Gospodarske stvari. Živinorejska in mlekarska zadruga. Iz vranskega okraja. Živinorejska in mlekarska zadruga za vranski okraj pri sv. Juriju ob Taboru, registrovana zadruga z omejeno zvezo s petkratnim deležem«, tako se bo namreč oficijelno nazivala — se bo vendar ustanovila, ako bo šlo po sreči. Začetek je storjen. V nedeljo dne 1. maja je bil sklical predsednik osnovalnega odbora shod, na katerera je govoril gospod Ivan Kač iz Žalca bistvu, o pomenu zadruge itd. Rekel je: ker se dandanes vsi ljudjč, vsi stanovi združujejo, se morajo tudi kraetje združiti, potem si bodo pomagali. Tako združevanje kmetov pa je ravno v zadrugi; in zadruga, katera se tu ustanavlja, prinaša zadružnikom lahko veliko blagostanja, ako bo vladala med njimi sloga in moštvo. Podal je udeležencem tudi več praktičnih nasvetov, katere je pojasnil z izizgledi iz svoje izkušnje. Za njim je razlagal in pojasnjeval vrli boritelj za našo organizacijo, gospod dr. Iv. Dečko iz Celja, zadružna pravila s pravnega stališča. Oba gospoda so zbrani pazno poslušali, in predsednik ju je tudi kar najsrčneje zahvalil za njiju trud in nasvete. Na-to se je takoj dalo vpisati precej udov, a načelstvo, ki sestoji iz ravnatelja in 11 odbornikov, ter nadzorništvo se bode volilo v prihodnjih dneh. Namen zadruge je ta, da se bode povzdignila živinoreja in da bodo kmeti mogli mleko svojih krav v denar spraviti. Vsako jutro in večer bodo pošiljali sveže mleko v zadružno mlekarno, kjer se bode takoj posnemalo s pripravljenim strojem ter se bo delalo surovo maslo in sir. Vsak ud plača 2 gld. vpisnine in vzame jeden delež za 10 gld. Torej le pametno in varno in složno naprej! Vsak začetek je težek, a s slogo in odločnostjo se da vse premagati. Gospodu dr. Ivanu Dečku in gospodu Ivanu Kaču pa še enkrat najsrčnejša zahvala! Žitna carina. Ker Je bila lani skoro povsod slaba žitna žetev, poskočila je pšenici in rži cena nenavadno visoko. Vsled tega pa se je zviSala tudi cena kruha. Seveda občutijo to draginjo le oni slojevi prebivalstva, ki si morajo z denarjem kupiti kruh in si ga ne pridelajo sami. Torej delavski stan je najbolj zadet zaradi nastale draginje. Proizvajalni stanovi kruha pa, namreč poljedelci, bi bili sedaj na dobrem, ako bi imeli kaj prodati. Toda ker nimajo kaj prodati, zato so ravno taki siromaki kakor delavci. Le ta razloček je, da delavci nimajo denarja, da bi si nabavili za vsakdanje življenje potrebnih rečij, kakor obleke, soli, luči, mila itd. Posebno velika beda je zavladala vsled podraženja kruha na Italiianskem in Francoskem. Da bi vsaj nekoliko preprečili lakoto, odpravili sta obe državl svoje žitne carine. Sedaj sriie namreč vsakdo, ne da bi kaj plačal, uvažati žito v v omenjeni državi. S tem pride več žita na trg iz drugih držav, cena rau pade in tako bo tudi kruh cenejši. Ker pa so evropski žitni trgi prepreženi z zajnkami goljufivih in brezvestnih špekulantov, bodo ti gotovo skrbeli medsebojno, da cena preveč ne pade. Saj s tem pride veliko več denarja v njih žepe, in to jim je bolj pri srcu nego blagor stradajočega ljudstva. Govori se, da tudi v Avstriji mislijo odpraviti earino. No za prebivalce, ki si raorajo vsak dan kupovati kruh, bi to bilo dobro. A za kmete le tedaj, ako res nimajo več žita prodati. Samo, ako se že odpravi carina, odpraviti se ne sme za vselaj, ampak le do prihodnje žetve, kajti potem lahko zopet pride domače žito na žitne trge. _ P.— Sejmi. Dne 16. maja v Vojniku, Arnovžu, Št. Ilju pri Mariboru, Studenicah, Rogatcu, Cmurefcu, Pilštajnu, na Bizeljskem. Dne 17. maja v Marijinem Brezju pri Mariboru. Dne 18. maja v Braslovčah, Konjicah, pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., na Ptujski gori, v Turniščah pri Ptuju (svinjski). Dne 20. maja pri Sv. Lenartu v Slov. gor.