Izhajajo vsako jutro.
Veljajo do konca leta 1918 20 K. Za četrt leta K 10 —. Mesečno K 3 50.
Posamezna številka 20 v.
Oglasi po dogovoru.
Uredništvo in upravništvo je v „Zadružni tiskarni“. Dunajska cesta št. 7.
Telefona št. 180.
Uredništvo je strankam na razpolago od 6—7. ure zvečer.
St. 23.
V Ljubljani, nedelja dne 28. julija 1918.
Leto I.
Avstrijsko vojno poročilo.
Italijanski napadi v Albaniji.
Dunaj, 27. julija. (K. u.) 'Uradno.
Na tirolski fronti. so zadale naskakovalne čete v dolini Concei (v Judikarijah) in v Valiarsa sovražniku krvave izgube.
V Albaniji so odbile naše čete pri Arde-nica sedem sovražnih napadov in so si priborile pri Kalmiju prehod čez Semeni. Na prostoru severno Berata bojno delovanje še traja.
Šef gen. štaba.
*•
*	X
Napad naših pomorskih letal.
Dunaj, 26. julija. (K. u.) Uradno.
Ponoči od 24. na 25. julija so naša pomorska letala uspešno z bombami napadla angleške letalske naprave ob Alimini piccolo pri Otrantu. Požar se je videl do našega obrežja. Letalske naprave, s kaierih so bili izvršeni ponovni napadi na Drač in pristanišče v Kotoru, se morejo smatrati za uničene po večini. Naša letala so se vrnila vsa nepoškodovana.
Brodovno poveljništvo.
•X-
*	*
Italijansko uradno poročilo.
26. julija.-
Vzdolž gorske fronte na obeh straneh močno delovanje poizvedovalnih oddelkov. Na Col Giocchi (?) smo odbili številne sovražnike. V pa-truljskih podjetjih smo dobili tamkaj ujetnikov in spravili en 105 mm top do naših črt kljub zelo živahnemu odporu. Francoski oddelek je izpadel vzhodno Zocchija in privedel s seboj 15 ujetnikov. Angleška patrulja je dobila v ročnem boju 4 ujetnike. Pri Ave smo sestrelili tekom zračnega boja sovražni aparat.
Albanija. 24. julija so napadle sovražne kolone dvakrat z veliko srditostjo naše postojanke Pri Orbenica, severno Semeni, bile pa so vsakokrat odbite in imele težke izgube. Istega dne se je posrečilo neki drugi koloni premostiti Semeni vzhodno Cucija in prisiliti nekaj naših predstraž k umiku. Toda 25. julija zjutraj izveden energičen protinapad jih je vrgel nazaj v reko.
Nasprotje med Srbi in Italijani.
Curih, 27. julija. Curiški listi javljajo, da sc Lloydu Georgeu še ni posrečilo premostiti nasprotstev med srbskimi in italijanskimi' držav niki. V Londonu so Italijani odločno protestirali PtptL ustanovitvi češko-slovaške države.
Nemško volno poročilo.
Francozi in Angleži v ofenzivi.
Večerno poročilo.
Berolin, 26. julija. (K. u.) Uradno.
Na bojišču miren dan.
Bero’.in, 27. julija. (K. u.) Uradno.
^fjna skupina prestolonaslednika Ruprehta.
Bojno delovanje je zvečer večkrat oživelo. Povišalo se je tekom noči posebno na obeh straneh Scarpe v zvezi z uspešnimi napadi angle ške pehote.
Vojna skupina nemškega cesarjeviča.
Na bojni fronti med Soissonsom in Reimsom se .je bojno delovanje od včeraj dalje znatno poleglo. V Champagne smo delne napade Francozov na obeh straneh Perthesa zavrnili.
Vojna skupina vojvode Albrechta,
Uspešni poizvedovalni sunki v Vogezih in v Sundgauu.
v. Ludendorf.
*
Odložitev na zapadu.
»Times“ javljajo, da bi po mnenju strokovnjakov bitka na Francoskem mogla trajati še cel mesec, ker še nobena stranka ni porabila svojih sil tako, da bi se moglo kmalu govoriti o odločitvi. Tudi je francoska protiofenziva glasom poročila „Morningposte“ le mimogrede zmotila Nemce, ki se kakor se zdi — pripravljajo na nov silen udarec.
Berolin, 27. julija. Wolffovurad: Po napadih med Aisno in Marno, ki so bili polni krvavih izgub, sovražnik ni prodrl kakor je nameraval. Zadnja dva dni je imel le še moč za delne napade.
Razstreljeni tanki.
Berolin, 26. julija. Wolffov urad javlja: Pri Mailly-ju je ostalo na bojišču po zadnjem na padu 12 razstreljenih tankov. Kjerkoli se je sovražnik posluževal tankov, je imel velikanske izgube, zlasti med Aisno in Marno.
Podvodna vojska.
Berolin, 27. julija. Berolinski dopisnik „Köln. Zeitung“ je vprašal admirala Hoitzendorffa, če je voljan zavrniti trditve admirala Jellicoe, da je podvodna vojska nehala biti Angležem nevarna,
ker gradnja novih ladij hitreje napreduje kakor potapljanje.
Holtzendorff je odgovoril: Angleške trditve ne odgovarjajo istini; če Angleži to verjamejo, bo to pogubno za nje same.
Dejstvo je, da se je preskrba z živili pri naših sovražnikih izboljšala, ker so se polastili skoro vsega nevtralnega brodovja. A kljub temu i smo prizadejali sovražniku škode najmanj za 65 i milijard mark.
Angleška tonaža stoji danes tam, kjer je 1 bila leta 1900, torej je nazadovala za 18 let. Kolikor dalje traja vojska, toliko bolj bo zdrknilo Angležem prvenstvo na morju iz rok in bo prešlo na Amerikance in Japonce. — To dokazujejo številke.
Če hočemo angleške trditve prav presoditi, ne smemo primerjati števila izgub in novih zgradb v katerem koli mesecu, ampak primerjati moramo povprečne številke.
Angleži so zgradili novih ladij 127.2(X) ton, Amerikanci 112.900 ton, torej skupaj okioglo 240.000 ton. Temu številu je treba še prišteti zgradbe ostalih aliirancev okroglo 69.000 ton.
Mi smo pa potopili v istem času 630.000 ton povprečno na mesec.
Mesečno smo torej pogreznili 330.000 ton več nego je bilo zgrajenih.
Zato nevarnost potopnikov še ni minula.
Berolin, 27. julija. (Uradno): Novi uspehi podvodnih čolnov v zaprtem okrožju:	000 ton.
London, 27. julija. Uradno: Parnik „Mar-mora“ od 10.500 ton je bil 23. t. m. torpediran. Pogrešajo 15- mornarjev.
Zopet angleški torpedo-rušilec potopljen.
s London, 27. julija. Uradno: En angleški torpedo-rušilec se je potopil. Pogrešajo 13 mož.
Načrt Kornilova — obnovitev ruske monarhije.
Amsterdam, 26. julija. „Ilustration“ odnaša dopis svojega poročevalca, ki ga je sprejel general K o r n i 1 o v, voditelj ruskih protirevolucijonarnih čet. Kornilov se je izjavil o položaju Rusije sledeče:
Rusko vprašanje je predvsem vojaško vprašanje. Upam na obnovitev Rusije z njenimi lastnimi močmi, ker ima še važno vojaško jedro bivše armade. Okrog 3500 ruskih častnikov živi v stepah mčd Kavkazom in Caricinom. Razen mene so v sedanji protirevolucijski armadi še znani ruski generali Aleksejev, Denykin, Markov, Ro-manovski, Erdelyi, Bogajevski; Brusilov je težko ranjen, in se nam še ne more pridružiti. Izmed politikov je z nami bivši predsednik dume Rod-zjanko. Po svojem prepričanju sem republikanec, toda ruskega ljudstva ne smatram še za dovolj zrelo za republikansko državno življenje.
V Rusiji hočemo imeti konstitucijo-n a 1 n o monarhijo, i. s. naj monarha svobodno voli ruska konstituanta, ki jo skličemo, če bomo porazili boljševike. Carja, ki ga nam bo dala Nemčija, ne bomo pripoznali.
Naša glavna naloga za sedaj je, da postavimo v Rusiji novo armado, ki naj naredi red v Rusiji. Moč boijševikov gotovo pada z vsakim dnem in njihove čete se vedno bolj razkrajajo. Moje čete dobivajo vsestransko podporo. V aprilu so štele le 8000 mož, od tedaj pa prihajajo k nam vedno nove in zdaj imam že 4 konjeniške in 3 pehotne polke. S časom lahko postanem nevaren sovražnik. Zdaj vodim pravcato gueri 11 a-vojsko.
Obdržati hočemo stik z antanto, zato sem se pridružil Čehoslovakom. Vem, da se mi bo v slučaju mojega prodiranja pridružilo veliko ruskih oficirjev, in zato jamčim, da bo pohod ruskih čet pod mojim poveljstvom v centrum Rusije pravi zmagoslavni pohod. Čas za to je tu, in morda začnemo prej prodirati nego kdo misli.
Carica pojde v samostan.
Ruski patriarh Tichonin je dobil od bivše carice pismo, s katerim ga prosi, da bi omogočil njej in njenim hčeram vstop v samostan. Tichonin hoče carični želji ustreči.
Zadolžena Rus ja.
Po pregledu finančnega položaja ruske republike sovjetov so znašali dohodki prvega polletja 1918 2'86, izdatki pa 17'60 milijard rubljev. S tem je podan velikanski primanjkljaj, okroglo 14-7 milijard.
Srbi v Rusiji.
„Temps“ javlja, da je 3000 Srbom, ki stoje pod poveljstvom podpolkovnika Marinkoviča na munnanski obali, došel je od srbske vlade ukaz, da naj ostanejo v Rusiji pripravljeni na boj proti boljševikom.
Umor nemškega poslanika v Moskvi.
Köln, 27. julija. V brzojavki iz Berolina pravi „Kölnische Zeitung“, da je ruska vlada pač obljubila dati zadoščenje za umor grofa Mirbacha in da ie bilo mnogo socijalnih revolucijonarcev postreljenih, toda pravih morilcev še nimajo. Zato je treba vedno pritiskati na sovjetsko vlado z vso silo, da izsledi prave morilce.
Dogovor med generalom Horvatom in Čehi."
Reuter poroča iz Harleina: General Horvat se je dogovoril s Čehi o pogodbi, po kateri preskrbi Horvat Čehom topove in municijo. Horvat prevzame civilno vlado v Nikolsku in Vladivostoku, kjer si priredi tudi svoj glavni stan.
Kaj zasleduje antanta v Rusiji?
Reuter poroča: Iz besedila neke pogodbe med alijiranci in pokrajinskim svetom murman-skega ozemlja se da jasno razbrati, da so cilji alijirancev glede Rusije popolnoma nesebični in da ne zasledujejo nikakih teritorialnih namenov. Velika Britanija, Francija in Združene države imajo le namen, obnoviti Rusijo in jo osvoboditi nemškega gospodstva. Zato so alijiranci nastopili na murmanskem ozemlju, da preprečijo, da bi prišel kak del murmanske obali v roke sovražnika in davpo možnosii uvažajo živež. Tudi bodo podpirali Čeho-Slovake v raznih delih Rusije in Sibirije, da ne postanejo žrtev kake nemške zarote, ki naj ima za cilj uničenje te armade in ki bi Nemcem pomagala do še obširnejše gospodarske in politične moči v Rusiji.
Narodom pravico!
V	programatični svoji izjavi o bodoči politiki je rekel baron Hussarek:	„Pravica vsem,
pravica narodom, pravica socialnim slojem mora biti in ostati najvišji cilj.“
V	teh besedah vidijo nekateri nemški listi preprijazno gesto vlade na desno. „Ali doslej ni bilo pravice? Ali ne daje ministrski predsednik s temi besedami potuho antanti, ki vedno govori o zatiranjih v Avstriji? — Tako dunajska „Preša“.
Da, da; pravica je že bila, žalibog, da je ostala le prerada na papirju. Star izrek je že, da imamo v Avstriji prav dobre zakone, katerih ni treba dosti izpreminjati, ampak izvajati jih je treba tako, kakor so mišljeni, izvajati v tistem duhu, ki jih je ustvaril! Dokler bo pa praksa popolnoma drugačna od lepe teorije, tako dolgo se bo vedno razlegal klic po pravici, in sicer še mnogo glasneje kakor klic Pantzov in Teuflov po „nemškem kurzu“!
Vik in krik po „nemškem kurzu“ je voda na mlin antante, ne pa proklamacija pravice. Kdor vpije po nemškem kurzu, ta daje našim nasprotnikom ostro orožje v roke in najboljše agitacijsko sredstvo za nadaljevanje vojske. Kako bodo z veseljem hlastnili Nortchliffovi ljudje po taki ugodni priložnosti, da oblatijo monarhijo z nemštvom vred zopet enkrat kot moderno suženjstvo, katero je treba popolnoma uničiti, da bodo narodi svobodni 1 Ali naši Nemci tega res ne razumejo? Tisti pa, ki oznanja pravico, ne dela za antanto, ampak ravno nasprotno: izpodkopava ji zelo močne temelje, na katerih sloni do danes najljutejša agitacija proti monarhiji. Kdor dela za pravico, za sporazum in spravo, ta dela za mir, za okrajšanje strašnih vojnih žrtev in za ojačanje ugleda monarhije pred danes nam še sovražnim svetom. To je bilo in je naše stališče. Seve Jo, kar uganja Jugoslovanski klub, to kar počenja njegovo časopisje, ki za antanto nima žal besede, seve ne dela v zbornici in pri merodajnih mestih razpoloženja v korist Jugoslovanov, to je oškodovanje lastnih koristi in le voda na mlin „nemškega kurza".
Žalibog, da kaže vse na to, da pravica še ne bo kmalu zmagala. Besede so lepe, dejanja pa še lepša. Kaj pa pravijo ta?
Najnoveiša poročila pravijo, da je Hussarek dobil večino za provizorij le s pomočjo nemških radikalcev, katerim je obljubil baje sledeče: Upostavi se takoj okrožno poglavarstvo v Pragi in Litpmericah, do septembra se izvede delitev cele Češke, ustanovi so okrožno sodišče v Trut-novu, — torej cela vrsta nemških belangov bo izpolnjena. Poslanci Barbo, Marckhl in^Hoffmann so pa dobili zagotovila, da se bo na Štajerskem in Kranjskem v šolskih zadevah ravnala vlada po njihovih željah ... Od pota pravice je to velika razdalja! A še ta razdalja se je zdela poslancu Teuflu tako blizu pota pravice, da je ves ogorčen pokazal vladi hrbet in je izstopil iz nemškoradikalne zveze, ki je glasovala za proračun. Na Dunaju pa ?e šalijo: „Der Teufel“ hat die Regierung verlassen, vielleicht kommt sie jetzt zur Raison — „hudič“ je vlado zapustil — mogoče bo sedaj zavladala pamet!
Pot do pravice in pameti je torej še jako strma!
Nemci in Čehi.
Pod tem naslovom piše „Voss. Zeitung“: V tisti državnozborski seji, kateri je sledil Seidlerjev odstop, je govoril dr. Stransky jako ostro. V imenu naroda je napovedal Avstriji naravnost vojsko (če se vpelje „nemški kurz“, op. ur.), in kazal na preureditev Avstrije v zvezo držav kot na edino rešilno pot. Po našem mnenju se je treba pri presojanju tega govora ozirati manj na njegove napade, katere so mu diktirali taktični oziri, toliko bolj pa na njegovo pozitivno stran.
Naše mnenje, da utegne federalizacija Avstrije izboljšati ne le razmerja med avstrijskimi Nemci in Slovani, ampak tudi razmerje med Avstrijo in Nemčijo, potrjuje sledeči odstavek iz govora dr. Stranskega.
„Mnogo lojalnejše stališče kakor ga zavze, mata v notranji politiki grof Czernin in pa Seidler zastopa sedanji nemški veleposlanik na Dunaju’ ki je rekel deputaciji nemških poslancev na njihovo prošnjo, da intervenira njim v prilog da jim ne ve druge pomoči kakor sporazum s Čehi“.
S kritiko nekega berlinskega (vsenemškega) lista o tej izjavi se ne strinjamo. Ne gre za „ne-poznanje avstrijskih nalog“, pač pa za popolnoma jasno spoznanje, da je zdrav razvoj Avstrije tudi nemški interes“.
Tudi „Frankfurter Zeitung“ piše v istem zmislu in včeraj smo objavili notico iz „Berliner Tageblatta“, ki se po vsebini do malega krije z izvajanji „Frankfurter Zeitu ig“, tako da ne more biti nobenega dvoma več, da so vse te notice inspirirane od ene in iste sirani.
Kaj naj rečemo na to? Ali so nemški poslanci postopali pravilno ali ne, ko so š i po pomoč k zastooniku nemške države, o tem ne bomo sodili. Če je šel kakšen Slovaif v Rusijo takrat, ko je živela Rusija po zatrjevanju vseh naših vnanjih ministrov z nami v dobrih odnošajih, to Nemcem ni bilo prav. Mogoče je pa sedaj drugačna navada zavladala, in Je vojska tudi te običaje izpremenila? Nam se zdi le, da imajo naši Nemci malo možganov, če si jih morajo hoditi izposojat drugam!
Dobili so pa res pameten odgovor. Nemški poslanik jim je rekel: Iščite sporazuma s Čehi! Torej ne oktroa ne diktat, nenasilje, ampak zavladata naj enkrat razum in spoznanje, da Nemci niso sami v Avstriji, m iz tega spoznanja izvirajoča pravica napram vsem narodom. To je edino prava in edino možna pot do sporazuma in do notranje utrditve monarhije. Dokler se m ajemon-arhija v viharjih notranjih bojev in prepirov, toliko časa se bo majala tudi na zunaj.
Tresljikava država pa ni nikdar bila in ne bo iskan in zaželjen zaveznik in prijatelj. Kdor je močan in zdrav, ta je vreden zaveznik in prijatelj, ne le za Nemčijo, ampak sploh za vsakega. Zato že razumemo, da ima Nemčija velik interes nad tem, ali bo Avstrija v bodočnosti država zadovoljnih narodov, ki iščejo svojo notranjo moč v skupnosti, ali pa bo trhla stavba, ki povzroča samo stroške, ne nese pa nič.
Stališče Nemcev v rajhu je torej popolnoma različno od avstrijsko-nemškega. Avstrijski Nemci iščejo svojega blagra le v „nemškem kurzu,“ v ponemčevanju, v patentih in oktroajih, kakor da so sami že monarhija, Nemci v rajhu pa pravijo: Ne, vi niste sami v monarhiji, in vi sami nam niste poRebni, ampak cela monarhija js nam potrebna, monarhija vseh narodov, ki se pa morajo čutiti zadovoljne, ako hoče biti 'monarhija zdrav in močan zaveznik. Pravice do slovanskih narodov ne zahteva le lasten interes monarhije, ampak tudi nemško-avstro-ogrska zveza — čemu pa naj bo Nemčiji slabotna Avstrija?
Knezonadškof v Sofnogradu.
V parlamentarnih krogih govore, da postane član gosposke zbornice tajni svetnik škof Jožef Gross naslednik knezoškofa Kaltnerja v Solnogradu. Gross je od leta 1910. škof v Litomericah in je" 52 let star.
Odstop maršala Conrada.
Bern, 24. julija. Polkovnik Egli pravi v „Baseler Nachrichten“ o Conratiu, da se ima avstrijska armada zahvaliti v prvi vrsti Conradu, da je vzdržala leta 1914. v Galiciji rusko premoč-
Dogodki ob Piavi.
Dunaj, 27. julija. Vojni tiskovni stan javlja: V jutro dne 15. junija se je začel naš napad na široki od tirolskih gor do Adrije segajoči fronti s silo, ki jo more ustaviti le minuciozna točnost v izvedbi vseh posameznosti povelja in enotno sodelovanje vseh vrst orožja. Takoj početkom bojev pa smo opažali, da se je sovražnik ravno na onih točkah, ki smo jih izbrali za slučaj na-daljnega prodiranja, pripravil po načrtih za protinapad. Konstatirali smo tudi dejstvo, da je nasprotnik natanko poučen o obsegu, dnevu in uri našega napada. Moment iznenađenja, ki je, za ofenzivo tako važen, se je bil s tem izjalovil. V kratkem smo mogli tudi z akti dognati, da je cela vrsta uskokov dobavila italijanskemu vodstvu materijal, ki ga je ta primerjala in dopolnila in si s tem ustvarila precej natančno sliko naših dispozicij glede napada.
Uieti angleški, francoski in italijanski oficirji in moštvo številnih polkov izpovedujejo soglasno, da je bilo njihovim četam zvečer 14. junija razglašeno, da prične avstro-ogrska ofenziva naslednjega dne ob 2. (po polnoči). Čas so točno izdali baje mladoslovanski uskoki. Sovražnik je izvršil priprave proti pričakovanemu obstreljevanju s plinom, ki so se pa naknSdno izkazale kot nezadostne.
Da navedemo Je nekaj primerov:
Bersaglijerski bataljon III/20 je zvišal dne 14. žepno municijo vsakemu možu od 72 na 340 patron. Brigada Pinerolo je bila ob 2. ponoči pripravljena na boj. V nekem zaplenjenem povelju, ki je bilo oddanö 14. zvečer, se veli: Glasom došlih poročil se zdi, da hoče sovražnik v prvih jutranjih urah 15. začeti s pripravami za napad.
Vedete za plin pooštre svojo čuječnost. O polnoči se izda topla kava in za vse slučaje tudi ena mesena konserva. Alarm za čete bo 15. ob 1. predpoldne. Čete morajo ostati budne z orožjem v roki in pripravljene privezati si maske.
Pojmljivo je, da italijansko armadno vodstvo imen uskokov, kojim je dolžno hvalo, da poraz armade ni popoln polom, zavija v plašč molčečnosti. Vendar pa se je sistematičnemu pregledovanju številnih zaplenjenih ital. službenih spisov in temeljitemu poizvedovanju posrečilo dobiti obširen materijah ki vsebuje vso moč dokazov. Cela vrsta uskokov je že znana in vsebina njihovih izdajalskih odkritij dognana po aktih.
Že nekaj časa je poskušalo ital. armadno vodstvo zanesti veleizdajalsko razkrajanje med naše vrste. V italijanskih taboriščih nagovarjajo z obeti, ki so po mednarodnem pravu prepovedani, slovansko moštvo za vstop v čehoslovaške legije. Ker ti ne poznajo svetovnega položaja in ker zna italijanska cenzura smotreno preprečiti poročanje od doma, izrabljajo od neke strani ta položaj za svojo propagando.
Povelje III. armade 1658 prot. I. z dne 14. maja t. 1. opozarja na akt o propagandi čehoslo-vaških prostovoljcev s ciljem omajati zgradbo avstro-ogrske armade, kakor so jo (propagando) uredili pri tamošnjem poveljstvu. Temu voljnemu orodju veleizdaje, prostovoljcem, ki so radi hujskajoče domišljavosti izgubili pogled za istinite potrebe domovine, pravijo z uradne italijanske strani, da se vrste na Češkem nemiri in vstaje brez prestanka. V goriomenjenem povelju se navaja, da „so se pri tej in pri drugih armadah posrečili nekateri poizkusi, s češkimi elementi zanesti zmedo v srca sovražnih oddelkov.“
Nekaj čeških vojakov je baje dejansko uskočilo k Italijanom, drugi pa so ostali v stiku z njimi in so izjavili, da so pripravljeni ostati na sovražnih postojankah.
Če tudi se je hujskanje k veleizdaji in pre-lomljenju prisege, zaničevanja vredno sredstvo, brez katerega Italijani v boju niso mogli obstati, razbilo ob junaškem železnem odporu naših čet brez razlike narodnosti, se je vendar našlo nekaj izdajalskih elementov, ki so voljno opravljali službo sovražnega ovaduha.
Tu pribijemo samo dva posebno kričeča slučaja:
Strelec Rudolf Paprskar od oddelka ročnih strojnih pušk pri nekem strelskem polku je glasom aktov poveljstva VIII. A. K. G.Stb.Abt. z dne 6. junija 1918 pod Villo Jačur skočil s svoje postojanke na jezu ob Piavi v reko, katere deroče valove je preplaval z veliko nevarnostjo za življenje. On je izdal postojanke, forte in sestavo svojega odseka in je podal na podlagi temeljitih opazovanj in zapiskov zelo važne informacije, po katerih so posneli naš namen, napasti Monteilo. Nadalje je izdal vse priprave, ki so bile dovršene za prehod preko Piave, kar je bilo ostalo sovražniku zakrito. Izdal je tudi vesti o premikanju čet, postojanke baterij in slično.
Največji del izdajstva pa prisoja vodstvo italijanske armade poročniku Karlu Stimenu (Karol Stiny) nekega polka pehote, ki je dezertiral blizu Novente.
Iz obširnega italijanskega uradnega spisa, v katerem sc njegove izpovedi zbrane in izbrabljene, je videti, da je izdal vse naše priprave ob Piavi in podal sovražniku tudi vrsto drugih dragocenih informacij.
Italijani Stinega uradno takole karakterizi-rajo: Poročnik je skrajno inteligenten, čuvstvuje ognjevito nacijonalno in navdaja ga kot mlado-čeha živahno pretiavstrijsko mišljenje. Njegove izpovedi nosijo značaj popolne zanesljivosti. On je pred svojim prebegom namenoma zbiral mnogo vesti, da nam jih javi. On vzbuja utis popoldne zanesljivosti.
Stiny, kojega strokovno znanje je temeljito, je zaznamoval z veliko pozornostjo in prav sistematično vsa dejstva, ki so se mu zdela kaj vredna. Njegov oris priprav in znakov za ofenzivo je tako temeljit in zamišljen, da je bilo po njem tako rekoč sklepati o bistvu dispozicij za napad. Pripomniti še kaže, da se je Stiny s svojimi lažnji-vimi informacijami o avstro-ogrskih razmerah na fronti in v zaledju, danimi italijanskemu poveljstvu, skušal pokazati v ugodni luči, kar vedno delajo vsi izdajalci. Značilna je izjava, da bi se v se v slučaju ofenzive avstro-ogrske čete večjim delom uprle, če bi jim ne bili nemški ali bolgarski bajoneti za petami.
Nadaljni materijal iz aktov dokazuje, kako so pozabivši na svojo dolžnost ravnali on in drugi, ne spominjajoč se svoje svete prisege domovini in cesarju:kralju in pozabljajoč na one, ki so bili z njimi kot tovariši na fronti in katerim so nesrečneži neizbrisno zakrivili trpljenje v italijanskem ujetništvu.
Žalostne lavorike, ki jih deli italijansko vodstvo, katero je samo izgubilo merilo za nemoralnost njih početja, ne izbrišejo madeža, ki se še vedno drži v svetovni zgodovini vsakega nezvestega izdajalca.
Usoda beguncev iz Benečije.
. Dočim razširja italijanska vlada strašne pravljice o položaju prebivalstva v krajih, ki jih imajo zasedene naše čete, je znano, da je njena skrb za lastne beneške begunce zelo pomanjkljiva. Nedavno so storili senatorji in poslanci iz Benečije pri vladi v Rimu v korist beguncev primerne korake, ker so mislili, da je vlada pripravljena vse storiti, da olajša beguncem bedo in jih obrani pred negotovo bodočnostjo. O tem je poročal tudi „Popolo Romano“. Vsebina poročila pa nam ni znana, ker je tudi v „Secolu“ z dne 4. julija, ki je prišel v Avstrijo, dotično mesto rimskega telegrama Ag. Stefani nečitljivo. Zadnje čase namreč zabriše italijanska cenzura vse one vesti, ki jih doma sicer ne more pustiti neobjavljene, a kojih objava v inozemstvu za ugled Italije ne bi bila ugodna. Vsekakor pa vsakdo ve, da cenzuriran članek o beguncih več govori, nego članek, ki bi bil z dovoljenjem oblasti priobčen.
Zelo značilno za razmere beguncev je dej- J stvo, da je odstopil poslanec Luzatti kot komisar ' za begunske zadeve. Z njim so pa zaprosili za
odpust tudi vsi podkomisarji. Dasi je ta skupna demisija zelo čudna, je vendar pojmljiva onemu, ki ve, koliko pritožb prihaja italijanski vladi radi nedostatne skrbi za begunce. Vrše se v poslovanju velikanske netočnosti. Nered je baje ravno tak, kakor je bil po potresu v Mesini. Pa še pravijo Italijani, kako se civilnemu prebivalstvu pod sovražnikovo vlado v Benečiji hudo godi!
Po domovini.
O jugoslovanskih zadevah se je ministrski predsednik Hussarek eno uro razgovarjal z dr. Korošcem. Narod bi imel pravico čuti, kaj je Hussarek povedal dr. Korošcu. Poslanci Jugoslovanskega kluba pa o tem molče. Slovenska javnost s takim molčanjem ne sme biti zadovoljna. V velevažnih trenotkih se uganjajo zaku-lisnosti, ki jugoslovansko stvar le ogrožajo. Več jasnosti in manj prikrivanja!
Socialnodemokraški vseslovanski delavski shod zboruje danes v Ljubljani.
Naši vojni ujetniki stradajo. Od nekega v Italiji vjetega Ljubljančana je došla dopisnica, na kateri se poslavlja od svojih dragih. Pravi, da naši vojni vjetniki v Italiji tako stradajo, da se bo težko še živ vrnil. Naša vojna oblast naj bi Italiji takoj zagrozila z represalijami!
Narodna pridobitev v industriji. Obširna tovarna za izdelovanje barv in lesnih izdelkov v Ljubiji pri Mozirju, ki je bila še pred kratkim last nekega nemškega nacionalca iz Gradca, je prešla s 1. junijem v slovenske roke. Kupila jo je domača družba iz Gornje Savinjske doline ter se pod imenom družabnika Alojzij Goričar in dr. trgovsko vpisala. Ta tovarna se je bavila že pred vojno s to stroko ter imela neposredne trgovske stike z Nemčijo, Romunijo in Severno Ameriko, kamor je tudi izvažala svoje barvne izdelke.
. Strašna nesreča. SOletni, vrli posestnik Raj-netove kmetije na Tolstem vrhu, Jožef Kavčič, je zopet odhajal med vojake. Ko je prišel na kolodvor v Spod. Dravogradu, je vlak pričel že odhajati, kljub temu je hotel skočiti še na vlak, a mu je spodletelo in je padel pod kolesa, ki so mu glavo popolnoma strla.
Čemu to? Pred mestno vojno prodajalno v Gosposki ulici nabita se dannadan velika množica zlasti otrok že ob opoludanskih urah in čaka na mleko, ki se deli šele proti večeru. Čemu to? Ali bi ne bilo mogoče določiti uro, ob kate-i se prične deliti mleko, obenem pa prepovedati zbiranje pred določeno uro? Nihče bi ne dobil mleka prej ne kasneje, kakor sedaj, a storil bi se konec lenarjenju in pohajkovanju, ki prav nič ugodno ne vpliva na mladino. Lenoba je vseh grdob grdoba; zlasti pa sedai ko povsod manjka delavnih rok. Odpravo nepotrebnega čakanja bi priporočali tudi pred drugimi prodajalnami.
Odlikovanje. Cesar je podelil tržaškemu namestniku, taj. svetniku dr. Alfredu bar. Fries-Skeneju in dalmatinskemu namestniku, taj. svetniku Maju grofu Attemsu red železne krone I. razreda.
Imenovanje pri c. kr. državno-žeiezniškem ravnateljstvu v Trstu. Imenovani so bili v statusu II. za revidente: Makuz Emil, adjunkt pri ravnateljstvu odd. VIII., Dolinar Josip, adjukt pri ravnateljstvu odd. V., Korošec Josip, adjunkt in postajenačelnik v Herpeljah, Žnidaršič Josip, adjunkt in postajenačelnik v Metliki, Zlatnar Franc, adjunkt v Ljubljani, drž. kol.; za adjunkte: Ce-puder Milan, asistent v Kranju, Bradaška Peter, asistent v Pazinu, Lukan Adolf, asistent pri ravnateljstvu odd. V., Drinovc Emil, asistent v Ajdovščini, Stergar Rudolf, asistent v Kranju in Kögl Rudolf, asistent v Červinjanu.
Zadeva kongrue. Poslanec Stojan je inter-peliral naučnega. ministra o izplačilu povišane kongrue. Sporočilo' se mu je, da so dobile politične deželne oblasti potrebna navodila, da pospešijo to zadevo, ki so jo dobile že pred enim I mesecem v nadaljnjo rešitev.
Junaške smrti za domovino je umrl v neki bolnišnici na južnem Tirolskem Franc Demšar iz Sestranske vasi pri Trati, bivši gojenec Zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano. V letoš njem šolskem letu je napravil predčasni, vojni zrelostni izpit in se potem vrnil na tirolskolaško bojišče. Na Monte di Val Bella je bil težko ranjen dne 16. junija in si sam pomagal z nadčloveškim naporom iz ognja, da si je rešil življenje še za nekaj dni; a 21. junija je umrl v bolnišnici in bil dan nato pokopan v kraju Selva pri Levico v Suganski dolini. Ganljivo je pismo, v katerem slavi polkovni poveljnik hrabrost in junaštvo sedaj že pokojnega Demšarja in tolaži domače, da se bo morda le posrečilo, ohraniti mu življenje.
V istem pismu sporoča polkovni poveljnik, da je bil Franc Demšar vsled hrabrosti povišan za praporščaka dne 49. junija in se mu je priznala dne 29. junija srebrna hrabrostna svetinja 1. razreda. Njegovi junaški duši mir in pokoj, blagi družini Demšarjevi pa srčno sočutje! — Padel je na laškem bojišču Franc Weiss iz Ljubljane.
Zastrupila se je v Trstu brezposelna natakarica Angela Pavanc, stara 24 let.
Goriške poštne urade odpirajo. Z dnem 5. avgusta t. I. se zopet odprejo poštni uradi Kanal, Dörnberg, Moša, Plave, Renče in Št. Lovrenc pri Moši za pisemsko pošto, vštevši službeno in zasebno rekomandaciio, kakor tudi za denarni (poštnonakaznični in poštnohranilnični) promet in za promet z vrednostnimi pismi. Istega dne se razširi službeni delokrog poštnih uradov Gradiška, Komen in Medeja na promet z zavitki. Najvišja teža zavitkov znaša 10 kg.
V Celovcu je oproščeno za deželno osrednjo mlečno zbiralnico 1200 mlečnih' komisarjev in ti ji preskrbe dnevno 1100 litrov mleka I Torej za en liter mleka dnevno je potreben en komisar,
Čisti donesek tobaka. Tekom vojne se je tobak že štirikrat podražil, torej vsako leto enkrat, nazadnje 15. januarja 1918. Menda se zopet zvišajo cene tobaku. Radi podraženja se je čisti donos znatno zvišal. Glasom proračunskega izkaza so okroglo znašali dohodki v letih 1913: 344'6, 1917/18: 516'5, 1918/19: 589' milijonov kron, izdatki pa 1913: 119'4, 1917/18: 180'6, 1918/19:
183 milijonov kron; čisti donos torej v 1. 1913: 225-2, 1917/18: 335'9, 1918/19: 406 milijonov
kron.
Mož in žena sta se zastrupila. V Trstu so aretirali že večkrat kaznovanega 301etnega Adolfa Habermanna. Opoldne mu je žena v zapor prinesla kosilo, ker mož še ni bil zaslišan. Poleg kosila mu je dala steklenico karbolne kisline, k°tero je Habermann takoj izpil- Težko ranjenega so pripeljali v vojaško bolnico. Stražniki so šli v stanovanje Habermannove žene, da jo aretirajo, a tudi ona se je zastrupila s kar-bolno kislino. Habermann ima na vesti več vlomov.
Smrtna kosa. Umrl je na Koroškem grof Raimund Wagensperg. V Zagrebu je umrl veletrgovec Izidor Schollen Umrla je v Ljubljani Frančiška Ekar iz Nove Vasi pri Kranju. Padel je na tirolski fronti korporal Franc Grom iz Šmartna pri Litiji.
Najnemirnejši okraj v Ljubljani je brez-dvomno Šentjakobski. Od ure, ko se zapirajo kavarne pa do 3. zjutraj, ko se izpraznuje zadnje zavetišče ponočnjakov v Zvonarski ulici, vrše se po ondotnih ulicah neprestano koncerti in podoknice civilnih in vojaških pevskih zborov s spremljevanjem pridušanja v vseh evropskih jezikih in veroizpovedanjih. Ker nam je znano, da treba za najmanjšo, najsolidnejšo podoknico celo v zgodnjih večernih urah policijskega dovoljenja, dovoljujemo si vprašati slavno c. kr. policijsko ravnateljstvo, če v poznih ponočnih ali zgodnjih jutranjih urah za tako hrupne „velikopotezne“ koncerte fin podoknice sploh ni treba dovoljenja, če pa ga je treba, čemu izdaja dannadan toliko dovoljenj, da ljudje tega okraja vse noči nimajo miru in pokoja? Prosimo pojasnila ali — remedure.	Šentjakobčani.
Požar. V D Meh pri Borovnici je 19. t. m. pogorel kozolec Jakoba Krašovca. Pogorelo je tudi 20 centov sena in okoli 20 centov neomla-čenega žita. Končno se je ogenj razširil še na hišo in hlev Martina Škrbca ter je obe poslopji upepelil. Krašovec ima škode 5000 K, Škrbec pa 1300 K; škoda je le deloma pokrita z zavarovalnino.
Ponižno vprašanje na ljubljansko apro-vizacijo. Koliko časa sme jesti vsaka oseba dobljenih 3 kg krompirja? Nekateri trdijo, da je to množina za cel mesec — no potem pride ravno 1 krompirček na vsak dan in ta zelo poceni, stane samo 12 vinarjev.
Učiteljska aprovizacija. Piše se nam: Dne 23. t. m. se je osnoval aprovizacijski odbor za učiteljstvo ljubljanske okolice. Vsi stanovi, vsi sloji so združeni v svojih aprovizacijah, edinole učiteljstvo je bilo navezano na domačo aprovi-zacijo, trpelo in gladovalo in to v 20. stoletju! Zato je bil zadnji čas, da se je zdramilo. Želimo mnogo uspehov! Predsednik aprovizacijskega od bora je nadučitelj na Ježici, g. Perko. Posnemanja vredna akcija!
Mrtvega so našli na progi med Savo in Litijo 461etnega črnovojnika Štefana Huča. Najbrže je padel ponoči z vlaka.
Toča. V Zgornji Radovini, očina Gorje, je v torek 16. t. m. toča pobila vsem desetim posestnikom vse pridelke: rž, ajdo, ječmen, krompir. Padala je dober četrt ure in je šele drugi dan skopnela. Siromaki so se veselili kruha, imajo namreč zaradi visoke lege le en pridelek in sedaj jim je uničila nado in delo toča. Nujna pomoč je potrebna.
V Krki je utonil 23 let stari hlapec Franc Gruber iz Dolenjega Suhodola, občine Brusnice.
Obesila se je v Mirni 201etna slaboumna posestnikova hči Ana Kočjaž, iz Dolenjega Vrhova, občina Mirna peč.
Vojni dobičkarji v Zagrebu. V Žagrebu se je zadnjega četrt leta prodalo hiš in stavbišč za 10,906.823 kron.
Zvišanje plač oficirjem. „N. W. T.“ ve poročati, da bodo zvišane oficirske plače, in pravi, da bodo regulirane tako, da bo dobival poročnik in nadporočnik mezdo, kakor bi bil za eno stopnjo višji v činu. Govori se zlasti o sub-alternih oficirjih, dočim višji niso omenjeni.
Poroka. V Višnjigori se je poročil 24. julija g. Anton Terenčak, bivši poslovodja trgovine Omahna ml. z gdč. Anico Krševan-Faturjevo.
S častno svetinjo za 40 letno zvesto službovanje je odlikovan poslovodja vevške papirnice Ivan Kotnik in član gasilnega društva Stu-denec-Iška vas Anton Cankar.
Parlamentarno zasedanje v septembru.
Dunaj. 27. julija. V parlamentarnih krogih govore, da vlada namerava v septembru sklicati posebno zasedanje. Razpravljalo bi se o davčnih predlogah, ki jih je odsek že rešil in o podaljšanju dobe poslanskih mandatov za eno leto.
Baron Sarkotic konferira,
Budimpešta, 27. julija. Baron Sarkotič se je izrazil napram dopisniku „Deli Hirlapa“, da se je na Dunaju posvetoval z raznimi merodajnimi osebami, med drugim z zunajnim ministrom grofom Burianom in vojnim ministrom generalom Stöger — Steinerjem. Cesarju je poročal obširno o razmerah v Bosni. V Budimpešti se je razgovarjal tudi z minstrom za prehrano princem Widnischgrätzom.
Cesar v Wartholzu.
• Dunaj, 27. julija. Cesar se je napotil s cesarico in otroci na grad Wartholz pri Reichenau na obisk.
Ukrajina vojno ozemlje?
Curih, 27. julija. Agentura javlja iz Moskve, da so spravili konzule vseh antantinih držav iz Kijeva in nadalje tudi francoskega, italijanskega in grškega konzula iz Odese v Moskvo. To odredbo utemeljujejo, češ Ukrajino je smatrati kot vojno ozemlje.
Sporazum glede Besarabije.
Iz Kijeva javljajo: Tukajšnji listi zatrjujejo, da bo med ukrajinsko republiko in Romunijo kmalu dosežen sporazum. Romunska vlada bo
izjavila, da proda okraja Akerman in Hotin Ukrajini, in da je baje celo že odredila, da umakne svoje čete v čisto romunske okraje.
Turčija in Amerika.
Washington, 23. julija. Reuter javlja: Po nalogu turške vlade je sporočil švedski poslanik vladi Zedinjenih Držav, da hoče dati Turčija zadoščenje Ameriki zaradi umora ameriškega kon- ■ zularnega osobja in zaradi razdejanja bolnišnic : v Täbrisu.
Proces radi križarke „Benedetto Brin“.
Rim, 27. julija. V procesu zaradi potopljene križarke „Benedetto Brin“ je predlagal državni pravdnik, da se obsodijo na smrt Georgio Carpi, ; Achille Moschilo in Guglielmo Bartolini.
Anglija in kolonije.
London, 26. julija. (Reuter.) Kralj je sprejel v avdijenci člane skupne državne vojne konference pred njihovim odhodom. Poklonili so mu lojali- , tetno adreso, kjer zatrjujejo, da vse angleške kolonije vodijo vojno skupno, da se toliko tesneje zvežejo z Anglijo.
Kralj je odgovoril: Upam, da delo konference ne bo brez uspeha. Kolonije prinašajo velike žrtve. Nadeja se, da bo princ Waleski kmalu imel priliko obiskati vse kolonije. Prosim Boga, da bi že prej, predno se sestane konferenca znova, zmagaja velika stvar pravice in svobode, da dosežemo miren razvoj.
Obtožba Bratianovega ministrstva.
.Bukarešt, 26. julija. Preiskovalni odsek za obtožbo ministrstva Bratianovega je predložil svoje poročilo zbornici. Odsek je spravil na dan zelo zanimive dokumente, ki Bratianovo vlado zelo kompromitujejo. Že na podlagi teh dokumentov bi bilo mogoče proti bivšemu kabinetu sodno postopati.
štrajk municijsklh delavcev na Angleškem.
London, 26. julija. Ministrstvo je odredilo, da bo vpoklicalo vse štrajkujoče delavce v vojaško službovanje, ki ne pridejo na delo po ne- , delji.
Pomoč Cehoslovakom.
Amsterdam, 27. julija. Glasom sem došlih poročil so izvedele „Times“, da so določila, ki jih ustanavlja dogovor med Severno Ameriko in Japonsko glede podpore Čehoslovakom v Sibiriji že izvedena. Glavni namen Je, da se ohranijo antanti vsi dosedanji uspehi Čehoslovakov.
Konec boljševikov v Sibiriji.
Peking, 26. julija. Reuter poroča, da izjavlja začasna sibirska vlada v Omsku, da so sklepi boljševikov ničevi. Sovjete zaključijo in posestniki dobe zopet svojo zemljo. Vlada v Omsku je zaprosila ono v Vladivostoku, da se izrazi za sporazumno.
Vojvoda Urach kot kandidat.
Frankobrod, 27. julija. »Frankf. Zeitung“ zaznava od posebne strani, da je kandidatura Urachova na Litvi končana zadeva.
Poijaki krvave za Ameriko.
Ženeva, 27. julija. Amerikanski seznami izgub navajajo visok odstotek poljskih imen. Polj- | ske legije so namreč imele največ izgub pri zadnji ofenzivi.
Izdajalci.
Basel, 27. julija. Glasom „Corrierc della Sera“ je vedel Gounod že vnaprej, da prične nemška ofenziva 10 minut po polnoči. Za obrambo so Francozi zbrali 12 divizij.
Antanta se pripravlja na Balkanu.
Curih, 27. julija. Na macedonski strani balkanske fronte se začenja v pogorju na obeh straneh Monastira bojevanje krepiti. Ono prehaja na vso fronto antante.
Intervencija antante v Rusiji.
Bern, 27- julija. „Berner Intelligenzblatt“ pravi, da je izvedel od sovjetskega poslanika, da se smatra intervencija antante v Rusiji za napako. Že dejstvo, da se poslužuje antanta Čehoslovakov v svoje svrhe, govori za to. Čehosiovaško gibanje je svoj delokrog daleč prekoračilo. To gibanje je umetno in zato se bo ta špekulacija ponesrečila.
Splošna mobizacija v Rusiji.
Basel, 27. julija. Po Reuterju se je začela splošna mobilizacija v Rusiji 17. julija. Mobilizirani delavci so zborovali nedavno na Meetingu v Petrogradu in so sklenili, da hočejo braniti uspehe oktoberske revolucije.
Sovjeti zmagujejo.
Rotterdam, 27. julija. Po poročilu iz Petrograda je protirevolucijonarno gibanje v Jaroslavu popolnoma udušeno. Mnogo rebelov so ujeli, morda celo 1500. Od teh so jih ustrelili 98, med njimi 2 generala. Čete sovjetov prodirajo v odseku Črno morje — Kuban.
Antanta izgublja nade.
Curih, 27. julija. „Corriere della Sera“ razpravlja o bojih v Albaniji in pripravlja na napad s strani Francozov, ter pravi, da mora antanta sedaj napasti v Albaniji, Macedoniji in Franciji, če hoče res zmagati še to leto.
Henderson dela za mir.
Berolin, 27, julija. Voditelj angleškega delavstva Henderson je z nagovorom v Oldhamu pozval Lloyda Georgea, da naj uvede s posredovanjem nevtralne komisije pogajanja z Nemčijo. Uvodni dogovori bi Anglije ne vezali, vendar bi pa mogli povzročiti sporazum.