljek, če ne bodo ugodili njihovim zahtevam. NAROČNINA ZA »PRIMORSKO DELAVSKO ENOTNOST1 za cono A in B za Jugoslavijo Letna . . Polletna . Četrtletna lir 200'— „ 100— „ 50— din 80— „ 40— „ 20—• Plačuje se: V con; A potom sindikalnih organizacij, oziroma v Trstu Pri Ljudski založbi. Via Carducci 6. V pasu B potom' podružnic Gospodarske banke in sicer na račun Ljudske založbe. Trst, Via Carducci 6 z navedbo »za Primorsko delavsko enotnost« V Jugoslaviji pa potom Pošt. hranilnice in sicer na čekovni račun- št. 20-016 z navedbo »za Primorsko delavsko enotnost« Odgovorni urednik: Albin ZABRIC