THE OLDEST AND MOST. POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP. AMERICA. ŠTEV. (No.) 208. ikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. GESLO« Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do im.ge! GLASILO SLOV KATOU DELAVSTVA V AMER™ ™ V JOLIETU. - S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. CHICAGO, ILL., PETEK, 25. DECEMBRA — FRIDAY, DECEMBER 25, 1925. .NAJSTAREJŠI« IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH, LETNIK XXXIV. Green svari delavstvo pred fašizmom v Ameriki. MUSSOLINIJEVA PROPAGANDA SEGA CELO V ZDR DRŽ. ORGANIZIRANO'AMERIŠKO DELAVSTVO SE SVARI PRED FAŠIZMOM, RAVNO TAKO KA KOR PRED KOMUNIZMOM. Washington, D. C. — Orga- T7r.Tr ni žira no delavstvo - 5,000,000 KRVAVA NOC V CHICAGO, članov organizacij, ki spadajo _ pod ameriško delavsko federa-, 1 P«**!««!® krogli v eni noci. — Truplo policista najdeno na cesti. — Čuvaj ti- čijo — in sploh ameriško ljudstvo se svari pred rastočo nevarnostjo italijanske fašistov-ske propagande, ki pridno deluje tudi v Zdr. drž. To je izjava predsednika a- STRAŠANSKI YIHAR ¥ ' EVROPI. Francijo je obiskal zopet vihar, veliko hujši kakor zadnji.— Mrtvih je petnajst oseb, materialna škoda je velikanska. Pariz. — Po Franciji je div- ODKRIT ŠKANDAL. strelili prijatelja, nato si tu- strašanski vihar, kakršnega di sam končal življenje. še ne pomnijo. 2e pred par —o___ meseci je bila Francija priza- Chicago, 111. — Jos. Brooks, jdeta od viharja, a vendar ni za meriške delavske federacije Iastnik saluna in "ganster," ki primerjati s sedanjo katastro-William-Green-a, katera je pri- ima na vesti več zvinov in po- Ena ženska je bila na me-zadjala fašizmu udarec, ravno llcist E<*ward Harmening, startu mrtva v Boulogne, ko je tako kakor leta 1923 enaka iz- najdena mrtva v avtomobi- Pad'° na njo neko drevo in de-java komunizmu Ilu' last Har™eninga na 71, ce-!vet oseb je utonilo ko se je pre- Našli so se sledovi, ki jasno sti in Califo™ia ave. Trupli jef'jozni čoln prekucnil v reki pričajo, da se namerava tudi v našel neki Pasa»*. ki je takoj Seine. Materialna škoda je ce-Ameriki organizirati nekako .obvestil Policijo. Brooks je bil njena na več milijonov frankov, organizacijo, podobno italijan- z?de.t od kro^le šestkrat, poli- cist je pa dobil dva strela v pr- in bo najbrže ostalo za oblasti tajnost. skofašistovski. Delavska federacija je leta 1923 na svoji konvenciji v Portland, Ore. zavrgla fašizem, e-nako s komunizmom, kajti o-boje je na kvar strokovnim organizacijam in spodjeda osebni svobodi. Green tudi omenja v svoji izjavi, da je v Italiji nastala nekak prepir, v katerem je več ljudi je brez strehe. Štokholm, Švedsko. — Tudi sa. Kdo so morilci nihče ne ve,od tukaj poročajo, da je bil promet domalega po celi državi ustavljen radi silnega vihar- Dva stara prijatelja, oba bi- ia» ie divjal kakor še ne po- vša policista sta bila v službi kot nočna čuvaja v poslopju Central Trust kompanije na 125 W. Monroe cesti. Imela sta ena največjih nevarnosti osebni svobodi, večja kakor pa je bila tistih vladarjev, kateriH prestoli so se porušili tekom — in po svetovni vojni. V Italiji danes vlada diktatorstvo, kate- Peter Furlong, 65 let star potegni! Ve vol ver in ustreli! ixrva-riša H. Middleswortha, kateri je smrtno zadet padel po tleh. mnijo. Trije člani neke reševalna skupine, ki je šla na pomoč nemškemu parniku Poseidon, kateri je nasedel v bližini Gotland obrežja, je postalo žrtev valov/ ker se j*e prekucnil njih čoln. ^ -o Vrhovni generalni pravdnik Dan Moody iz Texasa, kateri je v preiskavi pri cestni komisiji odkril škandal v "Lone Star State." KRIŽEM SVETA. — Los Angeles,X?al. — Mrs. Etta Perry Heil, katera je bila MUNSEY, ZALOŽNIK ZAPU- |soproga bogatega prekupčeval-Ko se je Furlong zavedel kaj ST,L VELIKO PREMOŽENJE. |ca v Chicago, a sedaj ločena, __ je storil, ni pomišljal dolgo, j New York. — Tukaj je umrl ro drži v šahu s tiransko silo ^Hivec obrnil orožje proti sebi izdajatelj in založnik brošur 40,000,000 ljudi. Dalje tudi !n 81 tu*J*končal ziv-,Frank Munsey. Smrt je nasto-omenja Green, kako je Musso- I3*??' Muldlesworth je bil star piIa radi ^^ slepiča> gtar je lini italijanske strokovne orga. let. Nihče ne ve zakaj sta se bil 71 let Kakor pravi poro_ nizacije spravil pod fašistovsko ^J*' dJ-UŽmi obeh ne, mor?* čilo, se nemore natanko dogna- VELIKA RUDNIŠKA , NESREČA. V Webb rudniku je izbruhnil ogenj, ki je ogrožal življenje devetinsedemdesetim rudarjem, katerih osem je našlo žalostno smrt. Bellaire, O. — Kslko nevarna je služba vbogih ruderjev. Koliko življenj je že zahtevala ta naporna služba, v kateri delavec kopiči milijone kapitalistu, ko pa prosi za mali pri-boljšek; še ne priboljšek, le toliko plače, da bi pošteno preživel sebe in družino, tedaj pa imajo ti mogotci gluha ušesa. V Webb rudniku, ki se nahaja južno od Bellaire je izbruhnil ogenj, ki je ogrožal življenje 79. rudarjem. Osem od njiji je našlo žalostno smrt, ostali so se rešili. Kako je nastal ogenj ni pojasnjeno. Obžalovanja vredne družine, ki bodo v bo-' Iz domovine. "SLOVENSKEGA" UČITELJIŠČA V TOLMINU NI VEČ. SLOVENSKI PROFESORJI SO OSTALI BREZ SLUŽBE. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. o Skrb Tolmincev. Slovensko javnost na Primorskem je pravkar presenetila vest, da se je z dnem 30. nov. t. 1. izpremenilo tolminsko ta-koimenovano "slovensko" učiteljišče v štirirazredno nižjo gimnazijo, ki je seveda čisto italijanska. Slovencem ni bilo nič do prejšnjega učiteljišča in jim sedaj tudi ni nič do te gimnazije. Ce že morajo svoje o-troke pošiljati v italijanske šole, jih pošiljajo raje v Gorico in Trst kjer so cene preje nižje nego višje. Vrhu tega tolminske občinarje krvavo skrbi, kako naj vzdržujejo gimnazijo, ko že sedanjih davčnih bremen ne zmorejo. — Slovenski pro- v.v .... , ® .... fesorji na bivšem učiteljišču žičnih praznikih mesto veselih dr Beyk Hva]a in Bekar ka_ kor tudi Italijan Zambutti so ostali brez službe; pač pa so se Kristusovega rojstva lovali za svojimi. i o— za- DRZNI MORSKI ROPARJI. Hongkong. — Kakor v prav ljici o morskih roparjih se čuje kontrolo. Kako je s svojo želez- dati nobenega pojasnila. Vsi ti koliko je zapustil, ker nje- no pestjo dobil kontrolo parlamentom in kraljem, prisi- nad i" Poznali ko dva dobra pri-'ovi preostali zakrivajo. Sodi jatelja. Ise pa da je Munsey zapustil od mi- je bila aretirana ko je hotela vnovčiti ponarejeni ček. Na ve-brošur stj ima več drugjh deliktov, za katere se bo morala zagovarjati pred sodiščem. — Chicago, 111. Mrs. J. Hilert, je sla od doma in pustila svoja dva otroka, 3 in 5 letni deklici doma brez nadzor- lil je vlado, da je odobrila po-' Na 21fl-75. cesti kjer je le-'petindvaYset do Š^^T mil Zl'^Z * stavo, po kateri se tudi lahko *arn* 8 * b*nd!ta vstoPila Hjonov dolarjev. • e starejša zažgala pa- ^ X,- Jt, , ; . in ustrelila Leo Real-a, starega i vr'-.. j - Pir» da bl » pogrela, pntem posije člane parlamenta v je- ; ** i Največ vrednosti njegove se je vnela tudi oblekca co, čim se kateri od njih poka- glen ' arnaraW po^St *^ * bi,» P^u- Na ze javno, da se ne strinja s fa- ~ , . , * i mkov je le malo. Munsey pa ni vni>1A cnaoJia r.: s;.,™«™ i Dobil je dva strela v glavo in un J„ vpitje so priheteli sosedje, ki sizmorrr. i f ^ |Dil le zalozmk magazinov. •„„ .. x _ , , . j se mrtev zgrudil po tleh. Po u-temveč e tud- . , * - d \ ipa niso vec mo^h otetl otroka A še ni bil italijanski dikta- moru sta zločinca takoj pobeg- 0 ' Je , j. j i • , i , , . . t nice v nekem grocenjskem tor stem zadovoljen, tako pra- nila z avtom, s katerim ju js fill • a * . , J . • ry , . , * , , ... ; .„ .poajetju, Ki ima svoje trtrovine vi Green, ampak je razprostrl čakal njujin tovariš. tv . XT svoje roke daleč preko svojih I Na 2022 Bissell cesti so pri- ' - meja in tako diktiral, da itali- šli v stanovanje Mrs. Ane Dilch k^an«, Po- i • j - t • T/ ... .jI..., , . « ... v sestvo ima tudi v New London, janski državljani so Italijani do trije banditi ki so grozili zen- Conn ki je vrednQ ,lf500 000' sedme generacije, ako živijo v 41 1———n-- —i— J ' ' ' drugih državah — in jim pre- a^v ne puvc ivjc uua oanu ue- ___j , . . , , -xx . ^wnA.iio j »j + i j * i • • - Pred 30 leti kot letovišče, kate- poveduje, da bi postali držav- nar, ki ga je s soprogom pri- • - , , ' , , • j -t j v ... -i TT, ro je se sedaj vsako leto dobro ljam drugih držav, slasti oni, hranila za praznike. Uboga Obiskano žena se je silno postrašila in j Munsey je ^ izd ponazaia Kjer je imela svoje tednik v letu 1890, to je bil za četek, s katerega je razvil v dobičkonosno podjetje. ki so v Ameriki, jim strogo prepoveduje, da bi postali ameriški državljani. Oni morajo ostati Italijani in se klanjati fašizmu. Kdor se temu ne pokori in ima v Italiji kakšno posestvo, se mu vsa lastnina konfiscira. Družine v Italiji, katerih očetje so tukaj postali ameriški državljani, se smatrajo kot sovražne fašizmu in so izpostav- prihranke, katere sta si tako rekoč od ust pritrgala z možem v znesku $250. Ko so banditi vzeli denar, so mater in otroka privezali k stolu, ženi so tudi zamašili usta in odšli. -o^- NORVEŠKO DANSKI SPOR. HOMS OBKOLJEN OD UPORNIKOV. Bagdad, Sirija. — Semkaj je prišelo poročilo, da je Homs v Siriji popolnoma obkoljen od upornikov, kateri plenijo po V Sredo-strašanski v Ceuta, . „.. . Danska vlada se brani plača- ^ntr'Da.T.T'^r, r Pre~i« 82'000 kron ($21,976) od- mestu in morijo. Dva častnika garanju. Dalje je rekel Green škodnine norveškemu lovskemu in 100 francoskih vojakov je hlSEl™ T™' Parniku Quest, kateri je v zelo bilo masakiranih. Nemiri so pa v sel' k°km,unlzem ,mata strl'P i nevarnih okoliščinah rešil mo- tudi po drugih krajih Sirije, ta-vcenitl V a,5tvo nekega danskega parnika, ko da ni varno potovati po teh Jemu narodu lki se * PotoPn ob ^enlandski krajih. obali. 11 Kakor pravi poročilo, fran- Med Norveško in Dansko se coski višji komisar v Siriji, že dalje časa opaža napetost, Henri Jouvenel, je dal zatrdilo največ radi tega, ker Norveška delegaciji v Damasku, da se SPOR MED JAPONSKIMI DELAVCI, VELIKO MRTVIH. Tokio, Japonsko. — V bližin ni mesta so se sprle delavske skupine radi nekega dela, na- trdi, da so gotove kronovine bo začelo z mirovnimi pogoji, prišle nepoštenim potom v ro- da se čim preje konča s sovraž-ke Danske. Drugi vzrok za sla- nostmi. be odnošanje med obema drža-' Jouvenel je tudi obljubil, da kar je nastala pravcata bitka, |vama je pa tudi to, da se nor- bo francoska vlada oprostila bilo je več sto ranjenih in tudi veškim parnikom prepoveduje vse vjetnike, ako uporniki od-nekaj mrtvih. Iz mesta je pri- pristati v Greenlandiji, tudi ne loži jo orožje v teku petnajstih šlo 1000 policistov, ki so z ve-|toliko, da bi so mogli založiti dneh. Rekel je tudi, da bodo likim trudom napravili mir. z vodo in hrano,_______Injih voditelji prosti vsake kaz- in je v groznih mukah je umrl. — New York. — Najdrznejši tihotapci so menda oni, ki so ukradli čoln obrežnih ztražni-kov s katerim so potem nemoteno razložili na suho 1500 zabojev žganja. Trikrat so šli mimo drugih čolnov obrežne straže, vsakokrat so naložili po 500 zabojev iz tihotapskega parnika, ki je bil oddaljen 14 milj od obrežja. — Gibraltar. — zemskem morju so viharji. Pristanišča Cadiz, Tangierju in Gibraltarju so zaprta, nalaganje in skladanje blaga je nemogoče. — Mexico City, Mehika. — Uradno je naznanjeno, da se morajo vse igralnice kjer se igra za denar ob ameriško-mehiški meji zapreti. Te igralnice po največ obratujejo A-merikanci. — Chicago, 111. — Vse lekarne v mestu bodo na sv. dan in na dan novega leta zaprte od druge vure popoldan pa do šeste zvečer. Ob šesti uri bodo zopet odprte. — Bloomington, 111. — Harry Funk, kateri je bil spoznan krivim, da se je vdeležil ropa na banko v Chenoa je bil obsojen v dosmrtno ječo. , Smrtna kosa. V Gorici je umrl 61 letni vele- poročilo iz Kitajskega, ki pra- se je poročil tamkajšnji župan vi ,da so neki kitajski morski Alfonz Volk z gospodično M. ] roparji zajeli britiški obrežni Smerdel. parnik Tungchow, na katerem je bilo veliko potnikov. Banditi so se polastili vodstva parnika in streljali na kapitana, kateri pa bo najbrže okreval. O-ropali so vse kar je bilo vrednega na parniku. Ta morski rop je eden najdrznejših, kar jih še pomnijo v kitajskem vo- pin v Ivančičevi hiši in še drugd roparske napade. ■ -o-p «, Redka lovska sreča. Vipavski lekarnar Massopust je ustrelil pred kratkim na na-noškem pogorju krasno divjo mačko, ki je en( meter dolga in tehta 8 kg. Barve je mačka ru-meno-sivkaste. V zadnjih 50 letih sta bili ustreljeni na Vipavskem samo dve taki živali. o- Dve zlati poroki v Bar ko vi j ah. V Barkovljani so doživeli izreden dogodek. Dva domačina, Miče Pertot in Just Starec sta slavila zlato poroko. Pred 50. leti se je poročilo v Barkovljah na isti dan 10 parov, toda zlato poroko sta dočakala samo dva, Slavnost obredov v cerkvi se jo udeležilo veliko število domačega prebivalstva. Ženi Perto-ta in Starca sta bili oblečeni v narodno nošo. Miče Pertot ješ star 76, Just Starec pa 78 let. -o- Požar. i V Predmeji je nastal požar v poslopju Josipa Češnika. Napravil mu je škode nad 5000' lir, ki pa ni krita z zavaroval- . , W . , nino. Ogenj je povzročil men- posestnik Andrej Fiegl, lastnik da < nrncfnliiikna »nn^i'l«/. M All' IT—i * ' * * - J na gimnazijo imenovani trije novi italijanski profesorji. -o- V Hrenovicah pri Postojni gostoljubne gostilne "AlT Uni-versita" na Travniku. Žalosten spomin. Dne 22. nov. je bila dvelet- p^minul Smrtna kosa. V Trstu je umrl Ivan Šegu-lin. — V Rodiku pri Trstu je v 76. letu starosti Jo- dovju. Potnikom in moštvu niso'niča 1923 izgona č kanonika si počk • Tad; • I Mateja škerbca, vod.te ja Slo- k H m m na domažem £0. ukazali, vencev in bivšega deželnega tr^aii**.* o- Spomenik kralju Petru. Dne 6. decembra t. 1. so od- ničesar storili. Najprvo so banditi uml««! -tuvc? m uivacg« ucicmcga kopališču kapitanu, naj se poda in na poslanca južnozapadne Istre, njega streljali, ko je bil kapi- Pred njim so bili istega leta tan brez moči, so roparji zaple- izgnani župniki: Jakob Čema- nili na parniku vse orožje. Cast- žar, Franc Magdič, Josip Koširy Baškem Petrovcu na alo. niki so morali potem voziti ta- m pozneje Frank Žužek ter n način spomenik k kra, ko kakor so jim narekovali ro-t Ivan Tinngar. — Od vojaške Jju Petru Osvoboditelju, parji in so vozarili pod njih oblasti so bih pregnani v Jugo- poveljstvom približno 1000 slavijo: Andrej Nartnik, Josip jubnej starega srbskega milj. Častnike, kakor tudi stroj- j Habat, Nikolaj Žugelj in Hre- a nika in kurjače pri stroju so ščak. — Po odbiti opciji so mo-stražili člani roparske druhali rali oditi: Ivan Schiffrer in samostana. Dne 4. dec. t. 1. so proslavil! , . . ^ .... J x - ,stari srbski samostan Tronoša z revolverji v rokah, za šalit, Milko Saselj. To v jugozapad- 64Q Ietnico -e ustanovitve> se ni bilo, vsak miglaj, ki bi ne ni Istri. bil po volji banditom, bi pomenil smrt. -o- PANIKA V ARENI; TRIJE OTROCI MRTVI. Vsi ti so bili po uradnem spričevalu škofijskega ordinariata v Trstu "pridni in delavni tudi na polju javne prosvete, t. j učitelji veronauka, a nekateri i upravitelji na pomož. šolah; ni, sodili se bodo le oni, ki so se vdeleževali plenjenja in ma-sakiranja. __^ liArf Erie, Pa. — Nedolžni smeh . . 5000 otrok, ki so se zabaval! « gospodarskem polju so se pri božični predstavi v areni se' odlikoval, kot ustanovrtelj. m e spremenil v žalost, ko se je' IT^' ™n.h gospodars-J . . V . kih zadrug in selskih hranilnic, z velikim ropotom polomila in _ _ 6 .. , .. , , ,, • ,« Da so morali zapustiti to skofi- podrla klop na kateri so stali . . . % . v x 1 I • il • i« temu je vzrok ponajveč ta, nekateri otroci. Nastala je pa- . • ju i . , .. ,___.. . i' | da se jim je odbila opcija za i- mka, vse je hitelo proti izho-' ... tj* t- , , ' _ k;i; tahjansko državljanstvo, ker so bili obtoženi prevelikega nacionalizma." Vsi so bili dejansko napadeni od .fašistov in so postali žrtve dom, kateri so pa bili zabasani od tisoč otrok, kateri so čakali zunaj in pri vhodih ker niso mogli v areno radi gnječe. Trije otroki so bili pohojeni do . ... . , . ,. ... .krvavih surovosti in vsakovrst- smrti in večje število je bilo . " nega zasramovanja. ranjenih. __ Banditje v Istri. Kdor misli, da je z odstranitvijo Collaricha konec bandit-stva v Istri, bi se zelo motil. Po Gospodovega jutri v soboto naš leti je bil ubit kmet Rok Ivan-list ne izide. Prihodnja številka čič pri Rovinju. Zločinci SO od-izide zopet prihodnji torek dne nesli iz Ivančičeve hiše 10.000 29. decembra, kar naj blagovolijo cenjeni naročniki vzeti neznanje. POZOR NAROČNIKI! Ker je danes praznik Rojstva | Denarne pošiljatve. V JUGOSLAVIJO, ITALIJO, AVSTRIJO, itd. Naša banka ima svoje lastne zveze s pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in nase pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom aH ns zadnjo pošto točno in brez vsakega odbitka. Naše cene za pošiljke v dinarjih bi lirah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino: 500 —• Din. 1,000 — Din. 2,500 — Din. 5,000 — Din. 10,000 — Din. 100 — Lir _ 200 Ur _ 500 — Lir _ 1,000 — Lir _ $ 9.55 _ $ 18.75 - $ 4675 _ $ 93.00 _ $185.00 _ $ 4.70 _ $ 9.05 _ $ 21.75 _ $ 42.25 Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. ali nad 2000 lir poseben popust. Ker se cena denarja čestokrat menja, dostikrat docela nepričakovano« je absolutno nemogoče določiti cene vnaprej. Zato se pošiljatve nakažejo po cenah onega dne, ko mi sprejmemo denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO. Vse pošiljatve naslovite ns SLO« lir in polno jestvin. Orožniki so VENSKO BANKO aretirali sedaj 5 ljudi, katere] 7AK»AT«pir * smatrajo, da so zagrešili zlo-! ..«» . fssSi ■ ... -..... , ' ..ii. .5, .....fcd - it':'.. 6 ' , J. ...... m Izhaja vsak dan raxun nedelj, poa-deljkoT in CO Izdaja ia tiska: EDINOST PUBLISHING Naslor uredništva in oprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Telefon: Canal 0098, Za celo leto Za pol leta _ Za Chicago, Za celo teto — Za pol leta _ Naročnini: .$5.00 . 2-50 in Evropo 6.00 9jM thm oldest Slo-ikwipaper u America. Established 1891, Issued daily, except Sunday. Monday. and tha day after holidays, Published by: EDINOST PUBLISHING CO Address of publication office; 1849 W. 22nd St., Chicago, I1L 'Phone: Canal 0098. Subscription i For one year .$5.00 . 2.50 For half a year... ........ Chicago, Canada and Europe; For one year 6.00 For half a jeer_ 3.00 ruze ni, zabela neznana. Povojne razmere, bo kdo rekel. Mogoče. Pa bi hčerka ne mogla si nekaj odtrgati od svojega gospodarskega napredka, da bi vsaj nekoliko opomogla tudi AMERIKANŠKI POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu enači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker ■ tem veliko pomagate DOPISI važnega pomena za Iti trn objavo monjo biti nredniitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Z« zadnjo številko* v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office st Chicagy, Illinois. qaflcr the Act of Marcfr 3. 1879. J. M. Trunk: Napredek. svoji materi? Ali mora biti vse v svili in žametu. Ali je treba da sledi plesna zabava zabavi? Kje je napredek? In hčerka sama ? Ali je res napredovala ? Ali jo svila in ples res zadovoljita ? Kaj b©> ako pride kaka bolezen, ali zmanjka zaslužka? Kaj, ko pridejo leta, starost? Takih slučajev bo na stotine, kakor pač vsakdanja izkušnja kaže vsakemu, ki se ne da omamiti od nekega zunanjega sijaja, temveč gleda stvari, kakršne so zdaj v resnici in kakršna se kažejo sčasoma v posledicah. Kdor sam resnično ne napreduje ▼ napredku, ki je nekaj vreden, ne samo pfškav in zunanje sijajen, temu ves resnični napredek \:se družbe prav nič ne hasne. On bo zaostal v najbolj napredni deželi, ker napredek bo šel preko njega in ga končno pustil v razmerah, ki so vse kaj drugega, le ne_napredek. Napredek ,ako je res napredek, ne sme ostati na golo ma- i terielnem torišču, ne sme se sukati samo na zunanjih pridobitvah. Pravi napredek mora poseči na notranjo, moralično stran. Brez notranjih pridobitev, je tudi navidezno najsijajnej-ši napredek samo —: laži napredek. 193 KSKJ. ter sploh vse Slovence iz bližnje okolice. Udeležite se te prireditve v obilnem Številu, Ha sfcupno pričakam« novo leto. Članom Dvora Marije Pomagaj št. 1640 C.O.F. se priporoča, da kdor še ni naročen na list "Amer. Slovenec", da se ga gotovo naroči ,ker v tem listu bo prihodnje leto vse natančno poročano o poslovanju našega društva. Ani. M. Leskovec mL Rev. B. A.: Drobtine iz stare d KOMPROMIS ¥ IRSKEM VPRAŠANJU. Tudi v času, k d so bila vrata za naseljevanje v Zedinjene države še na stežaj odprta, se je iz mojih krajev v stari domo-' vini izselilo le malo ljudi. Gospodarske razmere niso bile slabe. | Kdor je hotel delati, je dobil zaslužek, vsaj da je zadostoval za -j povprečen prevžitek. Nekaj se jih je izselilo, a večinoma so bili ti izseljenci iz slojev malih posestnikov ali "kajžarjev" in Cleveland-Colltnwood, O. I obrat v društvenem življenju nekaj iz obrtniškega stanu. Kmetskih sinov ali hčera je bilo Ce bi prišel kdo opazovati, gre neumornemu delovanju med izseljenci zelo malo. j društveno življenje katoliških "Amer. Slovenca." Vsa čast li- Moralično stališče med izseljenci ni bilo na vrhuncu niti v društev v naši collinwoodski, stu, kateri se je tako neustra-starem kraju. Kmetske hiše so tudi za moralično stališče naj- naselbini pred petimi leti, bi U>, šeno podal v boj braniti pravi-boljše trdnjave. Tam je poštenost, gospodarska solidarnost življenje komaj opazil. Tiste ce katoliških Slovencev ter kli- Te dni je prišlo po posredovanju angleškega ministrskega predsednika Baldwina do kompromisa v vprašanju severnih irskfh mej, ki je grozilo še pred par dnevi izzvati krvavi konflikt med Ulstrom Jn Irstfo. — Predsednik vlade "svobodne države" Cosgrave in ulstrski ministrski predsednik Sir James Craig sta izdelala sporazum, katerega glavne določbe je Baldwin sporočil spodnji zbornici. Sporazum temelji na priznanju teritorijalnega statusa quo. Razmejitvena komisija je razrešena svoje naloge. To pomeni, da je njeno poročilo, ki je že pripravljeno, pa doslej še (Elalje.) 'go, da vceplje članstvu Odkar je imela leta 1920. — za treznost, za ljubezen dve leti po svetovni vojski — rodnega »doma in domače orlovska organizacija svoj pr- žine, za lepoto druži nsk vi veliki nastop o priliki tabora življenja sploh itd. Na ta n v Mariboru, ^'e postala v našem skuša obnoviti v slovenski mla-narodu tako važen kulturni či- dini in po njej v vsem ljudstvu nitelj, da je nihče več ne more tistega duha, ki je preveval na-prezreti. Že takrat je pa po- še prednike in ustvarjal one stala kot vsega spoštovanja,"lepe čase," po katerih se v vredna organizacija znana tudi sedanji moderni dobi razdvoje-daleč preko mej dežele in dr- n osti in razrvanosti marsikomu žave, saj so se mariborskega iz vsega srca toži. tabora udeležili mnogi tuji slo- Taka in podobna so torej vanski in neslovanski gostje. Še vzgojna sredstva orlovske or-bolj si je razširjala obzorje v ganizacije. Toda to so selo na-poznejših letih in se je prosla- ravna sredstva. Kot katoliška vila že tudi na svetovnoznanih .organizacija pa Orli vedo, da mednarodnih nastopih v zuna-,ni prave in resnične vzgoje njem svetu. . brez nadnaravnih pri pom oč- Orlovska organizacija je si-i cer svetna, necerkvena organizacija, vendar v vsem svojem I programu in delu odločno in kov. Zato je pri vsem svojem delovanju vedno v tesnem stiku s cerkvijo in ji takorekoč dovaja organizirane fantovske izrazito katoliška. Zbira v svo-jin dekliške vrste* da more med jih "odsekih," ki so pa večino- j njimi razviti vso notranjo moč ma pravita društva, moško in nadnaravnega vzgojnega delo-žensko mladino (Orlice) z na- vanja. Duhovnik, zastopnik menom, da jo ohranja na pra-, Cerkve, je v orlovskih vrstah vem potu, da ji vceplja smisel prva in zadnja avtoriteta v za organizacijo* za samovzgo- j vzgojnih vprašanjih, najvpliv-jo in samoizobrazbo. Nadalju- inejši svetovalec ne samo v ver-je torej delo domaČe hiše »n šo- skih, temveč tudi v pravnih zale. Najbolj izrazito sredstvo za deva h. Razne verske vaje so ,! ® . . .. * , dosego namena v vzgojnem bistven del orlovske vzgoje in m bilo objavljeno, postalof poRledu # je shematična te-[fant, ki je v verskem pogledu lesna vzgoja potom telovadbe. in umno uravnanje trdnega napredka doma. Med gospodarsko dni je obstajalo eno samo iz-j cal tiste, ki so zaspano tavali brecnomenin V v H ^ost ! šibkejšimi sloji je bila in je še morala precej zrahljana. Res je, rečno katoliško društvo in še sami nevedoč kam ter vabil na- |ne *e J«vi ------ —^—... da gospodarske razmere nekoliko uplivajo na moralno nazira- to društvo je širša javnost ko- za j one, kateri so nesmiselno !i 1*1* -^TT^L i™!Zat(* ^ pojavlja v njenih vrni« i« trHi*av n irrueon n Aa ----mni nna^ilfl kpr i*P bil« tako1 drveli nasproti naivečiemu ,nv ». sienernin temonjainin gtah bolj- in bolj Reaj0 . Kdor je cT- ' • ®ov" Jia premem b. Obe vladi irskega >0nl u je tetova||eC- Qdtod nje, dasi je trditev zgrešena, da samole ekonomske razmere maj opazila, ker je bilo tako tvorijo podlago morale. To je golo materialistično stališče, ki malo po številu članstvo. To pipa ne vzdrži pred sodbo realnih, dejstvenih razmer. jonirsko društvo v naši našel Ali so zboljšane gospodarske razmere v Ameriki novim na- kini je bilo Dvor Marije Poma-seljencem res prinesle napredek? Bodo slučaji, kjer je napre- gaj št. 1640 C. O. F. Doba pe-dek zaznamovati. Ni dvoma. Taki slučaji so pa izjeme, mesto tih let je pa razmere društve da bi bili redni učinki. Večinoma pri moralično zrahljanih na- nega življenja katoliških dru-ziranjfh boljše razmere ni«o prinesle pravega napredka, kve- štev pri nas temeljito predru-čen:u le laži napredek, ki pa se ne more imenovati napredek, gačila oziroma izboljšala. Od dasi morda splošna sodba drugače meri. Boljši zaslužek, bolj- tistega časa se je prej omenjena hrana, finejša obleka, udobnejše stanovanje so znamenja on -društvo razvilo iz malega v nekega napredka, a pravi napredek so le, ako je s temi prodo- veliko društvo, katero pridobi-bitvami združen tudi boljši moralični napredek. Ce pri takem va novih moči od dne do dne. materialnem napredku ljudje ne postanejo tudi notranje boljši,j Poleg tega društva pa obstale napredujejo tudi duševno, potem je ves zunanji napredek le jata pri nas še dva druga ka-neki obliž, ki zakriva nekoliko notranje stališče, ki je morda toliška društva spadajoča v K. nekako sijajno, a ne dosti vredno, in zato ni napredek. :S.K.J. in sicer drnštvo sv. Jo-Znan mi je sledeči slučaj. Iz gospodarske in moralično žefa št. 169 in društvo sv. He zelo šibke družine se je izselila hčerka v Chicago. Navidezno je — napredovala. Prihajale so nazaj fotografije, da je drugim kar sapo jemalo. Prihajala so poročila, kako se ji godi, koliko zasluži, v kakšnih razmerah živi. Nekaterim so se kar sline cedile po ameriškem — napredku. Ali je bil res to napredek? Razen prav razkošnih fotogra-jbi čez šest sto članov in članic fij in bahaških poročil o udobnih razmerah, velikem zaslužku'— pa to je šele začetek, to i. t. d. uboga mati v starem kraju nt čutila prav nobenega na- smelo trdim, ker v tem letu se predka. Pozneje sem izvedel od tega slučaja še več podrobno-'je šele pričelo pravo zanima-sti. Hčerka v Chicagu se nosi v svili in žametu, ker dobro slu uje za katoliška društva. Clan-ži še zdaj, dobro živi, kakor pravimo. Članica je kluba, ki ima stvo kar trumoma pristopa k plesno zabavo vsako soboto. Dobil sem poročilo, da so plesne vsem trem društvom; precej zabave trajale skozi ves postrti čas, in celo na Veliko soboto so časa je vzelo, da so naši prise-se morali sukati, kakor bi šlo za zastavo in bi se svet podrl, ako Ijenci sprevideli, da vlada le bi ne bilo te zabave še na ta dan. In stara mati doma ? Bil sem pri katoliških društvih pravo pred odhodom v borni koči. Obleka ponošena, razcapana, po- bratstvo, sloga in mir. dobna beraškim cunjam. Hrana niti za silo zadostna. Še ko-: Velika zasluga za ta pre- ražniku Slovencev — brez ver- J ^^ ^ 2avezali sklicati stvu. ničvreden, je v orlovskih vrstah tujec in ne more biti dolgo v njih- Orlovski prazniki, ki so letu praz- i,,luKa ** zavezal1 9^at|, njeni veliki uspehi v telovadbi,! novanje združeno s skupnihi Le krepko naprej po začrta- bodo meto^Uim št^ ** reBn° Z raznimi dru" Prejemom sv. zakramentov, so Ini poti, saj imate za sabo od »vfiha ^ Lr^^voJ^i« « 1 telovadnimi narodnimi in resne preizkušnje za vsakega, dne do dne večjo armado. Slo-'^a se o^h ^l^dl^i' "^^jf o^j Duhovne vaje, ki postajajo vencun Slovenke pristopajte v je t«di vprašanje ureditve u-| San,rat,Jaml-katoliška društv* .ki-r ^'--'pravne in davčne jurisdikcije' bolj in bolj vsakoletna potreba vence v pravem pomenu bews nekaterih obmejnih con. de je le katoliško društvo pravo. Toda telovadba je Orlom le za vsa orlovska društva, so sil-eno vzgojno sredstvo, čeprav | na pobuda za resno razmislje-■P - . .morda nazunaj najbolj vidno, vanje o praktičnem krščanstvu I Uja ricerT z-.dmV'^n i'V ^ vzgojnl sietem slovenske v katoliških organi- Da pa dostojno proslavimo joti niti svobodne dri^ve IrJke' VCČ "sPc»nih zacijah združene mladine, uspehe na našem društvenem „iti Ulstra V^r d ir -p ta sred8tev m m tako rorflria Pogosto se je že načelo vpra- ^^m l*t„ ia "n* . »okrog »n ima tudi več uspehov, šanje o številu slovenskega or- polju v tekočem letu, je Dvori način posrečilo Izogni nevar- eJT^ lUG1 ^ usPetlov' ,sanJe 0 stevlIu slovenskega Marije Pomagaj št. 1640 COF.Cmu k^Sktu ^bi uteJSr organizatorično delo lovskega članstva. Ali je n sklenil orirediti veliko nrirediJ "I"?.« P^Z-JuJS samo P° ^ da ^ tako majhno? lene št. 198. Ta tri društva so v naši naselbini že mogočen faktor. Pod okrilje teh društev se je zbralo v primeroma kratki do- sklenil prirediti veliko priredi- omajati solidnost britanskega lev na sv. Silvestra večer, 31.' imperija, decembra v Slovenskem DomU: 0 na Holmes Ave. Na tej prire- mor-Ne bro vzgojno sredstvo. To delo bom navajal številk, ker te dose vrši zlasti na takoimenova- stikrat prav malo povedo, naj Newyorška dekleta se nazi- ^ fant?%,|lkih s«ita®kih, ki se zadostuje samo navedba enega ^ - ,i .zvečer in so od dejstva. Na predlanskem kato- liškem shodu v Ljubljani drtvi bo posebna novost. Poseb- vajc najmodernejša (tudi chi- nnWM«...>«<>. no pripravljeno za čakanje no-|kaška ne zaostajajo), d a sir a v-' **a poleg telovadnih ve^a Jeta. ^ Igrala bo izvrstna, no greje z modo nazaj v Evine' ^ članstva. V zadnjih le-jnu" javen telovadni no pripravljeno za čakanje no- kaška ne zaostafaio^ danirav-' • ■ - / a Ka ne za0^ajaj0;\aairrax j ur poglavitna obveznost orlov no greje z modo nazai v Evine orkestra najnovejše komade za čase. mladino. Za starejše bomo pa imeli izvrstnega godbenika na imeli Orli nan svojem 'stadio- -«=■- -------- • ——-- i ■ >« j«• v-n tcivi dum nastop. tih polaga organizacija veliko število nastopajočih je bilo važnost še na mnoga druga tako veliko, da doslej še nobe- harmonike. To bo tod, nekaj! deh je oni mož. kateri" nekaj;1teI°Vadna v Najbolj obžalovanja vre-_e oni mož. kateri nekaj na harmoniko bo stori, kar mu je žena odsveto- a- vsej Jugoslaviji ni postavila k posebnega, na narmoniro tx> stori kar mu ie žena odsvpto- *V,-----I »»j* namreč igral Mr. Frank Ko- fau' fa da™ mu tisto^ delo^ ni; ™ok* člana"" lenemu nastopu take armade, vich. Prav uljudno se bavi vse nosr^čilo i ^f™ braDJe ("MIa" In to *> biIi fantje iz ma- Dvora Marije Pomagaj,P ♦ * • ! d ost ), varčnost "Čebelica,", le, od vseh strani stisnjene in kupovanje organizacijskih po- pristrižene današnje Slovenije! člane št. 16401 za-zi- št. 16401 C. O. F., da se gotovo __ Nekateri Iiudie trdiio da1* Zl ■ , * udeležijo te prireditve. PravL bra^ca vela^ M^^^^ ie ^ £ Nabfvni uljudno se tudi vabi članstvo^i^^Jet/ko ^^ ^ Ti društva sv, Jožefa št. 169 KS. ^ ^i/n^,^ or lovstvo za svojo veliko nalo- KJ. ter društvo sv. Helene Št. (Dalje sledi.) To reach the advertise m Slovenec!" best customers 4' Amerikamski "ENA IZMED NJEGOVIH NAJMANJŠIH.'' __ . Rev. J. Plaznik. -o- (Konec.) "Ne; saj bi me tudi ne poslušal. Morda se briga za bogatine; zato menda vedno bolj bogatijo." "Pa že ni res. Jaz nisem bogata. Tudi jaz moram delati, da se preživljam in vendar me posluša." "Vas posluša? Presneto! Tega pa ne morem verjeti V* "Vam dokažem. Včeraj sem se tako slabo počutila, da sem gaTprosila, naj mi pošlje koga, s katerim bi preživela božič. To bo moj prvi božič izven doma. Mati mi je umrla majnika in ostala sem sama. Bog mi je poslal vas." 2ena je nekaj momljala. "Se vam zdi čudno, ni res, da sva se mi-dve našli, obe iz Minonka? Toda, jaz sem slab odgovor na vašo prošnjo." "O, če bi vi.le vedeli, kako visoko vas čislam, ker ste od tam, pa bi ne govorili tako. Ali veste, da bom imela božično kosilo pri vas?' ' "Menda vendar ne! V moji bajti ne boste našli nobene posebnosti. Morda en hlebec kruha več, za deset centov več sira iti to vse." Helena se je lahno nasmejala in mislila, kako bo presenečila ubogo ženo. "To bo imenitno. Prišla bom k vam, da prostor nekoliko pospravim. Kupila sem nekaj vencev, da jih deneve na okna." Ženi so rte širile oči in roke so ji šle kvfšku. reč, to bo imenitno! toda, okna so umazana; ne vem če bodo venci pristojali na nje. Jaz jih ne morem umiti; sem preslabotna." "Vse to bom jaz storila. Kar dlani me srbe, da bi komu pomagala s čiščenjem za božič. Tako rada sem čistila doma." Pot je bila pri koncu in vstopili ste. "Veliko dela boste imeli; ne vem, če se vam bo dopadlo." "Seveda se mi bo dopadlo; prinesla sem predpasnik s seboj. Vi napravite kavo, jaz pnam pa nekaj kruha, surovega masla in nekaj slaščic. Najprej večerja, potem pa delo." "Kdo bi si mislil !" to je vse, kar je mogla žena reči, ko je videla mizo pripravljeno. "Jaz bi morala delati tri tedne za samo eno tako večerjo." Naenkrat se je stopil led na nekem koncu njenega srca in nehote so ji začele liti solze po ostarelem licu. Prijemala je deklico ponovno za roko in sti- ■ skala. Četudi se ji je zdelo, da so ji usta polna besed, ni mogla drugega reči, kakori "Kako ste dobra, dekle!" Po večerji je šla Helena na delo. V nekoliko urah so bila tla čista, okna umita in peč osnažena. Na okna je dejala Helena vence. Stara žena je celo pozabila godrnjati ji a ostali svet. "Kako božično zgleda vsaka stvar. bf res ne smeli tega delati za mene; bom postala preveč pokvarjena." "Morda se bo pa našlo kako boljše delo za vas." "Vse sem poskusila, pa nisem našla ničesar boljšega." "Bomo videli. Ali Imate kak tiamfiznf prt, da pogrnem mizo?" "Nekaj prtov še imam. Hranila *em jih že več let, ker jih nisem marala rabiti. Človek zgubi ves okus za lepoto, če mora garati dan za dnevom za vsakdanji kruh." Na prtu so bili okraski iz pravega, umetnega dela, četudi so bil že zamazani. Helena se ni mogla načuditi umetnosti ročnega dela. ' Ali ste to sami napravili?" "Vse sama." "Ce znate take reči izdelovati, vam najdem prostor, kjer bodo veseli, če boste hoteli jemati njihovo delo. Veliko lepše delo bo, lažje in več boste zaslužili." Stara žena je takoj postala živahna. "Ali res? Ali lahko začnem takoj po praznikih ?" "Seveda; vzela vas bom s seboj." "Potem bom pa zagnala stran te umazane lonce m usnjama me ne bo Več videla." Prihodnji dan je bil sveti večer in Helena je imela pol dne, da se je pripravila za praznike. Sla je v mesto, da nakupi potrebne stvari, kar jo je vzelo skoro celo popoldne. Kupila je črno obleko, čevlje, klobuk, gorko suknjo za svojo prijarteljico; z veliko košaro z jedili se je vrriila. Na potu je še stopila v cerkev, šla k spovedi in se veselila bornih jaslic na stranskem oltarju. Kako dragi so prazniki onim, kMeri imajo vero jn kako sladko je prejeti Zveli-čarja v svoje srce na tak dan! Helena je rekla, da božič ni božič brez. svetega obhajila. Želela je, da bi bila tudi njena stara prijateljica deležna tega veselja. Uboga stvar, še Boga nima, h komur bi se zatekla v svojih težavah! Po molitvi je odhitela ven v. sneg in kmalu je bila na cilju. Srce ji je bilo, ko je dpa- žovala začudeno starko, ko je ta videla vsa lepa In bogata jedila. "Ali sanjam, ali sem v nebesih? Koliko Časa je že, kar sem kaj takega imela na mizi "Prav prijeten božič bo. Še nekaj moram dobiti. Še male jaslice, božično drevo in nekaj okraskov." "Draga moja! Preveč bo. Saj ste že sedaj . preveč zapravila za mene." "Mora biti tako. Brez takih okraskov bi ne mogla bfti zadovoljna, ker smo jih vedno imeli doma." Kmalu je bila Helena zopet pri nakupovanju. Njen delodajalec ji je dal lepo svo-to za praznike in hotela je biti darežljiva. Kmalu je bilo vse v redu. Hiša je bila prav prijetna in videlo se je, da je sveti večer. Kakšno veselje bi prinesle Heleni zabave, plesi in gledišča! Tako pa je bila resnično vesela, ko je gledala starko, kako so se ji oči iskrile in kako jo je hvaležno pogledovala. Po večerji, ko so bile svečke na drevescu prižgane,, je dala Helena starki svoje darove. S tem je bila trdnjava zavzeta. Ploha njenih solz se je vdrla. "Oprostite neumni ženski," se je zagovarjala ; "moram se zjokati, da gre iz mene grenkost mnogih let; sedaj, se boljše počutim. Sedaj verujem, da je fcog." "Seveda je, čim bolj ga bote molili, toliko bolj bote čutili njegovo bližino/* "Pa n^ znam moliti." "Kar povejte mu, kar imate na srcu in usKšal vas bo." Dolgo ste sedeli skupaj. Helena je, porabila priliko in poučila starko o verskih res-j * nicah. Ko so sveče dogorele, je deklica o-menila: "Sedaj moram oditi. Zjutraj grem najprej v cerkev, potem pa pridem sem, da vam pomagam pripraviti kosilo." Žena jo je pograbila za predpasnik in nekoliko zadržala. "Ali ne bi mogla tudi jaz iti v cerkev. Rada bi ga prosila, da bi postal moj prijatelj; morda bi potem boljše živela." "Z veseljem bom prišla po vas. Ali boste pripravljeni ob pol osmih?" "Gotovo." Poznej mi boste morali še več povedati o veri. Rada bi hodila v cerkev sedaj. ko imam kaj obleči; prej nisem mogla." Helena je skoro veselja poskočila. Tiho je opravla zahvalno molitev. Prijela ie njeno suho roko in rekla: "Midve se ne bove nikdar ločile. Jaz bom skrbela za vas in obe bov.e zadovoljne." "Bog vas blagoslovi za te besede! Povedala bom jutri Bogu, kako ste dobri in ga prosila, naj vam da vhč najboljše v življenju." Pol leta poznej najdemo Heleno in gospo Kane v prijetnem domovanju. Stara žena je skrbela za hišo in kuhala. Njeno zdravie je bilo stokrat boljše, ker je imela dobro postrežbo. O prostih urah se je pečala z umetnim ročnim delom, da ima nekaj prav svojega denarja, da bo lahko kupila Heleni mal dar. Skončevala je tudi svoj verbuk in se pripravljala na prvo sveto obhajilo. Helena pa-je bila med tem veliko povišana in Bog jo je blagoslovil za vse, kar je storila za eno izmed Gospodovih najmanj- Družba sv.Druiine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. ZJedin jenih Držarth Severne Amerike SEDEŽ' JOLIET, ILL, Iakor. * dr i. Ifl. .. . _ Inkor. v dri. Pa. ■* v^rx>. dom in narod; vsi za ene«* eden za vse." GLAVNI ODBOR. Predsednik ..........GEORGE STONICH. 815 N Chirac o* t r .». L podpredsednik .... JOHN N. 1JA S D ERTZ, 1425 N fVnt# 2* £2? !» " .....JOS PAVLAKOVICH 39 ^'n^sMf ft ................ JOS. SLAPNICAR, JI! Sumtn t sT 2' 1» Zapisnikar...........PAUL J. LAURICH 512 N i .2* 1 ............ SIMON SHETIN^ 1013 N cfto^r o ^ ll!" Duhovni vodja .. REV. P. K. ZAKRAjSEK, l^^oSJl L NADZORNI ODBOR ANDREW GLAVACH, 1844 W. 22nd Place. Chicago II! JOSEPH MEDIC. 823 Walnut St.. Ottawa fll - JOHN PETRIC 1202 N. Broadway St.. Joliet.'III. POROTNI ODBOR. ANTON STRUKEL, 1240 Third St.. La Salle IIL JOS. KLEMENCiC.1212 N. Broadway. Joliet' in' FRANK PAVLAKOVICH. 28 School St., Univerzi. Pi. W Si tr 3\ jt- 1924' t D.fcpla&la »vojim članom in članicam $JS993 91 d*tl,čcra raznih Podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku zdravo Novo leto za celokupno Članstvo! Geo. Stonich, gl. predsednik DSD. -p..—. KRASNE STENSKE KOLEDARJE ZA LEtO 1926 am o razposlali na vse naše lokalne zastopnike (ce) in sicer toliko koledarjev, kolikor je naročnikov Amer. Slovenca v naselbini. Vsi naročniki jih dobijo brezplačno. Gg. zastopniki (ce) jih bodo razdelili naročnikom, kateri ga še ni dobil, naj se zglaai pri našem lokalnemu zastopniku v naselbini in ga bo dobil. V naselbine kjerj trgtfrctem in obrtni, nimamo lokalnega zastopnik*) fcam» ^ oglašajo v "Amer. Slovencu", da jt to Val Ii»t, * katerem oglašajo. bodo prejeli naše stenske koledarje naročniki po pošti. • -o-- Trosimo Slovence m Hrt-ate, v državi Illinois in Pennsylvania, da v »voj,h naselbinah ustanovijo moSko ali žensko društvo, ter Ra pridružijo . sv- »rubine. Za ustanovitev dnHtva zadostnje 8 cfanov (rc) Sprejemajo se moški ni ženske, od 16. do 55. leta, otroci od 1 do 1A leta 'Zavaruje se lahko za $250.00 ali $500.00. i\o dosežemo število 2000 «e rvisa zavarovalnina na $1.000.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250 00 Poleg smrtnine se zavaruje tudi za razne poškodbe in ooeraciie ROJAKI, PRISTOPAJTE H DRUŽBI SV. DRUŽINE; VESELE IN BLAGOSLOVLJENE bpžične praznike želi vsem gl. uradnikom, vsem uradnikom in uradnicam lokalnih društev, kakor tudi vsem cenjenemu članstvu družbe »v. Družine Uredništvo glasila D. S. D. IZ URADA PREDSEDNIKA D. S. D. Joliet, III. jgoma umira in ako bi ne imeli Cenjena društva: — Ker se'mladih za seboj, kdo bi potem bliža tekoče leto k svojemu tistim par starim revežem pla-koncu in se bomo v kratkem po- čal njim predpisano podporo, slovili od njega je prav, da se Zato bodimo pametni in zave-spomnimo s hvaležnim srcem dajmo se tega do svojih druš-na vse napredovanje in delo- tev in organizacije DSD. ter vanje pri naši organizaciji, ka- idimo na delo z največjo hra-terega je nam blagpslavljaKbrostjo, da »e doseže 1000 no-l jubi Bog, da smo zamogli tako vih članov in članic, lepo napredovati. | Z veselim srcem zrem tudi Zadnja konvencija je nam na naš mladinski oddelek, ki začrtala edino in pravo pot za tako lepo narašča, da je vese-trajni obstanek naše slavne or- |lje. Zdi se mi, da ako bomo ta-ganizacije D. S. D. ter z novim ko mirni ne bo treba dolgo let, letom se začne nova doba z no- [da bo presegel odrastli o^ide-vim poslovanjem. Zato je naša sveta dolžnost tako vseh gl. u-radnikov, kakor tudi vseh dru-števnih uradnikov, da gremo skupno na delo, ki nas čaka v prihodnjem letu. da tako pridobimo tisoč novih članov in članic v odrastli oddelek, da dosežemo predpisano število fja t. 1. za svetnico sedanjih ča-2000 članov ifi članic, da po- j»ov, da ne je tudi pridružila k tem vzdignemo zavarovalnino na 1000 dolarjev, kakor to .zahteva sklep zadnjih dveh Ognjegasci zmagali. V Atlanti »o ognjegaaci pred kratkim stavili zahtevo za mezdno povišanje. S solidarnim in enotnim nastopom so ognjegasci zmagali in mesto jim je povišalo mesečne plače iz starih plač na $175. Širite "amer. slovenca* JOS. HLAVATY zanesljivi lekarnar Zdravniške recepte izvršuje točno. Zaloga fotografičnih potrebščin. — Prinesite *k nam filme v izdeljavo. Kodaki m Kamere 1758 W. 21 at Street in Wood CHICAGO, ILL. Izvrstni sladoled — mize goste. za IMS STRITAR •e priporoča rojakom za naro* žila premoga, katerega pripeljani na dom. Prevažam pohi-•tve ob času selitev in vse kar spada v to stroko. Pokličite me po telefonu! 2018 W. 21 st Plačo CHICAGO, ILL. Phone : Roosevelt 8221. PREMOG Pripeljem na dom premog, drva, led po dnevnih cenah. Kazvažam pohištvo ob času selitve. Pokličite me na telefon: Canal 2686. Priporočam se rojakom v na klonjenost. JOE PAPESH Phone: Rousevelt 2086 Lincoln Beauty Parlor and Milinery Shop 1900 W. 22nd St.f Chicago Vogal Lincoln in 22. cesta. Priporoča se v naklonjenost cenjenemu občinstvu. V zalogi ŽENSKE in OTROČJE KLOBUKE po zadnji modi in nizkih cenah. io vribajtc, da bo trn čudoviti Uniment prodrl skosi luknjice ter doiptl do bolečega mesta. Pain-Expclfcr odpetncrc rbtnmfrt ter povzroia pratiiao »roienje krvi. » 35 in 70 ccntov po lekarnah. Pjuite aa tvorniiko znamko Sidro. F. AO. FICHTER ft CO. Berry « South 5th Sts. _Brooklyn. W. V._ PREMOGARj I DOBIJO DELO Premogorov dela vsak dan in v rovu ni plina. Rov je odprt. Zaslužek dober. Jefferson & Indiana Coal Co., Iselin, Pa. č.p. KVALITETA — TOČNOST — POŠTENJE F. WARHANIK lek. Mladinski oddelek je edina pot, ki daje organizaciji svežih moči in organizaciji pa tra-|_ jen obstanek. Kot kat. organizacija si šteje naša družba lahko v čast, da ko je bila Mala Cvetka Jezusova sv. Terezija proglašena 17. ma- zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 W. 22nd Str., vogal Lettvill ceste CHICAGO, ILL. ■ j ANTON WENCEL naslednik Frank Grill-* 1818 WEST 22nd.STREET Chicago, III. Rasvaža mleko na dom točno vsaki dan. Edina slovenska mlekarna. — Slovenci podpi rajte slovensko podjetje. GLAVNA MIKLAVŽEVA POSTAJA V FOREST CITY. Napravite jim veselje — vzradostite mlada srca! Mi imamo tako rehko izbiro, da vsakdo lahko dobi natanko cesar zeli. Tudi ccne so nizke in take, da vsakdo lahko za mali denar razveseli ta male. Phone: Canal 4172 WESTERN PLAYER ACTION CO. Manufacturers of Player Pianos. 2055 W. 22nd St., Chicago, Hi. Fonografe, plošče in role v vseh jezikih. — Razne inštrumente. Ne zavrzite stare piane, ker mi vam z njih napravimo nove. — Prihranite si denar, pokličite nas, podatki brezplačno. — Piane uglašujemo zanesljivo.* * M Brezplačno violino onemu, ki se vpiše pri na3 za enoletni pouk po $1.00 za vsako nalogo. Ne zamudite te prilike. Phone: Roosevelt 8840. ANTON TOMAZIN 1903 West 22nd St., Chicago, III. Priporoča svojo trgovino s slaščicami, smodkami in cigaretami. V zalogi imam tudi MEHKO PIJAČO, vsakovrstne igrače za otroke, angleške povest-ne knjige in razne drobnarije. — Najpopolnejša izbira VOŠČILNIH KART od lc do 50c. - Pridite in prepričajte se! - Za deklice: Male piane od 50c naprej. Garniture za risanje od 10c. naprej. Za dečke: Mali stolčki od 60c do T Sc. Bgbni od 50c—75c in do $2.00 Nogometne žoge (Footballs) gl.00 Male puške, 2Sc Benj. Eichholzer FOREST CITY, PA. Phones: 2575 in 2743. Anton Nemanich & Son PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIBTU IN AMERIKI. USTANOVLJEN L- 1895. Na rsžpolafo noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe. krste in renitovania. — Cene zmerne. 1002 — N. CHICAGO. ST. JOLIET. ILL. DRUŠTVO SV. DRU2INE (Holy Family Society) it. 1. D. D. D. Joliet, Illinois. Ustanovljeno 2. nov. 1914. Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden Odbor za teto 1925. Predsednik_______George Stonič konvencij. Sedaj pa sledi vprašanje, ako je to mogoče? Taka vprašanja so lah komišl jena in preveč bojazljiva ter zadržujejo napredek naši družbi in jih ne smemo upoštevati, ker to samo laki govorijo, ki jim m napredek družbe pri srcu. • Seveda imamo člane, ki pravijo, jaz nisem pri društvu, da bi delal in agitiral za pridobitev novih naši družbi na tem svetu s tem, Podpredsed.....John Kramaric ko se je ustanovilo dva nova Tajnik Paul J. Laurich. društva oziroma ženska druš- Zapisnikar........ Frank Videč tvo štev. 16. v Chicagi, 111. in Blagajnik _____________ Jos. Grsič štev. 17. v Ottawi, 111. ter sta si Reditelj ........... Martin Bluth izbrala sv. Terezijo za svojo Nadzorniki: zaščitnico. Moja želja je, da bi Frank Vranichar. Joseph An- naše Slovenke tudi po drugih naselbinah si vzele to za lep zgled ter ustanovile več ženskih društev pod tem svetim i-menonr, katero naj trosi svoj cvet iz nebeških višav na članstvo D. S. D. Nadalje voščim vsem glav- Članov in članic, ampak zato,1 nim in društvenim uradnikom da ob času bolezni in smrti do-' ter društvam in posameznim bim svojo podporo in smrtni-no. To je vse prav. Ampak, ako bi v»i taki bili, bi ne brio odkod iste plačati, ker članstvo pola- Italijanske Hormonike. Mi izdeb^j*-*1110 in importrra-mo v*e vrste harmonike, prvovrstne, na roko delane Italian Aecordeons, ki so najboljše na j sveto. Jarnčene 10 let. Nase cene so najnižje. Vsak kupec dobi brezplačen pouk. Pišite po cenik. RUATTA SERENELLI & CO. Dept. 96 817 Bhie Island Chicago,III. J članom iii članicam najbolj vesele božične praznike in srečno The Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS Prejema raznovrstne denarne vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300*000.00. C E. WILSON, predsed. ccl, Louis Martinčič. Društto šteje 507 članov in članic ter 282 otrok. Za 50c na mesec se plača v slučaju bolezni $1.00 bolniške podpore na vsak delavni dan. Od ustanovitve do sedaj se je izpla-plačalo $14,495.00 bolniške pore. Dne 1. julija 1925 se je nahajalo v blagajni $1906.22. Rojaki pristopite v naše veliko društvo, kjer se lahko zavarujete za posmrtnino in bolniško podporo. Društvo plača $1.00 nagrade za vsakega novega člaoa, kakor tudi Družba sv. Družine plača $1.00 nagrade; torej $2.00 za vsakega novega kandidata, ki ga pridobite v društvo. Naš Mladinski oddelek vam nudi lepo priliko, da zavarujete svoje otroke. t*a oddelek raste od dne do djneOtf bode v kratkem eden "izmed najmočnejših. • Za vsa nadaljna pojasnila obrnite se na odbor: Predsednik: Geo. Stonich 815 N. Chicago St.r tajnik Paul J. Laurich, 612 N. Broadway; blagajnik: Joseph Ger sich, 401 Hutchinson St. Va v JoHetu, SI. 5H1 §1! ČUDOVITO ZNIZANJE CEN! MMMMMMMAMAi r 91 ww m w »»t >>w ■»■ t"»> m m w*w \ Ne zamudite prilike. Proti gotovemu plačilu ali na obroke. NA OBROKE JE RAVNO ISTA CENA KAKOR PROTI GOTOVEMU PLAČILU. Ne čakajte zadnjega dne — pridite takoj! Zbrano blago Vam . shranimo do praznikov, da le nekoliko takoj plačate. H Najsrčnejša voščila k božičnim praznikom in srečno Novo leto želi Mr.A D. TELSER, predsednik Hankan Jewelry Co. 16 draguljev, belo poz lačene, posebno fine vrste, za katere jamčimo. Prej $26.75 Ženska zapeslna ura 18-karatna, obrobljena s platinom, okrašena z de man ti od L $40.00 naprej Druge ženske zapestne ure, 14 in 18 karatov, zlate s 17 dragulji, od $20.00 do $35.00. Zanesljive trpežne ure za ženske po $8.50, $10.00, $12.00. Dematni prstan za ženske z modrim demantom, 18-karatni, belo zlato prej $150.00 $135.00 Tudi velika izbira demantnih in drugih prstanov od $13.00 naprej. $21.50 Moške zapestne ure — lepo darilo za moške — 17 draguljev, zeleno in belo zlato, — z Bulovia tekom, posebno fine od $28.00 naprej Druge vrste po $4.50, $8.50, $10.00, $12.00 ■ i. ■■ HANKAN JEWELRY Mr. S. D. TELSER, predsednik 2209 West 22tld Street Phone: Canal 5496 "Dvoje vrat zapadno od Metropolitan State Banke." "Vse ima svoj konec — hočem imeti mir! Ali bodete razpustili svoja društva ali pa greva narazen, morali boste odtod; brali ste, gospod ravnatelj tako želi!" — je zavpil še gospod župnik in odšel. .. "Tako me torej umevajo? Tako presojajo moje delo? Take nagibe podtikajo mojemu prizadevanju ?" — je tulil in žvižgal ta vihar Juriju skozi kosti in mozeg, lomil je v njem zelene vejice, prvence smelih načrtov, da mu je kar pokalo v glavi. . . Duša, radi tega viharja izsušena,-je venela — bila je kakor vrt, od mraza osmojen, od vročine sežgan. Pri njegovih nogah se je od« pri črn prepad. Kar omotica se ga je lotevala, ko je obupno vanj pogledal. Hitro je zaprl oči, in ko jih je odprl, je zagledal belo truplo križanega Zveličarja. Padel je na kolena in dolgo ležal na njih pod križem. . . Padel je pod križem. . . Tukaj — na tej službi da pade pod njim — tega se ni nikdar nadejal. . . -Zdel se je samemu sebi kakor konj, ki je na vajetih. Leti in leti v polnem teku, toda tuja roka potegne za vajeti brzda uščipne, stisne jezik — konj se od bolečin stresne, in mora, mora brzdati korak, zaviti na levo, na desno, ustaviti se. Tako bolečino ščipajoče uzde je čutil. Nič mu ni bilo zoprnejše kakor želje po-vzpeti se, splezati kvišku, poiskati si boljšo, udobnejšo službo, kot jo imajo drugi. 2e v semenišču so mu bili zoprni oni tovariši, ki so, čim bliže so bili ordinaciji, tem marljiveje pregledovali šemtaizem duhovnikov, stikali po dobrih patronatih, preštevali -stare, za smrt godne župnike, povpraševali po vplivnih protektorjih, da jim pomagajo k tej ali oni izbrani službi. Bili so mu zoprni kakor gadje in pazil je, da se nobenega niti ne dotakne. Sedaj je pa sam tega osumljen. Videl je v duši svoj čisti duhovniški ideal razbit. Bilo mu je, kakor bi mu dragocena vaza padla iz rok in se razletela na ^isoč koscev. . . Strmel je vanjo in videl črepihje svojih sanj in želja. — Ali'naj se že niže prikloni, jih pobere in vnovič zlepi? Doslej se Še niti pokazal ni ves — kakor polž iz svoje hišice — še ni razvil vseh svojih sil in že ta udarec po glavi, da se je kar prihulil; sedaj naj le potegne nazaj svoje rožičke in kakor tepen pes zleze nazaj v svojo kolibico: kaplanijo. In kdo ga tepe ? Gospod župnik ? Ne — stokrat ne! On sam si ne more pomagati. Kako se pa imenuje ta trdi kamen, ki ga je zadel tako sirovo ? Patronatno pravo! Ali ga bo odvalil? Zavedal se je svoje slabosti. Ležal je pod njim kot črv. . . Ne bo mu kos — zato pa proč iz Trnjan. Ustreže župniku in sebi. . . V tem trenutku je nekdo potrkal na vrata. Pismonoša je prinesel pismo. Mamica mu je pisala, da se tekom tedna pripelje k njemu. IV. postaja.' Na tmjanski postajici se je dolgo, dolgo pred prihodom vlaka sprehajal Jurij. "Ali koga čakate, gospod?" — je pozdravljal čuvaj. "Da, da," t— je odgovoril z veselim, skoraj bahavim glasom — "mati bodo prišli, mati." — Skoraj je bil vesel, da je to mogel komu razodeti, da ga je kdo vprašal. . Samota v veselju je hujša kakor v žalosti. . . "Mati se pripeljejo," — šele ko je to na glas spregovoril, se ga je polastila velika, vriskajoča radost; vedno si je ponavljal ti dve besedi. Samo ena senca mu je padala na to jasno veselje: napetost doma med njim in župnikom. Kako je bodo tam sprejeli ? Kako jo bodo pozdravili? In kakšna neki je zdaj mati? — Postarana ? Ali se ji je morda polajšalo — se je pomladila, odkar on več ne študira —? S temi mislimi je hodil Jurij in željno gledal v smer, kjer se je imel prikazati vlak. Tačas je pa sedela mati v vozu tretjega razreda, plašna, stisnjena v kotiček in je gledala skozi umazano okno v pokrajino, ki je letela mimo nje nazaj. Ugajala ji je ta vožnja z vlakom. . . da, vrlo ugajala. . . Zdelo se ji je, da se ne pelje, marveč da pluje po reki obrobljeni z zelenimi bregovi — po taki, kakor je pri njih doma na Gori; kakor rečna struga sta se ji zdeli tračnici — stisnjeni z obeh strani z živim plotom glogovim in murvnim. LTgajalo ji je na postajah, na katerih je dirjajoči vlak za trenutek počival; gledala je, kako lepo je pred njimi posuto z belim peskom — povsod stoje košate lipe v vrsti — kostanji in iz vrtov se ji smehljajo bele in krvave vrtnice. . . Iz široko odprtih oči je odsevala njena notranja sreča — radost ji je grela staro dušo — in vele ustnice so se blaženo smehljale. Vsi potniki so gledali nanjo — in vsi so bili ene misli: "To starko je gotovo zadela kakšna izredna sreča. . ." Seveda jo pričakuje sreča: videla bo sina — svoje dete — Jurija. . . Vrtela se je in ni mogla dočakati — kadar se je vlak ustavljal, je napenjala ušesa, ne bo li klical sprevodnik: "Trnjane," a vselej je razočarana sklonila glavo. Pa hitro se je potolažila. Na vsakem kolodvoru je videla poštne vozove, v katere so sli nosili zavitke in vrečice z belim pismi. Smehljala se jim je skozi okno. — Tudi pri njih doma se je pismonoša pogo-stoma prikazal v vratih in vselej je prinesel pismo od Jurija. . . Peljali so se poleg ceste — zagledala je kopico otrok, vračajočih se iz šole. "Ko je Jurij tako hodil," se je takoj o-glasilo v njeni duši— in že ga je videla razločno pred seboj kot dečka v sivem suknjiču z usnjato torbico na hrbtu, kako brhko teče v šolo, in zopet se je vsa blažena zasmejala. Vse jo je zanimalo, vse je opazovala. Videla je Čuvaje pri njih kočicah. z belordečimi signalnimi ploščami v rokah. Njej se je zdelo, da držijo nepremično bela zrcala v rdečih okvirih, da se more mimoderoči vlak v njih pogledati. Kadar so ljudje prihajali ali izstopali, je vprašala sama sebe: "Kam neki ti gredo? Morda tudi k sinu!" Zagledala je kraj ceste križ, posmehljala se ji je iz zelenja bela cerkvica — takoj se je pobožno po-križala in radovedno ugibala, kakšna je cerkev, v kateri daruje Jurij vsak dan sveto mašo. Naenkrat ji nekdo položi trdo roko na ramena : "Tukaj bodete izstopili — to so Trnjane," — bil je sprevodnik, ki jo je zdramil iz teh misli. r "Najboljše delo za manj denarja" Nobenega izgovora za slabe zobe. Časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanju zob so minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo so tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokaženi, ne odlašajte, da bodo še slabši. Pridite takoj jutri in zavarujte si svoje splošno zadravje z zdravimi zobmi. C. V. McKinley, D. D. S. naslednik Burrows zobozdravnika CHICAGO IN VAN BUREN STREETS JOLIET, ILL. , D* Arcy poslopje, 2. nadstropje štv. sobe 204 Phone: 4854 Preiskava in ocena BREZPLAČNO ženska postrežnica I i Odprto: od 9. i zjutraj do 8. zvečer. V nedeljo od 10. zjutraj do 12. opoludne. -----! A. Grdina & Sons TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD 6017-19 Sa. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St., ... Cleveland, Ohio. TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOC! Randolph 1881 ali Randolph 4550 PODRUŽNICA: 15303 — Waterloo Road — Phone Eddy 5849 Pozor Milwaucanje in drugi rojaki po Ameriki! Vsem rojakom po širni Ameriki propiročam mojo grocerij-sko trgovino, kjer imam za odjemalce na razpolago vsakovrstna jedUa. Imam v zalogi najboljšo in najlepšo AJDOVO MOKO, lepo belo, kakor smo jo imeli v starem kraju. Saj veste, kako so dobri žganci, ali pa potica iz take moke. Razpošiljam jo po celi Ameriki. V zalogi imam tudi "satran-muskin-hlet," proseno kašo. ajdovo karo, "Imbcr" in celi "lorber." "vejrauh" in drugega "gvirca," kar ne dobite vsakem trgovcu. PREKAJENO MESO. Imam v zalogi vsake vrste in ga tudi razpošiljam v druge kraje. Domače rojake v Milwaukee-West Allis pa vabim, da pridete sami in si, izberete kar si želite. V druba mesta pa razpošiljam na naročila. Naše cene so zmerne, postrežba točna. GEORGE RITON1A &.SONS 307 GROVE STREET, MILWAUKEE, WIS. Phone: Hanover 600. g)^»^SSS^^T^GČ51^^ NAJBOLJ UDOBNE so danes električne stvari,, kot posode za gretje čaja, kave, mleka itd. — Kako udobno je peglati z žllezom, katerega greje elektrika! Ali ga imate v vaši hiši? zato ker so praktični in u-dobni, so taki predmeti tudi najboljši darovi ob priliki godov, porok, zlasti pa za božične praznike. — Pridite in kupite darove za božič« ne praznike pri nas! Fidelity Electric Co. 2049 West 22d Street, Chicago, I1L razuma, g. Trunk in vsi pristaši, nova doba, novo življenje prihaja," se glasi napoved nesmrtnega preroka. Hvala za blagohotno obvestilo, saj bi bil jaz in morda še drqgf lahko to dobo prespali. Upajmo, da ujame nekaj "zdravega" razuma in tudi nekaj "čistega" še Mr. Rodica, ker škoda bi bilo, če bi on pri ti novi dobi skoz padel, saj imam vse šanse, da še jaz, Trunk, "ki se vleče v zadnji vrsti" te robe" deležen postanem, samo pri "večni nesmrtnosti" utegnem popolnoma prepozno priti, ker v ospredju marširajo Mr. Rodica in njegovi trabantje, ki bodo vso "večno nesmrtnost" sami pozobali. Boga hočejo poteptati. Na njegovo mesto postavljajo same sebe. ". . ta bog smo tudi mi in vse, kar obstaja," pravi J. Rodica. W. A. Goethe je pisal o tem : "vse-enobogu" "Pred mojo dušo se je odprl zastor. Torišče neskončnega življenja se spremeni pred menoj v prepad večno odprtega groba, in ničesar ne vidim kot večno požirujočo večno pre-žvekujočo pošast." Ali želite še kaj odgovora ? ♦ * * Tu je meja, tu razpotje. Sicer ne morem zasledovati, llo, ker jih ni, in samo Don Ki-i kakšno stališče je g. Molek za-šot se je boril zoper mline na| vzemal prej glede človeka. Ako veter. Pa hoče poteptati tudi sem prav poučen, je prej udar-krščanskega Boga. Gotovo' jal precej na neko opično stru-j smatra ga za konkurenta, ker; no. Zdaj o opicah noče ničesar samo Bog je večen in nesmrten, slišati, človek mu je le človek/ in potem še Mr. Rodica, kakor krona razvoja, visoko nad ži-sam zatrjuje. Kdo bo potep- valskim svetom, tan? Ako ga uprašaš, kaj dviga O Bogu ima krasne pojme, človeka nad žival, nastane pač po lastni bujni domišljiji, molk, za odgovor dobiš kveče-Govori nekaj o duhu, kar mu mu kak razvoj, ker duše se g. je ostalo očividno še iz katekizma, a zopet zamenja to s človeškim pojmovanjem. Govoriči o "revnem bogu," kar je pač zopet umljivo, saj pravi kerlc je samo nesmrtni Mr. Rodica. Mr. Rodicu so um samo možgani, toraj Bog nima uma, ker ni-|ma možganov, pač pa bo imel Alah ak bar-Al ah je velik, samo g. Rodica je še malo večji. V okvirju Glasu Svobode št. 105 kaže vso svojo velikost. "Nimamo začetka in niti konca. Smo nesmrtni, večni," tako smo mi, jaz J. Rodica, in z menoj vsi svobodomiselci. Kaj ste vi drugi? Ničle ste, duševni pritlikavci, smrtni, časni črvički, če sploh obstajate. Mi smo mi, drugi ste pa. . . Tako se mi predstavlja Mr. Rodica, katerega osebno ne poznam, kakor on mene ne. Po "Pisanem polju" me pozna, pravi. Kakšen sem? "G. Trunk ni tepec, vsaj tako velik ne, kakor se kaže na "Pisanem polju." Hvala. Ni, tepec, ni bedak, pa se kaže za tepca. To mora biti tepec, da' se kaže samega sebe za tepca. Pa pustimo te osebnosti. Ves okvir je gola zmes, ka-| kršne so zmožni le nedosegljivi nesmrtniki, ki zamenjajo pamet za domišljijo in domišljavost, in jim končno še domišljija uide. Glas Svobode je nekoč govoril o četrti dobi človeštva. Evoga predstavnika te dobe, J. Rodica je njegov ime. Poglejmo malo duševne proizvode tega "večnega nesmrt-nika." Poteptati hoče vse bogove. Pri paganskih mu bo uspe- •mmmmm mm m ^»a^a^i CENE PEČEM vseh vrst smo znižali za % za mesec november in december. Pridite in kupite peci za kuhinjo ali gretje sob sedaj in prihranite si denar. HOME UNIVERSAL CROWN STOVES SADOWSKI Hihg Grade Husefurnishings 1617 West 18th Street Ph