Vse za domače mojstre! Vse za mizarje!
Mizarstvo Kovač
Vavpotičeva 10, Novo mesto tel.: 068 321 21	n ^
F«x:
Za vas smo /r&il razstavno prot

zzz
DOLENJSKI UST
DOLENJSKI LIST

DOLENJSKI LIST
IfCVT r
P DOLENJSKI LIST
(p KRKKhoče ostati slovenska
Za Krkine delnice so močno zanimajo tujci - Strah pred sovražnimi nakupi - Letos bodo prodali za 310 milijonov dolarjev - 40 milijonov dolarjev za investicije
NOVO MESTO - Lastninsko preoblikovanje Krke gre h koncu. V kratkem naj bi Krka dobila drugo soglasje Agencije za privatizacijo, čemur sledi vpis delniške družbe Krke v sodni register.
Kot je povedal generalni direktor Krke Miloš Kovačič na novinarski konferenci prejšnjo sredo, naj bi se to zgodilo do konca leta, prva skupščina pa naj bi bila v prvi polovici prihodnjega leta. Do takrat Krko vodi začasna uprava in nadzorni svet. Desetčlanski nadzorni svet sestavljajo predstavniki delavcev in delničarjev, začasno upravo pa generalni direktor Miloš Kovačič in njegova namestnika Jože Colarič in Slavko Plaveč.
Krkine delnice - izdali so jih 3.542.612 z nominalno vrednostjo 4.000 tolarjev - ima 92.000
5?
U BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. p NOVO MESTO
NAJVIŠJE ODKUPNE CENE DELNIC * Odkupujemo delnice KRKE po 11.800 SIT/delnico
* Upravljamo s finančnim premoženjem
Del. čas: vsak delavnik od 8. — 12. ure in od )3. — 17. ure BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija)
Tel. 068/342-410
ODBOJKARSKI EVROPSKI POKAL CEV ŠD Marof, od 29. 11. do 1. 12. 1996
SODELUJEJO:
TPV Novo mesto TEUTA (Albanija) PANATHINAIKOS (Grčija) MAMER (Luksemburg)
VSTOP PROST!
Vabljeni!
"ZLA TOMAŠNIK BOI)' POZDRA VUEN" - To je bila pozdravna pesem v trebanjski župnijski cerkvi, ko se je v nedeljo, 17. novembra, dopoldne začela slovesna maša ob 50-letnici služenja Bogu in ljudem dr. Alojzija Šuštarja, dvaintridesetega ordinarija, četrtega nadškofa in drugega metropolita v Ljubljani. Dr. Šuštar se je leta 1920 rodil v vasi Grmada nad Trebnjem, v duhovnika je bil posvečen 27. oktobra 1946 v Rimu, 28 let je živel v Švici, 16 let pa je že vodja slovenske Cerkve. V pridigi je prelat Rafko Lešnik poudaril predvsem slavljenčevo skrb in prizadevanja za človeško kulturo in dialog za zasluge pri spravi in za slovensko samostojnost. Čestitk in zahval je bil deležen tudi s strani trebanjskih župljanov. Dr. Šuštar se je vsem zahvalil in zbranim zaželel veliko sreče, zdravja in medsebojnega razumevanja. Po slovesni maši je blagoslovil obnovljeno trebanjsko župnišče in nato z veseljem poklepetal z verniki (na sliki). (Besedilo in slika: L. Murn)
delničarjev; notranji delničarji jih imajo skoraj 24 odst., v javni prodaji je šlo okoli 36,7 odst. delnic, ostale pa imajo skladi. Čeprav Krkine delnice še niso v prodaji, z njimi “pod mizo” kar na veliko trgujejo, saj je zanimanje zanje veliko. “Ni nam vseeno, kam bodo šle naše delnice, ko bo stekla uradna prodaja.” pravi Miloš Kovačič. “Krka hoče ostati slovensko podjetje!” Vendar se kupci, predvsem tuji, zelo zanimajo za Krkine delnice. “Bojimo se tudi
(Nadaljevanje na 2. strani)
KRKA IN BRIGITA BUKOVEC -Takole sta najboljša slovenska atletinja Brigita Bukovec in generalni direktor Krke Miloš Kovačič prejšnjo sredo na Otočcu nazdravila po podpisu sponzorske pogodbe. Reklamno geslo "Doseženi cilj pomeni le nov začetek" odseva stremljenje obeh vrhunskih partnerjev. (Foto:
Novomeški bienale v Ameriki
Razstava 100 grafičnih listov v univerzitetnem umetnostnem muzeju
Novomeški bienale slovenske grafike je ta mesec doživel pomembno mednarodno predstavitev in potrditev. V prostorih uglednega umetnostnega muzeja v sklopu univerze Nothern Arizona v mestu Flagstaff so 7. novembra odprli razstavo sto grafič-nih listov 38-ih slovenskih grafičnih ustvarjalcev, torej izbor iz bienalne ponudbe, kot ga je pripravila mednarodna žirija. To je bila prva predstavitev novomeškega bienala v Združenih državah Amerike, sicer pa že tretja njegova mednarodna predstavitev.
Na zelo dobro obiskani otvoritvi, so govorili: rektor univerze, župan Flagstaffa, direktor muzeja dr. Joel Eide in predsednik bienala Branko Suhy, razstavo pa je odprl slovenski veleposlanik v ZDA dr. Ernest Petrič. Pozdravne besede so izzvenele kot nedeljeno priznanje kakovosti slovenske grafike. V pogovorih pred otvoritvijo in po njej je beseda tekla tudi o tem, kako bi se lahko med Flagstaffom in Novim mestom navezali globlji stiki, kar bi najbrž Novemu mestu pri njegovih željah po univerzi še kako koristilo, saj je Flagstaff pomembno univerzitetno mesto s 16.000 študenti. Branko Suhy je med obiskom imel tudi predavanje za študente likovne akademije o slovenski grafiki in novomeškem bienalu, stekel pa je že tudi dogovor, da bodo v univerzitetnem muzeju pripravili sto grafičnih listov ameriških grafikov za 5. bienale slovenske grafike v
Novem mestu.	. .
MiM
MNOŽICA IZGNANCEV NA SE VN IŠKEM GRADU - Izgnanci (1941-1945) iz sevu iške občine so v drugem nadstropju jugozahodnega stolpa in prostora, od koder je nekdaj dobro desetletje pripravljal in oddajal spored sevniški radio, tudi ob pomoči sponzorjev, sevniške občine in ZKO vendarle uredili svojo stalno zbirko. V njej so dokumenti in predmeti iz tistih časov trpljenja, katerega posledice čutijo še danes. Prof. Janez Kos je množici več kot 400 izgnancev, ki se je zbrala v atriju sevniškega gradu, položil na srce, da so bili prva in najbolj množična žrtev nemškega genocida ter da naj nadaljujejo z zbiranjem gradiva in pričevanji. Kos je poudaril, da so bili izgnanci vedno del Evrope, ki so jo spoznali pred 55 leti na poseben način, zato “naj ne pozabijo, kaj so nam storili!" S priložnostnim kulturnim sporedom sta množico navdušila Miha Dovžan in Jožica Kališnik.
Videm dokončno v čeških rokah
V Krški tovarni celuloze in papirja deloma že obratuje papirnica - Obrat celuloze naj bi po končanem remontu začel delati ta teden - Bančni garanciji in sporazum s sindikatom
KRŠKO - Po informacijah, ki smo jih dobili v krški tovarni papirja -
in celuloze, sta v papirniškem delu v torek, ko to poročamo, obratovala dva stroja, tretjega naj bi pognali tega dne popoldne. V celuloznem obratu so tega dne še opravljali remont, stroje pa naj bi pognali še pred koncem tega tedna.
Mladi za zdravje
Tabor RKS na Otovcu
OTOVEC - Od 15. do 17. novembra je bil v stavbi Rdečega križa Slovenije na Otovcu pri Črnomlju tabor RKS z naslovom “Mladi za zdravje - Otovec 96”. Tokratni tabor je bil namenjen mladim in aidsu. Udeleženci tabora bodo namreč 1. decembra, ob svetovnem dnevu boja proti aidsu, po številnih slovenskih krajih predstavili na stojnicah različno zdravstveno-vzgojno literaturo.
Poleg prvega mednarodnega tabora mladih RKS je tokratni tabor že šesti pod tem geslom. Svoj prvi tovrstni projekt je RKS pripravil že leta 1974 na Kozjanskem. Tb je bila brigada RK, ki ji je sledilo še 106 podobnih projektov vse do leta 1991, ko so pričeli s tabori v Zabukovju, na Velikih Blokah in v Škofji Loki. V dobrih dveh desetletjih je v 111 projektih sodelovalo več kot 2.500 prostovoljcev.
Izobraževalno-pripravljalnega tabora v Beli krajini, ki so ga pripravili v sodelovanju in s podporo območnih organizacij RK Črnomelj in Metlika ter Urada Republike Slovenije za mladino, se je udeležilo 15 dijakov in študentov iz vse Slovenije. Kot je povedala taborovodkinja Ksenija Lovrec, so se s sodelavci Urško Starman, Simono Kemperle in Tomažem Štajerjem trudili predvsem, da bi udeleženci dobili čim več koristnih napotkov o tem, kako delati naprej na območnih organzacijah RK. Prisluhnili so predavanju Tbmaža Križnarja “Ne okužite se zaradi nevednosti!” ter Andreja Perka “Mladi, odgovornost in zdravje”, imeli delavnice o pripravah na mednarodni dan boja proti aidsu, veliko pozornost pa so namenili tudi zdravemu načinu
Življenja'	M.B.-J.
Celotno krško tovarno celuloze in papirja je do tega dne prevzela v last in posest družba ICEC, kot je sporočil pravni zastopnik ICEČ. Slednji je v svojem obvestilu navedel, daje družba ICEC 12. novembra podpisala sporazum s sindikatom Pergam, da bo zaposlila vse delavce, kot je zagotavljala že prej. Dan pred podpisom tega sporazuma je ICEC predložil podjetjema Videm papir in Vitacel bančni garanciji za skupni znesek 11,4 milijona mark.
Po teh opravljenih postopkih, ki v praksi pomenijo, daje vodstvo Vitacela in Videm papirja zapustilo tovarno in izročilo prostore novemu lastniku, zdaj v tovarni postopoma zaganjajo papirnico in celulozni obrat, kot že rečeno. Dejstvo, da tovarna deloma že obratuje, vliva upanja, da se ne bodo uresničile črne napovedi o zaprtju tovarne ob menjavi last-
nikov.
V času najbolj dramatičnih pogajanj med najemnikoma in novim lastnikom Vidma sta v krški tovarni celuloze in papirja delovali dve varnostni službi, od katerih je ena ščitila interese in ljudi Vitacela in Videm Papirja, drugo pa je naročil ICEC. Sredi novembra, po doseženem sporazuma o
• Krška tovarna celuloze in papirja z novim lastnikom dobiva novo ime. Po novem naj bi.se imenovala ICEC Videm, d.d.
tovarni, sta Vitacel in Videm papir odpoklicala svoje varnostnike.
M. LUZAR
UMRLA ZARADI OPEKLIN
KRŠKO - 75-letna B. M., ki je sama živela v manjši stanovanjski hiši v Spodnjih Dulah, je 8. novembra dopoldne sedela ob štedilniku, z levo roko pa je, naslonjena na rob štedilnika, pripravljala kosilo. V kuhinji je zaspala, tako da se ji je vnel pulover, ogenj pa se je hitro razširil po volnenem rokavu navzgor in zajel celo levo stran telesa. Zaradi bolečin in opeklin se je zbudila in hitro slekla goreča oblačila ter jih je v sobi tudi pogasila z vodo. Zaradi vse hujših bolečin je začela kričati skozi okno, klice pa je slišala soseda B. A. in poklicala zdravstveni dom v Krško. Poškodo-vanko so takoj odpeljali v novomeško bolnišnico, vendar je zaradi hudih opeklin v noči na 18. november umrla.
DAEWOO
Nexia od 16.191 DEM Espero od 24.264 DEM
SUPER KREDIT T+4%
&4~vto~hn
Novo mesto tel./fax: 068/341-300 Posl. Zagorje tel.: 0601/64-687
VREME
Jutri bo še deloma jasno vreme, v soboto bo snežilo do nižin, v nedeljo pa bo suho in zelo hladno.
PUBLIKUM
Borzno posredovanje d d
Odkupujemo delnice KRKE po ceni 12.200 tolarjev ® 068/322-490
Plačilo v gotovini!
S cigareto m stranišče!
Eden najstrožjih zakonov o omejevanju kajenja na svetu, ki ga je pred časom sprejel slovenski državni zbor, je začel veljati. Zakon kajenja sicer ne prepoveduje, vendar pa v slovenski družbi uvaja drugačna in zelo stroga kadilska pravila obnašanja. Tako kajenje ni več dovoljeno v javnih prostorih; lastniki lokalov, kjer ponujajo hrano, bodo morali v pol leta urediti in posebej označiti predele za kadilce; cigaretne škatlice bodo morale biti opremljene z opozorili o škodljivosti kajenja in vsebnosti katrana v cigaretih; cigaret ne bodo več smeli kupovati mlajši od 15 let, nekadilcem, ki lahko od delodajalca zahtevajo delovni prostor brez cigaretnega dima, pa bo prihranjeno tudi bombardiranje z reklamiranjem tobačnih izdelkov.
Zakon predvideva precej visoke denarne kazni. Na nepravem mestu prižgana cigareta vas lahko olajša za 5 tisočakov, medtem kose lastnikom lokalov, delodajalcem in drugim kršiteljem piše še precej slabše. Dela za inšpekcijske službe bo dovolj, tobačna tovarna najbolj prizadeta z zakonom, pa že opozarja ne neživljenjskost zakona, ki domačo izdelovalko cigaret postavlja v neenakopraven položaj z močno tujo konkurenco. Dejstvo je namreč, da samo z zakonom kajenja ne bomo zmanjšali ali preprečili, kar se vedno znova dokazuje na primer pri drogah. Zdravja, še manj pa kuture, ni uvedel še noben zakon.
TANJA GAZVODA
I
Mnenja o volilnih izidih
Letošnjega volilnega cirkusa še ni konec, čeprav bo tokratno obkrožanje imen poslanskih kandidatov na volilnih listkih kmalu tonilo v pozabo. Potem ko so volilci ob volilnih skrinjicah naredili svoje, delajo nadaljnje poteze politične stranke. Za kaj gre strankarskim prvakom, ko pišejo pritožbe, predlagajo boljše načine Štetja volilnih glasov in bi sploh radi kolo zgodovine obrnili po svoje in ga zaustavili, kjer jim najbolj ustreza? Videti je, da na tak način trošijo moči za narodov blagor, a nič manj za svojega lastnega. Zdi se, da razgreti z dobrimi in slabšimi volilnimi izidi malodane v sanjah vidijo sami sebe kot mandatarja. In kaže, daje celo pri tako vzvišeni zadevi, kot so državnozborske volitve in izbiranje mandatarja, v obtoku veliko pristne zavisti. Ob takih značilnostih (po)volilnega cirkusa je se vedno v spominu množica obrazov s predvolilnih plakatov. Nekaterim izmed teh razstavljenih kandidatov je že potekel rok trajanja, ko jih državljani niso izbrali na volitvah, preostale ljudi, ki so posodili obraze za predvolilne plakate, bo javnost še srečevala v vlogi državnega poslanca. Ali so rezultati volitev 10. novembra letos taki, kot ste jih pričakovali? To je tudi tema današnje ankete.
MAJA NEMANIČ, gimnazijka z Božakovega pri Metliki: “Lahko rečem, da je bil izid pričakovan. Glede na rezultat pol-pol pa se bojim, da se bodo politiki bolj borili za svoje stolčke kot za dobrobit Slovenije. Bolje bi bilo tudi, če bi bilo v parlamentu manj strank, ker bi morda prej našle skupni jezik, sedty pa ni izključeno, da si bo vsaka prizadevala le za svojo korist.”
SREČKO ŽELJKO, natakar iz Semiča: “Ker me politika ne zanima, a tudi zaradi pomanjkanja časa, nisem kaj prida spremljal volitev. Celo volit nisem utegnil iti. Menim pa, da je bil izid volitev kar pričakovan. Že vnaprej se mi je zdelo, da bo zmagala LDS, mislil pa sem, da bo Jelinčičeva SNS dobila več glasov. Presenetilo me je, da se je toliko volilcev odločilo za Podobnikovo SLS.”
DARINKA SMRKE, podjetnica iz Novega mesta: “Rezultati volitev me niso presenetli, saj sem pričakovala tesen izid. Bojim se, da ne ena ne druga stran ne bo zmogla preseči nasprotij in konfliktov in da bojo ostali na ravni vaškega rivalstva. Vsekakor se Slovenci niso odločili za skrajnosti, ampak za bolj umirjeno usmeritev. Sedaj pa morajo izvoljeni dokazati, da so res umirjeni.”
TATJANA HALER, prodajalka sadja in zelenjave v Brežicah: “Ne zanimam se za politiko in tudi na volitve nisem šla. Sem pa seznanjena z rezultati volitev. Taki so, kot smo jih pričakovali. Če bi bili drugačni, to ne bi veliko spremenilo. Ne pričakujem, da bo po volitvah bolje, kot je zdaj. Zdaj pa je - no, kakor za koga. Ljudje nimajo denarja. Tb se pozna tudi pri prodaji.”
ANTON MILER, upokojenec iz Mrtvic pri Leskovcu: “Rezultat volitev me ni presenetil. Uspeh LDS sem pričakoval, saj združuje veliko strokovnjakov, vendar pa jim manjka nadzora nad lastninjenjem, odtekanjem kapitala, goljufijami in še čim, kar pa bo naloga strank pomladi. Prav zaradi pomanjkanja nadzora sem tudi pričakoval uspeh Ljudske stranke, ki je očitno usmerjena prav v to smer pa tudi h kmetijstvu, ki se mu ne piše nič dobrega.”	*
BARBARA VODNIK, profesorica na glasbeni šoli Uebnje: “Volitve so potekale v redu, pričakovala sem le, da bodo stranke slovenske pomladi dobile več poslancev, da bi imele v državnem zboru čvrsto večino. Kljub temu da je predsednik LDS dr. Janez Drnovšek kandidiral v 6. volilni enoti, me je v tej presenetil zelo visok odstotek glasov za Liberalno demokracijo Slovenije.”
IVAN LUŽAR, upokojenec, Za-vine, krajevna skupnost Boštanj: “Upam, da bo po zadnjih volitvah poslancev v državni zbor življenje pri nas boljše, čeprav v to ne verjamem kaj preveč. Vaščani se veselimo posodobljene ceste v naših krajih, razočarani pa smo, izgnanci že toliko časa že Čakamo na uveljavitev svojih pravic. Bodo imeli novi politiki kaj več posluha?”
CIRIL JASENC, gostilničar iz Gorenja pri Kočevju: “Na letošnjih volitvah me ni nič kaj dosti presenetilo. LDS je zmagala in to sem tudi pričakoval. Čudi pa me, da ne bo v parlamentu zelenih, saj menim, da bi morali biti. Prav tako so presenečenje tudi upokojenci, a ne zato, ker so prišli v parlament, ampak predvsem zato, ker v njem ni več njihovih predstavnikov.”
STANE GABRIČ, zaposlen v Re-cinku, doma iz Kočevske Reke: “Kar zadeva stranke slovenske pomladi, smo takšen rezultat pričakovali. Morda me malce preseneča, daje Slovenska ljudska stranka dobila toliko glasov. Sicer pa me je presenetilo, da se je tako slabo odrezala ZLSD ter da v parlament niso prišli zeleni in demokrati. Največje presenečenje je seveda vstop upokojencev v parlament.”
Petdesetletnica lovskih družin na Dolenjskem
Bogat spored prireditev
NOVO MESTO - Lovstvo na Dolenjskem praznuje letos 50-letnico organiziranega delovanja lovskih družin, ki jih je uzakonil začasni zakon o lovu z dne 23. julija 1946. Večina družin, povezanih v Zvezo lovskih družin Novo mesto, je bilo ustanovljenih leta 1946. Osrednja poslava ob polstoletnem jubileju zelene bratovščine bo 23. novembra v Novem mestu. Tfega dne ob 18. uri bo v Dolenjskem muzeju svečana akademija. Na njej bodo nastopili rogisti Zveze lovskih družin Novo mesto in lovski peski zbor Doberdob iz Italije. Svečani govor bo imel inž. Janez Bulc, predsednik upravnega odbora zveze, ki bo orisal prehojeno pot. Na akademiji bodo dolenjski lovci trinajstim še živečim ustanoviteljem lovskih družin na območju zveze podelili spominske grafike, ki jih je, kakor tudi celostno podobo prireditve, izdelal slikar Janko Orač. Spominske grafike bodo prejeli tudi župani občin, kjer so lovišča lovskih družin, vključenih v Lovsko zvezo Novo mesto. Na seznamu dobitnikov zasledimo Gojitveno lovišče Medved iz Kočevja, Lovski zvezi Slovenije in Hrvaške, Zavod za zaščito naravne in kulturne dediščine Novo mesto ter številne druge organizacije in posameznike, ki so zaslužni za razvoj lovstva in varstvo narave.
Ob 18.30 bo v Dolenjski galeriji otvoritev razstave slikarja Janeza Černača, ki ustvarja na temi lovstva in sledov divjih živali. Življenje pusti sled, je geslo umetnika Černača, ki živi in ustvarja v Gorenju pri Kočevju. Zvečer ob 20. uri bo v športni dvorani pod Marofom v Novem mestu veliki lovski ples. Na plesu bo za zabavo in vedro razpoloženje skrbel ansambel Franca Potočarja, program pa bo vodil Slavko Podboj. V programu bodo nastopili rogisti ZLD Novo mesto m člani KUD Prečna, ki bodo uprizorili lovski krst. Lovci in njihovi prijatelji lahko kupijo vstopnice za lovski ples pri tajniku lovskih družin, nekaj pa jih je naprodaj pri tajniku ZLD Novo mesto Stanetu Gabrijelu v Novem mestu, na Seidlovi 6.
V soboto, 30. novembra, bo v počastitev visokega jubileja tradicionalni lov Frata 96, ki se bo pričel ob 8. uri v lovišču Lovske družine Plešivica Žužemberk.
Lovci vabijo in se že veselijo obiska prireditev ob visokem jubileju svoje orga-
niZaCijC-	B.AVBAR
I p KRKkhoče ostati slovenska
SREČANJE Z IVANKO MESTNIK
ŠENTJERNEJ - Danes, v četrtek, 21. novembra, Občina Šentjernej ob 9.30 vabi v Knjižnico Franceta Prešerna v Šentjerneju na srečanje z dolenjsko mladinsko pisateljico Ivanko Mestnik.
(Nadaljevanje s 1. strani)
tako imenovanih sovražnih nakupov, zaščitne zakonodaje pa še ni, čeprav je nujno potrebna. Saj ne gre samo za Krko, ampak tudi za druga uspešna slovenska podjetja.”
Skupaj z družbo Krka Zdravilišča je v devetih mesecih Krka prodala za 226 milijonov dolarjev izdelkov in storitev, kar je za dobrih 5 odst. več kot v enakem lanskem obdobju. Do konca leta, so prepričani, bodo najmanj dosegli načrtovano prodajo v višini 310 milijonov dolarjev. V zadnji treh letih se je Krkina prodaja povečala za dobrih 45 odst. Tri četrtine prihodkov je Krka ustvarila z izvozom. Njeni glavni trgi so in ostajajo Ruska federacija in druge države nekdanje Sovjetske zveze, Poljska, Češka, Slovaška, Madžarska, Hrvaška in druge države
nekdanje Jugoslavije ter Albanija. “Krkin trg je od Strunjana do Vladivostoka,” pravi Kovačič. “Na tem trgu živi 430 milijonov ljudi in tu je Krka najuspešnejša farmacevtska firma. So pa ta ogromna tržišča vse bolj zanimiva za največje svetovne farmacevtske firme. A Krka ima veliko prednost: na teh trgih smo prisotni že 30 let, poznajo nas po učinkovitih, varnih in cenovno dostopnih zdravilih. Naša generična zdravila so 3- do 4-krat cenejša kot podobna zdravila velikih tujih firm. Od 20 najbolje prodajanih zdravil na svetu jih Krka izdeluje 13.” Svoj položaj na tujih trgih si Krka utrjuje in krepi tudi z razvejeno predstavniško mrežo; imajo že 30 predstavništev in podjetij z več kot 250 strokovnjaki.
V Krki se zavedajo, daje treba za ohranitev prednosti, predvsem
pa za rast in razvoj podjetja, veliko investirati v nove obrate, posodabljanje opreme in znanje.
A. BARTEU
Zamenjava v vojašnici
Po Teropšiču poveljnik novomeške vojašnice Klobčaver
NOVO MESTO - V torek, 19. novembra, je bila v vojašnici Novo mesto slovesnost ob zaključku služenja 15. generacije vojakov.
Vojaki te generacije so se nekaj dni predtem vrnili z vojaške vaje Slovenske vojske Drava ’96, na katero so odpotovali 12. novembra pozno popoldne. Ta generacija vojakov je zadnja, ki so jo v vojašnici Novo mesto izurili v petih letih po dosedanjem dvofaznem sistemu. V januarju prihodnje leto bodo pričeli usposabljati po enovitem sistemu, kar pomeni, da bodo vojaki-naborni-ki vseh sedem mesecev preživeli v vojašnici v Novem mestu.
Na omenjeni slovesnosti v torek je dosedanji poveljnik vojašnice Novo mesto polkovnik Mitja Tbropšič predal dolžnost podpolkovniku Antonu Klobčaverju.
Slednji od torka tudi poveljuje mirnodobnima bataljonoma. Brigadir Janez Butara, dosedanji poveljnik 2. PPSV, ob novem organiziranju Slovenske vojske odhaja iz Novega mesta na novo delovno dolžnost v Ljubljano.
L. M.
TRADICIONALNI PLES LIONS KLUBA
OTOČEC - Novomeški Lions klub organizira jutri, v petek, 22. novembra, ob 20. uri v restavraciji Thngo na Otočcu 3. tradicionalni ples. Program bo vodil Rado Časi, igral bo ansambel Šok, nastopila pa bosta svetovna plesna prvaka Katarina Venturini in Andrej Škufca. Gostja večera bo Brigita Bukovec. Pripravili so tudi avkcijo slike Novo mesto akademske slikarke Dore Plestenjak. Sponzorja prireditve sta Revoz in Krka. Ves izkupiček bo klub Lions namenil za nakup kamere za pregled in slikanje očesnega ozadja za novomeško bolnišnico.
DOBILI SO VSAJ SIMBOLNI GROB - V nedeljo, 17. novembra, popoldne je bila na ločenskem pokopališču spominska slovesnost za 106 pobitimi in zamolčanimi žrtvami državljanske vojne in povojnih pobojev iz župnij sv. Nikolaja in sv Lenarta, ki so tako po več kot petih desetletjih dočakale vsaj simbolni pokop in grob. Svečanost se je začela z mašo, ki jo je vodil prošt Jožef Lap, potem je prošt blagoslovil štiri plošče z imeni žrtev, predstavniki krščanskih demokratov in Nove slovenske zaveze pa so položili vence k ploščam. Številno občinstvo sta nagovorila novomeški župan Franci Koncilija in predsednik NSZ dr. Tine Velikonja. (Foto: MiM)
	Ek '
p®!	b
SLOVESNOST V VOJAŠNICI -V novomeški vojašnici je odhajajočo 15. generacijo vojakov in druge udeležence slovesnosti v torek pozdravil tudi generalpolkovnik Albin Gutman, načelnik generalštaba Slovenske vojske. (Foto: L. M.)
O INTERNETU TEORETIČNO IN PRAKTIČNO - Prejšnji teden je v ponedeljek, petek in soboto v računalniški učilnici na Srednji ekonomski šoli potekal kot prvi tovrstni tečaj na Dolenjskem tečaj Interneta za komercialne uporabnike, ki delajo na področju informatike v različnih podjetjih in ustanovah v Novem mestu, Trebnjem in drugih dolenjskih krajih. Tečajniki so spoznali teoretične osnove lnterenta, se seznanili s programi za iskanje po Omrežju, z elektronsko pošto, prenosom podatkov, interaktivno komunikacijo, osnova/ni HTML, izdelavo domačih strani in video konferenco. Tečaji Interneta bodo poslej v rednem programu podjetja Ap-rosa, ki se ukvarja z računalniškim izobraževanjem. (Foto: MiM)
Ljubljansko pismo
Stari “koščaki” pred novim parlamentom
Bo Slovenija spet postala dežela veleposestnikov?
LJUBLJANA - Kot vemo, bo v novem državnem zboru skoraj dve tretjini novih obrazov, pred njimi pa že na prvih sejah nekaj starih “trdih orehov”, ki so jih neuspešno trli že prejšnji poslanci. Eden takšnih je denacionalizacija in z njo praksa vračanja premoženja nekdanjim lastnikom ali njihovim dedičem, ki že vse od sprejetja zakona o denacionalizaciji buri duhove tako nekdanjih razlaščencev kot politikov. “Izbruh demokracije” je namreč povzročil, da (tudi) ta zakon vsebuje vrsto pomanjkljivosti, kar povzroča dokajšnjo gospodarsko škodo. Če bi ne doživel popravkov, bi bila ob koncu denacionalizacije država Slovenija spet dežela veleposestnikov s Cerkvijo kot najmočnejšim na čelu.
Lani decembra je zato parlament sprejel zakon, ki je začasno “zamrznil" veljavo tistih
členov zakona o denacionalizaciji, po katerih je možno vrniti gozdove in zemljo Cerkvi in veleposestnikom. Če bi vrnili Cerkvi vse gozdove, so poudarjali predlagatelji “moratorija”, bi ostalo drugim le 20 odstotkov gozdov. Čerkev bi dobila v last celo Jelovico, Pokljuko, Mežakljo, del Triglavskega narodnega parka itd. Nič čudnega, če so se zato tudi posamezne stranke (javno, pred volilci) spraševale: ali vračati Cerkvi gozdove ali ne? “Zadeva” je
pristala na ustavnem sodišču, njegova razsodba pa se je glasila: vračati! Vendar so poslanci moratorij na vračanje lani decembra vseeno sprejeli. Podprle so ga LDS, ZLSD in SNS, medtem ko so mu močno nasprotovale opozicija in SKD. Zadnje dni pa je slišati, da je v ustavnem sodišču že pripravljena odločba o razveljavitvi tega zakona. Zakon o začasni in delni zamrznitvi vračanja premoženja bi smel veljati največ tri leta. Zato je osem poslancev letos sredi oktobra poslalo državnemu zboru v obravnavo in sprejem po hitrem postopku predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji z utemeljitvijo, da veljavni zakon ne omogoča pravičnih odločitev in daje tudi pomankljiv. Thko se v praksi dogaja, da se povojnim razlaščencem vrača večja vrednost od vrednosti podržavljenega premoženja, ker pristojni organi pri ugotavljanu vrednosti premoženja niso upoštevali morebitnih hipotek. Znano je namreč, da je bilo izredno veliko nepremičnin zastavljenih, prenekatera je bila celo kupljena na kredit, kije bil zavarovan s hipoteko itd.
Poslanci so svoj podpis pod predlagane spremembe utemeljili še s trditvami: “Sedanji zakon omogoča ponovno vzpostavljanje veleposesti, ustava pa določa, da je Slovenija demokratična republika, torej ne more ohranjati fevdalnih privilegijev, katerih nosilci bi bili pretežno tujci in Cerkev. Že Kraljevina Jugoslavija je določala maksimum lastnine kmetijskih zemljišč in gozdov, in sicer cerkvenih in veleposestniških gozdov le 1000 ha, za ostala zemljišča pa je bilo s predpisi o agrarni reformi dovoljeno obdržati le 75 hektarjev obdelovalne zemlje oziroma 200 hektarjev zemlje nasploh.”
VINKO BLATNIK
2
DOLENJSKI LIST
St. 47 (2467), 21. novembra 1996
Novomeška kronika
SAMOUPRAVA - V KS Regr-ča vas že izvajajo sodobno lokalno samoupravo. Na zadnjem zboru krajanov, sklicanem po štiriletnem premoru, se je zbralo tudi nekaj strankarsko neopredeljenih, da bi imenovali kandidate za novi svet krajevne skupnosti. Zato predsednik ni hotel pričeti zbora, ni hotel poročati o delu | sveta KS, še celo zapisnika naj ne bi pisali.
POGORELCI - V Gabrju pa kljub temu (ali pa prav zato) da so vneti aktivisti od vrat do vrat nosili listke z obkroženimi pomladno strankarsko podprtimi kandidati za novi svet krajevne skupnosti ti v glavnem niso bili izvoljeni. Gotov ne zato, ker bi ljudje mislili, da so ti kandidati slabi ali nesposobni. Tako so krajani najbolj jasno in odločno ; pokazali, da so proti vnašanju strankarskih prepirov in nečednosti v krajevno skupnost. Kram-I pi in lopate nimajo strankarskih “štilov”!
TRD - Nekdanji novomeški dom JLA so prenovili in preuredili v kulturni center, ki je dobil | ime po Janezu Trdini. Sedaj ko so večja in dražja dela opravljena, bi lahko poskrbeli še za napis in Janezu Trdini dodali črke, ki so jih nekulturni obiskovalci kulturnega centra odtrgali in ime gorjanskega barda spremenili v Jan Trd. Kvečjemu če ne gre za okrajšavo zaradi cenejše obnove.
ZID BREZ ZAŠČITE - TUdi po Novem mestu se je razpaslo tnazaštvo, ki ga nekateri prikazujejo kot grafite, spet drugi razlagajo, da mladi na ta način protestirajo proti sedanji družbi in bogve čemu še. Protest pa tak! Kot tale na fotografiji, ko packarija naznanja, da je bil neki Sid Vicious nedolžen. Lahko da je bil celo res, ni pa ga lastnika Ponesnaženih pročelij, ki bi tega zagovornika Sida in njegove Packarske anarhistične pristaše spoznal za nedolžne.
Ena gospa je rekla, da so na volitvah zmagali upokojeni nacionalno združeni ljudsko krščanski socialdemokrati.
[Suhokranjshi drobiž
NOVI ČLANI SVETA KS ŽUŽEMBERK - Tako bosta Žužemberk zastopala Boris Jordan in Jože Papež, Ajdovec in okoli-I co Ludvik Longar in Alojz Go-i fenčič, Šmihel z okolico Feliks Košak in Jože Pečjak, Križe Jože Perko, Lipje in okolico Franc Škufca ter Reber Štefan Hrovat. Za novoizvoljeni svet je značilno, da so vsi člani sveta sami vestni gasilci in gasilski funkcionarji.
POSKUSNA VRTINA V SKOPICAH - Bodo želje krajanov levega brega Krke na ajdovski planoti po pitni vodi kmalu Uresničene? Korak k tej želji je nted drugim vrsta poskusov delavcev novomeške Komunale in Geološkega zavoda iz Ljubljane, Iti so med zadnjim poskusom na Vrtini v vasi Skopice prišli v globini okoli 300 m do vode, ki je dokaj čista in ima zadovoljiv pretok. Bo tako tudi Ajdovec dobil v tem stoletju končno vodo?
VASI NA AJDOVŠKI PLANOTI - Naseljene so bile v dobi Po letu 1000. Ob naselitvi so nove Vasi imenovali po rastlinah tistega kraja ali po naravnih značilnostih njihove lege. Od rastlin tako pridejo v poštev lipa in breza - Veliki, Srednji, Mali Lipovec, Brezova Reber. Po njihovi legi pa se imenujejo vasi Piano in Morava. Ajdovec ima predkrščanski Pomen pusta, kraja, kar potrjuje judi trdna narava tega kraja. Vas Je obdana z več strani s številni-hii dolinami, z malo zemlje in na Vseh koncih z živo skalo prepreden svet.
S. M.
MM l Z M A Š I H O SCI M
MM
Kar tričetrt vse vode je slabe
Voda iz kraških izvirov je stalno oporečna - Dotrajani cevovodi in slaba kakovost omrežja - Največji onesnaževalci so industrija, kmetijstvo in gospodinjstva
NOVO MESTO - Kakovost pitne vode na območju novomeške Komunale, se pravi v občinah Novo mesto, Šentjernej in Škocjan, je skrb vzbujajoča. Razen vode iz globinskih vodonosnikov, se pravi iz vrtin, so zajeti vodni viri v bakteriološkem pogledu pogosto oporečni.
V teh treh občinah je zajetih 21 vodnih virov s skupno zmogljivostjo 351 litrov na sekundo. (TU niso všteta zajetja za vaške vodovode, s katerimi upravljajo krajevne skupnosti, ali skupine občanov, v katerih pa je kakovost pitne vode še veliko slabša kot v vodovodih, s katerimi upravlja Komunala). Od te količine jih 265 l/s zajemajo iz globinskih vodonosnikov, ostalo pa iz površinskih oziroma pripovršinskih kraških
* Letos bo Komunala za izboljšanje pitne vode v novomeški občini investirala dobrih 116 milijonov tolarjev, v škocjanski 11,4 milijona in v šentjernejski 9,4 milijona, skupaj blizu 125,5 miljjona tolarjev. Ce bodo tudi v naslednjih letih za to namenili vsaj toliko denarja, bi do leta 2.000 rešili najbolj pereče probleme. Od večjih vodovodov sta najbolj kritična vodovoda Straža in Dolenjske Toplice, od manjših pa Karteljevo. Šlabo je tudi stanje v novomeškem vodovodu Jezero.
izvirov. Zajeta voda se do porabnikov pretaka po cevovodih v skupni dolžini okoli 600 km in hrani v 64 vodohranih s skupno prostornino več kot 8.300 kubi-kov. Iz javnega vodovodnega omrežja se v teh treh občinah oskrbuje okoli 12.000 gospodinjstev oziroma 52.000 prebivalcev. Vodovodno omrežje je slabo in dotrajano, zaradi česar so tudi okvare zelo pogoste - na leto jih ko-munalci odpravijo okoli 700.
Od skupaj zajetih 351 l/s je 86 l/s tako imenovanih kraških voda, ki so z bakteriološkega stališča stalno oporečne, ob deževju pa so oporečne tudi v kemičnem pogledu. K tej količini je treba prišteti še 170 l/s podtalnice, zajete v črpališču Jezero, ki je tudi slabše kakovosti. Od skupno 351 l/s je torej kar 256 l/s oziroma skoraj tri četrtine vode slabe. Poleg slabe kakovosti vode že na zajetjih
KOMUNIKACIJA V DRUŽINI
NOVO MESTO - Jutri, 22. novembra, bo ob 17. uri v Evangelijski Cerkvi na Tldinovi 27 predavanje o komunikaciji v družini, ki bo gotovo zanimivo za starše, a tudi za pedagoge in psihologe. Predaval bo univerzitetni profesor komunikologije Mark Heintz-man iz ZDA.
SREČANJE SLADKORNIH BOLNIKOV IN ZDRAVSTVENIH DELAVCEV
NOVO MESTO - Novomeško društvo za boj proti sladkorni bolezni vabi na 4. srečanje sladkornih bolnikov in zdravstvenih delavcev iz novomeške, šentjernejske in škocjanske občine ob 40-let-nici društev sladkornih bolnikov in 75. obletnici odkritja inzulina v četrtek, 28. novembra, ob 16. uri v prostore zavarovalnice Tilia. Predstojnica klinike dr. Andreja Kocjančič je v glasilu zveze društev Slovenije za boj proti sladkorni bolezni o njihovi organiziranosti povedala: “Pred 40 leti ste se bolniki s sladkorno boleznijo prvič organizirali v samostojno društvo, da bi s skupnimi močmi lažje kljubovali kronični bolezni in opozarjali družbo na svoje specifične probleme. Zdravstveni delavci smo vas po svojih močeh podpirali. Zdravstvena oskrba bolnikov s sladkorno boleznijo je tudi po vaši zaslugi ena najboljših v Evropi.”
so veliki možni onesnaževalci pitne vode dotrajani cevovodi.
Pitne vode ni moč izboljšati -razen z izredno dragimi čistilnimi napravami - brez varovanja okolja pred onesnaževanjem. Izvire in vodotoke močno onesnažujejo odpadne vode iz industrije in gospodinjstev, saj odpadne vode kar od dveh tretjin prebivalstva novomeške, šentjernejske in škocjanske občine neprečiščene odtekajo v vodotoke in v podzemlje. Velik onesnaževalec voda je kmetijstvo z gnojili in škropivi ter črna odlagališča odpadkov.
Za izboljšanje pitne vode je nujno treba ukrepati, in to z grad-
njo kanalizacije in čistilnih naprav, z odvozom vsebine iz nepropustnih greznic na čistilne naprave, z odpravo črnih odlagališč, s kontrolo nad uporabo gnojil in škropiv v kmetijstvu, s poostrenim inšpekcijskim nadzorom vseh vrst ekološkega ravnanja itd. Pomembne so tudi hidrogeološke raziskave. Že dosedanje so pokazale, da so na tem območju bogate zaloge dobre pitne vode v globinskih vodonosnikih. S to vodo je moč nadomestiti sedanje slabe vodne vire. Odločno je treba zaščititi prispevna območja vodnih virov, zgraditi nove vodohrane, obnavljati vodovodno omrežje. V Komunali trdijo, da sedanja cena pitne vode ni ekonomska in da ne omogoča rednega vzdrževanja in obnove omrežja.
A. BARTELJ
ODPAD Z RAZGLEDOM - Na polju nad Otočcem, v neposredni bližini nedokončane velike stavbe, ki se je je prijelo ime “novi grad”, je na lepi razgledni točki nastalo črno odlagališče odpadne avtomobilske pločevine. Morda bi pa le bilo dobro poiskati tistega, ki se je znebil toliko pločevine. Če ne zato, da bi jo na njegove stroške pospravili in odpeljali, kamor spada, pa zato, da bi spoznali človeka, ki je uničil že toliko avtomobilov. (Foto: A. B.)
Karteljevci polni načrtov
Pripravljajo se na gradnjo mrliške vežice in razširitev pokopališča - Se vedno imajo težave z vodo
KARTELJEVO - Karteljevo, vas pod mogočnim Hmeljnikom, v kateri že več kot 20 let ni šole, o čemer smo pred kratkim že pisali, se širi in razvija naprej. Prejšnji mesec so Karteljevčani ob pomoči njihove krajevne skupnosti Bučna vas v Dolenjem, delno pa tudi v Gorenjem Karteljevem uredili mulde ob cesti, asfaltirali dovozne poti in regulirali potoček, ki teče skozi vas. Pred tem so poasfaltirali
Težka starost
Pomoč Marije Hlišč
NOVO MESTO - Marija Hlišč, prijazna ženica in polna dobre volje, prihaja že poldrugo leto v novomeški dom starejših občanov prostovoljno pomagat starim ljudem, ki so najbolj osamljeni in zato družbe, prijazne besede in drobne pomoči naj-
Marija Hlišč
bolj potrebni. Marija jih pelje na sprehod, se pogovarja z njimi, jih pomaga nahraniti, jim skuha kavo, obišče pa jih tudi v bolnišnici. Hvaležni so ji za vsako malenkost in jo zelo težko pričakujejo.
Marija je Novomeščanka in je od nekdaj rada pomagala drugim, že takrat, ko za Karitas še vedela ni. Pravi, da imajo v novomeški Karitas precej ljudi, ki potrebujejo materialno pomoč, veliko, predvsem starejših, pa potrebuje družbo in pomoč pri drobnih vsakdanjih opravilih. Marija tako že dalj časa obiskuje ostarele v mestu, ni pa jih zapustila tudi potem, ko je začela obiskovati še ostarele v domu.
V dom hodi vsak drugi dan, predvsem pa v soboto in nedeljo, ko je v službi manj delavcev in jo zato njeni varovanci še bolj potrebujejo. “Starost je lahko tako težka in včasih je že malenkost dovolj, da tudo bolan človek na to pozabi in se razveseli,” pravi Marija, ki si želi, da bi takrat, ko bo umirala, tudi njej kdo dal kozarec vode.
še preostale makadamske dele ceste v Gorenjem Karteljevem. Drugo leto pa nameravajo cesto skozi vas še preplastiti.
Na zadnjem zboru krajanov so postavili odbor za gradnjo mrliške vežice, razširitev pokopališča in gradnjo javne razsvetljave. Že sedaj pa seje pokazalo, da bo pridobivanje zemlje za gradnjo mrliške vežice in razširitev pokopališča hud problem. Probleme imajo tudi z avtobusno čakalnico in zbiralnico mleka, ki so jo enkrat že prestavili, sedaj pa so na krajevno skupnost preko občine dobili lastnikov zahtevek za odstranitev. Že več kot deset let pa imajo težave z vodovodom. S Komunalo se dogovarjajo, da bi njihove probleme z vodo čimprej rešili.
Karteljevci tudi ne razmišljajo o priključitvi k predvideni občini Mirna Peč; pravijo, da so se že leta 1994 odločili za krajevno skupnost Bučna vas in za novomeško občino. Moti jih, da imajo še vedno v Mirni Peči krajevni urad, vse drugo pav Novem mestu. S tem imajo težave tudi v bučenski krajevni skupnosti, ker morajo zanje po volilni imenik v Mirno Peč.
J. D.
SREČANJE KRAJANOV - Krajevna organizacija RK Gabrje, katere predsednica je Anica Korasa, je pred dnevi organizirala v gabrski dvorani srečanje, namenjeno predvsem starejši generaciji krajanov. Za precejšnje število udeležencev so pripravili tudi kulturni program. Tako je nastopila domača folklorna skupinapod vodstvom mentorice Milene Jaklič. Janez Hrovat, najstarejši moški v vasi pa je predstavil svoje risbe. Hrovat, ki je sicer gluhonem, rad prerisuje slike in razglednice in nekaj takih izdelkov iz svoje bogate zbirke je prikazal tudi na omenjenem srečanju. (Foto: B. Luzar)
SEMINAR ZA MENTORJE KROŽKOV RK - Prejšnji četrtek je novomeška območna organizacija Rdečega križa organizirala v novomeškem kulturnem centru Janeza Trdina seminar za mentorje podmladka in krožkov Rdečega križa na osnovnih šolah s poudarkom na boju proti odvisnostim. Že ustaljenega vsakoletnega srečanja, kjer načrtujejo delo vnaprej, se je udeležilo 12 mentorjev iz novomeške, šentjernejske in škocjanske občine. (Foto: J. D.)
V	domu so veseli prostovoljcev
V	novomeškem domu starejših občanov je večina težko bolnih • Prostovoljno delo spodbuja
tudi skupni projekt Phare, ki letos teče v Novem mestu, Melzu in Vilafranci
NOVO MESTO - Novomeški dom starejših občanov je eden največjih v Slovenjji, saj ima v njem varstvo 350 ostarelih ljudi, med katerimi je kar 2/3 težko bolnih in nepokretnih bolnikov, v varstveno delovnem centru pa živi še 50 mlajših, ki so duševno in telesno prizadeti. Ker imajo veliko težkih bolnikov, imajo 170 zaposlenih, od tega največ zdravstvenih delavcev, vendar vsega, kar bi ti ljudje potrebovali, ne zmorejo, zato so zelo veseli prostovoljcev, ki so se pripravljeni družiti s stanovalci.
Prostovoljno delo s starostniki spodbuja tudi skupen program Phare, ki ga je podprla Evropska skupnost, in od začetka letošnjega leta poteka v treh občinah: španski Vilafranci, italijanskem Melzu in v novomeški občini. Nosilci programa v vseh treh občinah so nevladne organizacije, ki delujejo na tem področju, v Novem mestu je to Sekcija voditeljev skupin starih za samopomoč. V projekt so vključeni tudi Rdeči križ, Karitas, Društvo upokojencev in drugi. V novomeškem domu starejših občanov delujejo že od leta 1993 skupine starih za samopomoč; trenutno imajo 4, ki združujejo 50 stanovalcev. Skupine vodijo za to posebej usposobljeni prostovoljci. Gre za prijateljske skupine, kjer se pogovarjajo o najrazličnejših stvareh, ki jih zanimajo. Družijo se enkrat tedensko po dve uri. Prve takšne skupine so bile v Sloveniji ustanovljene že leta 1989 na pobudo dr. Jožeta Ramovša, ker so strokovnjaki ugotovili, daje za materialno plat ostarelih pri nas dokaj dobro poskrbljeno, skoraj
nič pa ni narejenega za boljšo kakovost njihovega življenja.
Namen projekta Phare je širiti prostovoljno delo v občini in izboljšati kvalitete življenja ljudi, kar naj bi dosegli tudi z izmenja-
OBISK PREDSTAVNICE CEV -organizacije v okviru Evropske komisije, ki je odgovorna za spremljanje projekta Phare. (Foto: J. Dor-niž)
vo izkušenj in s spoznavanjem načinov prostovoljnega dela v prej omenjenih občinah. Thko sta v začetku letošnjega leta novomeško občino obiskali delegaciji iz Melza in Vilafrance, konec maja in v začetku junija pa je novomeška delegacija obisk vrnila. V okviru projekta je bilo v Novem me-
* Minuli petek je novomeški dom starejših občanov obiskala Gio-vanna VVinckler, predstavnica CEV (European Voulonteer Centre) - organizacije, ki je odgovorna za spremljanje in supervizijo sofinancijske pogodbe. Evropska skupnost je namreč za izvedbo projekta namenila 80 odst. potrebnega denarja, 20 odst. pa sorazmerno krijejo vse tri občine. VVinklerjeva se je pogovarjala s prostovoljci in stanovalci doma, ki se srečanj skupin starih za samopomoč udeležujejo, in je bila presenečena, daje pri nas prostovoljno delo tako dobro razvito.
stu ustanovljeno tudi Društvo za razvijanje prostovoljnega dela. Prejšnji mesec pa so pripravili seminar o prostovoljnem delu, skupaj s predstavniki pobratenih občin pa so se pogovarjali o skupnem poročilu, ki ga bodo o poteku projekta poslali Evropski skupno-
J. DORNIŽ
MM I Z M A Š I H OBČI M MM Računalniki kmalu še v razredih
Metliška osnovna šola, ki je postala eden od dveh belokranjskih računalniških izobraževalnih središč, je pripravila dan odprtih vrat o računalništvu • Izredno zanimanje
METLIKA - V osnovni šoli Metlika so pretekli teden pripravili dan odprtih vrat, na katerem so javnosti predstavili računalništvo na šoli. Metliška šola je namreč pred dvema mesecema postala izobraževalni center za računalniško opismenjevanje ne le pedagogov, temveč tudi drugih delavcev v različnih zavodih.
V metliški šoli je eden od dveh računalniških izobraževalnih centrov v Beli krajini. Drugi je na črnomaljski osnovni šoli Loka. Kot je na predstavitvi dejal ravnatelj Jože Mozetič, je bilo v preteklosti veliko težje računalniško opremiti šole, z zbiranjem šolskega tolarja pa so se tudi za računalništvo odprle večje možnosti. Tako so na šoli poleg stare dobili še novo računalnico, računalnike pa uporabljajo tudi v knjižnici pa športni pedagogi,
Kmalu društvo za razvoj Bele krajine
Poimenovano je po gospodarstveniku Martinu Janžekoviču
ČRNOMELJ - Mnogim Belokranjcem je dovolj tarnanja o zapostavljenosti in zaostalosti Bele krajine. Zato so se sestali na letošnje jurje-vo in sklenili, da bodo po svojih močeh pomagali Beli krajini. Najprej so prišli na idejo, da bi imeli dneve Martina Janžekoviča, potem so razmišljali o fondaciji za nagrajevanje uspešnih gospodarstvenikov in štipandira-nju nadarjenih dijakov in študentov. Končno pa so sklenili, da bodo ustanovili društvo za razvoj Bele krajine Martina Janžekoviča.
“Gre za dobrodelno društvo, katerega ustanovni občni zbor bo najpozneje v začetku decembra. Thkrat bomo pripravili tudi okroglo mizo o razvoju Bele krajine. Poleg omenjene ustanove bomo zbirali denar za druge programe pomoči, najpomembnejša naloga pa bo povezovanje belokranjskega gospodarstva, njegov skupen nastop ter uresničevanje novih idej, ki bi pripomogle h gospodarskemu in splošnemu razvoju Bele krajine,” je povedal predsednik pripravljalnega odbora Jože Weiss s Svibnika pri Črnomlju. Razlogov, da so društvo poimenovali po Martinu Janžekoviču, je bilo več: bil je spoštovan med Belokranjci, ki jih je vedno povezoval, vtisnil pa je tudi pomemben pečat gospodarskemu razvoju Bele krajine.
Jože iVeiss
“Idejo o ustanovitvi društva so podprli številni, ki jim ni vseeno, kako bo z Belo krajino, med njimi tudi vsi trije župani. Zavedamo se, da imamo voljo in moč, da lahko pomagamo drugim. Člani nastajajočega društva so tako Belokranjci v Beli krajini in tisti, ki živijo izven njenih meja. Gre za pomembno povezavo med obojimi ter predvsem za to, da bi slednji glede na položaj in vpliv, ki ga imajo, pomagali pri razvoju Bele krajine,” poudarja VVciss.
M. B.-J.
svetovalni delavci, v gospodinjski učilnilnici.
Najpomembnejše je, da usposobijo učitelje, da bodo vnašali v pedagoško delo v razredih tudi delo z računalniki. Tako prav sedaj čakajo odgovor z ministrstva za šolstvo in šport, da bi v 5. razredu pričeli uvajati program “Petra”, kar pomeni, da bi pri slovenskem jeziku, likovni in tehnični vzgoji delali z računalniki. Postopoma se vključuje raču-
nalnik v pouk tudi pri fiziki. “Zanimanje pedagoških delavcev za tovrstni pouk je velik. Spoznavam, da smo na dobri poti, da bomo imeli računalnike ne le v računalnicah, ampak tudi v učilnicah,” je še dejal ravnatelj Mozetič ter pristavil, da je na dnevu odprtih vrat vladalo veliko zanimanje za računalništvo. Nova računalnica z desetimi sodobnimi računalniki namreč ni namenjena le za klasično izobraževanje, ampak tudi za seminarje in tečaje za vse, ki jih to zanima. Na šoli imajo tudi usposobljeno ekipo delavcev za računalniško opismenjevanje-	M. B.-J.
ur-- jS
RAČUNALNIŠKO OPISMENJEVANJE - Odkar je v metliški osnovni šoli izobraževalni center za računalniško opismenjevanje, imajo dve računalnici. V eni se učijo osnov računalništva učenci nižjih razredov, v drugi z zmogljivejšimi računalniki pa učenci višjih razredov. Na fotografiji: osmošolci so ob odprtem dnevu šole obiskovalcem pokazali, kar so se naučili pri fakultativnem pouku računalništva. (Foto: M. B.-J.)
Kdaj bo več pitne vode pod Kučarjem?
Ljudje v višje ležečih hišah nejevoljni zaradi slabe preskrbe
PODZEMELJ - Prebivalci Podzemlja, ki imajo hiše nekoliko višje pod Kučarjem, se že dlje časa pritožujejo zaradi neustrezne preskrbe s pitno vodo. V.d. direktorja metliške Komunale Juš Mihelčič je pojasnil, da problem sega že v osemdeseta leta, ko je bil metliški vodovodni sistem ločen od črnomaljskega in je voda pritekala le iz rezervoarja na Veselici nad Metliko.
Po Mihelčičevih besedah so v zadnjem desetletju poskušali omiliti težave pri oskrbi s pitno vodo z vodo iz črnomaljskega vodovoda. Vendar za ljudi, ki imajo domove višje pod Kučarjem, tudi to ni bila rešitev.
Za neustrezno preskrbo z vodo v delu Podzemlja pod Kučarjem so po Mihelčičevih besedah krivi neprimeren povezovalni vod med Metliko, Primostkom, Zemljem in Podzemljem, poraba vode v vaseh jugovzhodno od Podzemlja, previsoka lega naselja pod Kučarjem glede na rezervoar na Kučarju, nedovoljeno zalivanje športnega igrišča v Podzemlju ter povečanje porabe pitne vode nasploh. Mihelčič je zatrdil, daje edina prava rešitev tega problema v povečanju rezervoarja na Kučarju in zagotovitvi požarne vode, ki bi prišla prav ob večji porabi pitne vode. Ni pa vedel odgovoriti, kdaj bi to lahko uresničili, obljubil je lahko le, da nalogo uvrstijo med prednostne.
M. B.-J.
PREDSTAVITEV KNJIGE “OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE”
METLIKA - Ljudska knjižnica Metlika vabi na predstavitev knjige “Osamosvojitev Slovenije” s kratkim orisom zgodovine Slovencev, ki bo v četrtek, 21. novembra, ob 19. uri v hotelu Bela krajina v Metliki. Razgovor, v katerem bodo sodelovali avtorja dr. Janko Prunk in prof. Martin Ivanič ter predstavnica založbe Grad Alenka Štante in Tbni Gaš-perič, je ena od prireditev ob 5-letnici samostojnosti naše države.
SREČANJE
STAROSTNIKOV
STARI TRG OB KOLPI - V petek, 22. novembra, bo ob 13,30 krajevna organizacija Rdečega križa Stari trg v tukajšnji osnovni šoli pripravila srečanje starejših krajanov. V kulturnem programu bodo nastopili starotrški osnovnošolci in tamburaši iz Sodevcev.
DAN MALEGA GOSPODARSTVA
METLIKA - V petek je metliška občina v sodelovanju z gospodarskim interesnim združenjem za pospeševanje razvoja podjetništva Reidenburg iz Žalca pripravila dan malega gospodarstva. Poleg pogovora o sedanjih razmerah in možnostih nadaljnjega razvoja malega gospodarstva so strokovnjaki iz GIZ Reidenburg brezplačno svetovali o trženju, kooperacijah, podjetniškem poslovanju, razvoju in uvajanju novih izdelkov, tehnologij in storitev, mednarodnem sodelovanju in drugem. Hkrati je bila poslovna borza malega gospodarstva, na kateri je bilo ponujenih več kot 300 različnih poslov.
Drugo leto reciklaža odpadkov
Z recikliranjem papirja in stekla bodo črnomaljski komunalci prihranili prostor na deponiji pri Vranovičih - Problemi z Romi, ki brskajo po odlagališču odpadkov
ČRNOMELJ - Črnomaljska Komunala od lanskega 1. aprila odvaža smeti tako rekoč iz vseh naselij v črnomaljski in semiški občini. Odvoz smeti naj bi torej zaračunavali okrog 19.090 osebam, v resnici pa jih plačuje le nek^j več kot 15.000. Zakon o varovanju osebnih podatkov jim namreč ne omogoča dobiti natančne podatke o številu družinskih članov v gospodinjstvih, ljudje pa v glavnem sporočajo le zmanjšanje števila članov, ne pa tudi povečanja.
Komunalci pripeljejo na deponijo komunalnih odpadkov pri Vranovičih na leto po 5.000 pro-storninskih metrov stisnjenih od-
* Direktor Komunale Bojan Košir meni, da posebnega razloga za črna odlagališča ni, saj odvažnjo smeti iz vseh naselij v črnomaljski in semiški občini, vsnj enkrat na leto, po potrebi tudi večkrat, pa tudi kosovne odpadke. Sicer pa je po njegovih besedah večina divjih odlagališč saniranih. Komunala bo odstranila tudi ostala, če bo to nekdo odredil in zagotovil denar, sicer pa Komunala ne izvaja nadzora nad tem, kako nekateri onesnažujejo okolje.
padkov, ki jih odlagajo na razširjeno odlagališče, vendar naj bi bilo to v letu 1998 polno. Thkrat naj bi tudi začeli z drugo fazo razširitve deponije, predtem pa morajo med drugim seveda doseči soglasje med občino in prebivalci Vranovi-čev. Da bi bilo odpadkov na deponiji čim manj, namerava Komunala v prihodnjem letu začeti z reciklažo, in sicer najprej samo na Čardaku, potem pa v vsem Črnomlju. Pri izvoru bi ločevali papir in steklo. Za te surovine bi tudi postavili nove posode, medtem ko bi biološke in ostale odpadke zbirali v sedanje zabojnike.
“Reciklažo” pa sedaj na deponiji pri Vranovičih že opravljajo Romi. Po besedah direktorja Komunale Bojana Koširja si Romi ob deponiji postavijo celo naselje šotorov, ob stikanju po odlagališču pa ovirajo komunalce pri delu,
razmetavajo smeti po okolici, s sekanjem dreves delajo škodo v
bližnjih gozdovih, uničujejo opremo na deponiji in ograjo okrog nje.
Policisti na prošnjo Komunale sicer ukrepajo, a po Koširjevem mnenju premalo odločno.
M. B.-J.
V SPOMIN
ZAMOLČANIM ŽRTVAM
ČRNOMELJ - V nedeljo, 24. novembra, bo ob 15. uri v cerkvi v Vojni vasi pri Črnomlju žalna maša, ki jo bo vodil arhidiakon dr. France Ora-žem. Po njej bo arhidiakon pred spominskim obeležjem padlim in pomorjenim domobrancem in drugim zamolčanim žrtvam vojne v letih 1941 - 1945 in po njej v župniji Črnomelj opravil pokop in blagoslovitev spominskega obeležja, potem pa bo ob obeležju še žalna svečanost.
Bo grb moderen ali zgodovinski?
Semiški svetniki se niso mogli odločiti med dvema predlogoma za občinski grb • Dr. Božo Otorepec o grbu plemičev Semeničev in sodobnem predlogu agencije Atis iz Kopra
SEMIČ - Semiška občina je marca letos v Uradnem listu objavila javni razpis za izdelavo predloga grba, pečata in zastave občine. Odzvala seje le agencija Atis-Primorske novice iz Kopra, in sicer z grbom, v katerem sta močno stilizirana rdeč grozd in lipov list. Z občine so zaprosili še društvo Heraldica Sloveniva za proučitev grba plemiške družine Semeničev, prof. dr. Boža Otorepca iz SAZU pa za mnenje o obeh predlogih.
Dr. Otorepec v svojem mnenju pravi, da je o poreklu Semeničev moč sklepati le po priimku Semič ali Semenič, a nikjer ni poročila o tem, da bi imeli posest pri Semiču. Res, da so nekatere nove občine vzele grbe po grbih tamkajšnjih srednjeveških fevdalcev, kar pa ni ravno po heraldičnih pravilih, ki velevajo, da dva nosilca ne moreta imeti enakega grba. V Semiču bi se po njegovem sicer lahko naslonili na grb nekdanjih vitezov Semeničev, vendar bi glede na občinske oz. krajevne grbe lahko vzeli le ščit z grbom, brez šlema, šlemnega pokrivala in šlemnega okrasa na vrhu. Tako bi imel semiški občinski grb tri zlate zvezde v modrem polju, med zgornjima dvema zvezdama in spodnjo pa bi bile tri črte, najbolje v barvah slovenske zastave. Ob tem dr. Otorepec poudarja, da grb Semeničev razen podobnosti z imenom in ob dejstvu, da so ver-
jetno imeli tam nekje svoj grad, nima nobene povezave s Semičem, povrh vsega pa grb spominja na grb grofov Čeljskih.
Glede na vse to dr. Otorepec
predlaga, da bi bil morda sprejemljivejši Atisov predlog, ki pa bi ga morali preoblikovati tako, da bi bil v zlatem ali srebrnem gr-bovnem polju rdeč grozd in zelen obris lipovega lista ali grozdna vitica. Po njegovem mnenju bi bil tako pieobiikovan in s heraldičnimi barvnimi pravili usklajen grb Semiča sprejemljivejši kot grb Semeničev, razen če občina ne želi izrazito zgodovinskega grba.
M. B.-J.
GRBA - Na levi eden od predlogov za semiški grb agencije Atis, desno pa ščit z grbom plemiške družine Semeničev.
Sprehod po Metliki
KAR PRECEJ METLIČANOV OBISKUJE predavanja o Amway sistemu trgovanja. Predavajo ljubljanski lepotci, ki skušajo navdušiti poslušalstvo z obljubami o bajnem zaslužku. Do njega je možno priti brez lastnih vlaganj, s pridobivanjem somišljenikov in z minimalnimi nakupi. Predavatelji govorijo o milijonih mark, predvsem pa o predčasnih upokojitvah. Slednje v Metliki ne vžge preveč, saj je menda možno iti v predčasno penzijo tudi brez sodelovanja v Amway zaslužkarstvu.
MATJAŽ RUS JE SPISAL KNJIŽICO O metliški folklorni skupini “Ivan Navratil”, ki bo s prireditvijo v športni dvorani 30. novembra proslavila dvajsetletnico ustanovitve. S pisanjem je imel Matjaž težave, saj skupina ne premore kronike. Pomagal si je z zapiski v Dolenjskem listu, po-služil pa se je tudi ustnega vira v podobi Janka Bračike, ki ga zunaj Metlike kličejo kar Navratil, v knjižici bo tudi prispevek prof. Jožeta Dulaija, in sicer o folklorni dejavnosti v Metliki pred ustanovitvijo MFS Ivan Navratil.
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ, ki je bolj na papirju kot v življenju, se počasi postavlja na noge. Republiški ZKO že odgovarja na dopise, a tudi na sestanku v Ljubljani je že videti kakšnega metliškega predstavnika ZKO. Ib ni tako nepomembno, saj je v središču Slovenije treba povedati, da glede ljubiteljstva Metlika le ni bela lisa.
Črnomaljski drobir
SVINJAK - Državnozborske volitve so za nami, a čez dobra dva tedna bomo šli volilci zopet na volišča. Črnomaljce, ki so nedavno volili na volišču številka 2 v stavbi nogometnega kluba Bela krajina na Loki, pa ob misli na volišče kar zmrazi. Zunanjost volišča je bila namreč podobna zapuščenemu gradbišču, notranjost pa svinjaku. Opaziti ni bilo moč nič svečanega, kar bi spominjalo na volitve. Thmkajšnji volilci so prepričani, da bi okrajna volilna komisija morala vedeti, kateri prostori so še primerni za volitve, zatrjujejo pa tudi, da se jim ne bi bilo težko sprehoditi čez igrišče do osnovne šole v Loki, kjer so njihovi sokrajani volili V elitnih prostorih. Ob tem, ko sočustvujejo z volilnim odborom, ki je moral delati v takšnem svinjaku, se v njih vse bolj utrjuje tudi prepričanje, da tistim, ki nimajo primernega odnosa do volišč, primanjkuje tudi taktnosti do volilcev.
OBISKI - V štirih tednih predvolilne kampanje so Belo krajino obiskali: predsednik države Milan Kučan in predsednik vlade dr. Janez Drnovšek; ministri: za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Osterc, za lokalno samoupravo mag. Boštjan Kovačič, za delo, družino in socialne zadeve mag. Tone Rop (dvakrat), za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber, za pravosodje Meta Zupančič; predsedniki strank: SLS Marjan Podobnik, SKD Lojze Peterle, DeSUS Jože Globačnik, SDS Janez Janša in SNS Zmago Jelinčič. Belokranjci so glede na izkušnje prepričani, da so si mnogi od njih ob odhodu mislil)1 “Bela krajina, nasvidenje ob prihodnjih volitvah!”
PREDVOLILNA OBLJUBA - Minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Tbne Rop je 26. oktobra v Črnomlju obljubil, da bo naslednji teden po njegovem obisku njegovo ministrstvo podpisalo z ministrstvom za obrambo 10-letno najemno pogodbo za nekdanjo ambulanto JLA na Majerju, v kateri naj bi bij varstveno-delovni center. Prejšnji teden na črnomaljski občinski upravi o podpisu pogodbe niso vedeli še prav nič...
»emiške tropine
GRB - Kaže, da se bodo Semičani še težje kot za praznik odločili za grb občine. Nekateri so se ogreli za grb plemiške družine Semeničev, a so se kmalu ohladili, ko so zvedeli, da pride v poštev le ščit brez perjanice. Strokovno so ugotovili, da bi bil potem njihov grb kot koloradski hrošč.
JEZIK - Svetniki so na zadnji seji precej ugibali, ali je pravilno nosilec ali nosač zastave ter pogrebnik ali pogrebec. Do novega občinskega sveta, v katerem p' bilo dobro videti slavista, svetnikom ne preostane drugega, kol da na seje nosijo skoraj 4 kilograme težki Slovar slovenskega Knjižnega jezika.
Drobne iz Kočevja
VRAČANJE PRETEKLOSTI - Celotno bivše zaprto območje kočevske občine je bilo dolga desetletja “bela lisa”. To območje ni smelo biti niti na kartah. Posledice tega se v občini občutijo še danes. Ihko je denimo kočevski župan in direktor Hyd-rovoda, Janko Veber šele iz časopisa izvedel, daje na tem območju razpršenih 30 cistern za gorivo. Da je preteklost Kočevsko ponovno “udarila”, je dokaz, da je usoda in vsebina teh cistern občinskim možen neznana, čeprav se nahajajo na območju, ki je v prvem vodovarstvenem pasu ob vodnem zajetju Obrh, ki je glavni vir pitne vode za celotno kočevsko in del ribniške občine.
POBUDE - Na zadnji seji kočevskega občinskega sveta so se svetniki in delavci občinske uprave prvič “odkrito spopadli” glede pobud, predlogov in vprašanj. Občinska uprava je z njimi “bombardirana”, saj svetniki pridno postavljajo vedno nova vprašanja m dajejo pobude. Ker so pri tem neizprosni in zahtevajo odgovore, občinska uprava pa je sita nenehnih očitkov, da delajo slabo, ni povsem nemogoče, da se bo kočevska občinska uprava povečala, vsaj še za enega delavca - tistega, ki bo odgovoren za podajanje odgovorov svetnikom.
OBČAN SPRAŠUJE -MEDVED ODGOVARJA
-Je pa res pohvalno, da inšpektorji skrbijo za plačilo stojnice na tržnici in da vsak prodajalec zaseda le jprostor, ki ga je plačal.
-	Se lepše pa bi bilo, če bi poskrbeli, da bi bil prostor pred oddajo tudi počiščen.
OBČAN SPRAŠUJE -MEDVED ODGOVARJA
-	Od kdaj kočevska občina hitreje napreduje?
-	Odkar je Kmetijsko gospodarstvo začelo izvažati polže.
Ribniški zobotrebci
NOVI RADARJI - Thko kot kočevski tudi ribniški policisti prehitrih voznikov poslej ne bodo več lovili z zastarelimi radarji multanova. Pred dnevi so namreč dobili v uporabo laserske merilnike hitrosti, ki so se doslej pokazali v Sloveniji kot zelo učinkoviti. Tudi ribniški policisti zato upajo, da se bodo tisti, ki radi dirkajo po cestah, sedaj nekoliko umirili. V nasprotnem primeru bo namreč trpel njihov žep.
POŠKODBE - Ribniške Divje jezdece, ki ob petkih zvečer v dvorani Športnega centra igrajo mali nogomet, poškodbe silijo razmišljati o tem, da niso več stari 20 let. Poškodbe so vedno bile v športu in tudi vedno bodo, vendar pa dvojni zlom gležnja pred skoraj štirimi tedni, zaradi katerega je poškodovani še vedno v bolnišnici, in poškodba noge Prejšnji petek, terjata od rekreativcev večjo previdnost.
Krpanova kobila je zarezgetala:
“Zdaj, po volitvah, si najbolj Želim, da bi na televiziji ponavljali predvolilne nastope naših Politikov, in to iz dveh vzrokov: ljudje bi se zabavali, hkrati pa se kodo gledalci in politiki spomnili raznih obljub iz predvolilnega boja.”
Laški sel
TUDI NA ROBU MRLIŠKA VEŽICA - Odbor za komunalno dejavnost pri občini Velike Lašče Pripravlja dokumentacijo za gradnjo mrliške vežice na Robu. Prebivalci upajo, da z njeno gradnjo ne bo toliko težav in zapletov, kot jih je z dokončanjem vežic v Laščah.
OPRAVIČILO CVELBARJEVI - Na Malih Laščah so uredili in asfaltirali avtobusno postajališče pri Sv. Trojici, in to na Zemljišču Polone Cvelbar. Dela So izvedli kar brez vednosti lastnice in so se ji odgovorni za to že opravičili, ona pa je opravičilo sprejela z razumevanjem in dovolila, da je tam avtobusno postajališče.
KULTURNI DENAR - Ministrstvo za kulturo bo z zneskom 4 milijone tolarjev finansiralo tudi obnovo kulturnih spomenikov v občini Velike Lašče. Od tega bosta dva milijona tolarjev porabljena za obnovitvena dela v turjaškem gradu, preostala dva milijona pa za obnovo cerkve sv Ah(a)ca, ki so jo preuredili in Preimenovali po zmagi Andreja Thrjaškega nad TUrki pri Sisku, izvojevani prav na dan sv. Ahaca leta 1593.
mi i z
A S
IH OS
Č I
Prijavili bodo sporno regulacijo
Ribniški ptičeslovci opozarjajo na nesodobn in nesprejemljive hidroregulacije - Več škode, kot koristi - Zaradi regulacije pritoka Sajevca občino prijavili
RIBNICA - S primerjalnimi podatki o hidroregulacijah drugod po svetu ribniški ljubitelji ptic opozarjajo na nesprejemljive hidroregulacije, kijih v ribniški občini izvajajo že desetletje. Po njihovem mnenju gre za strokovno, ekonomsko in ekološko sporne posege v okolje, ki povzročajo več škode, kot prinašajo koristi.
“Začelo se je že pred leti z urejanjem voda in gradnjo zadrževalnika pri Prigorici, katerega edina pozitivna vloga je, da ribniško in kočevsko polje sedaj ne poplavljata več toliko kot včasih,” pravi ribniški ptičeslovec Mirko Peru-šek. TVagično ob tem pa je, kot pravi, da zgodaj spomladi iz zadrževalnika ne spuščajo dovolj vode in se zato gladina dvigne tudi za meter in več. S tem pa se dvignejo iz ločja, kjer so bila skrita, tudi ptičja gnezda, zaradi česar posta-
Prvi začetki elektrifikacije segajo v Kočevje
Knjiga Rudija Grudna
KOČEVJE - Kot uvod v počastitev 100-letnice vodarne in elektrarne v Kočevju, ki sojo svečano obeležili ta torek, so prejšnji četrtek v Elektru Kočevje pripravili predstavitev ob tej priložnosti izdane knjige avtorja Rudija Grudna z naslovom “Sto let elek-tike v pokrajini med Tbrjakom in Kolpo 1896-1996”.
Direktor Elektra Kočevje Vincenc Janša je po predstavitvi avtorja knjige, sedaj že upokojenega dolgoletnega prvega moža v Elektru Kočevju Rudija Grudna, povedal, da so v knjigi opisani dogodki, ki so se zgodili v zadnjih 100 letih na območju med Tbrja-kom in Kolpo, ki se od ostalih območij v Sloveniji razlikuje po svoji specifični zgodovini, kateri se je izgradnja električnega omrežja prilagajala. Ideja za nasta-
nejo ptičja jajca lahek plen planil-cev. “Tako so nekatere ptičje vrste že izginile, mali ponirek, črne lisičke, zelenonoge in številne druge pa so ogrožene,” pojasnjuje Perušek.
Po mnenju članov ornitološke-ga društva je problem v ribniški občini v tem, da nimajo izdelane-
• “Najmanj, kar bi bi bilo potrebno pred takšnim posegom storiti, je, da bi opravili presojo vplivov na okolje. To bi bilo v skladu s 55. členom zakona o varstvu okolja,” pojasnjuje Perušek in dodaja, da pa se v ribniški občini za to ne zmenijo. Zato so sporno regulacijo prijavili na ministrstvo za okolje in prostor in upravi za varovanje naravne dediščine.
ga dolgoročnega kmetijskega načrta. “Kratkoročno gledajo na to, kje in kako dobiti državni denar, ki pa ga potem porabljajo na področjih, ki niso primerna za intenzivno kmetijsko pridelavo,” pravi Perušek. Po njegovih podatkih namreč v ribniški občini izvajajo hidromelioracije na kmetijskih površinah, kjer je na debeli plasti ilovice le nekaj centimetrov humosa, zaraščanju pa prepuščajo dolenjevaško polje z izredno bogato humosno plastjo.
Zadnji primer takšnega spornega posega v okolje je po njihovem mnenju regulacija zgornjega desnega pritoka potoka Sajevec nad vasjo Bukovica. “V dolžini nad kilometer so naredili meter globok raven kanal za izsuševanje, kar pa ni sporno le zato, ker si občina za ta poseg ni pridobila vseh potrebnih soglasij, ampak tudi iz strokovnega, ekonomskega
čevje vzačetk,,	,
nastali ugodni pogoji za popis vseh potrebnih pomembnih podatkov šele leta 1991, ko je bila imenovana komisija za izdajo zbornika Elektra Ljubljane, ki naj bi obsegal razvoj od začetkov elektrifikacije do konca leta 1990.
Rudi Gruden je knjigo končal leta 1992, letos, ko so se v Elektru Kočevje odločili, da bodo ob 100. obletnici elektrifikacije Kočevja knjigo izdali, pa jo je dopolnil še s podatki za zadnjih pet let. Knjiga v natančnem časovnem zaporedju prikazuje razvoj elektrifikacije celotnega območja Elektra Kočevja.
V kjigi Gruden dokazuje, da je začelo slovensko elektrogospodarstvo nastajati z elektrifikacijo Kočevja. Čeprav je štiri leta po Edisonovem izumu žarnice na ogljeno nitko prva žarnica v Sloveniji zasvetila leta 1883 v parnem mlinu v Mariboru, je Gruden mnenja, da se je elektrifikacija Slovenije v pravem pomenu besede začela šele z otvoritvijo vodarne in elektrarne v Kočevju, saj je ta omogočila, da so elektriko dobile vse hiše (700 gospodinjstev), da je bila elektrika uporabnikom na voljo cel dan in da je imelo Kočevje tudi zelo dobro m za takratne čase moderno javno razstvetljavo.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Rudi Gruden
Rešujmo skupaj!
Po uspešni vaji: ob nesrečah ne bo mej med posameznimi občinami
DOBREPOLJE - “Ob nesrečah se občinske meje brišejo,” je dejal tajnik občine Ivančna Gorica Vinko Blatnik ob zaključku vaje s področja zaščite in reševanja, ki je bila 26. oktobra v občinah Dobrepolje, Ivančna Gorica in Grosuplje. Občinski štabi civilne zaščite in občinske gasilske zveze so v sodelovanju z Izpostavo za obrambo Grosuplje organizirali skupno vajo, ki pa je potekala v vsaki od treh občin ločeno. Štabi civilne zaščite so ocenili možne porušitve stavb ob potresu in preverili načrte za lokacije ob evakuaciji prebivalstva, možnosti prehrane in ogrožene ustanove. Poudarek je bil na preverjanju praktične uporabe radijskih zvez med uporabniki znotraj občine in sosednjimi občinami in centrom za obveščanje ljubljanske regije.
Zaključek in skupna analiza vaje je bila v Ivančni Gorici, kjer so poveljniki gasilskih zvez in civilne zaščite potek vaje ocenili pohvalno. Poudarili so pomembnost obveščanja in alarmiranja ob naravnih in drugih nesrečah. Radioamaterji, ki so sodelovali pri vaji, so pokazali dobro usposobljenost, manjše pomanjkljivosti pa se bodo s pogostejšimi vajami dale odpraviti.Župani in predstavniki občin so poudarili predvsem nujnost sodelovanja med občinami, še posebej v primerih naravnih nesreč, zato je geslo županov “Rešujmo življenja skupaj!” še kako primerno.
M. STEKLASA
in ekološkega vidika,” pravi Perušek. Strokovno je sporno, ker takšne načine hidroregulacij drugod po svetu že opuščajo, ekonomsko pa, ker za intenzivno kmetijsko pridelavo neprimerna zemlja ne bo zmogla povrniti v hidroregulacijo vloženega denar-
ja' M. LESKOVŠEK-SVETE
Zmaga SLS IN SDS
Podrobnejši rezultati
VELIKE LAŠČE - V občini Velike Lašče je na nedavnih volitvah dobila daleč največ glasov SLS, in sicer kar 39 odstotkov. Na drugem mestu je bila SDS z nad 17 odstotki glasov, na tretjem LDS z nad 13 odst., nato SKD z nad 9 odst., ZLSD s 7 odst. glasov itd.
DOBREPOLJE - Volilci v občini Dobrepolje so oddali največ glasov, in sicer kar 37,2 odst., SDS, nato SKD 21,7 odst., SLS 15,6 odst, LDS 13,3 odst. itd. Zanimivo je, da je stranka ZLSD dobila v tej občini manj kot 3 odst. glasov.
V	občini Dobrepolje pa so še Struge in Polom, ki sta sodili v kočevsko volilno enoto. Tu smo dobili le podatke o glasovih za posamezno stranko. Rezultati so taki:
POLOM - Največ glasov, in sicer 10, jih je dobila ZLSD, nato pa SLS 7, LDS 4 itd. Zanimivo je, daje SKD dobila le en glas.
STRUGE - Kar 128 glasov je dobila SKD, SDS 90 glasov, SLS 44, LDS 28, ZLSD 10, DeSUS in Naprej Slovenija po 4 glasove itd.
V	občini Osilnica so bila 3 volišča, ki so tudi sodila v volilno enoto Kočevje. Rezulatati:
OSILNICA - SKD 103 glasove, LDS 23, SDS in DeSUS po 9, ZLSD 5 glasov itd.
PAPEŽI - SKD 10 glasov, LDS 7, SDS in SLS po 6, ZLSD 4 glasove itd.
Spominski park Kočevarjem
Zapuščeni nagrobniki naj bi prišli v Stari Log
STARA CERKEV - KS Stara cerkev je pred dobrima dvema mesecema začela v Starem Logu urejati tamkajšnje pokopališče. Pri tem so na novo odkrili 25 starih kočevarskih nagrobnikov, kar jim je dalo idejo, da bi del pokopališča spremenili v spominski park, kamor bi prepeljali nagrobnike starih Kočevarjev z vseh zapuščenih kočevarskih pokopališč.
V Starem Logu so se lotili ureditve že močno zaraščenega vaškega pokopališča skoraj takoj po seznanitvi predsednika KS Cirila Jasenca s programom Društva Peter Kozler iz Ljubljane, v katerem imajo Kočevarji staroselci, kijih društvo združuje, predvideno tudi ureditev 20 starih kočevarskih nagrobnikov na pokopališču v Starem Logu. Društvo je krajevni skupnosti obljubilo finančno pomoč, obenem pa tudi samo zaprosilo za pomoč pri obnovi pokopališča društva Kočevarjev staroselcev izven Slovenije. Thko so dobili okoli 250 tisoč tolarjev, kar pa je krajane Starega Loga, ki so s 400 urami prostovoljenga dela in 631 izplačanimi urami vsa dela pri ureditvi pokopališča opravili sami, vzpodbudilo, da so se del
lotili takoj.
Najprej so uredili nov dostop, uredili parkirišče ter na pokopališču odstranili okoli 30 kubikov ruševja. Pri tem so odkrili 45 starokočevarskih nagrobnikov, ki so jih vse očistili, poškodovane zlepili in prevrnjene ponovno postavili, na nekaj nagrobnikih pa so tudi že obnovili napise. Ker je del denarja za ureditev pokopališča, ki bo v celoti stala preko milijon tolarjev, poleg že omenjenih društev, KS in krajanov prispevalo tudi ministrstvo za delo in družino, so obnovili tudi grobnico s 74 talci NOB, v dogovoru z zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine pa so tudi odstranili vse okvirje grobov, saj nameravajo vse površine (1.200 m2) zatraviti, že pripravljeno pot pa tlakovati.
Ker je bilo nagrobnikov veliko več, kot so jih pričakovali, trenutno v dogovoru s Kočevarji v KS pripravljajo projekt, da bi vse še ohranjene nagrobnike z vse zapuščenih kočevarskih pokopališč prepeljali v spominski park, ki bi ga prav v ta namen uredili na pokopališču v Starem Logu.
M. LESKOVŠEK-SVETE
ŠTIPENDIJE RAZDELJENE
OSILNICA - Občinski svet je na zadnji seji minuli teden razdelil štipendije do konca tega leta. Dobivali jih bodo po dva učenca poklicne šole in srednje šole ter študent višje šole. Za štipendije, ki jih občina podeljuje predvsem z ozirom na učni uspeh prosilca in socialno stanje družine, je letos na razpolago 670.000 tolarjev.
10. OBLETNICA SOŽITJA - Sožitje - Društvo za pomoč duše\mo prizadetim Kočevje je prejšnji četrtek v dvorani Šeškovega doma v Kočevju svečano obeležilo 10. obletnico delovanja. Društvo šteje 47 članov in prireja poleg rednih mesečnih srečanj za starše in otroke tudi piknike, izlete, letovanja, različna strokovna predavanja in seminarje, vsako leto pa tudi obdarovanja prizadetih otrok ob novem letu. Kot je povedala predsednica društva Vida Erjavec, so bili začetki društva pred 10. leti, ko so se ločili od dotedaj skupnega društva z ribniško občino, zelo težki, to pa je potrdil tudi predstavnik zveze za pomoč duševno prizadetim Tomaž Jereb, ki je Kočevarjem pomagal pri ustanovitvi samostojnega društva. Danes je kočevsko društvo le eno od skupno 48 občinskih in medobčinskih društev v Sloveniji, v katere je včlanjeno preko 20.000 ljudi. Na prireditvi v počastitev jubileja so poleg številnih amsamblov, skupin in pevcev nastopiti tudi učenci OŠ Ljubo Šercer iz Kočevja (na posnetku) in varovanci VD centra iz Ribnice. (Foto: M. L.-S.)
Ciril Zbašnik
Mlade vabijo gore
RIBNICA - Med številnimi krožki na ribniški osnovni šoli je letos zelo dejaven planinski krožek, ki ga vodita člana planinskega društava Ribnica Zdenka Mihelič in Ciril Zbašnik, obiskuje pa ga 50 učencev od 1. do 8. razreda.
“TVudimo se, da je krožek zanimiv, poučen in vzgojen. Sprostitev v naravi je najpomembnejši in zelo učinkovit način za duševno in telesno sprostitev, najkoristnejša aktivna izraba prostega časa od otroških do poznih Vet”, je povedal Ciril Zbašnik. Poleg teoretičnega dela, kjer učencem razložijo planinska pravila, jih tudi popeljajo na ogled višinskih točk po občini. Doslej so se že povspeli k Sv. Ani, v okviru mesečnih pohododov pa so skupaj z nekaterimi starši obiskali Dolino vrat. Do konca bodo imeli še pet pohodov, zadnjega maja ali junija na Golico. Mnogi izmed tečajnikov so že občutili višino na umetni plezalni steni v dvorani športnega centra, a so povedali, da se raje sprehahajo po višavah in čisti naravi, kot da plezajo v zaprtem prostoru.
M. GLAVONJIČ
Do dokončne sprave je še daleč
Zakaj ni dobrepoljska občina priredila komemoracij - Izjava župana Jakopiča
DOBREPOLJE, VELIKE LAŠČE - V zadnjih tednih in mesecih je bilo z območja občin Dobrepolje in Velike Lašče (pa tudi iz drugih krajev po Sloveniji) v raznih glasilih objavljenih več prispevkov na temo partizani-domobranci, letos pa je izšla tudi knjiga “Struge, zamolčani zločini”. Skupna značilnost vseh prispevkov je, da so dogodki obravnavani še vedno preveč enostransko in premalo zgodovinsko in neprizadeto.
V vse to se kot novinar nisem nameraval vmešavati, vendar mi je zadnje tedne več ljudi od Strug preko Dobrepolja do Roba in Lašč potožilo, da so se v zadnjih letih spet začele razprtije in ločevanja na bele in rdeče, kar je bilo pred osamosvojitvijo že pozabljeno. Nekateri so izrazili tudi bojazen, da bi bilo zdaj, “če bi do česa prišlo”, še veliko hujša mori-
ja, kot je bila med drugo svetovno vojno, in da jih je tega strah.
O vsem tem sem se pred dnevom mrtvih pogovarjal tudi z dobrepoljskim županom Antonom Jakopičem, ki je na moja vprašanja odgovoril, da komemoracij pred dnevom mrtvih občina ne bo organizirala prav zato, da ne bi prišlo do odpiranja starih ran in do novih prepirov. Menil je, da bo
moralo miniti še 50 let, da bodo zamere pozabljene in da bo napisana prava zgodovina, že zdaj pa je znano, da so med vojno-in neposredno po njej največ Dobre-poljcev pobili Slovenci (partizani in domobranci), nato šele okupatorji Italijani in daleč za njimi Nemci.
Župan Jakopič mi je po pogovoru, ki je bil pred volitvami, dal še vabilo na predstavitev kandidata SLS. Na vabilu je bilo napisano med drugim tudi: “Dve roki imaš /levo in desno/, Podaj eno v levo/ drugo v desno ter/ SPRAVI/ ljudi med seboj!”
J. PRIMC
MŠŠ___I Z N A| IH OBČI M MM
Turizem odvisen predvsem od ljudi
PRENOVLJENA POŠTA - Ivanški župan Jernej Lampret je tretjo soboto v novembru skupaj z direktorjem ljubljanske pošte Cirilom Becom (na posnetku predsednik sveta KS Krka Jože Smolič izroča Becu priznanje KS) prerezal vrvico pred prenovljeno pošto, v kateri sta zdaj dve telefonski govorilnici, tudi za invalide na vozičkih. Naložba je veljala okrog 13 milijonov tolarjev, za razume\’anje pa so se govorniki zahvalili predvsem direktorici KZ Stična Mileni Vrhovec, lastniku zgradbe. (Foto: P. P)

DOLENJSKI LIST
VEČ KOT6000 DELOVNIH IN STROJNIH UR ZA 6300 M CESTE -Predsednik gradbenega odbora za posodobitev 6300 m ceste Podzavrh -Zavine - Novi Grad, Vinko Pešec, je ob sobotni otvoritvi te ceste povedal, da so predračunsko vrednost naložbe, več kot 85 milijonov tolarjev, oklestili na nekaj več kot polovico. Krajani so prispevali od dva do tri tisoč mark, KS Boštanj je pomagala z zbranim denarjem iz 3. in 4. krajevnega samo-pispevka, za 10 milijonov tolarjev pa je prišlo t.i. demografskega tolarja z republike. Krajani so opravili kar 5032 delovnih in 1039 strojnih ur. Krajanom sta čestitala za to delovno zmago in občinski praznik tudi predsednik sevniškega občinskega sveta Martin Novšak in minister za ceste Igor Umek, ki je skupaj s Pešcem (na desni) že v poznih popoldanskih urah prerezal trak (na posnetku na križišču v Vitovcu). Na levi stoji predsednik sveta KS Boštanj Jože Železnik, na desni pa tajnik boštanjske krajevne skupnosti Peter Simončič. (Foto: P P)
PRIZNANJA - Župan Jože Peternel je podelil letošnja občinska priznanja, najvišje - grb občine pa je izročil RK Lisca Sevnica (na posnetku ga izroča predsedniku IO RK Lisca Francu Emestlu, za njim so rokometaši Dejan Marcola, Tadej Simončič in Jernej Rantah) Učenci in učitelji boštanjske šole so številnim gostom, tudi iz sosednjih posavskih občin in iz Ljubljane, pripravili pester kultumozabavni spored. (Foto: P. P.)
V ivanški občini imajo turistične danosti za ponudbo, kakršno bi jim lahko zavidali povsod - Zgolj ljubiteljsko delo ne more obroditi vidnejših sadov - Kaj je z vikendi?
KRKA - Interes za razvoj turizma mora biti predvsem v kraju. Država daje namreč za ta namen zelo malo denarja, letos na primer komaj 40 odstotkov lanske vsote. Zatorej tudi ni nobenega pametnega denarja za reklamiranje turizma. Turistični delavci v Sloveniji so zaman skušali spraviti turizem v osnovne šole kot redni, obvezni predmet, morda pa jim bo uspelo prodreti, da bo tja prodrl vsaj kot izbirni predmet. Uspeh je, da imamo v Sloveniji ISO turističnih podmladkov na osnovnih šolah in številne marljive delavce v 400 turističnih društvih.
To so med drugim ugotovili na sobotnem posvetu o turizmu v občini Ivančna Gorica, ki so ga pripravili na Krki. Tajnik Tbristične zveze Slovenije Lojze Šoster pa je še poudaril, daje 46 km naše morske ponudbe že zelo zasedene, zato se bo morala turistična po-
OBNOVA VODOVODA V STARI SEVNICI
SEVNICA - Scvniška Komunala zaradi zmanjšanja izgub vode in večje zanesljivosti obratovanja mestnega vodovoda obnavlja dotrajani, leta 1973 položeni cevovod, in sicer primarni vod in razdelilne priključke v starem mestnem jedru. Lani so položili nove cevi od TVD Partizana, po Kvedrovi do odcepa za Cesto na grad, zatem so hkrati s polaganjem plinovoda obnovili še odsek do trgovine Borko na Glavnem trgu. Delo, ki ga bodo nadaljevali še letos proti Florjanski ulici, če bo le dopuščalo vreme, so zaenkrat končali pred stavbo občine, kjer gradbinci obnavljajo fasado. Telekom je hkrati položil 4-cevno kabelsko kanalizacijo. Spomladi naj bi zamenjali še vodovodno omrežje okoli občine in Slomškovega doma. Celotna naložba velja okrog 20 milijonov tolarjev, financira pa se iz takse za obremenjevanje okolja in racionalno rabo dobrin po letnem planu. Nadzor opravlja brežiška enota Vodnogospodarskega inštituta iz Ljubljane.
nudba usmeriti v notranjost, na podeželje. In ivanška občina ima po Šosterjevih besedah tod takšno ponudbo in priložnost, kot nihče v Sloveniji. Predstavniki osmih turističnih društev (v kratkem se jim bo pridružilo še 9. - TD Zagradec!), povezanih v Turistično zvezo Ivančna Gorica, po besedah njenega predsednika Avgusta Likovnika ne želijo pritiskati na občino, da bi jim dala več denarja, pričakujejo pa njeno pomoč pri iskanju investitorjev v turistično ponudbo, denimo v gradnjo penzionov. Tega turistični delavci kot amaterji po Likovnikovem mnenju, ki seje zavzel še za vzpostavitev občinskega informacijskega centra, niso sposobni reševati.
Po mnenju občinskega svetnika Franca Godeše bi morali v ivanški
občini napraviti evidenco stanja za razvoj turizma, kakšen vpliv bo imela gradnja avtoceste in odpiranje na vzhod. “Mi na občini ne vemo, koliko vikendov sploh imamo in kaj pomeni za občino vi-kendarstvo,.ko je v nekaterih vaseh vikendov že za 3 in celo 5 vasi. Nikoli po vojni se še ni zgodilo, da bi bil zaprt hotel Polževo, zaprtje tudi grad Podsmreka, kjer je bil muzej lončarstva in bi ga lahko povezali s predvidenim počiva-liščem ob avtocesti,” je dejal Godeša. Tajnik ivanške občine Vinko Blatnik je povedal, da na županstvo prihajajo podjetniki iz Ljubljane “s kovčki denarja”, ki bi radi tod investirali, toda ker še ni prostorskih in drugih ustreznih listin, jim tega ne morejo dovoliti in odhajajo drugam. Po Blatnikovih besedah je v občini uradno 660 vikendov, davek plačuje 401, ocenjujejo pa, da jih je vsaj dvakrat toliko. Na zadnji seji občinskega sveta pretekli petek so sklenili za dvakrat povečati davek za lastnike vikendov in plovil, je pojasnil Blatnik.
P PERC
msim
DEMOKRATIČNA
STRANKA
UPOKOJENCEV
SLOVENIJE
Spoštovane volilke in volilci!
Zahvaljujemo se za Vaš glas našim kandidatom DeSUS na volitvah 10.11.1996.
V Državni zbor za poslanca je izvoljen magister Franc Žnidaršič iz Trebnjega.
Dane obljube bomo uresničevali preko stranke DeSUS. Poslanec bo prisluhnil Vašim problemom in se prizadeval, da se rešijo v skupno zadovoljstvo.
Demokratična stranka upokojencev Slovenije in poslanec mag. Franc Žnidaršič
Kmete skrbijo somatske celice
y trebanjski občini bodo letos porabili 27,6 milijona tolarjev za intervencije v kmetijstvu ■ Največ za subvencije za regresiranje in hidromelioracije - Mastitis kot problem
TREBNJE - 'IVebanjska občina je za letošnje leto planirala 27.600.000 tolarjev pomoči v kmetijstvu, denar pa razporejajo po programu, ki ga je sprejel občinski svet. Kmetje seveda niso ravno navdušeni nad višino možne pomoči, Občinarji pa so kar zadovoljni, ko primerjajo koliko denarcev namenjajo za intervencije druge, primerljive občine.
Največ denarja, in sicer dobrih 16 milijonov tolarjev, bodo porabili za subvencije. V letošnjem tričetrtletju so od 3,2 milijona tolarjev, predvidenih subvecij za regresiranje izplačali le za okrog 670.000 tolarjev regresa za krmne dosevke, preostanek bodo razdelili do konca leta na osnovi javnega razpisa. Za veterinarsko službo so skupaj predvideli 4,5 milijona tolarjev, za osemenitev 2.809 krav pa so v letošnjih devetih mesecih porabili 2,8 milijona tolarjev.
Grb občine Sevnice letos RK Lisca
S slavnostne seje sevniškega občinskega sveta v Boštanju - Zgledno sodelovanje med svetom in občinsko upravo - KS Boštanj računa na pomoč pri posegu v prostor, kot je gradnja HE
BOŠTANJ - Na slavnostni seji sevniškega občinskega sveta v novi telovadnici boštanjske osnovne šole ob sevniškem občinskem prazniku seje predsednik občinskega sveta Martin Novšak pohvalil z razmeroma uspešnim delom sveta, saj v njem niso prevladovali ozki strankarski interesi, ampak prizadevanja za razvoj celotne občine. Svet se na osmih sejah ni bil nikoli nesklepčen, sevniški svetniki pa si bodo še prizadevali za razvoj podeželja, obrti in podjetništva.
Župan Jože Peternel je dejal, da je bilo sodelovanje občinske uprave in občinskega sveta na zelo visoki ravni. Omenil je nekatere večje že končane naložbe na cestah in nekatere, ki so še v pripravi. Kot najpomembnejšo in največjo naložbo pa je Petrenel omenil dograditev boštanjske os-
novne šole in izgradnjo telovadnice. Poudaril je, da v občinah ne morejo biti zadovoljni s finanan-ciranjem občin s strani države in da je 30 odstotkov dohodnine odločno premalo.
Predsednik sveta KS Boštanj Jože Železnik je predstavil KS
gostiteljico tokratne slovesnosti ob občinskem prazniku. Opozoril je, da imajo od 85 km nekatego-riziranih cest kar polovico makadamskih, od 16 km lokalnih pa je še 6 km makadamskih. Boštanj-čani naj bi s pomočjo 4. krajevnega samoprispevka zbrali okrog 55 milijonov in tako v petih letih spodbudili investicijski ciklus, vreden več kot 300 milijonov tolarjev.
Železnik je izrazil prepričanje, da bosta občina in država imeli posluh za zahteve KS ob gradnji HE Boštanj.
Občinski odbor za kmetijstvo in gozdarstvo, ki ga vodi Marjan Jevnikar, je upošteval predlog veterinarske službe, da bi zdravili la-tentna vnetja vimena krav in odpravljali tudi v trebanjski občini pri mlečni pridelavi zelo pereč problem somatskih celic. Živi-
VECERZ
USTVARJALCEM
REŽUNOM
TREBNJE - V petek, 22. novembra, bodo ob 19. uri v avli Centra za izobraževanje in kulturo predstavili knjižno novost domačega literarnega ustvarjalca Franceta Režuna. Pri Kmečki založbi je namreč pred kratkim izšla njegova knjiga V objemu letnih časov. Gre za zbirko črtic, ki so odmev resničnih doživetij ob kmečkem delu in z njim povezanimi običaji in ki “odmevajo doživljanja praznikov, hkrati pa so spev naravi, zemlji, nebu in tistim večnim vrednotam, iz katerih se vedno znova poraja življenje,” kot pravi sam avtor. Režunovo poezijo in prozo bosta v besedi in glasbi predstavila Milena Režun in Lado Jakša, o svojem ustvarjanju pa bo spregovoril tudi sam avtor. Hkrati bo na ogled razstava Režu-novih del in likovnih stvaritev Lucijan Reščiča ter Bogdana Breznika, ki likovno dopolnjujejo knjižno novost.
nozdravniki so še predlagali, da naj bi zdravili krave s povečanim številom somatskih celic in latentni mastitis pri kravah rejcev, ki jim kmetijstvo pomeni osnovno dejavnost. Za 50-odstotno subvencijo za tovrstne veterinarske storitve je trebanjski občinski svet odobril 400 tisočakov. Samo za sofinanciranje analiz za somatske celice pa naj bi do konca leta porabili 300 tisočakov.
Za hidromelioracije so letos planirali 4,7 milijona tolarjev, rezultati pa naj bi bili po ureditvi Loškega Potoka in zemljišča pod Drago pri Šentrupertu, opazne že v prihodnjem letu.
P. P.
DAN ODPRTIH ŠOLSKIH VRAT
SEVNICA - Na blanški osnovni šoli so navkljub hudi prostorski stiski spet odprli njena vrata na stežaj, za goste, starše in krajane, ki jih pač zanima utrip na šoli. Gostje so bili lahko prvi dve učni uri pri pouku, več pa si jih je ogledalo delo v različnih ust-varjalnicah. Izdelovali so voščilnice, poslikavali steklene posode, plesali, stružili lesene predmete, zelo zbrano so se lotili drevne japonske umetelnosti izdelovanja živali iz papirja - origami, trli miselne orehe in po malem tudi “co-prali” v čarovniški ustvarjalnici, kjer so s pomočjo kemije izdelali tudi kis, sok itd. Sevniški planinci so učence seznanili z osnovnimi veščinami plezanja in alpinizma.
Krjavljeve iskrice
RED IN MIR - Ivanški občinski svetniki so skoraj dobesedno raztrgali paket osnutkov odlokov o javnem redu in miru, o plakatiranju in o komunalnem nadzoru. Svetniki so se jezili, ker je takšno skrpucalo za podeželje povsem neživljenjskih norm sploh prišlo njim v roke. Spraševali so se, kako je lahko dala iz rok take papirje komisija za statutarno-pravna vprašanja, ki jo vodi diplomirani pravnik Franc Urbančič in je v njej siva eminenca še bolj pedantni pravnik, znameniti svetnik Franc Godeša iz Višnje Gore?
SEJNINA - Godeša se ne razburja pretirano, tega vsaj običajno ne pokaže tako očitno kot njegov že imenovani pravniški kolega, ki je prav na tej petkovi seji občinskega sveta kar naprej odstopal s svojega pložaja, ker njegovega dela očitno niso ustezno vrednotili. Šele ko so mu ponudili večjo sejnino, se je premislil...
KINKANJE - Občinski tajnik Vinko Blatnik je proti koncu seje sveta prevzel vodenje. Eni pravijo, da se je to zgodilo zato, ker je predsedniku v pozni nočni uri pošla koncentracija in so ga zaskrbljeni svetniki že videli kinkati...
Trebanjske iveri
OBJESTNOST - Kakorkoli so se že nekateri veselili odprtja nove diskoteke Afrika v Obrtniški ulici, menda največje diskoteke v Sloveniji, so drugi spet opozarjali, da utegnejo stotnije nočnih obiskovalcev pripeljati s seboj tudi vrsto nevšečnosti podjetnikom v neposredni soseščini. Prve izkušnje kažejo, da imajo verjetno prav oboji: optimisti in skeptiki. Slednji namreč oznanjajo, da naj bi imelo nedavno razbijanje šip na novih avtomobilih, razstavljenih na parkirnem prostoru podjetja Avto Slak, ki so ga povzročili (še) neznani objestneži v noči na nedeljo, 10. novembra, najverjetnje svoj izvor v povečanem nočnem prometu v obrtni coni. Toda kaj je Slakovih 350 tisočakov škode v primerjavi z iz-plenom tatu, kar naj bi kakšen dan poprej iz avtomobila, parkiranega v garaži stanovanjske hiše v Medvedjeku, ukradel kar 13.500 mark! Bo tudi za to “kriva” Afrika ali morda Balkan?
KAKOFONIJA - V trebanjski Glasbeni šoli že v zadnjem času soočajo s precejšnjo kakofonijo v medsebojnih odnosih. Eni trdijo, da zavoljo liderskih ambicij nekaterih, drugi pa spet pravijo, da skušajo zagotoviti zgolj spoštovanje veljavnega pravnega reda oziroma predpisov, niso pa za delo po domače ali celo pod mizo... Vodstvo šole je na pomoč pri razčiščevanju zadnjih zapletov glede kadrovskih zadev spet poklicalo na pomoč pravnika, ki sicer ni odvetnik, je pa podjetnik. Starši otrok, ki obiskujejo to glasbeno šolo in večina učiteljev bi, kot kaže, radi, da bi se naposled razmere le uredile, ker vse te homatije poberejo precej denarja, živcev in ugleda... .
Sevniški paberki
POSTER - Po državnozborskih volitvah so kmalu pricurljale na svetlo tudi nekatere bolj manj pikantne zadeve. V načeluje bilo torej z volitvami, tudi v sevniški občini, vse lepo in prav. Le na Blanci, kjer je doma novopečeni poslanec Branko Kelemina, si nekateri, verjetno manj pametni, kot je njihov predstavnik v parlamentu, niso znali prav pojasniti, kako, po čigavi volji in s kakšno pomočjo je v noči predvolilnega molka lahko pristal Keleminov poster tik pred voliščem.
“ŽLATNI” DVOBOJ - Še težje Boštanjčani razumejo, kaj neki je pičilo dva “žlahtnika” da sta se udarila in začela mikastiti kar v hodniku oziroma preddverju dvorane TVD Partizan, kjer je imela tudi tokrat sedež volilna komisija. Če bi bilo krivo le novo vino, bi morda še najlažje oprostili obema udeležencema tega "prežlahtnega dvoboja”. Nerodno je le, da sta oba znana krajana: eden je bil celo ta dan predsednik volilne komisije, drugi pa je nekdanji narodni demokrat, ki ga v Boštanju motijo krščanski komunisti in še marsikaj.
Krške novice
—i—-  .................. J
KDO VE VEČ? - Povolilno zatišje je občutiti na vsakem koraku. Tudi nasmejani obrazi s plakatov, ki so pozivali volilce, naj volijo zanje, postajajo vse bolj žalostni, saj je krška občina z volitvami izgubila en sedež. V parlamentu bo namreč (še naprej) sedel eldeesovec Branko Janc, medtem ko je Franc Černelič (SKD), s katerim je Janc štiri leta gulil poslanske klopi, ostal brez sedeža. In prav zaradi tega je v javnost že pricurljala vest, da se slednjemu obeta služba na občini. Lahko bi namreč postal podžupan (te funkcije občina še nima), še glasneje pa se šušlja, da bi nadomestil Vinka Baha, tajnika občine, ki je v zadnjem času med županovo odsotnostjo (beri potovanjih po tujini) prestregel marsikatero pikro zaradi nedela občine. Z uradnejšo informacijo je postregel predstavnik za stike z javnostjo na občini Danilo Koritnik, ki mu poslanski stolček ni bil naklonjen. “Novinarji imate srečo, da izveste novice prej kot mi,” je dejal prvi mož občinske SDS, sicer “uradni glas” iz županovega kabineta.
ZAČELO SE JE ODŠTEVANJE - Leto se hitro preveša h koncu in vsak čas bomo veselo odštevali sekunde, ko se bo začelo leto 1997. Odštevanje bo gotovo grenkejše v Kostanjevici, kjer so sicer grožnje z zaprtjem “bencinske črpalke” dolgo le poslušali, enkrat celo zato zaprli cesto, sedaj pa se spet obeta ostrejši poseg ustreznih državnih organov. Črpalka je namreč pravi muzejski primerek, o novi pa se zelo malo sliši.
BLAGOR BREGAM - Na hipodromu Brege se je v zadnjem času precej premaknilo na boljše in zagnani člani konjeniškega kluba in krajevne skupnosti se lahko pohvalijo z najboljšo progo v Sloveniji. Da je hipodrom “sploh in oh dober” in v ponos celo državi, je bilo slišati tudi iz ust predstavnika ministrstva za kmetijstvo ob slovenski razstavi konj na Bregah, vendar pa le ni vse tako jasno, kar člani društva še kako občutijo. Medtem ko bodo lahko na hipodromu celo dirke v evropskem merilu, se bodo morali pristojni iz kluba zagovarjati pri sodniku za prekrške. Nove pridobitve so namreč še vedno brez gradbenega in uporabnega dovoljenja.
Novo v Brežicah
SKOK K SOSEDOM - Na otvoritvi slaščičarne Urška, ki so jo v Brežicah postavile Terme s Čateža ob Savi, se je zbralo precej ljudi. Manjkal ni niti župan, kar je zadevi dalo samo po sebi svojevrsten pečat. Svoje je k vsemu dodal še župan s priložnostnim nagovorom. Rekel je, da otvoritev mogoče pomeni zgodovinski dogodek, saj so Terme odprle objekt v Brežicah, kar je zunaj zdraviliškega naselja na Čatežu. Direktor Term Borut Mokrovič, Avšičev strankarski kolega in v službi sovaščan, je županove besede najbrž razumel kot dobronamerno tovariško kritiko, sicer pa tako ali tako že ve, da bo, ali bo vlagal denar v Brežicah ali v Zagrebu ali kje drugje, največ dobička.
ŽUPAN V DVEH VLOGAH - Potem ko je Jože Avšič dobil na državnozborskih volitvah dovolj glasov za poslanca, so za svojega župana Brežičani že v skrbeh. Bojijo se, da Avšič ne bo zmogel odgovornega županovanja v Brežicah in hkrati zahtevnega dela v državnem zboru v Ljubljani. No, verjetno bo že kos vsemu temu. Za Brežičane bo mogoče celo koristno, da je v parlamentu človek s tega konca države; bo saj vedel, kaj mora izpuliti prestolnici. Ko bo župan tudi poslanec, se ne bo mogel pred ljudmi izmikati z izgovorom, da občina nima, ker niso dali poslanci. Eno z drugim pomeni, da bo Avšičev župansko-poslanski voz težko naložen.
DREVJE - Ob prenovi brežiškega železnega mostu čes Savo in Krko so izvajalci posekali tudi park ob mostu. O podiranju tega drevja menda niso obvestili meščanov, tako da se ti niti niso mogli upreti sekanju. Vsi niso prepričani, da je bil park že tako star, da ga je bilo treba posekati. Po Brežicah se celo govori, da je s podiranjem drevja ob mostu tako, kol če bi obglavili dolgolase cestarje, namesto, da bi jih zgledno ostrigli.
MM < Z N A Š i H OBČI H MM
Smeti lahko “pridejo ” nazaj
Odpadki in podtalnica
KRŠKO, BREŽICE - Skozi vse leto, zlasti pa na jesen postane jasno, da je svet ob Savi in Krki pa še kak korak vstran rodoviten in založen z naravnimi bogastvi. Vse leto k tistemu, kar je naravno, dodaja človek svoj tovor. Kipa akumulatorje, radiatorje, stabilizatorje, izolatorje, kondenzatorje, hladilnike, štedilnike, goveje hrbte ter “arc-nije”, pobarvane podboje, opeko pa številne karoserije in druge neminljive odpadke na polje in zliva olja v prelestno naravo, kot bi ne bil del nje.
To bi se lahko slišalo kot vsiljivo modrovanje iz kakšnega nabožnega ali posvetnega spisa, vendar mora vsaj na krškem ali brežiškem polju zveneti kot preplah. Poznavalci namreč pravijo, da je treba biti plat zvona za ta polja, posebej za podtalnico pod temi propustnimi rodovitnimi njivami in travniki. Zakaj taka opozorila? Gre za to, da se v zemljo stekajo prilično velike množine gnojevke. Problem je med drugim tudi v tem, da je obravnavano območje kar izdatno posejano s črnimi smetišči. In tako dalje.
Nekdo zunaj tega območja lahko zadevo vzame hudo zares ali pa tudi ne, če naj se ravna po načelu, naj vsakdo pometa pred svojim pragom. Zato bi se vsega tega smetja, ki teče in se kopiči ob Savi in Krki, morali zbati predvsem ljudje, ki živijo na tem območju. Kdor strese smeti v katero tukajšnjih opuščenih gramoznic, bo mogoče na svoji lastni vodovodni pipi natočil nekaj prav tiste nesnage, ki se je je malo prej “rešil” na črnem smetišču nedaleč od vodovodnega zajetja. Vse to glede odpadkov je tako preprosto. In tako hudo! Vsako ob s\’ojem času.
M. LUZAR
RAZSTAVLJA VOJKO POGAČAR
MOKRICE - Galerija Meke iz Brežic organizira danes, v četrtek, 21. novembra, ob 18. uri v galeriji golf hotela Grad Mokrice otvoritev razstave akademskega slikarja Vojka Pogačarja. V priložnostnem kulturnem programu bo sodeloval kantavtor Bojan Sedmak. Slikar bo ob otvoritvi razstave, ki bo na ogled do 15. januarja 1997, podpisoval priložnostni katalog.
Ljubljančani cenijo zelenjavo z Zdol
Iz mize na bežigrajski tržnici je pridelovanje zelenjave na Zdolah postalo že pravo podjetje - Za kupce, ki ne kupujejo z očmi, teh pa je vse več - Letos več kot 33 ton
NOVA CVETLIČARNA OBOGATITEV ZA KOSTANJEVICO - V Kostanjevici se zaradi dolgotrajnega sprejemanja prostorskih dokumentov, kar se obnavljanja in novogradenj na otoku tiče, vse bolj počasi premika. Zato je od sredine oktobra odprta cvetličarna Cirile Arh za Kostanjevico toliko večjega pomena, saj je nova hiša, v kateri je velik prodajni prostor za cvetje in vse, kar je povezano z njim - v njem pa je tudi darilni butik - zrasla na mestu, kjer je še pred nekaj leti stala na pol podrta hiša. Cirila Arh, ki je sicer iz Velikega Podloga, je imela cvetličarno v Kostanjevici že 18 let, vendar si je zaradi majhnega prostora v hiši pri cerkvi ves čas želela nekaj večjega. To sedaj ima, vendar pa že kuje nove dolgoročne načrte - lastno proizvodnjo cvetja. (Foto: T. Gazvoda)
SREČANJE SLADKORNIH BOLNIKOV - Društvo sladkornih bolnikov Posavja je pred nedavnim organiziralo v Termah Čatež, ki so bile tudi glavni pokrovitelj, svoje 4. srečanje, od koder je tudi fotografija. Na tem shodu, ki sega udeležilo približno 250 članov, so poleg strokovnih predavanj in predstavitve diabetičnih izdelkov in opreme pripraviti kulturni program z brežiškim upokojenskim pevskim zborom pod vodstvom Franca Baškoviča. (Foto: E. Sečen)
Grajsko podstrešje v službo muzeja
Posavskemu muzeju Brežice manjka skladiščnih prostorov - Nekatere dele gradu morajo kar prenoviti - Po novem tudi dvigalo, namenjeno predvsem invalidom - Dobro obiskana ustanova
BREŽICE - Posavski muzej v Brežicah ima prepolna skladišča, zato je bil pred tem, da neha sprejemati gradivo večjih razsežnosti. Zaradi pomanjkanje skladiščnih površin muzealci tudi vse teže pregledno in primerno shranjujejo, kar ima muzej. Zaradi naštetega ustanova zdaj ureja novo skladišče na podstrešju jugovzhodnega dela stavbe.
Na gradnjo, ki jo muzej sofinancira z denarjem ministrstva za kulturo in brežiške občine, so se začeli pripravljati lani, zdaj potekajo dela, za katere ob pičlih denarnih dotacijah ne vedo natančno, kdaj bodo končana. Delali bodo dlje, kot so načrtovali, in to tudi zaradi posegov, ki jih prvotno niso nameravali opraviti. Na stavbi iz 16. stoletja so ob sedanji gradnji skladišča namreč ponekod naleteli na močno dotrajano ostrešje, celo na lesno gobo; zaradi vsega tega se je gradnja skladišča hočeš nočeš razširila v temeljito prenovo, kar bo sicer celotno stvar podražilo. Predračunska vrednost gradnje skladišče sicer
RAŠKI ŠOLARJI OBISKALI LJUBLJANO
RAKA - Tukajšnja osnovna šola je v ponedeljek organizirala za učence 1. do 4. razreda ogled gledališke predstave “Stari prijatelji” v Domu španskih borcev v Ljubljani. Učenci so si pod vodstvom učiteljev ogledali tudi nekaj muzejev v slovenskem glavnem mestu in Ljubljanski grad ter plezalno steno pod Šmarno goro.
znaša 48 do 50 milijonov tolarjev.
Posavski muzej Brežice bo na podstrešju pridobil 3 velike de-pojske prostore in manjše spremljajoče pisarne. Po besedah mag. Tomaža Teropšiča, direktorja muzeja, bodo verjetno našli tudi prostor za stalno zbirko del posavskih umetnikov starejše generacije.
Direktor Tbropšič s posebnim veseljem omenja, da bodo ob tokratnem urejanju podstrešnih prostorov vgradili v stavbo dvigalo. Le-to bo primerno za transport predmetov, vendar so se zanj odločili predvsem z mislijo na invalide, za katere je grad zdaj nedostopen. Potem ko bo dvigalo, bodo z malenkostnimi dodatki na poteh med muzejskimi razstavnimi prostori zagotovili tudi ljudem na vozičku gibanje malodane povsod po gradu. Dvigalo v grad pomeni odločitev, s katero želi Posavski muzej približati obiskovalcem svojo dejavnost, kot je povedal mag. Tferopšič.
Posavski muzej Brežice s 33 razstavnimi prostori po vsem sodeč kar dobro poznajo blizu in daleč. Po besedah njegovega direktorja je po številu obiskovalcev v slovenskem vrhu.
V BREŽIŠKEM GRADU DO NOVIH PROSTOROV - Posavski muzej Brežice ob gradnji podstrešnega skladišča tudi “pomlajuje”del grajske stavbe. Tudi zaradi nepričakovanih, a nujnih posegov, se bodo dela zavlekla. Kdaj bodo končana, direktor Teropšič ne more napovedati, vsekakor pa jih bodo končali do 50. obletnice ustanovitve muzeja, ki jo bodo praznovali leta 1999. (Foto: L. M.)
ZDOLE - Skupino sedmih kmetic iz krajevne skupnosti Zdole, kije pod vodstvom Mire Debeljak iz Raven pri Zdolah na ljubljanski tržnici za Bežigradom pred približno dvema letoma pojavila z manjšo količino na zdrav način pridelane zelenjave, ki sojo ponujale kar na mizi, je veliko povpraševanje po njej spodbudilo k širitvi ponudbe. Danes je kmetice z Zdol na bežigrajski tržnici veliko la^e najti, saj zelenjavo ponujajo v večjem kiosku, s ponudbo pa le s težavo zadostijo vse večjemu povpraševanju, zato ni čudno, da je njihova organiziranost podobna že pravemu podjetju.
Očitno se premika tudi v zavesti potrošnikov: čeprav je zelenjava slabšega videza, je pomembnejše dejstvo, da so se pridelovalke odpovedale herbicidom, namesto teh pa se poslužujejo-naravnih škropiv in vmesnih posevkov. Ihko ni bojazni, da kmetice letos ne bi uresničile načrta, da prodajo 33 ton zelenjave, pri čemer ne upoštevajo krompirja in sadja.
K pridelovanju zdrave zelenjave je ženske v hribih nad Krškim spodbudil program CRPOV, v katerega je vključena krajevna skupnost Zdole. In če se je na začetku marsikdo le nasmehnil, češ saj ne bo iz vsega skupaj nič, je danes drugače. Tildi zaslužki niso ogromni, a na kmetijah De-beljakovih, Marjane in Vesne
Zorko, Marice Kunej, Silve Knez, Slavice Kovač (pred časom se jim je pridružil še mladi in zagnani Miran Kos) se danes preživljajo
samo z zelenjadarstvom, kot dopolnilna dejavnost je ta program še na kmetiji Simone Debeljak, kmetice pa so za prodajo na tržnici zaposlile še dve ženski.
Kmetije, ki so se združile v zelenjadarski program, so pravzaprav izkoristile to, kar imajo. Na hribovskih kmetijah je namreč velika pridelava onemogočena, večjih strojev ni, zato je obdelovanje manjših površin na stari način, ko kmetje še niso poznali strupov in mehanizacije, lažje. Mira Debeljak pravi, da se morajo ves čas izobraževati, pomoč pa jim nudijo v Kmetijski svetovalni službi v Krškem, tudi na Biološki fakulteti v Ljubljani, kmetice proste trenutke izkoristijo za prebiranje literature, udeležujejo se seminarjev, posvetovanj, velikega pomena pa so tudi nasveti starejših ljudi.
Večja proizvodnja je kmetice soočila tudi s številnimi težavami. Težavo z zbiranjem zelenjave bodo rešile z gradnjo skupne zbiralnice s pralnico, ki bo v dveh letih nastala iz starega skednja. Ker je sezona pridelave prekratka, bodo začele zelenjavo organizirano gojiti tudi pod plastenjaki, za zelenjavo bo potrebna enotna embalaža, kmetice pa razmišljajo tudi o lastni blagovni znamki.
T GAZVODA
SLAŠČIČARNA URŠKA - Terme Čatež so v Brežicah v Čemelčevi ulici pred dnevi odprle svojo drugo slaščičarno Urško. Med gosti na otvoritvi sta bila tudi župan občine Brežice Jože Avšič in predsednik občinskega sveta dr. Alojzij Slavko Sušin. V stavbi, kjer posluje slaščičarna, je pridobila nove prostore tudi brežiška enota zavoda za zaposlovanje. (Foto: L. M.)
LUTKOVNI ABONMA V BREŽIŠKEM VRTCU
BREŽICE - V tukajšnjem vrtcu Mavrica je Lutkovno gledališče Jesenice z Gorenjskega pred dnevi dvakrat uprizorilo igrico klovn Pepi. Predstava je bila prva izmed 6 predstav lutkovnega abonmaja za otroke, ki ga od novembra do aprila organizira Mavrica in v katerem bo pet predstav pripravilo jeseniško lutkovno gledališče in eno Koki, lutkovna skupina brežiškega vrtca. V lutkovni abonma, ki stane 1.600 tolarjev in ga je možno plačati v dveh obrokih, so starši vpisali 150 otrok, starejših od štirih let. Večina teh otrok obiskuje brežiški vrtec, nekaj pa jih je takih, ki ne hodijo v vrtec.
Mira Debeljak
DOMOV NA TEHNIČNI PREGLED
KRŠKO - 37-letni J. L. iz Velikega Mraševega je 12. septembra z yugom opravljal tehnični pregled v Brežicah, kjer so ugotovili, da avto ni tehnično brezhiben. J. L. je dobil kopijo zapisnika o tehničnem pregledu in se odpeljal domov, kjer je izdelal ponaredek žiga - pečatnika tehničnih pregledov Brežice, s katerim je kasneje overil zapisnik o tehničnem pregledu, v manjkajoče rubrike pa dopisal nekaj številk, s tem pa ponaredil uradno listino.
po dolenjski deželi
•	Kot kaže, je bil letošnji Martin uspešen. To pa vedno znova preizkušajo častilci žlahtne kapljice. Tudi 48-let-ni R. K. iz Anž je bil med njimi, le testne količine so bile prevelike. Tako se je prejšnji četrtek dopoldne razživel v gostinskem lokalu Lurd v Brestanici. Izživljal se je nad nič krivimi kozarci, kričal na goste, da mu ne bi bilo dolgčas, pa jih je še pozival k pretepu. Korajža ga ni minila niti ob prihodu policistov, saj jim je namenil nekaj žaljivk in jim grozil. Policisti so ga odpeljali s seboj in najbrž je v njihovi družbi preživel lepo četrtkovo popoldne.
•	V teh predzimskih dneh očitno tudi tatiči ne mirujejo. Tisti, ki je v prvi polovici novembra vlomil v nedograjeno stanovanjsko hišo na Brodu v Novem mestu, gotovo zida, saj je od tam odnesel parket ter zidne in keramične ploščice, s tem pa je lastnika J. P. iz Ljubljane oškodoval za okoli 300 tisočakov.
•	Na delu je bil tudi velik ljubitelj kuhanja in pospravljanja, ki se je lotil skladišča tekstila trgovskega podjetja Posavje iz Brežic. Iz dvorišča skladišča je namreč odpeljal kar 300 kuhinjskih krp.
Dobrepoljska Iskra v rokah zaposlenih
Stanje po uvedbi stečaja
DOBREPOLJE - Kot je znano, je bil 5. julija uveden stečajni postopek nad dolžnikom Iskra Stikalni elementi Dobrepolje. V zadnjih treh mesecih po uvedbi stečajnega postopka je podjetje poslovalo brez izgube. Ker so stečajni upravitelji ocenili, da je podjetje v prihodnosti sposobno premagovati vse predvidene ovi-. re, so se odločili, da stečaj prekinejo in preidejo v postopek prisilne poravnave. Uspeli so obdržati 125 delovnih mest, vodstvo pa zatrjuje, da ima podjetje relativno dobro infrastrukturno vpetost v Evropo in prostorske kapacitete, ki zagotavljajo nekajkratno morebitno širitev proizvodnih zmogljivosti. Zatečene obveznosti, ki skupno znašajo 2 do 3 mio DEM, se delijo na obveznosti poslovnih partnerjev in obveznosti do sedanjih in bivših zaposlenih. Vodstvo podjetja predlaga, da zaposleni spremenijo svoje terjatve v kapitalski delež podjetja. S tem si bodo poleg dolgoročne zagotovitve delovnih mest zagotovili tudi, če bodo to želeli, poplačilo dela terjatev. M. STEKLASA
Dolenjska in Bela krajina v Londonu
Uspešno predstavili turistični projekt Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine - Slovenijio še vedno povezujejo z dogodki iz polpretekle zgodovine
NOVO MESTO - Prva predstavitev turističnega projekta Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine na svetovnem turističnem sejmu World TTavel Market v Londonu je uspela, saj je projekt vzbudil precej zanimanja med tamkajšnjimi organizatorji potovanj, medtem ko so ga predstavniki evropske komisije, ki projekt financira, pohvalili tudi s strokovnega stališča.
Dolenjska in Bela krajina sta bili edina regija, ki seje na največjem turističnem sejmu v okviru skupnega slovenskega razstavnega prostora predstavila kot celota. Po mnenju članov evropske komisije, ki so ga izrazili na novinarski konferenci podjetja Eco-turism iz Londona, dokazuje veliko strokovnost in profesional-
ZBORNICA NAČRTUJE, MINISTRSTVO ZAVRAČA
RIBNICA - Območna obrtna zbornica v Ribnici pokriva občino Ribnica, Loški Potok in Velike Lašče, torej območje, za katero je nesporno ugotovljeno, da ima edino eksistenčno rešitev v obrti in malem gospodarstvu. Večina večjih podjetij je že propadla ali pa je na robu preživetja. 'Iako se je obseg dela zbornice v zadnjih letih izredno povečal, še bolj pa se bo, ko bo začel delati izobraževalni center v Ribnici. Na podlagi javnega razpisa ministrstva za gospodarstvo (PCMG) so kandidirali za pomoč pri odpiranju svetovalne pisarne. Žal je bila njihova vloga oziroma projekt zavrnjena. Tega pa v zbornici ne razumejo, predvsem pa ne izgovora, da je projekt nepopoln. Pavel Hočevar, sekretar zbornice, pravi, da bodo z vlogo še poskušali.
A. K.
nost sodelujočih pri projektu Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine zelo kratki čas, v katerem je projekt, prvi izmed 19 podobnih projektov v Evropi sploh, zaživel tudi v praksi.
14. novembra, zadnji dan sejma, so pripravili kar 5 predstavitev za angleške organizatorje potovanj in agencije, ki so brošuro sprejeli z velikim zanimanjem. Kljub za nas že precej oddaljenim dogodkom ob razdružitvi jugoslovanskih republik in intenzivnemu
vključevanju Slovenije v krog držav, povezanih v Evropsko zvezo, je Slovenija turistično neznana oziroma še vedno povezana z balkanskim kotlom. Uidi zaradi tega je brošura doživela še boljši sprejem.
V prihodnje namerava Območna gospodarska zbornica Novo mesto v sodelovanju s tujimi partnerji svoj projekt predstaviti na mednarodnem sejmu v Berlinu ter na domačih sejmih, še posebej na sejmu Alpe-Adria v Ljubljani, pilotni projekt pa,bodo uradno zaključili na mednarodni konferenci od 9. do 13. aprila naslednje leto na Otočcu, medtem pa ga že tržijo tako doma kot v tujini.
I. V.
PREDSTAVILI NASTOP V LONDONU - Marko Koščak s trebanjske upravne enote, ki vodi projekt Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine, in direktor območne gospodarske zbornice Novo mesto Janko Goleš sta na novinarski konferenci po vrnitvi iz Londona opisala predstavite\’ tega projekta na svetovnem turističnem sejmu, svetovalec Janez Cvelbar pa je ob tej priložnosti predstavil, kako se bodo dolenjska in belokranjska podjetja predstavila na poslovni konferenci in gospodarski razstavi konec tega tedna v Bihaču. (Foto: I. V.)
Kako kaže na borzi?
Dnevni prometi na Ljubljanski borzi so zadnje dni sila skromni, kar večina borznikov pripisuje negotovosti kot posledici parlamentarnih volitev, saj ni jasno, kako bo sestavljena nova vlada. Strah pred raznimi omejitvami tujcev pri vlaganju, dodatne obdavčitve in podobno odvrača tujce od nakupov naših vrednostnih papirjev. Ker se zaradi padanja tečajev veliko investitorjev umika s trga, se morebiti spet bliža čas bolj ugodnih nakupov. Zanimive so predvsem delnice dobrih podjetij, kot so Lek, SKB banka, Kolinska, interesantne pa postajajo delnice Term Čatež, predvsem zaradi še nepreverjenih govoric o kotaciji na tuji borzi.
Skupščina delničarjev SKB banke je pretekli četrtek sprejela vse predlagane sklepe in tako omogočila nadaljnje izvajanje postopkov, potrebnih za začetek trgovanja z delnicami SKB banke na tujih trgih. Večina borznikov podpira ta ukrep uprave banke, saj bo pripomogel med drugim tudi k višji in stabilnejši ceni delnic, saj krivda za ceno, ki je bila tako daleč od knjigovodske vrednosti, ni toliko na strani poslovanja banke, ampak gre razloge iskati v majhnem in zaprtem slovenskem finančnem trgu. Očitno so borzni vlagatelji posledice predvidene kotacije že predhodno vračunali v ceno del-
nic, saj po uradni potrditvi sklepov cena ni zrasla, temveč je zaradi prodaje večjih količin delnic s strani nekaj prodajalcev zdrsnila do 42.000 tolarjev za delnico.
Veliko zanimanje že zdaj vlada za delnice Luke Koper, s katerimi se bo začelo organizirano trgovanje v sredo, 20. novembra, v okviru borzne kotacije B. Delnice so že na neorganiziranem trgu dosegle precej visoko ceno, saj se je ta v nekaj mesecih povzpela od 900 na preko 2.000 tolarjev za delnico. Nominalna vrednost delnic je 1.000 tolarjev, v javni prodaji pase je izhodiščna cena zaradi velikega zanimanja povečala za 30 odstotkov, tako da je za certifikate znašala 1.378, za gotovino pa 2.062 tolarjev.
Padanje cen najbolj prometnih delnic na borzije za seboj potegnilo tudi cene drugih privatiziranih podjetij. Tako je Mercator spet pri 3.900tolarjih, delnica Lisce stane okoli 650 tolarjev, padajo pa tudi cene 1osame, Heliosa in drugih. Zaradi nastalih razmer seje prekinila tudi strma rast delnic na neorganiziranem trgu, tako daje cena delnic Krke še vedno 12.000 tolarjev za serije G oz. 6.000 tolarjev za delnice serije B.
MARJETKA ČIČ Dolenjska borznoposredniška družba Novi trg 5, Novo mesto UL 068/323-553,323-554
DOLENJSKI LIST
vaš četrtkou prijatelj.
L-------- ------- ^
Dan malega gospodarstva v Ribnici
Pogovor, svetovanje, poslovna borza in srečanje - Kritično o državi in skladih
RIBNICA • Občina Ribnica, Območna obrtna zbornica in Gospodarsko interesno združenje za pospeševanje razvoja podjetništva Rajden-burg iz Žalca so v ponedeljek v Ribnici organizirali dan malega gospodarstva.
Na prvem delu srečanja, na ka- potencialih in programih občine terem so spregovorili o stanju, na področju malega gospodarstva, pogojih delovanja, problemih, je ribniški župan Jože Tanko pove-
k
ZAHVALE - Direktor sevniškega občinskega sklada Jožko Kovač (na desni) se je za pomoč pri izvedbi tega projekta, vrednega 71,3 milijona tolarjev, posebej ztthvalil GPS, sevniškemu županu in njegovim strokovnim službam, prejšnjemu lastniku bloka na Planinski 29, predstavnikom SGP Posavje za korektna pogajanja ter za odlično in hitro izvedeno prenovo stanovanj, upravniku stanovanj sklada Terci Šentrupert za dosedanjo skrb. Vrvico pred vhodom v blok na Planinski sta prerezala scvniški župan Jože Peternel in predsednik UO občinskega stanovanjeskega sklada Jože Imperl. (Foto: P P)
Po več letih spet stanovanja
SEVNICA - Po nekaj letih so v Sevnici spet pridobili pomemben stanovanjski objekt. Na Planinski cesti 29 je namreč občinski stanovanjski sklad pridobil 16 novih stanovanj v skupni izmeri 725 m2. Tako se je skupna površina stanovanj v lasti tega sklada povečala na 3.800 m2. Vrednost kvadratnega metra na novo pridobljenih stanovanjskih površin znaša 1200 mark, celotna naložba pa je veljala 863.000 mark.
Kot svojo udeležbo pri nakupu bivšega samskega doma SGP Posavje Sevnica (gre za 12 garsonjer po 50 m2 in 4 garsonjere po 20 m2) je scvniški stanovanjski sklad lastniku stanovanj predal površino v Hotelsko-trgovskem centru (HTC) v Sevnici v vrednosti 369.720 mark. Tega veselega dogodka ob letošnjem sevni-
škem občinskem prazniku za 16 stanovalcev, ki so prišli do težko pričakovanih neprofitnih stanovanj (mimogrede: za rešitev najbolj žgočih socialnih problemov bi jih potrebovali kar 40!), pa gotovo ne bi bilo, če ne bi Gostinsko podjetje Sevnica (GPS) v fazi lastninskega preoblikovanja brezplačno preneslo na občinski stanovanjski sklad omenjenih prostorov v HTC!
Na razpisu republiškega stanovanjskega sklada je sevniški stanovanjski sklad pridobil še 410.000 mark posojila pod zelo ugodnimi pogoji, z odplačilno dobo na 25 let in obrestno mero 3 odstotkov. Tako je za sevniške politike in predvsem za njegovo stanovanjsko gospodarstvo zgodba o uspehu že končana.
P. P.
dal, da je občina skupaj z bankami zagotovila milijon mark za ugodne kredite, subvencije in sofinanciranje razvojnih projektov na področju malega gospodarstva, ker se zavedajo njegovega pomena za celotno občino. Poudaril je, da bi morala država preko svojih inštitucij in bank z odpravami davkov spremljati ukrepe za hitrejšo rast v občini, vse dokler malo gospodarstvo, ki je doživelo razcvet vzporedno s propadom velikih družbenih podjetij po letu 1990, ne bi doseglo slovenskega povprečja.
V razgovoru o problemih malega gospodarstva je Pavle Hočevar iz Območne obrtne zbornice omenil nediscipliniranost v plačilnem prometu, “mižanje države” glede dela na črno in slab davčni sistem, ki da premalo stimulira z olajšavami investicijsko dejavnost. Kritičen je bil do dela inšpekcijskih služb in državnih skladov, za katere je dejal, da so le redki posamezniki “posvečeni”, da si lahko z njimi pomagajo, nenaklonjen pa je bil tudi srečanju, ki mu je prisostvoval, češ da se na takšnih pogovorih “problem le definira, vse pa potem ostane po starem”.
Dejavnosti ob dnevu malega gospodarstva so se po pogovoru nadaljevale s svetovanjem podjetnikom, obrtnikom in drugim o trženju, razvijanju novih izdelkov, tehnologij in storitev, poslovnem povezovanju in mednarodnem sodelovanju ter poslovno borzo ponudbe in povpraševanja, zaključile pa so se s srečanjem ob predstavitvi domače in tuje pomoči poslovanju malega gospodarstva in razpravo o problemih v lokalnem in državnem podpornem
ok0'jU-	M.L.-S.
PRODALI BIZELJSKO ISKRO
BIZELJSKO - Dvanajstega novembra so podpisali kupoprodajno pogodbo za nekdanji Iskrin obrat na Bizeljskem ob Kumrovški cesti. Objekt je kupilo brežiško podjetje AJ B, d.o.o., ki lahko v 30 dneh še odstopi od pogodbe. To podjetje seje edino prijavilo na zadnji, ponovljeni javni razpis za prodajo bizeljske Iskre.
KOVINARSKA - PROCESNA OPREMA, d.o.o., v stečaju
KOVINARSKA - EKOLOGIJA, d.o.o., v stečaju KOVINARSKA - GRADBENA OPREMA, d.o.o., v stečaju
KOVINARSKA - GOSTINSTVO, d.o.o., v stečaju KOVINARSKA - INTELEKTUALNE STORITVE, d.o.o., v stečaju
KOVINARSKA - CONSULTING, d.o.o., v stečaju KOVINARSKA, tov. ind. opreme, p.o., v stečaju
8270 KRŠKO, Cesta krških žrtev 137
po sklepih stečajnih senatov St 12/95, St 13/95, St 14/95, St 16/95, St 17/95, St 18/95, St 20/95 Z dne 29.10.1996
RAZPISUJEJO PRODAJO NEPREMIČNIN Z ZBIRANJEM PISNIH PONUDB, IN SICER:
1.1.	PROIZVODNI OBJEKT BREZ SKLADIŠČA PLINA - PRODAJNI SKLOP 17
-	nepremičnino parcelno št. 1067/88 delno, št. z.k.vl. 1274, k.o. Leskovec, poslovna stavba -industrijska hala 10 x 50 m, H je 5,50 m, bruto izmere 505 m2, potrebna odmera, z vgrajenim mostnim dvigalom inv. št. 83 - PO, brez druge strojne opreme;
-	nepremičnino, parcelno št. 1067/86 delno, št. z.k.vl. 1274, k.o. Leskovec, asfaltno dvorišče v izmeri 125 m2, potrebna odmera;
-	nepremičnino, parc.št. 1067/93 delno, št. z.k.vl. 1274, k.o. Leskovec, dvorišče v izmeri 1030 m2, potrebna odmera;
-	solastne deleže do višine 365/10000 na zemljiščih, objektih in napravah, ki služijo vsem nepremičninam na kompleksu Kovinarske Krško, CKŽ 137.
Najnižja prodajna cena znaša 230.000 DEM.
1.2.	SPLOŠNO
Podatke o zemljiščih, objektih in napravah, ki služijo vsem nepremičninam na kompleksu Kovinarska, Krško, CKŽ 137, dobe interesenti v stečajni pisarni Kovinarske Krško, CKŽ 137.
2. NAVODILA PONUDNIKOM
2.1.	Vse ponudbe morajo biti naslovljene na “KO-VINARSKA-PROCESNA OPREMA, d.o.o., v stečaju, 8270 Krško, CKŽ 137, z navedbo: “PONUDBA - NE ODPIRAJ!"
2.2.	Upoštevane bodo pravilne in pravočasne ponudbe, ki bodo prjspele naslovniku v 8 dneh po objavi v časopisu Dolenjski list.
2.3.	Ponudba mora navajati točno firmo in sedež ponudnika oziroma ime, priimek in naslov prebivališča ponudnika, navedbo nepremičnine po razpisu, na katero se ponudba nanaša, ter ponujeno ceno, ki ne sme biti nižja od cene, navedene v objavi.
2.4.	Ponudniki so dolžni vplačati varščino v višini 10% od najnižje prodajne cene, navedene v tej objavi, preračunano v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila.
2.5.	Ponudbi mora biti predložen dokaz o vplačani varščini v skladu s točko 2.4. te objave.
2.6.	Varščina mora biti vplačana na račun št. 51600-690-86501 v korist KOVINARSKE - PROCESNA OPREMA, d.o.o., v stečaju, Krško, z oznako “Varščina za ponudbo - podajni sklop št....”
2.7.	Varščina bo uspešnim ponudnikom po odbitku stroškov prodaje vračunana v kupnino, drugim pa bo vrnjena v 5 delovnih dneh po izboru.
2.8.	Varščina se ne obrestuje.
2.9.	Ponudniki morajo ponudbam za nakup nepremičnin priložiti dokazilo, da so državljani RS, pravne osebe s sedežem v RS pa overjeno kopijo izpisa o vpisu v sodni register.
2.10.	Vse nepremičnine in premičnine, ki so predmet te objave, si lahko ponudniki ogledajo po predhodni telefonski najavi po tel. 0608/22-121 vsak delovni dan od 8. do 14. ure do končnega izbiranja ponudb.
2.11.	Nepremičnine so oddane v zakup. Zakupnik nima predkupne pravice. Zakup preneha z dnem prehoda lastništva na nepremičninah na kupca.
3.	IZBOR IN SKLENITEV POGODBE
3.1.	Odpiranje pisnih ponudb bo 8. dan po končanem zbiranju ponudb.
3.2.	Pri izboru bodo upoštevane le pravilne, popolne ter pravočasne ponudbe v skladu s to objavo.
3.3.	Prodajalci na osnovi te objave niso zavezani skleniti pogodbe o prodaji predmeta objave s katerimkoli ponudnikom.
3.4.	Izbrani ponudniki morajo skleniti pogodbo v 8 dneh po izboru, sicer se izbor razveljavi ter varščina zapade.
4.	POGOJI PRODAJE
4.1.	Kupnina, izražena v DEM, se plača v SIT, preračunano po srednjem tečaju BS na dan plačila.
4.2.	Rok plačila kupnine je 15 dni po sklenitvi pogodbe.
4.3.	V primeru zamude s plačilom, ki je krajša od 15 dni, tečejo zakonite zamudne obresti. V primeru zamude, daljše od 15 dni, se pogodba razveljavi, varščina pa zadrži.
4.4.	Lastništvo nepremičnine in premičnin se prenese na kupca, ko je plačana celotna kupnina.
4.5.	Prometni davek ter vse stroške v zvezi s prenosom lastništva in tudi stroške geodetske odmere in zemljiško-knjižnih ureditev nosi kupec.
4.6.	Vse urejanje zemljiškoknjižnih zadev, odmer, izmer odpisov itd. zemljišč, ki so kupljena skupaj z objekti kot idealni deleži drugih parcel, opravijo kupci na lastne stroške.
4.7.	Prodajalec ne daje nikakršnih jamstev za nepremičnine, ki se vse kupujejo po načelu “vide-no-kupljeno.”
4.8.	Vsa ostala določila, pomembna za odnose med prodajalci in kupci, bodo zajeta v pogodbi.
4.9.	Za morebitne dodatne informacije v zvezi s tem razpisom se obrnite na Kovinarsko-Proces-na oprema v stečaju, Krško, CKŽ 137, po telefonu 0608/22-121 na strokovnega sodelavca stečajnega upravitelja gospoda Jožeta Muleja, dipl. inž., ali na stečajnega upravitelja gospoda Zdravka Morela, dipl. oec.
	Kako se izkažejo francoski hibridi
	
	Rezultati makropoizkusa s francoskimi hibridi koruze v naših rastnih razmerah
?'v'	Na območju Šmarjeških Toplic v okolici Klevevža smo pri kmetu veznicah preko odškodninskega Marjanu Gorencu iz Zbur imeli v letu 1996 v sodelovanju z Agrosaa- sklada. Mi kot upravičenci pa smo tom, družbo za zastopanje in trgovanje, makro poizkus s francoskimi uveljavljali lastninski delež na hibridi koruze. V poizkusu so bile zastopani naslednji hibridi: aura, obstoječi nepremičnini in v zvezi lotus, marlis, artemis, nobilis, LG 23-10 ter hardis.	s tem smo predlagali začasno Agrotehnični ukrepi so bili neugodnemu vremenu (izredno nf^alpolag^iTne^emič- n3o	v	u ,	Vel,k° faft l meSC,CU atvgu>	nino, saj vse dotlej ne bo rešen naš Oranje kot osnovna obdelava m septembru) kot zelo stabilna
TEČAJ O NEGI VINA
SEVNICA - Društvo vinogradnikov Sevnica - Boštanj prireja 42-urni tečaj o negi in šolanju vina, skratka o kletarstvu. Tfečaj se bo pričel 9. decembra ob 18. uri v učilnici sevniškega gasilskega doma. Cena za vsakega tečajnika je 10.000 tolarjev, tečaj pa bodo pripravili le, če bo prijavljenih vsaj 30 vinogradnikov. Prijave in vplačila sprejemata Lojze Rupar na M-Kmečki zadrugi (telefon 41-371) in Rado Umek (81-080), do vključno 3. decembra.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Na ponedeljkovi tržnici so branjevke ponujale: solato, radič in motovilec po 200 tolarjev za kilogram, zelje po 100, redkev, korenje in repo po 150, kolerabo 150 , do 200, česen in fižol po 400, cvetačo in ohrovt po 200, kislo repo in kislo zelje po 200. Domač sirček je stal 400 tolarjev, kozarec smetane 500 do 600, orehi 1000 do 1200, kozarec domačega masla iz kisle smetane 600, kozarec medu 600 do 700, jajčka po 25 do 30, krvavice so bile po 700 in domač zajec po 900 tolarjev kilogram. Ponudba domačega sadja je bila zelo skromna, medtem ko jabolk in hrušk skorajda ni bilo, je bil naprodaj domači kaki po 250 in kivi po 180 tolarjev kilogram.
sta bili izvedeni spomladi pred setvijo. Kot predposevek je bila koruza, leta nazaj pa je bilo zemljišče uporabljeno kot travinje. Setev je bila izvedena 9.5.1996, sklop ob setvi 90.000 rastlin na hektar. Osnovno gnojenje je bilo dano v 3 obrokih (gnojevke v skupni količini 60 m3), v jesenskem in spomladanskem času. Poleg organskih gnojil so bila uporabljena tudi mineralna gnojila, dana ob setvi in ob prvem dognojevanju (MAP 11-52, KAN 27 %), v čistih hranilih je bilo skupno 200 kg N ter 182 kg P,Os. V fazi 3 listov je bil uporabljen herbicid, Primextra (41/ha).
Vrednotenje poizkusa je bilo izvedeno po metražni metodi dne 2.10.1996. Artemis iz FAO razreda 320 zaradi poleženosti nismo ovrednotili.
Ugotovitve:
Glede na to, da so bili ti hibridi na našem terenu v letošnjem letu prvič v makro poizkusu, je težko že sedaj reči, kateri od naštetih hibridov je najboljši, vendar glede na rezultate in opazovanje med
hibrida, zanimiva tako za pridelavo koruzne silaže kot za zrnje.
Visoki pridelki, ki so rezultat tako dobrega genetskega potenciala in dobre agrotehnike, zlasti tu lahko omenimo obilno gnojenje z gnojevko, kažejo, da bi bilo smotrno te in ostale hibride še preizkušati na naših njivah, kajti le na podlagi poizkusov se bomo znali odločiti za pravi hibrid.
KATICA KREGAR kmetijska svetovalka
ODGOVOR: V tem primeru ste upravičeni do uporabe 25. člena Zakona o denacionalizaciji, ki govori o tem, da se nepremičnina, katere vrednost se je zaradi novih investicij bistveno povečala, po izbiri upravičenca bodisi:
- ne vrne.
PRAVNA
svetovaInica
Svetuje odvetnica
Marta Jelačin
h DENACIONALIZACIJA
VPRAŠANJE: Upravna enota, kije zadolžena za vračilo denacionaliziranega premoženja, je na naš den. zahtevek izdala odločbo, da premoženja ni mogoče vrniti v naravi, ker je bil tedaj podržavljeni objekt porušen in daje vse, kar lahko zahtevamo, plačilo v ob-
HIBRIDI	FAO RAZRED	PRIDELEK t/ha STORŽ + LIČJE	% VLAGE OB SPRAVILU	PRIDELEK t/ha s 14% VLAGE
AURA	190	16,6	28,5	10,7
LOTUS	280	16,2	29,5	10,3
MARLIS	290	16,2	28,5	10,5
NOBILIS	330	18,6	30,5	11.7
LG 23-10	330	20	32,5	12,6
HARDIS	360	20,9	31	13,8
-	na njej vzpostavi lastninski delež do višine prvotne vrednosti nepremičnine,
-	vrne pod pogojem, da za razliko od vrednosti plačate odškodnino.
Menim, da je pravilno, da vztrajate pri odobritvi začasne odredbe, kot ste jo predlagali, v skladu s čl. 10 Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, da mora biti celotna nepremičnina, v kateri je bila vključena nepremičnina, kije predmet vračanja, izvzeta iz lastninskega preoblikovanja podjetij vse dotlej, dokler ne bo povrnjeno den. premoženje v obliki, kot boste to zahtevali v smislu cit. zakona o denacionalizaciji.
POKUŠINA VIN NA TRŠKI GORI
TRŠKA GORA — Društvo vinogradnikov Trška gora bo v četrtek, 21. novembra, popoldan v prostorih Kmetijske srednje šole Grm, zbiralo vzorce rttladih vin, v petek, 22. novembra, od 9. ure dalje, pa bo potekala pokušina. Rezultati najboljših vin bodo znani okrog 14. ure. V soboto, 14. decembra ob 19. uri, pa bodo po razglasitvi rezultatov priredili vinogradniško silvestrovanje.
BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 180 do 3 mesece starih in in 70 starejših prašičev. Prvih so prodali 95 po 280 do 320, drugih pa 40 po 200 do 250 tolarjev kilogram žive teže.
vegetacijo lahko povzamemo naslednje:
•	za kmetovalce, ki želijo doseči zgoden pridelek kljub pozni setvi lahko še po spravilu ječmena sejejo hibrid AURO. Odlikujeta jo hitra rast in visok pridelek;
•	hibrida HARDIS IN LG 23-10 sta v poizkusu izkazala kljub
Zdravica za srce in ožilje
Iz metliške kleti še ena novost na vinskem trgu
kmetijski nasveti
Čas gnojenja na zalogo
Jeseni in preko zime je več časa, da pripravimo zemljo za napravo vinogradov, sadovnjakov, drugih trajnih nasadov in da opravjamo agromelioracije. Za sodobno in gospodarno upravičeno pripravo zemlje je nujna analiza tal. Če nam analiza pokaže, da so tla predvsem z glavnimi hranili (fosfor P, kalij K) premalo ali zadosti preskrbljena, se pač ravnamo po rezultatih analize in dodamo več tistega hranila, ki ga bolj primanjkuje. Z dušikom (N) ne gnojimo na zalogo, saj se nitratni dušik NO, hitro izpira, amonijev dušik NH4 pa sicer malo počasneje. Zato gnojimo na zalogo z mineralnimi gnojili PK ali NPK, ki vsebujejo nič ali zelo malo dušika (N). Če nam analiza tal pokaže, da je zemlja prekisla (pil pod 5,5), zemljo tudi apnimo (apno) ali pa spomladi dodamo norveški soliter 15,5 % N + 28 % CaO (vsebuje 28% kalcija) v količini največ 300 kg/ha. Gnojenje na zalogo je nujno, če želimo, da bomo kasneje imeli velik in kaliteten pridelek.
Danes je na trgu dovolj raznih vrst mineralnih gnojil, ki vsebujejo malo ali celo nič dušika. Po skupinah navajamo nekaj primerov:
01 NPK z malo dušika in enako ali več fostorja kot kalija: NPK 3-24-24, NPK 2-30-17, NPK 2-27-20, NPK 4-26-18 itd. 02NPK z malo dušika in več kalija kot fosforja: NPK 2-20-30, NPK 3-16-33, NPK 4-16-30, NPK 4-18-24 itd.
03PK brez dušika in enako ali več fosforja kot kalija: PK 0-26-26, PK 0-30-21, PK 0-36-13, PK 0-40-8 itd.
04PK brez dušika in več kalija kot fosforja: PK 0-23-30, PK 0-20-34, PK 0-18-36, PK 0-9-48 itd.
Osnovno pravilo pri gnojenju na zalogo je, da morajo hranila priti v tisto plast zemlje, kjer se razvije največ korenin. Globina, v kateri se razvije največ korenin, je odvisna od vrste sadja ali trte, podlage, starosti, profila tal, rodovitnosti tal itd. Na območju Slovenije ne vnašamo gnojil na zalogo globlje kot 50 cm, čeprav je npr. globina rigolanja lahko tudi večja. Če imamo v sadovnjaku ali vinogradu negovano ledino (kosimo travo ali detelj ............. ........... '
zalo,
lio), se bodo korenine razvile plitveje, zato tudi gnojimo na logo plitveje: do približno 30 cm. Če pa bo sadovnjak ali vino-
£>g' .
grad trajno obdelan, se bodo tudi korenine razvile globlje, zato gnojimo na zalogo med približno 20 cm do 50 cm. V zadnjem času je čedalje več sadov-njakov in vinogradov v negovani ledini oziroma negovani travni ruši, kar je priporočljivo, saj se zato manj hranil (nitrati) izpere v nižje plasti tal oziroma v podtalnico. Trajna negovana leJina je najboljši filter za izpiranje hranil. Na ta način tudi pripomoremo k varovanju okolja in podtalnice, hkrati s travo ali deteljo zeleno gnojimo in za drevje ali trto ostane več hranil iz mineralnih gnojil, ker se ne izperejo. Podobno kakor pri gnojenju na zalogo za sadovnjake in vinograde ravnamo pri gnojenju na zalogo oziroma agromelioracijah drugih kmetijskih povsin, ki jim nočemo izboljšati rodovitnost.
JOŽE POVŠIČ, dipl. inž. agr.
Fertil, d.o.o., Trebnje
METLIKA - V vinski kleti metliške kmetijske zadruge so pridobili eno novost: vino, ki so ga poimenovali zdravica. Gre za rdeče vino, obogateno s snovmi (proantocianidoli), ki imajo zdravilni učinek na srce in ožilje.
Na idejo za to vino so v zadrugi prišli po simpoziju o vinu in zdravju, ki je bil pred dvema letoma v Ljubljani, in se odločili, da bodo grozdje letnika 1995 predelali v vino po posebnem tehnološkem postopku podaljšane maceracije drozge ter s koncentracijo pečk in jagodnih kožic. S tem so dosegli večje izluževanje flavonoidnih snovi ter hkrati večjo količino teh dragocenih sestavin. Kot je povedal vodja vinske kleti Anton Pezdirc, je tovrstno vino novost na slovenskem trgu, saj ima le še vinska klet Vipava podobno vino, predelano sicer po istem postopku, a iz merlota, medtem ko je metliška zdravica predelana iz modre frankinje.
Vino, ki je sedaj naprodaj v pollitrskih steklenicah, je po končani alkoholni fermentaciji šest mesecev dozorevalo v lesenih hrastovih sodih. Zadnje analize vina so pokazale 74-odst. poveča-
nje flavonoidnih snovi v “zdravici” v primerjavi s kontrolnim vinom, predelanim po običajni, klasični metodi. “Vino je plod sodelovanja s Kmetijskim inštitutom Slovenije, kjer so opravili tudi vse analize, ki jih v laboratori-ju naše vinske kleti ne moremo
• V prvih novembrskih dneh seje na policah prodajaln zopet znašla portugalka, mlado vino metliške vinske kleti, ki bo naprodaj do novega leta. Novost iz metliške kleti pa bo prihodnje leto tudi vino veljak-laški rizling 96. Gre za posebno polnitev vina, stisnjenega iz grozdja, ki ga je 11. oktobra v zadružnem vinogradu na Vino-meru natrgalo nekaj slovenskih političnih veljakov.
narediti. Razveseljivo je, da so ljudje novost dobro sprejeli. Sicer pa priporočamo po 2 do 3 decilitre tega bogatega vina na dan, najbolje pri kosilu in večerji,” je dejal Pezdirc.	„
M. B.-J.
DOLENJSKI LIST
uaš četrtkov prijatelj

AGROSERVIS
KNAFELČEVA 2, 8000 Novo mesto tel.:068/321-479;faks: 068/321-987
GOZDARJI POZOR !
SERVIS, PRODAJA, REZERVNI DELI
VIKING stihi:
delovni čas od 7. do 16. ure, ob sobotah do 12. ure
L
Mercator - KZ Krka, 2.0.0.. novo mesto

EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Drugi pretok vina
Drugi pretok vina je lažje določiti kot prvega. Približno šest do osem tednov je potrebnih, da se sesedejo snovi, ki so se v vino izločile po prvem pretoku. Lahko pa se bistrenje vina pospeši s čiščenjem. Ob drugem pretoku je zadnja priložnost, da očistimo motno vino. Nekateri odlašajo s prvim in drugim pretokom in te posege opravijo po novem letu. To ni priporočljivo, svetujem, da se vino drugič pretoči najkasneje pred ogrevanjem tal in ozračja po koncu zime. V vsakem primeru pa mora vino dočakati pomlad bistro, sicer ne bo stanovitno. Praviloma se mora opraviti drugi pretok vina brez zračenja in zelo pazljivo.
Vina posavskega vinorodnega rajona se odlikujejo po svežini. Zračenje med pretokom zmanjšuje živahnost vina, saj se izkadi velik del ogljikovega dioksida, ki je zaslužen za svežino vina. Lahka bela vina (pa tudi cviček), brez svežine niso ne pitna ne prijetna. V posavskem vinorodnem rajonu pridelujemo poleg lažjih belih in rdečih vin tudi močnejša, krepkejša, polnejša vina, z več ekstrakta (beli pinot, Sardone itd.). Za boljši razvoj močnejših vin, bodisi belih ali rdečih je zračenje ob prvem pretoku dobrodošlo.
Aromatična vina se odlikujejo po sortnih vonjavah. Zrače-
Ureja: dt Julij Nemanič
nje takim vinom škodi, saj aromatične snovi oksidirajo in tudi izhlapijo. Nekateri sicer priporočajo vina z izrazitejšo zorilno aromo ali buketom (cvetico) zračiti ob pretoku, da se na račun sortne arome lažje uveljavi ležalna (zrela) cvetica. Današnji okus porabnikov vin se bolj nagiba k sortnim aromam v mladih vinih, zato jih je priporočljivo varovati v vinu.
ibrej ne more veljati za vsa vina, ki jih imamo v zidanici, ista tehnika pri pretakanjih. Sortni izbor vin je bogat. Ali naj glede na značilnost posameznih vin le-ta različno pretakamo? V glavnem enako pretakamo vina rodnejših sort (kraljevina, rumeni plaveč, šipon) kot vina kvalitetnejših in aromatičnih sort (sovinjon, rumeni muškat, kerner itd.). Tbda kot je potrebno v vinogradu poznati različne sorte in jim prav streči, tako moramo poznati tudi različne zahteve vina teh sort. Prav s pretokom lahko vinu pomagamo, da raste in se razvija.
Biti napreden v svoji stroki pomeni spremljati razvoj in slediti vsaj najpomembnejši strokovni literaturi. Dobro pa je imeti doma vsaj eno knjigo iz kletarstva, da nas opominja na priprave pred sezonami. Slediti je treba tudi strokovnim člankom v časopisju. Le tako bodo naši ukrepi lahko prilagojeni sorti in stanju vina.
dr. JULIJ NEMANIČ
NOVI PLUGI ZA ORANJE - V soboto so na zemljišču Antona Zidarja na Ugarju pokazali oranje z norveškim plugom kverneland, kateraga bi rada s pomočjo občine ali drugih sponzorjev kupila kmeta Stanko Oblak in Robert Marolt, ki se redno (uspešno) udeležujeta številnih tekmovanj v oranju. Po besedah Irene Šilc iz ribniške enote kmetijske svetovalne službe, kije pripravila ogledno oranje, so nomeški plugi edino primerni za večja tekmovanja, na katerih ni več mogoče nastopati z “navadnimi "plugi. Njihova cena je okoli 5 tisoč mark. Sobotno dopoldne so ob lepem vremenu popestrili člani konjeniškega kluba Ribnica, vsi obiskovalci pa so bili postreženi z domačim žganjem in golažem. (Foto: Milan Glavonjič)
helena mrzlikar gospodinjski kotiček
Tekstil naš vsakdanji
stvu, za dekoriranje in prekrivanje, v industriji, gradbeništvu, zdravstvu, kmetijstvu in drugod. Po izvoru delimo tekstilna vlakna v naravna rastlinska, kot so bombaž, lan, juta in konoplja, ter naravna živalska, kot so svila, volna ter ovčja, kamelja, zajčja in kozja dlaka. Rastlinska vlakna dobro vpijajo vlago, se pa močno mečkajo in se težko likajo. Živalska vlakna so prožnejša in zaradi naravnih maščov vpijajo manj vlage.
Slaba lastnost volne je občutljivost za visoko in nizko temperaturo vode, zato se vlakna pri neugodnih pogojih polstijo in volnena tkanina ali pletenina se krči. Med naravna vlakna prištevamo tudi anorganska, kot je azbest, vendar ga zaradi škodljivosti za zdravje uporablja le za tehnični tekstil. Kemična vlakna se dobijo s polimerizacijo in so v obliki neskončnih niti - filamentov ali v obliki vlaken. Njabolj
znana je viskoza, ki se pridobiva iz celuloze.
Danes je možno s posebno dodelavo vnesti kemična vlakna tako dobre lastnosti, da so za določene namene še boljša od naravnih. Iz mešanice vlaken, kot so bombaž in viskoza ali volna in viskoza, je tkanina najboljša, saj ima dobre lastnosti prvih in drugih. Pri izbiri oblačil ni težko spoznati surovinske sestave, ki je vedno dodana izdelku. Tildi sami si lahko pomagamo s preprostim zažigal-nim testom: pri zažigu bombažna in viskozna nit gorita kot papir, volnena nit se smodi in oddaja vonj po roževini, sintetična pa se stali in oblikuje v kroglico.
Pri nakupu tekstilnih izdelkov bodimo pozorni na počutje pri nošnji, na enostavno nego, udobnost pri uporabi, neškodljivost za zdravje, pomembni sta modnost in estetika, kakovost izdelave in ne nazadnje tudi cena.
Mestna godba Novo mesto se pomlaja
Od začetka letošnjega leta jo vodi Sandi Franko, ki je tudi kapelnik pihalnega orkestra Šentjernej, igra pa še v novomeškem simfoničnem in Straškem pihalnem orkestru
Veseli december
Ivanka Mestnik napisala knjigo o decembrskih praznikih
NOVO MESTO - Upokojena učiteljica Ivanka Mestnik iz Novega mesta neutrudno piše in izdaja knjige, predvsem so ji pri srcu mladi bralci, katerim želi v zgodbicah ohraniti tisto iz preteklosti in izročila, kar prinaša v življenje vrednote, kot so: spoštovanje drugačnosti, nesebičnost in osrečevanje drugih. Thka je tudi knjižica Veseli december, kije izšla te dni, se pravi ravno pravi čas, da jo starši lahko izberejo kot primerno darilo za Miklavža, Božička ali za dedka Mraza, kateri od njih, če ne kar vsi trije, razveseljujejo otroška srca v sicer poznojesensko temačnem, a s prazniki napolnjenem decembru. Knjigo je ilustriral in oblikoval akademski slikar Jože Kumer, natisnila Tiskarna Novo mesto, založila pa kar avtorica sama.
Mestnikova pravi, da je spodbudo za pisanje knjižice dobila pri Društvu prijateljev mladine in je bila zamišljena kot knjižno darilo v novoletnem paketu za otroke novomeške občine, vendar so se pogledi na knjigo med njo in organizatorji razšli, in odločila se je, da jo izda kar v samozaložbi. Iliko je knjiga zdaj v prosti prodaji. Zgodbice o pričakovanju Miklavža, o Aljažu, ki je šel iskat dedka Mraza, in o praznovanju božiča pri babici in dedku je Mestnikova zasnovala na osnovi ljudskih izročil. Pri tem seje naslonila na glasilo šmihelske šole, v kateri so otroci zbrali veliko zanimivega gradiva, kako so in kako še praznujejo praznike okrog božiča, obnovila pa je tudi spomine na svoje otroštvo.
MiM
NOVO MESTO - Vodstvo gasilske godbe Novo mesto, ki jo je vrsto let vodil Anton Čeh, je v začetku letošnjega leta prevzel Sandi Franko, mlad in obetaven glasbenik iz Orehovice pri Šentjerneju. Godba seje preimenovala v mestno godbo Novo mesto, kar pomeni daje (bo) njen program usmerjen v koračnice, polke, valčke ipd. V godbo že prihajajo mlade moči iz glasbene šole Marjana Kozine Novo mesto, kjer Franko tudi poučuje, novi kapelnik pa si želi, da bi godba, v kateri sedaj igra 30 glasbenikov, nekoč štela okrog 70 članov.
Daje glasba tisto področje, kjer si želi delati, je Franko kmalu spoznal. Odločil se je za Srednjo glasbeno in baletno šolo v Ljubljani (maturiral pri prof. Alojzu Zupanu), kasneje pa za Akademijo za glasbo - klarinet (diplomiral pri prof. Slavku Goričarju). Leta 1991 se je zaposlil na novomeški glasbeni šoli, kjer mu je osnovni poklic klarinet, poučuje pa tudi ostala pihala: flavto, blokflavto, saksofon. Letos je vodja oddelka za pihala; skupaj z Ernestom Jazbecem jih poučuje tudi v Šentjerneju. Vodja sekcije pihal je še v simfoničnem orkestru Novo mesto, že od osnovnošolskih let pa igra v pihalnem orkestru Šentjernej, kjer je že nekaj let kapelnik.
Kljub tako številnim in odgovornim glasbenim nalogam pa je
KONCERT SOLISTOM
KRŠKO - Kulturni dom Krško vabi v soboto, 23. novembra, ob
19.30	na koncert solistov s pihalnim orkestrom Krško, na katerem se bodo predstavili solisti, člani pihalnega orkestra, in gost, trobentač David Spec Jezernik, solist Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Vstopnina 700 tolarjev.
“CESARICE” PRI FRANČIŠKANIH
NOVO MESTO - V novomeški frančiškanski cerkvi bo v sredo, 27. novembra, ob 19. uri koncert zagrebške skupine Cesarice pod umetniškim vodstvom Bojana Pogrmiloviča. Skupina je zmagovalka finala Skupina Omiš 1996.
POPRAVEK
NOVO MESTO - V prejšnji številki Dolenjskega lista je prišlo do napake v članku Mesto bo v znamenju arheologije. Naslov arheološke razstave, ki bo v Dolenjskem muzeju odprta prihodnje leto, je Železna doba na Slovenskem - Kapiteljska njiva Novo mesto. Na razstavi bodo predstavljene vrhunske in svetovno pomembne najdbe s Kapiteljske njive v Novem mestu.
\fcbilo na razkošje v rumenem
V Dolenjskem muzeju se z 48 deli predstavlja hrvaški slikar Josip TFostmann - Nastopil oktet Adoramus
NOVO MESTO - Od srede, 13. novembra, je v novomeškem Dolenjskem muzeju mogoče najti tudi delček Mediterana. Hrvaško kulturno združenje Novo mesto je namreč v sodelovanju z Muzejem pripravilo slikarsko razstavo dubrovniškega umetnika Josipa Tfost-manna, ki jo je otvoril novomeški župan Franci Koncilija.
Zbrane je najprej pozdravil predsednik HKZ dr. Emil Lučev, umetnika, ki je bil opravičeno odsoten, pa je predstavil eden izmed priznanih hrvaških likovnih kritikov Josip Depolo. Josip "Eo-stmann, ki je bil rojen v Dubrovniku, kjer še vedno živi in dela, je iz slikarstva diplomiral leta 1963 na ALU v Zagrebu, za njim pa je že veliko razstav in tudi nagrad. Depolo je povedal, da je "Eostmann eden najmlajših v dubrovniškem slikarskem krogu, pa tudi eden z največ talenta. Je značilen kolo-rist, na vseh (razstavljenih) delih je opaziti rumeno v najrazličnejših odtenkih. Ne glede na motive daje največ poudarka svetlobi. V katalogu, ki je izšel ob razstavi, piše pozitivno o umetniku tudi Milan Bešlič. “Njegov delež v sodobnem hrvaškem slikarstvu se potrjuje kot bistven in dragocen prispevek, v katerem umetnika doživljamo kot razmišljujočega in melanholičnega lirika. Kot poet svojega podnebja in svojega mesta je na svetovljanskih osnovah ustvaril prepoznavno lastno metaforiko in simboliko.”
Depolo je spregovoril še o pomenu umetnosti, kije najboljši predstavnik med ljudmi in deželami ter edina stvar brez meja. Vtisu in občutkom Mediterana, ki so ga ponujala razstavljena dela -kar 48 jih je - so se s pesmijo znali približati tudi pevci novomeškega okteta Adoramus pod vodstvom brata Marjana Cvitka, ki so tokrat nastopili z dvema novima pevce-
ma’	L. MURN •
• Filozofija mora delovati kot zdravilo. (Kant)
Franko letos na pobudo Sekretariata za kulturo, šport in mladino pri Mestni občini Novo mesto prevzel vodstvo še mestne godbe Novo mesto, ki seje že nekaj časa
Sandi Franko
REVIJA OKTETOV POSAVJA, KONCERT IN OTROŠKI ABONMA
SEVNICA - Posavsko pevsko združenje in ZKO Krško organizirata v petek, 22. novembra, ob 19. uri na gradu Rajhenburg v Brestanici revijo oktetov Posavja. Na reviji se bodo predstavili: vokalna skupina Tfstenke OŠ Brestanica, ženski oktet Brestanica, vokalna skupina Corona iz Boštanja in oktet “Jurij Dalmatin” iz Sevnice. Prodaja vstopnic ob eno uro pred revijo. ZKO Sevnica v soboto, 23. novembra, ob 19. uri v kulturni dvorani Gasilskega doma Sevnica vabi na koncert skupine Stopinje iz Ljubljane. Predprodaja vstopnic za koncert, na katerem bo moč slišati črnske duhovne pesmi, narodne, moderne popevke in umetne pesmi ter večno zelene melodije, bo uro pred začetkom v Občinski knjižnici. V petek, 22. novembra, pa ob 18. uri ZKO Sevnica v kulturni dvorani Gasilskega doma Sevnica organizira v okviru lutkovnega abonmaja otroško igro s petjem in plesom Mali strah bavbav v izvedbi Gledališča Tone Čufar z Jesenic. Vstopnice so na voljo uro pred predstavo v Občinski knjižnici Sevnica.
SREČANJE Z JOŽETOM GALETOM
GROSUPLJE - Včeraj, 20 novembra, zvečer je ZKO Grosuplje pripravila srečanje z režiserjem in pisateljem, grosupeljskim rojakom Jožetom Galetom, ki je nedolgo tega pri Dolenjski založbi izdal knjigo Igralci so prišli in v nji zapisal svoje spomine na partizanska leta, ko je soustvarjal slovensko partizansko gledališče, edinstven primer v okupirani Evropi. Večer je vodila 'Ititjana Lampret, avtorja in knjigo pa je predstavil urednik Dolenjske založbe Franci Šali.
želela pomladiti, tako da bi vanjo prihajali mladi glasbeniki iz glasbene šole, kar se je začelo. Sicer pa Franko želi na šoli organizirati sekcijo mladih, ki so že sposobni za igranje v večjih zasedbah, da bi jih postopno uvajal v igranje za godbo. “Ne strinjam pa se z mnenjem, da bi v Novem mestu ustanovili mladinski pihalni orkester, kar je sicer dobra ideja, toda trenutno čas ni primeren za to, saj je mladih glasbenikov v šoli še premalo za mestno godbo in pihalni orkester Krka zdravilišča iz Straže,” pravi Franko in vabi nazaj h godbi tudi vse nekdanje člane.
Prav gotovo Novo mesto potrebuje svojo godbo za razne prireditve, zato je tudi njihov program temu primeren; igrajo koračnice, polke, valčke, seveda tudi moderne in sodobne. Ne bo pa to koncertna godba, saj je to usmeritev pihalnih orkestrov. Mestna godba je letos imela že okrog 40 nastopov v Novem mestu in okolici, sodeluje na raznih proslavah in otvoritvah, med drugim se je udeležila srečanja godb v Dobrepolju pa srečanja pihalnih godb Dolenjske in Bele krajine v Straži, kjer je dobila pozitivne ocene. Prva naloga, ki bi jo bilo treba po Frankovem mnenju opraviti do prihodnjega leta, pa je zamenjava
instrumentov!	____
L. MURN
Upokojenci slavili s pesmijo
Ob 40-letnici delovanja MePZ DU Novo mesto so podelili Gallusova priznanja in značke
NOVO MESTO - V Društvu upokojencev (DU) Novo mesto, ki letos praznuje 50 let delovanja, lahko člani svoje veselje do petja že 40 let združujejo v svojem mešanem pevskem zboru. Ob tej obletnici so pod pokroviteljstvom Mestne občine Novo mesto v petek, 15. novembra, zvečer v veliki dvorani KC Janeza Trdine pripravili jubilejni koncert, ki mu je z veseljem prisluhnilo veliko ljubiteljev slovenske pesmi.
Ivan Somrak, predsednik DU Novo mesto, je povedal, da je zbor v ponos društvu, za to pa imata veliko zaslug predsednica zbora Pavla Avbar ter zborovod-kinja Sonja Pirc, ki to delo uspešno opravlja že 14 let (prejšnji zborovodje so bili Boris Savnik, Tone Markelj in prof. Franc Milek). Župan Mestne občine Novo mesto Franci Koncilija je v slavnostnem govoru čestital pevcem ter dejal, da petje je in bo razpoznavni znak Slovencev. Klavdija Kotar iz ZKO Novo mesto, ki je program povezovala, je med drugim povedala, da so imeli pevci v 40 letih že več kot 400 nastopov doma in po Sloveniji, da pa v njihovem programu prevladujejo narodne in ponarodele pesmi znanih slovenskih skladateljev, je bilo razvidno tudi iz njihovega tokratne-
ga koncertnega programa.
Zveza DU Slovenije je Mešanemu pevskemu zboru DU Novo mesto podelila veliko plaketo, na koncertu pa sta član predsedstva ZKO Novo mesto Slavko Rauch in Ivan Somrak pevcem podelila Gallusova priznanja in značke, ki jih Slovenska pevska zveza in ZKO Slovenije podeljujeta pevcem za dolgoletno petje. Zlata priznanja za 25 let petja v zboru so dobili Rozalija Hočevar, Anton Prus in Franc Seničar; srebrna za 15 let Ivan Jakše, Ivan Mohar, Justi Pavlin, Dragica Pejanovič in Anton Zupan; bronasta za 5 let petja pa Fani Gotlin, Jožefa Jakše, Justin Kranjčič in Peter Štampfelj. Zbor je bil za dolga leta radostnega in kvalitetnega prepevanja - spada med najboljše upokojenske zbore v Sloveniji - deležen čestitk številnih drugih dolenjskih zborov: mešanih pevskih zborov iz Revoza in Krke, pevskega zbora z Ru-perčvrha, moškega pevskega zbora Otočec, pevskega zbora Pomlad, Dolenjskega okteta, okteta Adoramus in drugih. Na otvoritvi je sodelovala tudi Glasbena šola Marjana Kozine, ko je nastopil godalni kvartet, Janez Dular in Marko Berko-pec pa sta zaigrala na kitaro.
L. MURN
S PEVCI ZAPELI TUDI OBISKOVALCI - Številni ljubitelji petja, ki so v petek zvečer dobro napolnili novo veliko dorano KC Janeza Trdine, so ob koncu koncerta zapeli skupaj z upokojenskimi pevci, ki so od ostalih zborov prejeli veliko šopkov. Največ čestitk je bila deležna zborovodkinja Sonja Pirc (prva z desne). (Foto: L. M.)
V dvorani že potekajo prireditve
Nova velika dvorana KC Janeza IVdine, ki premore 365 sedežev, je skoraj dokončana - Novomeška občina, kije njen lastnik, do sedaj vložila 130 milijonov tolarjev
NOVO MESTO - Obnavljanje KC Janeza 'Edine se počasi vendarle približuje h koncu. Mnogi domači kulturni ustvarjalci so se od vseh prostorov najbolj veselili velike dvorane, ki jo Novo mesto prav gotovo potrebuje za mnoge, predvsem glasbene prireditve. Ti so do sedaj v glavnem potekali v Domu kulture ali pa v avli KC. Od začetka novembra so v dvorani že različne prireditve, v kratkem pa bodo pripravili tudi njeno uradno otvoritev.
vse tako, kot je treba, bo skrbela nova delovna moč. TVeba bo bolje urediti zunanjo okolico KC, predvsem park.
V kratkem bo tudi uradna otvoritev velike dvorane.
L. MURN
“TROSTMANN JE SLIKAR SVETLOBE"je ob predstavitvi umetnika na otvoritvi razstave poudaril dr. Josip Depolo iz Zagreba (pivi z desne). (Foto: L. Murn)
Gradnja oziroma prenova velike dvorane, ki je delo obrtne zadruge Hrast iz Novega mesta, je potekala od letošnjega avgusta naprej. Glavni razlog, da dela niso bila končana že prej, pa je seveda finančni, saj pri dokončanju lokalnih kulturnih domov, kot je KC Janeza 'Edine država ne prispeva
GRAFIČNA RAZSTAVA
ŠENTJERNEJ - V petek, 22. novembra, bo ob 18. uri v prostorih Dolenjske banke - agencija Šentjernej otvoritev grafične razstave Svetlane Jakimovske Rodič, ki jo pripravlja OŠ Šentjernej. V kulturnem programu bodo nastopili učenci domače osnovne šole.
RAZSTAVA KARIKATUR MIKIJA MUSTRA
NOVO MESTO - V petek, 22. novembra, ob 17. uri vabita Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto in Socialdemokratska mladina Novo mesto v prostore knjižnice na otvoritev razstave karikatur akademskega kiparja Mikija Mustra iz Ljubljane. Razstavljene bodo karikature, ki jih avtor objavlja v tedniku Mag. Razstava bo na ogled do 9. decembra.
denarja. Lastnik in investitorje Mestna občina Novo mesto, Robert Judež, sekretar na Sekretariatu za kulturo, šport in mladino, pa je povedal, da so v obnovo vložili že 130 milijonov tolarjev (iz letošnjega proračuna 80 milijonov tolarjev), vendar računi še niso poravnani.
Čeprav dvorana še ni čisto dokončana, od začetka novembra v njej že potekajo različne prireditve. Mira Maljuna, direktorica KC Janeza "Edine, je povedala, da je bil tehnični pregled dvorane narejen, da pa je potrebno odpraviti še nekatere napake ter nabaviti nekaj opreme, urediti avlo itd. Thko sedaj v dvorani, ki premore 365 sedežev, delo poteka omejeno. Dvorana je v prvi vrsti koncertna - letos je bil razpisan glasbeni abonma in prvi koncert bo 10. decembra - sicer pa bo namenjena še plesnim prireditvam, nastopom zborov, raznim srečanjem in simpozijem ter filmskemu programu.
“Dvorana je draga, takšno bo tudi njeno vzdrževanje, zato težimo k temu, da bo kar najbolj izkoriščena in zasedena. Prav gotovo bodo pri predstavitvah svojih programov imela prednost društva ZKO Novo mesto in KC Janeza 'Edine,” je povedal Judež. Da bo v dvorani tehnično potekalo
DVOJE FILMSKIH PRIZNANJ BORISU PETKOVIČU
NOVO MESTO-15. in 16. novembra je v organizaciji KUD Cineast in ZKO Slovenije v Ljubljani potekal 1. festival neodvisnega filma in videa Slovenge. Žirija v sestavi Naška Križnarja, Tanje Premk in Tonija 'IVšarja sije ogledala 58 filmov na 8 milimetrskem traku in na formatu VHS. Soglasno je podelila priznanja v kategorijah animirane, dokumentarne, igrane in eksperimentalne zvrsti, in sicer štiri prva, dve drugi in tri tretja mesta ter dve diplomi. Poleg nagrajenih je izbrala še 20 filmov za javno projekcijo, dva filma pa je predlagala za predvigaige izven konkurence. Koris Petkovič in Brane Koncilija sta dosegla I. mesto v kategoriji dokumentarnih filmov za film Deset let free 48 (VHS, 10 min), Boris Petkovič pa je prejel še priznaige za I. mesto v kategoriji igranih filmov za film Pobeg (VHS, 7 min).
Največ življenj teija magistralka
Dve tretjini mrtvih je zahtevala magistralka Ml - V prvih devetih mesecih je bilo na območju UNZ Novo mesto 20 mrtvih (letos že 25), v enakem obdobju lani pa 4 manj
Bi pištolo	O zadevi
uporabil proti “Rosini” tri policistom? dni na sodišču
USODNA SKLADOVNICA PLOHOV
SEMIČ -11. novembra ob 15.30 je 29-letni Damir Žbogar iz Semiča vozil osebni avto iz Črnomlja proti Ru-četni vasi. Pri Kučetni vasi je zapeljal na neutrjeno bankino, nekaj metrov vozil po pjej, nato pa sunkovito zavil levo in izgubil oblast nad vozilom. Zaneslo gaje bočno preko vozišča na avtobusno postajo, kjer je trčil v betonski robnik. Po trčenju je avto dvignilo v zrak in je bočno trčil v skladovnico zloženih plohov. Voznik se je pri tem posebno hudo poškodoval in je v novomeški bolnišnici umrl.
NOVO MESTO - Vse pogostejša opozarjanja na večjo previdnost na cestah ter tudi vse pogostejše policijske akcije in kontrole ne zaležejo kaj dosti. V prvih devetih mesecih so namreč ceste na območju UNZ Novo mesto terjale kar 20 smrtnih žrtev, to je 4 več kot v enakem lanskem obdobju. Magistralna cesta št. 1 je bila najkrutejša - zahtevala je kar 13 življenj. Nič varnejše niso bile ceste v oktobru in novembru, saj je v prometnih nesrečah umrlo 5 oseb, od tega 3 na Ml.
VLOMILCI ALI OGLEDNIKI? - Neznanci so v noči na 17. november vlomili v prostore območne organizacije Rdečega križa Slovenije v Krškem, v prostore krške poslovne enote Študentskega servisa Maribor in še v pisarno odvetnika D. D. v Krškem. Vse prostore so pregledali, a odnesli niso ničesar.
POŽAGAL DREVESA - V začetku novembra je neznanec v gozdu v bližini Vinje vasi z motorno žago podrl 20 bukovih dreves in jih odpeljal neznano kam. S tem je območno enoto Novo mesto Zavoda za gozdove oškodoval za okoli 132 tisoč tolarjev.
ODNESEL RADIJSKO POSTAJO - V noči na 16. november je neznanec na parkirišču v Kolodvorski ulici v Črnomlju vlomil v avto, last Telekoma Slovenije, poslovna enota Novo mesto in ukradel radijsko postajo, iz rezervoarja pa iztočil gorivo. Podjetje je oškodoval za okoli 100 tisočakov.
NAD TOVORNJAKA - Vodno gospodarstvo Novo mesto poslovna enota Čatež ob Savi, je bilo oškodovano za okoli 100 tisoč tolarjev, ker je neznanec v noči na 12. november iz tovornega avtomobila znamke Tatra odnesel radijsko postajo Max-on, dvigalko in 10-litrsko posodo z motornim oljem.
TATU PRESENETILA LASTNICA - 63-letni S. B. iz okolice Trebnjega je 13. novembra dopoldne prišel v stanovanjsko hišo na Mirni in vzel nekaj denarja. Ko je nameraval oditi, se je domov vrnila oškodovanka M. K. in poklicala na pomoč sosede. Ti so osumljenca zadržali in ga predali policistom.
ČRNA SPOROČILA
RAKA - Nekateri prometni znaki ob cesti pri Raki so prebarvani z napisom SDS. Grafiti na znakih.so črni. Videti so kot simbolična napoved, da pod SDS in Janšo Slovence čaka črna usoda.
VOZNIKE POTREBNO ZAŠČITITI
Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije je na svoji skupščini 14. novembra v Mariboru javno opozoril na nevzdržni položaj voznikov v mednarodnem tovornem prometu, zlasti na območju držav bivše Sovjetske zveze. V zadnjem času medijsko zelo odmevne težave, s katerimi se srečujejo vozniki, ogrožajo celo njihova življenja in narekujejo takojšnje ukrepanje, in to na meddržavni ravni. Zapora mejnega prehoda Dolga vas, s katero grozijo prizadeti vozniki, ni le grožnja, ampak resen apel za zaščito njihovih življenj in nasploh pogojev dela v teh državah. Vse odgovorne državne institucije pozivajo, naj kaj ukrenejo za zaščito voznikov.
Kljub temu se število prometnih nesreč (policisti so jih v prvih 9 mesecih obravnavali nekaj več kot 1.110) od lanske statistike bistveno ne razlikuje, medtem ko se je število hudo in lažje poškodovanih oseb celo zmanjšalo. Med vzroki prometnih nesreč prednjači neprilagojena hitrost, sledijo vožnja po nasprotnem pasu, izsiljevanje prednosti in premajhna varnostna razdalja. Največ prometnih nesreč-s smrtnim izidom se je pripetilo zaradi vožnje po levi strani in zaradi neprilagojene hitrosti. Med glavnimi sekundarnimi vzroki nesreč je vožnja pod vplivom alkohola. V prvih 9 mesecih je bilo 157 povzročiteljev nesreč vinjenih, kar je sicer za 'četrtino manj kot v enakem lanskem obdobju.
Strah vzbujajoč je podatek o varnosti na magistralki Ljubljana - Obrežje, toliko bolj, ker se
ROMI NAD POLICISTE
KRŠKO - V petek, 8. novembra, so policisti prometne policije iz Krškega ustavili avto, v katerem je bilo pet Romov. Voznik B. H. je z avtom peljal do romskega naselja Gorica, znano pod imenom Kerinov Grm. Policisti so hoteli postopati kot običajno pri prekršku, vendar so naleteli na odpor petih Romov, kar so policisti s strokovnimi prijemi prekinili. To so opazili tudi drugi Romi v naselju in do policistov je prišla skupina 50 Romov, ki so se hoteli spraviti nad može v modrem. Slednji so spopad preprečili z opozorilnimi streli iz službenega orodja, zadržati pa jim je uspelo le enega Koma. Zoper osumljene bo podana kazenska ovadba zaradi kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi.
promet po tej cesti povečuje. In gotovo se bo še bolj. Če je lani v prvih treh četrtinah leta na odseku od Biča do Grmovelj, ki ga “pokrivajo” policisti UNZ Novo mesto, življenje izgubilo 8 osebje v enakem letošnjem obdobju ta del ceste zahteval 13 življenj, 23 oseb je bilo hudo poškodovanih, 16 pa lažje. Podatki kažejo, daje na tej cesti dve tretjini vseh mrtvih.
Največ prometnih nesreč se je pripetilo ob petkih in sobotah, sledijo srede in ponedeljki. Najnevarnejši je čas med 12. in 19. uro, največ nesreč s smrtnim izidom pa se je pripetilo med 6. in 7. ter med 20. in 21. uro. Po statistiki veljajo
% ->
za najnevarnejše udeležence, stari od 24 do 34 let, sledijo jim stari od 18 do 24 let. .
Policisti so v letošnjem letu še bolj poostrili kontrolo prometa. Vložili so več kot 9 tisoč predlogov za uvedbo prekrška, kar je 2 tisoč več kot v enakem obdobju
• Magistralka Ljubljana - Obrežje spet vse bolj dobiva “sloves” krvave ceste, od regionalnih cest pa je bila v prvih devetih mesecih najslabša prometna varnost na R 335 (l)rašiči - Vinica), kjer seje pripetilo 88 prometnih nesreč, sledijo R 333 (Soteska - Šentjernej), kjer seje pripetilo 61 nesreč, R326 (Stari log - Mokronog) in R 327.
lani, denarno pa so kaznovali skoraj 23 tisoč kršiteljev, torej skoraj 10 tisoč več kot v enakem lanskem obdobju.
J	T GAZVODA
Tildi konoplja
«gr V
PROSTOCARINSKA PRODAJALNA V MJfTLlKI - Zasebno podjetje Regal iz Murske Sobote je minuli petek na nekdanjem metliškem kopališču ob Kolpi odprlo drugo carinsko prodajalno ob južni meji in pr\’o v Beli krajini. Kot je ob otvoritvi dejala direktorica Nada Urankar, je v prodajalni, ki so jo zgradili v pičlih dveh mesecih, na 110 kv. metrih prodajnih površin na voljo skoraj 5.000 artiklov. Naložba je veljala 83 milijonov tolarjev, v trgovini pa je našlo delo 8 ljudi. Metliški župan Branko Matkovič, ki je prerezal trak, pa je spomnil, da se na metliškem mednarodnem mejnem prehodu vsak dan povečuje promet, in ker bi tudi metliška občina želela imeti kaj od tega, so pričeli z načrtom o ureditvi širšega območja mejnega prehoda. (Foto: M. B.-J.)
SEVNICA - V sredo, 13.no-vembra, ponoči so sevniški policisti opravljali naloge javne varnosti v Sevnici. Ko so na enem od parkirišč opazili bolho, je voznik odpeljal do parkirišča hotela Ajdovec. Thm so policisti legitimirali osebe v avtomobilu, pri tem pa so pod oblačilom pri 26-letnem P. R. iz Sevnice opazili predmet, podoben pištoli. Ko je policist pri nadaljevanju pregleda ugotovil, da gre res za pištolo, je P. R. policista odrinil, prijel pištolo in jo vlekel iz toka. Policist je nasilneža obvladal s strokovnim prijemom in mu onemogočil streljanje. Pištola je bila nabita, v nabojniku pa je bilo še 8 nabojev.
Pri pregledu vozila so policisti pred sovoznikovim sedežem našli več rastlinskih delcev zelene barve, ob vozilu na tleh pa cigareto, ročno napolnjeno s tobakom, pomešanim z zelenimi rastlinskimi delci. Ugotovljeno je bilo, da gre za canabis. Policisti so v nadaljevanju postopka pri P. R. doma našli izdelan dušilec zvoka za pištolo, tri manevrske naboje kalibra 1,62 mm in nekaj semen konoplje. Osumljencu so odvzeli prostost.
TG.
NAJPREJ POPIVALA, POTEM PA STEPLA
VRHPOLJE - 18-letni P. M. iz Šmarjeških Toplic je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja drzne tatvine. V soboto, 16. novembra, je osumljenec popival z oškodovancem 22-letnim B. E. iz Novega mesta. Okoli 1. ure sta se v gostilni v Gornjem Vrhpolju sprla in prepir nadaljevala pred lokalom, kjer sta se tudi stepla. Med prerivanjem je osumljenec iz žepa kavbojk oškodovancu vzel denarnico z dokumenti in 50 tisočaki, nato pa se odpeljal neznano kam.
Izpraznitev skladišča lastnikova _____________id^ja?____________
NOVO MESTO - V soboto, 17. avgusta letos, je bilo sredi belega dne v Novem mestu vlomljeno v skladišči trgovin Rosini in Ada hiša mode, ki sta še ne 100 metrov stran od policijske postaje. Skupna vrednost odnesenih predmetov je presegla 5,5 milijona tolarjev. Le nekaj dni kasneje so policisti večji del blaga našli v Ljubljani, šesterica, ki je akcijo izpeljala, pa seje že srečala pred novomeškim okrožnim sodiščem. V petek sta bila zaslišana lastnik trgovine Kosini Miloš Zatežič iz Novega mesta in Milenko Belopavlovič iz Ljubljane, v ponedeljek so svojo plat zgodbe povedali še Zoran Tešanovič in Predrag Kneževič (oba sta v priporu), Iztok Murič iz Ljubljane in Ljubljančan Roman Ažman. Sodišče je v ponedeljek zaslišalo še dve priči: Tržačana Roberta Rosinija in Ljubljančana Gregorja Dermastjo. Razprava se je z zaslišanjem še nekaj prič nadaljevala v sredo, vendar zaradi tiska časopisa o zaključkih žal še ne moremo poročati.
Obtožnica bremeni lastnika trgovine Rosini kaznivega dejanja napeljevanja h kaznivemu dejanju velike tatvine, kaznivega dejanja krive ovadbe in poskusa kaznivega dejanja goljufije zavarovalnice. Milenku Belopavloviču, Zoranu Tešanoviču in Predra-gu Kneževiču se očita kaznivo dejanje velike tatvine, Iztoku Muri-ču kaznivo dejanje pomoči pri veliki tatvini, Belopavloviču in Tešanoviču obtožba očita še kaznivo dejanje pomoči pri poskusu goljufije, Romanu Ažmanu pa kaznivo dejanje prikrivanja. Po prvih dveh dnevih obravnave je zgodba jasna kljub manjšim odstopanjem zagovorov posameznikov, ki so različno opisovali svojo vlogo pri vlomu in goljufiji.
Več prihodnjič.
V Sloveniji sto primerov spolnih napadov na otroke
Na seminarju v Gotenici dve angleški strokovnjakinji
GOTENICA - V vadbeno-os-krbnem središču slovenske policije v Gotenici se je včeraj začel petdnevni seminar o spolnih zlorabah otrok, žrtev družinskega nasilja, in drugih žrtev spolnih deliktov. Pripravljata ga ministrstvo za notranje zadeve in uprava kriminalistične službe. Seminarja se udeležujeta angleški predavateljici, ki se več kot 20 let ukvarjata s spolnimi napadi in družinskim nasiljem. Rdeča nit seminarja je torej usklajevanje skupinskega dela, kije bilo doslej naloga policije ali ene službe. Zaradi nedorečenega sodelovanja z drugimi službami ter izostanka vizije za delo na tem področju v okviru države trpijo posledice predvsem žrtve teh najtežjih dejanj. To so dejanja, ki jih bomo morali odkrivati, videti in prepoznavati vsi. O tem ni dovolj, da so obveščeni samo ljudje, ampak predvsem vzgojitelji v vrtcih, pedagogi v šolah, socialni delavci in tisti, ki najpogosteje prihajajo v stik z otroki. Šola je nekako prva “bojna” črta na tem področju.
“Leta 1995 smo imeli v Sloveniji 102 primera spolnih napadov na otroke do 14 let starosti, lani pa 96. Medtem ko smo imeli v preteklosti več zunanjih napadalcev (neznanih oseb), nam je s preventivnim delovanjem uspelo omiliti tovrstne delikte, tako da smo se sedaj usposobili za odkrivanje deliktov znotraj družine,” je dejala Katja Bašič, kriminalistična inšpektorica.
M. GLAVONJIC
J	e bivšega tasta ut	>il v samoot	jrambi?
Anton Vovk: “Hotel sem le pobegniti pred napadom tasta! Vse seje odvilo zelo hitro in se niti ne spominjam, kako se je puška sprožila.” - Antonova bivša žena je prepričana, daje to storil načrtovano, saj je Anton družini večkrat grozil			
NOVO MESTO -15. novembra je minilo eno leto od tragičnega dogodka, kije pretresel Dolenjsko. Spor med Antonom Vovkom iz Grmovelj in njegovim bivšim tastom Stankom Jordanom iz Ko-stanjevice seje končal s smrtnim strelom v 54-letnega Kostanje-vičana. Prejšnji ponedeljek pa se je na novomeškem okrožnem sodišču začelo sojenje, ki se bo zaradi predloga obtoženčeve zagovornice po dodatnih dokazih še nadaljevalo.
Prve besede 33-letnega Antona Vovka, očeta 8- in 1 Metnega otroka, na obravnavi so bile: “Nisem kriv. Bil sem napaden, pred bivšim tastom sem bežal in niti natančno se ne spominjam, kako in kdaj se je puška sprožila.” Anton - Toni je obudil spomin na tragični 15. november lani, ko je belil delavnico. Ker je slišal glas avtomobila, je pogledal, kdo je prišel. Zagledal je bivšo ženo, tasta in taščo, ki so se brez besed bližali hiši v Grmovljah, kjer sta tudi po ločitvi živela Anton in bivša žena z otroki.
“Vrnil sem se v garažo in iz tovornjaka vzel puško, kajti tast je vedno govoril, da mi jo bo vzel. Šel sem ven, s puško obrnjeno k tlom, nenadoma pa sem zagledal tasta, ki se mi je naglo približeval z železno palico v roki. V bran sem dvignil roko, tako da sem prestregel udarec, kar je bilo vidno tudi na poškodovanem kazalcu. Po udarcu sem se še vedno vzvratno umikal pred tastom in mu govoril, naj tega ne počne,” se spominja Tbni, medtem ko je naslednje dejanje minilo v trenutku in se ga le megleno spominja. Prepričan je, da je tast prijel za puško, ves čas umikanja pa je bil tast z rokami nad njim, saj je bil močnejše postave.
Na vprašanje okrožnega javnega tožilca, zakaj je imel puško nabito, je dejal, da je puško nabil v trenutku, ko so se žena in starši približevali hiši. 'Ihsta se je namreč bal, saj mu je že
večkrat grozil, tudi nekaj dni pred tem dogodkom. Z lovsko puško, s katero je bil Stanko ustreljen, Toni, kot je sam zatrdil, do tistega dne še ni streljal, dejal pa je tudi, da še nikoli ni imel puške v rokah pripravljene za strel (čeprav je na vprašanje tožilca odgovoril, daje napravil lovski izpit in zato streljal tudi na golobe). Kdaj je puško odtočil, ne ve, niti se ne spominja, če je sploh bila zakočena, čeprav naj bi se takšna puška po besedah tožilca zakočiia takrat, ko jo je napolnil. “S tastom sicer nisva bila v slabih odnosih, do konfliktov pa je prihajalo, kadar sva govorila o moji bivši ženi. Ves čas je namreč govoril, naj se ločiva,” je pripovedoval Timi.
Ko je tistega večera nekaj po 21. uri videl, daje pod strelom ■ lovske puške obležal bivši tast, je sedel v tastov avto. “Thkoj sem se odločil, da grem na policijo. Še prej sem se odpeljal do zidanice, saj sem vedel, da me nekaj časa ne bo tja, in do prijatelja nad Kostanjevico ter ga prosil, naj skrbi na otroke. Potem sem šel na policijo v Šentjernej, vendar policistov ni bilo tam, zato sem se napotil proti Novem mestu,” pravi Vovk. A na Otočcu so ga nekaj pred 11. uro zvečer ustavili policisti, saj je bila že sprožena policijska akcija. Zaradi rane na roki so ga odpeljali v zdravstveni dom, od tam na policijo, naslednje popoldne pa so ga izpustili iz pripora.
“Ko sem tistega večera sedela v kuhnji, me je mož jezno spraševal, kje sem bila prejšnji večer, pri tem pa zvijal kuhinjsko krpo. Tb vprašanje je kar naprej ponavljal. Nisem mu hotela povedati. Pobegnila sem k sosedi, od koder sem poklicala starše, naj pridejo pome,” se je pretresena spominjala njegova bivša žena Marija. Starša je počakala pri sosedi, potem pa je oče poklical še policiste, ki so dejali, da bodo prišli čez 15 minut. Stanko je nekaj časa čakal, potem pa dejal, da gre do Tonija. “Saj grem vendar na svoje,” so bile njegove zadnje besede, potem pa so se vsi trije odpeljali na dvorišče. Ko je Marija v Tonijevih rokah zagledala puško, uperjeno proti njim, je zakričala: “Nel”, spominja pa se tudi, da je njen oče vzel železno palico in z njo zamahnil proti zetu. “Videla sem, daje oče palico vrgel proti Tbniju. Padla je na tla. Naredil je še dva koraka, Tbni pa se je obrnil, nameril s puško in ga ustrelil,” se je v solzah spominjala Marija, njeno pripovedovanje pa je pretreslo vse v razpravni dvorani.
“Toni se je razumel z očetom, dokler mu je finančno pomagal. Oče nama je namreč kupil hišo, avto in še kaj, ni pa bil nasilen ali eksploziven,” je dejala in se spomnila tudi na grožnje, ki so jih bili s Tbnijeve strani deležni Marija in njeni starši: “Nekaj dni prej mi je dejal, da bomo v nekaj dneh pomrli vsi - mama, oče in jaz. Kak mesec je v avtu vedno vozil puško, kar so mi povedali otroci. Za»o meje bilo strah, saj vem, da to, kar reče, tudi stori. Večkrat me je tepel, tudi policiste sem nekajkrat poklicala, vendar ko so prišli,
jih je Tbni v smehu vprašal, po kaj so prišli, češ da ni nič narobe, potem pa jih je postregel s pijačo.” Da je bila Marija večkrat tepena, je povedala tudi njena mati Marija. Hči jo je namreč po telefonu večkrat poklicala in jokala, z možem Stankom pa sta šla večkrat mirit situacijo v Grmovljah.
Stankova žena je prepričana, da Stanko Tonija s palico ni udaril po roki, saj jo je prej vrgel po tleh. Opisala pa je tudi trenutke po strelu, ko je padla na kolena k ustreljenemu možu, prosila Tonija, nam mu pomaga, ta pa ji je po njenih besedah na prsi prislonil puško,
• Zagovornica obtoženega je predlagala še neposredno zaslišanje prič, ki so bile že zaslišane v preiskavi, svoje ugotovitve bo na naslednji obravnavi povedal tudi psihiater. K osvetlitvi razmer bo morda pripomoglo tudi poročilo centra za socialno delo, naslednjič pa bo jasneje tudi to, na kakšne načine se lahko sproži takšna lovska puška. Predlog obtoženčeve zagovornice, naj bi se sodišče pozanimalo o osebnostih obeh vpletenih, je senat zavrnil.
zato ga je rotila, naj je ne ustreli. “Ko je šel k avtu, je za menoj zakričal, da sem naslednja na vrsti jaz.”
Po besedah sodnega izvedenca medicinske stroke je bil strel v srednjo pazdušno črto med prsni koš in trebuh smrten, saj so bile poškodovane glavne žile, umrli pa je imel raztrganino tudi na roki, kar kaže na položaj roke v trenutku strela.
T GAZVODA
Vse zlato za badmintoniste Toma
Na državnem prvenstvu do 16. leta so Mirnčani osvojili 4 od petih zlatih medalj - Murn trikrat in Sumijeva dvakrat - Žreb je med posamzniki zagodel Dušanu Skerbišu
JESENSKI PRVAK
NOVO MESTO - V 13., zadnjem jesenskem kolu v zahodni skupini 3. nogometne lige, so nogometaši Radia Krke v gosteh premagali Av-toplus Korte z 1:0 in si tako z 31 točkami priigrali naslov jesenskega prvaka. Zadetek je v drugem polčasu dosegel Sandi Bracovič. Drugo mesto na lestvici je pripadlo sežanskemu Taboru, ki je zbral 29 točk, tretji pa so nogometaši Kolpe iz Podzemlja, ki je zbrala 26. točk, v zadnjem kolu pa je premagala Brda s 4:0. .Ligaško tekmovanje se bo nadaljevalo konec marca.
TREBNJE - Badmintonisti mirnskega Toma so v soboto v trebanjski športni dvorani dokazali, da se strmovzpenjajo po lestvici najboljših slovenskih badmintonskih klubov in da v mlajših kategorijah skoraj nimajo resnega konkurenta. Na državnem prvenstvu do 16. leta so tako osvojili kar šest medalj, zlato pa ni ostalo doma le med posameznicami, medtem ko je Aleš Murn mirnski Tom pozlatil kar trikrat.
Aleš Murn je bil nesporno prva medaljo, ko je članica Olimpije
osebnost sobotnega državnega prvenstva, saj je med posamezniki igraje in kot za šalopremagoval vse svoje nasprotnike. Žreb je naklonil tako, da smo pravo finale videli že v polfinalu, kjer se mu je po robu postavil klubski kolega Dušan Skerbiš, ki pa ni imel veliko možnosti in se je moral po Alešovi zmagi s 15:6 in 15:6 zadovoljiti s 3. mestom, Aleš pa je potem v finalu brez težav opravil še s Samom Lipuščkom z Ježice s 15:11 in 15:6. Med posameznicami je Tom izgubil zlato
Nina Pulko v finalu zlahka z 11:3 in 11:1 premagala domačinko Nino Šumi. Kljub temu Šumijeva ni ostala brez zlate medalje. Skupaj z Natašo Miklič (Olimpija) je dobila zlato medaljo v igri dekliških parov, ko se je pri izidu 11:11 v prvem nizu Pulkova poškodovala in je bil dvoboj končan; prav tako je dobila zlato skupaj z Murnom med mešanimi pari, kjer se finalni dvoboj zaradi poškodbe Pulkove sploh ni začel.
V igri moških parov se ni moglo zgoditi, da v finalu ne bi igrala oba najboljša mirnska igralca, kajti Murn in Dušan Skerbiš sta nastopila skupaj in po neizprosnem boju za vsako točko posebej s 15:13 in 15:8 premagala srebrnega in četrtouvr-ščenega posameznika Lipuščka (Ježica) in Miho Poharja (Olimpija).
Po mnenju strokovnjakov je minulo prvenstvo še enkrat dokazalo,
NENADEJAN PORAZ - V soboto so odbojkarji novomeške Krke v domači dvorani doživeli nenadejan, a povsem zaslužen poraz z blejsko Minolto, ki ga gre pripisati predvsem začetnemu podcenjevanju gostov, v nadaljeva-nju pa izredno slabi igri nekaterih članov prve postave, med katerimi je tokrat izstopal Joco Povšič, ki je na igrišču bolj motil ostale, kot pa igral odbojko. Tako je igra Krke slonela predvsem na plečih odličnega Latvijca Aleksandra Šemetovsa, ki je tako kot na sliki običajno zlahka premagoval nasprotnikov blok. Žal je trener Boro Jovič predolgo čakal z menjavo pa tudi z Mohorčičem namesto Goleša na mestu podajalca se igra Novomeščanov ni bistveno spremenila. Kljub temu Krka ni tako slaba ekipa, kot kaže njen položaj na lestvici, in bi se morala v nadaljevanju prvega dela prvenstva povzpeti vsaj za eno, če ne za dve mesti. (Foto: I. V)
• Že naslednji dan po prvenstvu so trije mirnski mladinci Aleš Murn, Nina Šumi in Urša Plahutnik skupaj z ježičanom Slavkom Žibrctom ter žal brez poškodovane Nine Pulko odpotovali na Dansko, kjer seje v torek začelo mladinsko svetovno prvenstvo v badmintonu. Čeprav sta Nina in Aleš dve leti mlajša od večine tekmecev, bi ob ugodnem žrebu lahko “preživela” vsaj nekaj prvih krogov, če pa bi se že na začetku morala pomeriti s katerim izmed Indonezijcev, pa bi bilo prvenstvo zanju predvsen^nabiranje izkušenj in prvi resnejši stik z najboljšimi na svetu.
da generacija igralcev, ki nastopajo v kategoriji do 16. leta, pri nas največ obeta, med vsemi pa prednjači Aleš Murn, ki bi se lahko, če se bo še naprej z njim delalo tako strokovno kot do sedaj, postal prvi slo-
PUSTILI ZMAGO
ŽUŽEMBERK - Tekma med odbojkarji domačega Žužemberka in Kamnikom, drugouvrščeno ekipo 1 ,B odbojkarske lige, je bila bolj kot za Suhokranjce pomembna za njihove goste. Morda tudi zato so Žužemberčani tekmo začeli brez prave želje po uspehu in Kamničanom dovolili, da so se razigrali in zlahka dobili prva dva niza. Da bi bil izid srečanja lahko drugačen, so dokazali v tretjem nizu, ki so ga dobili s 15:5, potem pa so njihov zalet z nekaj nerazumljivimi odločitvami prekinili sodniki. Živčnost domačih odbojkarjev so gostje izkoristili in osvojili pomembni točki v boju za prvi dve mesti in nadaljevanje prvenstva med najboljšimi slovenskimi ekipami, za kar pa Žužemberčani - med njimi seje tokrat najbolj izkazal Gregor Novak - ki so še vedno tretji na lestvici, nimajo posebnih ambicij. (D. P)
venski igralec, ki bi tudi med člani lahko dosegel vidne rezultate, za njim pa v še mlajih kategorijah pod budnim očesom trenerja Mileta
Aleš Murn med polfinalnim dvobojem s klubskim tovarišem Dušanom Skerbišem
Čuka ter ob izdatni pomoči številnih domačih zanesenjakov raste še nekaj izjemno nadarjenih športnikov, od katerih lahko v prihodnjih letih pričakujemo, da bodo stopali po Aleševi poti.
I. V.
SIKH ItllJI ntt	
	
ODBOJKA
Moški, l.A liga, 9. kolo KRKA : MINOLTA BLED 1:3 (14, -12, -12, -10); KRKA: Petkovič, Šemetovs, Babnik, Goleš, Povšič, Prah, Mohorčič, Balodis, Žunič, Krevs.
LESTVICA: L Salonit Anhovo 18, 2. A banka Olimpija 14, 3. Maribor 10... 6. Krka Novo mesto 6 itd.
V 10. kolu se bo Krka v soboto, 23. novembra, v Izoli srečala s Hoteli Simonov zaliv.
1.	B. liga, 9. kolo - ŽUŽEMBERK : KAMNIK 1:3 (-3, -7,5, -4); ŽUŽEMBERK: Kosmina, Pečar, Repar, Gotenc, Obrstar, Lazič, Smrke, Novak, Černač, Bralec.
LESTVICA: 1. Šoštanj Topolšica 18,2. Kamnik 16, 3. Žužemberk 10. V 10. kolu bodo Žužemberčani igrali v gosteh z Granitom Preskrbo.
2.	liga, 6. kolo KAN KOVINAR : VC PORTOROŽ 3:2; LESTVICA: 1. Brezovica 10, 2. Kan Kovinar 10 itd.; v 7. kolu bodo Kočevci igrali v gosteh z IGM Hočami.
3.	liga, zahod, 6. kolo - BOHINJ : KRKA II 3:1; LOGATEC : MOKRONOG 3:1, KAN KOVINAR II prost; LESTVICA: L Bovec 10... 5. Krka II 6, 7. Kan Kovinar II4... 8. Mokronog4 itd.
Ženske, l.A liga, 9. kolo-TPV NOVO MESTO: KRIM 3:1 (9, -10, 12,2); TPV NOVO MESTO: J. Vernig, Koncilija, Volkova, K. Vernig, Krebs, Ostroveršnik, Glavan, Voronina, Zupančič, Cigler.
LESTVICA: L Infond Branik 14,2. TPV Novo mesto 12,3. Ke-miplas Koper 10 itd. V 10. kolu bodo odbojkarice TPV-ja igrale v gosteh s Špecerijo Bledom.
l.B liga, 9. kolo - LIKTILIA : P PREVALJE 0:3; LESTVICA: 1. Sobota 14... 6. LIK Tilia 4 itd.
3. liga, zahod, 6. kolo - TABOR II: TPV NOVO MESTO II 3:0; LESTVICA: 1. Mehanizmi Kropa 8... 6. TPV Novo mesto II 2 itd.
KOŠARKA
Moški, A-l liga, 7. kolo KOVINOTEHNA SAVINJSKA :
INTERIER KRŠKO 94:65 (44:37); INTERIER KRŠKO: Jeklin 28, Murovec 12, Ademi 8, Krajcar 3, Vukič 2, Kralj 8, Vukič
6.
LESTVICA: 1. Smelt Olimpija 14, 2. Kovinotehna Savinjska 12, 3. Interier Krško 11, 4. Satex 11,5. Helios 11 itd. V soboto, 30. novembra, bo Interier Krško ob 20. uri igral doma z Rogaško Do-natom Mg.
A-2 liga, 7. kolo - KRKA : DALAS SLIVNICA 118:58; KRKA: Bordelius 16, Samar 20, Stipaničev 14, S. Petrov 20, Smodiš 20, Bajc 2, Novina 4, Jazbec 5, Lučcv 10, Dakič 5, Vipavec 8;
KEMOPLAST : BREŽICE 85:76 (50:33); BREŽICE: F. Rozman 6, Antolovič 24, Krivokapič 12, B. Rozman 10, Mar-četič 8, Krošelj 16.
LESTVICA: L Loka kava 13,
2.	Krka 12, 3. Ilirija 12,4. Comel 11... 10. Brežice 9 itd. V 8. kolu bodo Brežice igrale v Litiji z Iskro Litusom, novomeška Krka pa v gosteh pri Cometu.
ROKOMET
Moški, 1. liga, 8. kolo - LISCA : KRŠKO 10:19 (6:9); LISCA: Marcola, Blagojevič 1, Rantah 3, Plazar, Sirk, Cater 2, Sečki, Lupše 1, Teraš, Mitrovič 3, Simončič,~ Senica; KRŠKO: Škof, I. Deržič, Iskra 7, Dragar 1, German 2, Urbanč 4, Kukavica, Kekič, S. Deržič, Privšek 4, Vrtovšek 1, Bašič;
AFP DOBOVA : ANDOR 34:32 (15:14); AFP DOBOVA: Denič, Djapo 2, Begovič 8, Mija-činovič 8, Voglar 1, Ocvirk 3, Češnovar 1, Glaser 6, Kranjc, Levec 5, Kostevc;
DELMAR : AKRIPOL 17:15 (10:6); AKRIPOL: Torlo. Longar, Višček 1, Bregant 1, Počrvina
3,	Čopič 2, Šavrič 1, Vešligaj 4, Zarabec, Bilbija, Dvornik 3,
Oisli' Kok*
LESTVICA: L Pivovarna Laško 16,2. Krško 10,3. AFP Dobova 10...7. Akripol 7... 10. Lisca 5 itd.	^
V 9. kolu, ki Bo v soboto, 23. novembra, bo Akripol igral doma z Lisco, Krško tudi doma z Gorenjem, AFP Dobova pa v gosteh s Prulami 67.
KONČNO SPROŠČENO - Košarkarji novomeške Krke so na tekmi proti zadnjeuvrščenemu moštvu A2 lige Dalasu iz Slivnice prvič pred domačim občinstvom zaigrali tako kot njihovi navijači od njih pričakujejo - trdo v obrambi in domiselno ter sproščeno v napadu. Največ ploskanja je od novomeške publike izzval Matjaž Smodiš, ko je tako kot na sliki mimo štirih nasprotnikovih košarkarjev neovirano zabijal žogo v koš in se za trenutek obesil na obroč. Trener Slavko Seničar je na oncu omogočil tudi rezervnim igralcem, da so si privoščili strelske vaje in se vpisali v listo strelcev. (Foto: / V.)
USPEŠEN BLOK - Precej neodločna igra novomeških odbojkaric na tekmi z borbenimi igralkami Krima, ki se je končala le dobre pol ure pred polnočjo, je bila vzrok, da je bil izid po prvih dveh nizih izenačen, in Sele po mučenju v tretjem nizu so v četrtem TPV-jevke zaigrale, kot znajo, in za konec povsem dotolkle gostje ter tako ostale na drugem mestu prvenstvene lestvice. V ekipi se močno pozna odsotnost poškodovane Tamare Podolski, saj razen Jane Vernig ostale igralke le stežka prebijejo blok nasprotnic. Nekoliko bolje je z domačim blokom, ki je takole zaustavil napad Krima. (Foto: 1. V.)
Med “naj” atleti so tudi naši
Med uradno najboljšimi atleti pretekle sezone tudi člani Krke, Fita in Sevnice - Igor Primc tretji
LJUBLJANA - Prejšnji teden so v Ljubljani proglasili najboljše slovenske atlete letošnje sezone, med nagrajenci pa je bilo kar nekaj športnikov iz našega konca, s čimer so atletski klubi Krka iz Novega mesta, Fit iz Brežic in Sevnica dobili še eno priznanje za dobro in uspešno delo.
Največ pozornosti velja seveda najboljšim v članski konkurenci, kjer že pred glasovanjem ni bilo dvoma o zmagovalcih. Med moškimi je bil proglašen za najboljšega slovenskega atleta skakalec v daljino Gregor Cankar, kije bil letos 6. na olimpijskih igrah in je z 830 cm postavil tudi nov državni rekord. Drugo mesto je pripadlo tekaču na 400 m z ovirami Miru Kocuvani}, 25-emu na olimpijskih igrah, tretji pa je bil novomeški metalec diska Igor Primc, ki je bil na olimpijskih igrah uvrščen za mesto bolje od Kocuvana, spomladi pa je tudi krepko izboljšal državni rekord. Med najboljše sta se uvrstila še dva z našega konca: skakalec ob palici Brežičan Jure
Rovan (državni rekord 550 cm) je bil peti, Novomeščan Tomaž Božič (državni rekord na 100 in 200 m) pa šesti. Med najboljšimi članicami ni nobene z našega konca, po pričakovanju pa je največ točk dobila Brigita Bukovec, za njo pa so se uvrstile Alenka Bikar, Britta Bilač, Jerneja Perc, Renata Strašek in Ksenija Predi-kaka.
Med starejšimi mladinci je bil Aleš Tomič iz Cerovega Loga pri Šentjerneju uvrščen na tretje mesto, med starejšimi mladinkami pa članica novomeške Krke Andreja Blatnik na peto mesto. Najbolje uvrščene smo imeli pri pionirjih, kjer je bil med dečki brežiški skakalec v višino Luka Planinc proglašen za najboljšega, Sevničan Borut Veber pa tretjega, Novomeščan Matej Podkrižnik pa za četrtega najboljšega v Sloveniji. Med deklicami je bila za najboljšo v Sloveniji proglašena Borutova klubska kolegica Petra Radišek.
I. V.
USPEH AKROBATOV
BREŽICE - Na tekmovanju akrobatov za memorial Cirila Hočevarja v Mariboru so se izjemno izkazali tudi tekmovalci brežiškega Sokola. V konkurenci vseh najboljših slovenskih akrobatov so bili Brežičani ekipno med mlajšimi dečki prvi, kadetinje so bile druge, starejše deklice, mladinci in članice pa tretji. Med posamezniki se je najviše uvrstil Aleš Rancinger, ki je bil med mlajšimi dečki drugi.
Podeljen tisoči lopar
STARA CERKEV - V telovadnici OŠ v Stari Cerkvi je bila prejšnji četrtek krajša slovesnost ob prevzemu 30 loparjev za namizni tenis, ki jih je Namiznoteniška zveza Slovenije podarila šoli v okviru akcije “2 x 5.000 loparjev”. Kot je povedal sekretar NTŽ Slovenije Jože Mikeln, so ob tej priložnosti podelili že tisoči lopar.
Na OŠ Stara Cerkev bodo ustanovili namiznoteniški krožek za učence prvih razredov, saj na šoli zdaj igrajo namizni tenis le učenci višjih razredov, vendar je tudi med najmlajšimi učenci velik interes za namizni tenis, saj se je od skupno 45 otrok v obeh oddelkih prvega razreda za delo v krožku prijavilo kar 14 učencev. Stroške za delo trenerja bo krila Namiznoteniška zveza, ki jim bo ta podarila tudi mizo.
M. L.-S.
V Pariz tudi Posavci
KRŠKO - Danes se v Parizu pričenja tretje svetovno prvenstvo v borilni veščini ju-jitsu. To je nekakšna mešanica juda in karateja; ki je pri nas kot samostojna športna panoga organizirana in registrirana od leta 1993. Pri nas je doslej veljala za policijsko veščino, zadnja leta, ko se zanjo navdušuje vse več mladine, pa prerašča te okvire. Med močnejša središča tega športa v Sloveniji sodi tudi Športno društvo policist iz Krškega, katerega člani vadijo v telovadnici osnovne šole v Globokem pri Brežicah, v njihove vrste pa je vključenih tudi mnogo okoliških fantov in deklet. Štirje od njih so danes tudi v Parizu, kjer bodo na svojem doslej največjem tekmovanju skušali kar najdražje prodati svojo kožo. Tako pridobljene izkušnje bodo 15-let-ni Vanji Preskar in njenemu vrstniku Gorazdu Kostevcu v mešanem paru ter 16-letni Aniti Strgar in leto mlajši Mojci Škof, ki tekmujeta v ženskem paru, gotovo koristile. Kolajn zaenkrat še ne obljubljajo. Z omenjeno četverico so v Pariz odpotovali še trije člani krškega kluba, trenerja Damir Urek in Tine Bratanič iz Brežic ter “duša” posavskega ju-jitsu-ja Stane Preskar iz Globokega.
E. SEČEN
Interierju ne gre vec
Košarkarji krškega lnterierja se le dobremu začetku sezone lahko zahvalijo, da so še vedno na izredno visokem tretjem mestu prvenstvene lestvice. Potem ko so brez poškodovanega Naki-ča na domačem terenu izgubili srečanje Koračevega pokala s Francozi, se je Nakičtt med “invalidi "pridružilše Sullivan, tako da je na prvenstveni tekmi s Kovinotehno Savinjsko Interier igrala tako rekoč druga posadka, ki proti sedaj drugouvrščenemu moštvu lige ni imela nobenih možnosti. Medtem je Ivo Nakič, lani najboljši košarkar v Sloveniji, zaradi nesporazumov z vodstvom kluba, ki ni verjelo njegovi poškodbi gležnja, že odšel domov na Reko, in tudi ko bo zdrav, noče več nastopati za Interier. Vse to ob vse večjih težavah z denarjem, h katerim je precej prispeval tudi zaradi potovanj dragi nastop v’ Koračevem pokalu, krške košarkarje vodi po lestvici navzdol, saj s tako zdesetkanimi in nemotiviranim moštvom v nadaljevanju prvenstva ne bodo mogli zmagovati, kot so lani in na začetku letošnje sezone. Kaj lahko pa se zgodi, da bi Krčani, če bo šlo tako naprej, na koncu lahko celo izpadli iz LA lige.
Moštvo, ki ga je Drago Radej s sodelavci zbiral nekaj let, je, kot kaže, svoj vrhunec doseglo na lanskem prvenstvu, ko je le malo manjkalo, da bi Interier v končnici presenetil Smelt Olimpijo in osvojil naslov prvaka. V lanski sezoni sta v krškem moštvu po-
leg Iva Nakiča blestela temnopolti Američan Arriel McDonald in Mario Kraljevič, ki je kot pred leti že odpisani večni talent šele v Krškem sezorel in postal res vrhunski center. Žal sta McDonald in Kraljevič prerasla krško košarko, nastop v evropski poklicni ligi pa je bil zanju dovolj velik razlog, da sta v tej sezoni oblekla zeleni dres Smelta Olimpije. Krčani so tako ostali sami z muhastim zvezdnikom Ivom Nakičem, Kraljeviča in McDonalda pa Jeklin in Bošnjak nista mogla dostojno zamenjati. Vse skupaj je še delovalo, ko sta svoj polni delež v igri prispevala novi Američan v krški košarki Sullivan in Nakič, brez njiju pa krški stroj ni več to, kar bi želeli, da bi bil.
Drago Radej, največji krivec za krški košarkarski uspeh, nikoli ni rad priznal, da je za nenavadno obnašanje najboljših košarkarjev lnterierja kriv denar. To smo lahko videli že v končnici lanske sezone, ko naj bi igralci stavkali, Radej pa je trdil, da najboljši plačo dobivajo redno, stvari pa se ponavljajo tudi v novi sezoni. Ker v članskem moštvu lnterierja tako rekoč ni dorhače-ga košarkarja, se lahko zgodi, da, če ne bo denarja, podobno kot Nakič tudi drugi spakirajo in odidejo od kjer so prišli. Kdor pozna Draga Radeja, ve, da ne bo popustil in bo s še zadnjimi močmi poskušal potegniti krški košarkarski voz iz blata. Mu bo uspelo?	I. VIDMAR
(E* KRKNZDRAVIUŠČK	Jk
HOTELI OTOČEC
. TENIŠKI CENTER OTOČEC ,
• TURNIR PAROV IN SREČANJE - V teniškem centru Otočec bodo v petek, 29. novembra, ob 16. uri pripravili srečanje in turnir parov za moške in ženske. Pare bodo v vsakem krogu do polfinala izžrebali. Prija\c zbirajo do četrtka, 28. novembra, do 21. ure po telefonu 068 322 607. Prijavnina znaša 1.800 tolarjev in vključuje tudi topli obrok.
• PAKET BOŽIČEK - Decembra bodo v teniškem centru Otočec ljubiteljem rekracije in zdravega načina življenja ponudili paket Božiček, ki vsebuje neomejeno uporabo finske in turške savne, fitnesa, masažnega bazena in še presenečenje. Cena paketa je 5.500 tolarjev, mesečne karte pa lahko kupite v recepciji teniškega centra Otočec.
Šentjerneju se obeta stadion
Atletska steza bo daljša za 100 metrov - Križišče bo na prostoru veterinarske postaje
ŠENTJERNEJ - Ko so se letos spomladi v šentjernejski občini odločali za obnovo atletske steze, so jim pri ministrstvu za šolstvo in šport predlagali, da bi bila glede na zelo dobre rezultate šentjernejskih športnikov boljša rešitev graditev stadiona, pri čemer pa bi lahko at-i letsko stezo povečali od sedanjih 300 na 400 metrov.
Tako je že pripravljena idejna zasnova, saj bodo poskušali za to investicijo dobiti tudi sredstva iz republiškega proračuna, izdelava projekta pa je na srečo sovpadala s prostorskimi načrti za Šentjernej, saj bo za tak poseg potrebno širiti športne površine pri šoli proti bodoči obrtni coni. Tako se bo sejmišče z veterinarsko postajo premaknilo (tam bo namreč križišče), premaknila pa se I bo tudi lokalna cesta.
Hkrati z gradnjo stadiona, s katerim bo precej pridobila tudi osnov-J nošolska mladina, naj bi se reševal še problem telovadnice. Če bi namreč podrli stebre (o tem se morajo | izreči še statiki), bi pridobili okoli 400 sedežev, pod tribuno pa tudi garderobe in sanitarije, ki jih sedaj telovadnica nima in se zato uporabljajo šolske. S tem posegom bi ločili
• Kot pravi ravnatelj osnovne šole Šentjernej Pavel Tbrk, v šoli takšnemu projektu sicer ne nasprotujejo, dajejo pa prednost rešitvi prostorske stiske, ki je na tej šoli precejšnja in se bo še povečala po uvedbi 9-letne osnovne šole. Šola nima niti ustreznih pogojev za športno vzgojo, zato razmišljajo tudi o pregradi telovadnice.
telovadnico od šole. Telovadnica naj bi dobila lasten vhod, streha nad njo pa bo podaljšana, saj bo pod njo tudi prostor za zunanjo tribuno. S tem načrtom bi bili v Šentjerneju bogatejši še za telovadnico za gimnastiko in dodatno igrišče, hkrati pa bi uredili postajališče šolskega avtobusa.
Izvedba načrta je odvisna od pridobitve soglasij ministrstva za okolje in prostor, saj delno posega na kmetijsko zemljišče, investicija pa bo etapna in ne bo molila šolske telesne vzgoje. Če bo denar in če bo vreme naklonjeno, bodo lahko opisane športne površine urejene v letu in pol.
X G.
Bašič začaral svoja vrata
Rokometaši Krškega visoko premagali Lisco v Sevnici - Odlična obramba Krčanov - Zmaga AFP Dobove in poraz Akripola
SEVNICA - Na nedeljskem posavskem derbiju v Sevnici so objektivno precej močnejši Krčani vendarle presenetljivo visoko, a povsem zaluženo premagali Sevničane. Tudi starejši rod rokometašev iz časov Šulca, Iskre, Žumerja, Trbovca skoraj ne pomni, da bi v teh večnih derbijih kateri izmed rivalov slavil tako prepričljivo, in to celo v gosteh. Poglavitni “krivec” za visok poraz Sevničanov je predvsem odlični vratar Krčanov Mirko Bašič, ki je ubranil kar 21 strelov domačinov in kazalo je, kot daje začaral svoja vrata, saj Liščani niso zadevali niti s črte.
NORDIC SHOW V TREBNJEM
TREBNJE - Organizatorji smučarskih skokov v dolenjski Planici - v Zabrdju pri Mirni vabijo v torek, 26. novembra, ob 18. uri v športno dvorano trebanjske osnovne šole na Nordic Shovv 97. Gre za javno prireditev, na kateri se bodo predstavile reprezentance v smučarskih skokih, tekih in nordijski kombinaciji, z.vsemi najboljšimi na čelu s Primožem Peterko in Andrejo Grašič, ki sta v svetovnem pokalu v lanski sezoni dokazala, da se lahko enakovredno kosata z najboljšimi svetovnimi asi. Sodelovali bodo tudi Stane Valant -predsednik Smučarske zveze Slovenije, Ljubo Jasnič - direktor nordijskih disciplin in SLO Nordic Ski Poola, prof. Jelko Gros - vodja reprezentanc v smučarskih skokih. Jure Velepec - strokovni koordinator teka na smučeh in kot posebna gostja, naša srebrna olimpijka Brigita Bukovec. Za zabavo bodo poskrbeli Čuki ter Moped Shovv s Simono Vodopivec in Tonetom Fornezzijem -Tofom, ki bo podeljeval nagrade za kviz, prireditev pa bo vodil Rado Časi.
P P.
Trener RK Lisce Tone Medved meni, da so Sevničani preveč spoštljivo obravnavali renomiranega vratarja Bašiča in niso bili pri strelih “stoodstotni”. Ko je tako, lahko vsaka žoga postane lahek plen izkušenega vratarja. Očitno je Ars-lanagičeva šola in taktika ostre igre v obrambi zelo uspešna, saj je doslej Bašič v 7 tekmah pobral žogo iz mreže le 131-krat, kolikor jih je odigral tudi edini resni posavski tekmec Krčanov AFP Dobova. Reprezentančni vratar Denič, ki se je izkazal zlasti v končnici tekme Do-bovčanov z močnim Andorjem, je zaslužen, da so domačini vendarle dobili tekmo doma. Krčani so še vedno na 2. mestu lestvice s 10 točkami in gol razliko 155:131, medtem ko imajo Dobovčani pri 10 točkah in še neodigrani preloženi tekmi s Krčani razliko v zadetkih |e 177:171.
V sobotnem dolenjsko-posav-skem derbiju bodo Trebanjci imeli v gosteh Sevničane. Sevniški rokometaši nič ne obljubljajo, obetajo pa borbenost. Akripolov strokovni štab si je ogledal nedeljsko tekmo med Lisco in Krškim. Navkljub slabšim zadnjim rezultatom, tudi porazu z Delmarjem v gosteh, so favoriti Trebanjci z zanesljivim Torlom in realizatorjem Vešligajem, po katerem “e kolca” ne le sevniškim navijačem, ampak tudi tistim, ki so ga preveč zlahka spustili iz Sevnice.
P P
PORAZI DOLENJSKIH EKIP
NOVO MESTO - V nadaljevanju državnega prvenstva v kegljanju so vse dolenjske ekipe izgubile. V 2. ligi je črnomaljski Rudar z 0:8 izgubil v Slovenskih Konjicah, v 3. ženski ligi so kegljavke trebanjskega Mercatorja na istem kegljišču in z enakim izidom izgubile z Impolom, Črnomaljke so izgubile s Komcelom z 1:7, Krčanke pa so na kegljišču Golovec izgubile z Miroleksom z 0:8. (N. G.)
Šport iz Kočevja in Ribnice
RIBNICA - Rokometašice Kočevja bi lahko z več športne sreče in zbranosti na tekmi z Vegradom osvojile vsaj točko če ne celo obe. Gostje iz Velenja so s podjetno igro v prvem polčasu kaznovale številne napake Kočevja, v drugem polčasu pa je morala zaradi poškodbe z igrišča Semerdžijeva, kar se je poznalo v igri. Kočevke so z borbeno igro in v51. minuti izenačile na 19:19. Pri izidu 20:21 je 20 sekund pred koncem tekme Miri Dragičevič rezervna vratarka ubranila sedemmetrovko in upanja je bilo konec. Največ zadetkov za Kočevje so dosegle: M. Dragičevič, Mikulin in D. Kersnič po 4.
KOČEVJE - Le malokdo je pričakoval, da bodo lahko odbojkarice Prevalj brez večjih težav v slabi uri opravile z igralkami LIK Tilie. Prepričljiv poraz z 0:3 je odsev razmer v klubu, kjer negotovo stanje poslabšuje številne poškodbe. Prvi niz so gostje dobile brez večjih težav, v drugem so pokazale nekaj več borbenosti, a premalo, da bi lahko naredile podvig. V tretjem nizu so vnovič popustile in omogočile gostjam zanesljivo zmago.
IHAN - Po nepotrebnem porazu na domačem igrišču proti Viru so v soboto nogometaši Kočevja na gostovanju napolnili mrežo ekipe Ihana in zmagali s 7:1. Igor Murn je dosegel tri gole, po nekrat pa so zadeli mrežo Potočnik, Muhvič, Begič in Kužnik. Kočevje je jesenski del prvenstva končalo na drugem mestu in ima možnost, da se v prihodnji sezoni uvrsti v četrto ligo.
RIBNICA - V nabito polni ribniški špotni dvorani seje najbolj zanimiva tekma osmega kro-
ga v prvi B ligi med rokometaši Inlesa in Grosuplja končala z neodločenim izidom (20:20). Ribničani so vodili z 10:5, a jih je v nadaljevanju presenetila ostra in tudi groba igra gostov. V 58. minuti, pri izidu 21:22, so gostje zastreljali sedemmetrovko, v zadnji sekundi pa je pri 22:22 Natan Hojč zadel vratnico. V domači ekipi sta bila najboljša strelca Hojč s 5 in Lesar s 4 zadetki.
RIBNICA - Zdi se, da so rokometaši Kočevja v hudi krizi, saj so že drugič zaporedoma izgubili tekmo na domačem igrišču. V soboto jih je brez težav premagala zadnjeuvrščena ekipa DVZ Prizma s Ponikev z visokim izidom 29:22.
NOVA GORICA - V nedeljo je bila v Novi Gorici zadnja večja letošnja športno-rekreativna prireditev v naravi - 11. tek po Po-navcu. V izredno težkih razmerah (dež, blato) so vsi tekači iz Kočevja in Sodražice tekli na 21-kilometrski progi. V skupini do 30. leta je bil Igor Martič deveti, do 40. leta pa Lojze Sterle sedmi, medtem ko je Dare Rovanšek v skupini do 45. leta zmagal s časom 1:27,36. Tudi tokrat seje izkazal Franc Kocijančič, ki je med tekači nad 45. letom osvojil 3. mesto s časom 1:33,11.
NOVA GORICA - Košarkarji Snežnika iz Kočevske Reke igrajo letos veliko slabše kot lani. V 9. krogu bi lahko presenetili v Novi Gorici, a so tekmo gladko izgubili z 76:92 (33:54).
KOČEVJE - V 9. krogu druge kegljaške lige so člani Kočevja proti ljubljanskemu Gradisu izgubili kar z 0:8. Boljše so se odrezale članice, ki so v gosteh premagale Nork Tablesol s 5:3.
M. GLAVONJIČ
PORAZA
ČRNOMELJ - V C košarkarski ligi - zahod so moštva končala prvi del tekmovanja, kije črnomaljskim košarkarjem prinesel lep uspeh, saj so ga končali brez poraza. Na zad-, nji tekmi so doma premagali Kajo Zagorje s 69:60.
NESREČEN PORAZ
DOLENJSKE TOPLICE - V šestem kolu D košarkarske lige so košarkarji Dolenjskih Toplic tekmo na domačem igrišču z Ilirsko Bistrico izgubili s 59:64 (35:36) in so na lestvici četrti.
Brez Krke bi šport in kultura shirala
Krka daje za šport, kulturo, šolstvo, krajevne skupnosti, društva v novomeški občini po 2 milijona mark na leto ■ Več pozornosti od občine zapostavljeni kulturi - Izdatna pomoč novomeški bolnišnici
NOVO MESTO - Krka že več kot 40 let daje delo in za naše razmere zelo dober zaslužek tisočim ljudem, v prvi vrsti iz Novega mesta in njegove bližnje in da(jne okolice. V teh časih, ko je toliko ljudi brez dela, je to še toliko več vredno. In ne samo to, Krka že od samega začetka živi in diha z Novim mestom, občino in Dolenjsko sploh. Vedno je velikodušno in izdatno podpirala kulturno, športno, znanstveno in številne druge družbene in društvene dejavnosti, za vse to je vedno imela tenak posluh in dobrotno roko. V zadnjih letih tako rekoč drži pokonci ves novomeški šport in velik del kulture. Kar v novomeškem športu kaj velja, nosi Krkino ime, od kolesarjev in atletov do namiznega tenisa in smučanja.
“Zadnja leta prispeva Krka za novomeški šport, kulturo, znanstveno dejavnost, šolstvo, za infrastrukturo v krajevnih skupnostih, za dom starejših občanov, pomoč raznim društvom itd. okoli 2 milijona nemških mark na leto,” je povedal Slavko Plaveč, namestnik generalnega direktorja Krke. “Krkino ime nosijo kolesatji, atleti, odbojkarji, košarkarji, naiznoteniški klub pa tenisači, smučarji, konjeniški klub.” Ob tem pa seveda Krka podpira tudi svoje športno društvo in bogato kulturno dejavnost.
Krka izdatno podpira kulturno dejavnost, tako novomeško Zvezo kulturnih organizacij, Dolenjski muzej, osrednjo knjižnico, glasbeno šolo, orkestre, zbore itd. Krka je med drugim dolgoletni pokrovitelj Posebne osnovne šole Dragotina Ketteja, novomeškega doma starejših občanov, njene pomoči so deležne tudi druge osnovne šole pa novomeška gimnazija, druge srednje šole in še marsikdo. Kot rečeno, Krka ne odreče pomoči številnim društvom v novomeški, škocjanski in šentjernejski občini, in to od gasilskih društev do društev prijateljev mladine, upokojenskih, turističnih in drugih. V številnih krajevni skupnosti v teh občinah so prav s pomočjo Krke lahko asfaltirali marsikatero cesto, s katere bi se sicer še lep čas prašilo, napeljali vodovod, telefon ipd.
Posebno poglavje je Krkina pomoč zdravstvu, v prvi vrsti gre za pomoč novomeški bolnišnici pri nakupu dragih medicinskih aparatur in opreme.
Marsikatera športna, kulturna in druga dejavnost bi brez Krkine Pomoči zamrla ali pa bi bila močno okrnjena. To nazorno potrjujejo tudi naslednji podatki. V lanskem letu je novomeška občina za dejav-
nost športnih klubov oz. društev dala samo 400.000 mark, Krka pa 800.000. Tudi če prištejemo še občinski prispevek za plače, materialne stroške in investicije v športu, je občina skupaj dala 650.000 mark, Krka pa samo za dejavnost, kot rečeno, 800.000 mark!
Občina je lani za dodatne programe v osnovnem šolstvu namenila 50.000 mark, Krka pa je dala za izobraževanje 125.000 mark. Pa še ena “manjša” primerjava, ki pa po svoje tudi veliko pove: občina je lani Zvezi prijateljev mladine, ki skrbi tudi za prednovoletna dogajanja na novomeškem Glavnem trgu in za obdaritev vseh otrok v občini, prispevala za njeno dejavnost 18.000 mark, le tisočaka več kot na primer za Društvo novomeških študentov, Krka pa 20.000 mark.
Občutna je tudi pomoč Krke na drugih področjih, naj gre za njen prispevek pri ureditvi knjižnice novomeškega frančiškanskega samostana, obnovi kartuzijanskega samostana v Pleteijah, dejavnostih ob praznovanju 500-letnice novomeškega Kapitlja, pri obnovi kulturnih spomenikov, cerkvenih orgel
V letošnjem letu pa so tudi v Krki morali malo pripreti pipo, po kateri ni samo curljala, ampak v krepkem curku tekla pomoč naštetim in še drugim dejavnostim. “Zmanjšati smo morali vse oblike sponzorske pomoči, prav tako pa tudi obseg re-klamih prispevkov,” pravijo v vodstvu. To se že precej pozna, še posebej pri podpori športu. “Odločili pa smo se, da bomo povečali pomoč novomeški kulturi. Spoznali smo namreč, da bi ob sedanjem odnosu občine do kulturne dejavnosti, ki se najbolj nazorno kaže pri njenem (ne)financiranju, ta dejavnost močno nazadovala ali celo shirala.”
V desetih mesecih letošnjega leta je Krka za dejavnosti v občinah Novo mesto, Škocjan in Šentjernej namenila: za šport 35,5 milijona tolarjev, za kulturo skoraj 9 milijonov, za šolstvo 10,3 milijone, za delovanje društev 2,3 milijona, za novomeški dom starejših občanov 800 tisočakov, za razna dela v krajevnih skupnostih blizu 15 milijonov tolarjev in za kolesarsko društvo Krka
360.000	nemških mark v tolarski protivrednosti!
“Krka že dolga leta bistveno finančno in tudi sicer pomaga pri dejavnosti Zveze kulturnih organizacij Novo mesto,” pravi strokov-
na tajnica te zveze Staša Vovk. “Krka je na primer že vseh sedem let glavni sponzor likovne delavnice mladih, že ves čas izdatno podpira organizacijo novomeških poletnih večerov, ki jih pripravlja ZKO kot dodatno dejavnost. Po normativih ministrstva za kulturo bi morala občina za ljubiteljsko kulturno dejavnost v občini zagotoviti 20 milijonov tolarjev na leto, lani pa smo iz proračuna dobili 3 milijone. V okviru ZKO deluje 24 kulturnih društev, od tega 14 pevskih zborov in 3 gledališke skupine.”
Zdenko Picelj, direktor Dolenjskega muzeja: “Krka je eden prvih in največjih sponzorjev, ki sodelujejo pri vseh naših večjih projektih, že ves čas je tudi glavni mecen pri grafičnem bienalu. Po novem smo dogovorjeni tako, da mi pripravimo
celoleten program razstav in drugih dejavnosti muzeja, oni pa se v okviru tega odločijo za svoj celoletni delež, za večje projekte pa se dogovarjamo posebej. Prispevek Krke je za naš muzej oziroma za njegovo dejavnost velikega pomena in nepogrešljiv, saj bomo letos od Krke dobili več kot iz občinskega proračuna.”
Boris Dular je predsednik Atletskega kluba Novo mesto. “Naš klub zadnji dve leti deluje pod pokroviteljstvom Krke in tudi nosi njeno ime. Bili smo na prelomnici, denarja za osnovno delovanje ni bilo dovolj in grozilo je, da bodo tekmovalci in trenerji odšli drugam. Krkino pokroviteljstvo nam je omogočilo uspešno delo, kar kažejo tudi
rezultati. Prvič v zgodovini novomeške atletike je bil naš član udeleženec olimpijskih iger, naš član je nastopil na mladinskem svetovnem prvenstvu, lani smo imeli udeleženca pa na svetovnem prvenstvu in na univerziadi. Krkino pokroviteljstvo je omogočilo tudi lepe ekipne uspehe, saj je naš klub v vseh kategorijah v slovenskem vrhu. Brez Krke bi klub le životaril.”
Krka je že 20. leto pokrovitelj osnovne šole Dragotina Ketteja. “Za sodelovanje s šolo skrbi pokroviteljski odbor, katerega dolgoletna prizadevna predsednica je bila krkašica Milica Jakopin,” je povedala ravnateljica šole Breda Okle-šen. “Krka za novo leto obdaruje
vse naše šolarje, vsako leto pripravi izlet za učence, njihovi delavci so mentorji raznih krožkov, naši učenci opravljajo delovno prakso v Krki in nekaj se jih je po končanem šolanju tam tudi zaposlilo, obdarujejo učence, ki zaključijo šolanje. Krka nam je pomagala kupiti šolski kombi, ob 40-letnici šole nam je podarila aparat za pomoč pri govoru in branju in še bi lahko naštevala. Želimo le, da bi to plodno pokroviteljstvo trajalo še naprej.”
Leto dni po ustanovitvi novomeškega doma starejših občanov je Krka prevzela pokroviteljstvo nad domom, ki traja že 16 let. “Krka je skrben pokrovitelj in brez njene pomoči bi nam bilo veliko težje,” pravi direktorica doma Lojzka Potrč. “Se posebej je dragocena pomoč njihovih strokovnjakov, ki nam pri raznih delih svetujejo, pomagajo izbrati izvajalca in še nadzirajo dela. Seveda nam Krka tudi materialno pomaga, kupila nam je EKG, postelje na hidravliko za nego najtežjih bolnikov, podari-
la televizor, video rekorder, športne rekvizite, glasbila, igrala za varstveno delovni center, katerega pokrovitelj je prav tako Krka.”
Dr. Tone Starc, direktor novomeške bolnišnice, je prepričan, da velik del dejavnosti bolnišnice ne bi bil mogoč brez pomoči Krke. “Ta pomoč je še posebej dragocena pri nabavi dragih aparatov in opreme. Samo v zadnjih letih nam je Krka kupila opremo za intenzivno terapijo na internem oddelku, eno najsodobnejših centrifug za transfuzijski oddelek, aparaturo za endoskopske operacije, prvo video aparaturo za operativne posege in številne druge. Brez Krke si ne morem
predstavljati dela našega zdravniškega društva, vsako leto Krka omogoči udeležbo nekaj naših zdravnikov in sester na mednarodnih simpozijih. Skratka, prispevek Krke novomeški bolnišnici je velik, dragocen in nepogrešljiv.”
A. BARTELJ
Odgovori in popravki po § 9... • Odgovori in popravki po § 9...
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Ibvrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkom ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevala, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Retelj je
“prodal” Tomiča
Dol, list št. 45, 7. novembra
Nimam navade odgovarjati na časopisne članke drugih ali na odgovore na moje članke, vendar sem tokrat prisiljen napraviti izjenjo, saj je trener Borut Retelj v odgovoru na moj komentar veliko mojih besed obrnii po svoje, predvsem pa me boli, da me je oblatil pred prof. Janezom Penco, človekom, ki ga kot svojega nekdanjega trenerja, atletskega in športnega strokovnjaka, publicista, dopisnika, razumnika in predvsem kot človeka izjemno cenim. Očitate mi, da sem vas besedno napadel, češ da sta s prof. Janezom Penco napisala članek za mojim hrbtom. Očitate mi, da sem bil pijan, ker sem v roki držal napol prazen pollitrski kozarec piva. Kljub temu se še dobro spomnim, kaj smo se tedaj pogovarjali in tudi dogovorili. Na vaš očitek, da me ni bilo na vaši novinarski konferenci, sem vam povedal, da je bil o Tomičevem odhodu na mladinsko svetovno prvenstvo že objavljen članek (članek prof. J. Pence) in da nam o tem ni treba večkrat pisati, obenem pa sem v tistem času pokrival tudi Belo krajino in sem imel tudi tam istočasno določene obveznosti, na dveh mestih naenkrat pa zaenkrat še ne morem biti.
Uidi tega, da bi napisal o Tomiču boljši članek kot prof. Janez Penca, nisem nikoli trdil, pač pa sem vam takrat pojasnil, da bi članek napisal drugače - prof. Penca je članek napisal predvsem s strokovnega stališča, s številnimi izidi, medtem ko bi sam kot novinar več prostora posvetil razmeram, v katerih seje Tomič razvil v vrhunskega atleta, njegovi volji, osebnosti in podobno.
Popolnoma ste obrnili tudi moje besede o tem, kdo naj poroča o atletiki. S prof. Penco sva se o tem večkrat pogovarjala. Dolenjski list namreč pokriva območje, kjer uspešno deluje več atletskih društev, zato sem prof. Penco prosil, naj v svojih poročilih z atletskih tekmovanj objavi tudi uvrstitve in izide atletov brežiškega Fita, Šentjernejčanov, Sevničanov in atletov z našega konca, na primer športnikov iz Dolenjskih Toplic, ki tekmujejo za ljubljanski klub. Ne moremo namreč z istega tekmovanja za vsak klub objaviti poseben članek. Prof. Penca mi je takrat razložil, da sam ne dobi originalnih rezultatov, pač pa mu rezultate sporočajo posamezni trenerji. Dogovorila sva se, naj trenerji rezultate za objavo v Dolenjskem listu sporočajo neposredno meni, česar pa razen redkih izjem (Gačnik, Jeriček, Križe-tova) ne počnejo, zato v časopisu ni bilo objavljenega poročila o ekipnem državnem prvenstvu. Pač pa nameravam v dogovoru z mag. Borisom Dularjem, predsednikom vašega kluba, pisati o tem, ko bom objavil pogovor z njim o letošnji uspešni sezoni ateltskega kluba Krka, medtem ko sem o uspehih Krkinih pionirjev pisal v 44. številki Dolenjskega lista v članku V Krki velika pozornost mladim.
Očitate mi tudi neprofesionalnost, jaz pa vam ne mislim očitati nepoznavanja novinarskih zvrsti. V članku o krosu Dela sem brez kakršnih koli pripomb zapisal le dejstvo, da je tretjo zmago Sevni-čanom prispeval Aleš Tbmič, sicer član novomeškega atletskega kluba. Osebno mnenje novinarja
ne sodi v poročilo, pač pa v komentar. Ker sem imel o vašem ravnanju osebno mnenje, sem ga v skladu s poklicnimi pravili zapisal v komentarju.
Za vsemi mnenji in trditvami, zapisanimi v njem, še vedno stojim. V svojem odgovoru ste zapisali še marsikaj, kar ne drži, oziroma ste stvari prikrojili po svoje. Na vsa podtikanja, ki ste jih zapisali o meni, ne mislim odgovarjati, rad pa bi vam povedal še nekaj -kljub vsemu zapisanemu in izrečenemu še vedno cenim vaše trenersko delo in nameravam o njem in o uspehih vaših varovancev še pisati, tudi če bi se zgodilo, da bi se preselili v kakšen drug klub, saj ste naši ljudje. TUdi pozdravil vas bom, če vas bom slučajno srečal na cesti, zaradi kulture, kot meje naučila mati, čeprav bi se raje obrnil vstran in odšel na drugo stran ceste, saj mi je žal, da sva se sploh kdaj srečala in pogovarjala.
IGOR VIDMAR, prof.
Semičani imajo svoj občinski praznik
Dol. list št. 45, 7. novembra
Če kdo želi koga sramotiti ali žaliti, se seveda posluži vsemogočih besed in izrazov, da bi vžgalo in da bi dosegel svoj namen. Pri tem pa uporabi ves svoj besedni zaklad, srčno kulturo in ne nazadnje veličino svojega dragocenega značaja. S tem pokaže jasno sliko samega sebe.
Prav gotovo pisec članka kakor tudi stranka SKD ne bi zgubila na vrednosti in ne na ugledu, če bi se avtor podpisal s svojim imenom, tako dokazal svoje poštenje in, kot trdi, žrtev krivic prejšnjega režima.
Pripominjam, da ta odgovor nima več nobene zveze z občinskim praznikom Semič, pač pa popolnoma z drugačno temo.
MARTINA JAKŠA Semič
Za popotnico psovke in žaljivke
Dol. list št. 46,14. novembra
Skupščina družbe Kolpa, d.d., Metlika meni, da so kadrovske zadeve stvar družbe in ne medijev, zato je sklenila, da odločitve v zvezi z razrešitvijo direktorja družbe g. Petra Henčiča ne bo javno pojasnjevala. Glede na to, da so mediji (Delo 2.11.1996, Novice 4.11.1996, Večer 25.10.1996, TV Slovenija 7.11.1996 in Dolenjski list 14.11.1996) o zadevi poročali in da je iz njihovega poročanja razbrati dvom o pravilnosti postopka in utemeljenosti razrešitve direktorja družbe ter da so objavili nekatere neresnice, je skupščina dolžna dati nekaj pojasnil, da bi bila javnost objektivno informirana o zadevi.
1.	Skupščina družbe Kolpa, d.d„ ki je bila 21.10.1996 ob 8.30, je bila sklicana v skladu s pravili družbe. To pa ne velja za skupščino, ki jo je isti dan ob 11. uri sklical direktor družbe in ni bila izvedena.
2.	Skupščina ni razrešila direktorja, temveč mu je izrekla nezaupnico. Skupščina je razrešila upravni odbor družbe, kije ugotovil, da je direktor družbe kršil predpis o blagajniškem poslovanju in individualno pogodbo in ni ustrezno ukrepal, ter imenovala nov upravni odnor.
3.	Na skupščino niso bili povabljeni le delničarji, ki predstavljajo 3% zasebnega kapitala, temveč je bil na skupščino, kot določajo pravila družbe, vabljen tudi zastopnik večinskega družbenega kapitala. Vse sklepe je skup-ščina sprejela z večino glasov delničarjev. Zanje je glasoval tudi zastopnik večinskega družbenega kapitala.
4.	Skupščina družbe je legitimna, čeprav so se delnice spremenile v obveznice. Še vedno veljajo v družbi pravila o organiziranju Kolpe, d.d., sprejeta na skupščini 20.12.1990. Skupščina do sedaj ni razpravljala in tudi ne sklepala o spremembi teh pravil. Če direktor te skupščine nima za legitimno, je nerazumljivo, da jo je sklical sam, sicer na nepravilen način, samo dve uri in pol kasneje, kot jo je pravilno sklical predsednik skupščine.
5.	“Spornih” 53.000 tolarjev je bilo izplačanih direktorju iz bla-
gajne brez predložitve računov. V letu 1996 je bil direktorju na takšen način izplačan nekajkrat večji znesek od navedenega. To je ugotovila interna revizija. Skupščina ni razpravljala o stroških direktorja za reprezentanco.
6.	Skupščina ni obravnavala poročila direktorja o poslovanju družbe v letu 1995, ker ji direktor poročila o poslovanju ni predložil.
7.	Skupščina se strinja z ugotovitvami, da je družba precej investirala, vendar je tudi res, da se je zaradi tega zadolžila. Poslovni rezultati družbe ne dopuščajo pretirane hvale. Kako sicer razumeti potrebo po dokapitalizaciji zaradi povrnitve neugodnih kreditov in posodobitve proizvodnje, kot je navedeno v enem izmed prej omenjenih časopisov?
8.	Skupščina ne odklanja kapitalskega povezovanja s tujimi poslovnimi partnerji, vendar je mnenja, daje potrebno s pogajanji počakali toliko časa, aa se konča postopek lastninskega preoblikovanja.
9.	V Kolpi, d.d., ne poteka nikakršen notranji boj za oblast, na kar namigujejo mediji. Skupščina je mnenja, da nihče, ne glede na zasluge, ne more delati mimo pravil družbe ali si jemati večjih pooblastil, kot jih ima. Skupščina ni organizator “plakatne revolucije” ali režiser “črepin-jske sodbe”. Skupščina je zaradi dogodkov, ki so v družbi povzročili revolt, ukrepala v skladu s pristojnostmi, ki jih ima.
Skupščina družbe pojasnjuje, nikakor pa ne želi s komerkoli polemizirati o svojih odločitvah, še najmanj pa pred javnostjo. Če kdo dvomi o legitimnosti skupščine in zakonitosti njenih sklepov, sprejetih na seji 21.10.1996, ima vse možnosti, da to preveri brez polemik v javnih medijih. Skupščina Kolpe, d.d.
Predsednik: BRANKO FALESKINI
Retelj je
“prodal” Tomiča
Dol. list št. 45, 7. novembra
Prav žal mi je, da moram preko te rubrike, ki mi ni bila nikoli všeč, odgovarjati gospodu Borutu Retlju. Že to, da se preko časopisov “zmerjava” z gospodom, je dovolj žalostno. Večkrat sva znala dobro sodelovati, saj je omenjeni gospod za Agencijo za šport, organiziral orientacijske teke, sodelovala sva pri sestavljanju ekip za prejšnje krose in se celo pogovarjala, kako bi nekoč skupaj poskusila v Novem mestu organizirati kros dela. Zaradi omenjenih dejstev sem g. Retlja spoštoval in nisem nikoli pričakoval, da je sposoben svoje ime prati s tem, da v časopisu blati mene.
G. Retelj, moram vam povedati, da ekipe za kros ne sestavljam jaz. Ekipa je določena na osnovi rezultatov občinskega krosa. To velja za vse osnovnošolske in srednješolske kategorije. Za sestavo članske ekipe pa sem se v zadnjih letih vedno obrnil na vas ali koga drugega iz atletskega kluba, ker, kot pravite, se na te stvari ne spoznam. Na občinskem prvenstvu pa člani in članice niso tekli že vrsto let.
Thko sem tudi letos takoj po občinskem prvenstvu (9.11.) Martina Ercega, ki seje javil, da bi rad tekmoval na krosu dela naprosil, naj vam sporoči, da me pokličite po telefonu. Prepričan sem bil, da bo najino sodelovanje podobno kot lansko leto, ko sva na ta način sestavila ekipo za kros dela na Ravnah. Nikakor si nisem mislil, da vasje letos pičila kakšna druga muha in mi sedaj očitate, da vam nisem poslal razpisa. Ker ste atletski trener, ki se ukvarja s teki, ste o tovrstnih tekmovanjih mnogo bolj obveščeni kot jaz. Sam se
Ali bo
potreben čuvaj?
Dol. list št. 46, 14. novembra
Nisem vodja vandalov, kot pravi g. Saje z Velikega Kala, ampak sem se 1. novembra udeležil nošenja sveč na obzidje in dobro vem, kaj smo z mojimi vrstniki počeli. Nošenje sveč na obzidje ježe star običaj, saj se takrat obroč iz sveč postavlja že okrog pol stoletja. Z grobov smo odnašali nekaj sveč in nikakor nobenega groba nismo pustili brez treh sveč, zato o številu 15 sveč kar pozabite! Zagotavljam vam, da ni bilo niti
enega prevrnjenega šopka in da nismo kradli baterijskih vložkov, saj se zavedamo, da je to velik strošek. Prosim vas, da vaščani ne grozite z objavljanjem slik, ampak da pridete naslednji november na pokopališče s fotoaparatom, da bodo bralci Dolenjskega lista izvedeli resnico, saj bodo lahko videli na lastne oči, ne pa verjeli govoricam zlobnih jezikov. Če nebi zganjali takega hrupa, bi potem mladina pogorele sveče pospravi-
la.
Popolnoma vas podpiram, da bi na pokopališče postavili čuvaja, toda ne samo na mirnopeško, ampak tudi na druga, saj se vandali v Sloveniji nemalokrat izživljajo nad spomeniki, ki niso poceni. Zato bodo sveče še vrsto let za
1.	novembra stale na obzidju. Tako vsaj enkrat na leto zaradi zlobnih jezikov pridemo v Dolenjski list, lahko pa bi Mirno Peč predstavili z druge, lepe strani. Za prizadeto mirnopeško mladino DAMJAN AJDIČ
moram za tovrstne informacije obračati na svojega sodelavca, ki dela v vaškem klubu in mi pri tem pomaga.
V	tistih dneh sem sc večkrat poskusilzvami pogovoriti potele-fonu, vendar žal neuspešno. V vaši službi so mi zagotovili, da me boste zagotovo poklicali nazaj, vendar ste se temu, kot predvidevam, sedaj izgonih. Tildi ko sva se
14.11.	pogovarjala (na vašo žalost sem ravno naletel na vas) in sem vam povedal, da ta dan še lahko (po dogovoru z organizatorji) pošljem prijavo, nisem razumel, zakaj niste pripravljeni sodelovati. O tem sem obvestil tudi g. Matjaža Fabjana, sekretarja vašega kluba. Nikakor pa se mi ni niti sanjalo, da imate v glavi druge načrte, ki so bili, milo rečeno, nespametni. Bil sem namreč prepričan, da vaša ekipa na krosu ne namerava nastopiti.
V	Velenju je novomeška ekipa ostala brez nekaterih ekip v posameznih konkurencah. Pravi šok pa sem doživel, ko sem videl, kdo nastopa za Sevnico. Tudi sam državni sekretar za šport g. Janko Strel meje spraševal, kaj to pomeni, vendar mu nisem vedel kaj odgovoriti.
Tildi vas sem spraševal, kaj se greste, vendar nisem dobil argumentiranega odgovora. Pravite, da sem pedagoško nadrl vaše tekmovalke (ne vem sicer, kakšna terminologija je to), da morajo nastopiti za Novo mesto. Moram vam povedati, da Manca in Irena velikokrat pomagata (odgovorno) pri organizaciji raznih prvenstev, kijih organiziramo na Agenciji za šport, zato jih prav gotovo ne bi “nadiral”.
O organizaciji odhoda in obve-
ščanju tekmovalcev, za katero trdite, da je bilo zelo slabo, pa vas moram zopet razočarati z dejstvom, da so bili vsi mentorji na šolah pisno (srednješolski tudi ustno) obveščeni o odhodu. Tb je tudi ustaljen način obveščanja in organizacije odhoda. Mentorji poskrbijo za obvestilo tekmovalcev in prihod do avtobusa, mi pa potem poskrbimo za njihovo varnost na tekmovanju in varen prihod domov.
Gospod Retelj, ni moja naloga, da se poglabljam v vaša dejanja, ki vas vodijo do takšnih odločitev, vendar vas naprošam, da v prihodnje najprej razčistite sami s sabo in ne obtožujete vsevprek drugih, da bi zaščitili svoja nespametna dejanja.
Na koncu vam in Alešu Tomiču želim, da dosežeta cilj, ki sta si ga zastavila. V Novem mestu, Mestni občini in Agenciji za šport bomo na to zelo ponosni. Vidva pa, upam, da bosta pokazala več spoštovanja in cenila tisti del (čeprav je morda za vaju majhen), ki ga v vaju posredno ali neposredno vlagajo. Oddolžite se jim lahko samo tako, da takrat, ko je možnost, tekmujeta za Novo mesto in morda jutri ne za Ljubljano.
MIRAN JERMAN Agencija za šport
Belt onesnažuje
Javno vprašanje: ali najemnik tovarne spoštuje vse varnostne predpise?
V Črnomlju imamo te dni zelo slab zrak. Kakšna je stopnja onesnaženosti, mi ni znano, verjetno pa je visoka, kajti ko ne moreš odpreti okna in je bolje, da se zadržuješ v zaprtih prostorih, potem nekaj ne more biti v redu. Onesnaženost zraka povzroča tovarna Belt, Črnomelj. Takšna onesnaženost zraka ni samo v teh dneh, ampak se pojavlja vsakokrat, ko tovarna obratuje. Zato se javno vprašujem, ali sedanji najemnik tovarne spoštuje vse varnostne predpise in tiste ukrepe, ki jih je nekdanji Belt že uvedel, in je torej vse v redu ali pa smo morebiti priča opuščanju varnostnih ukrepov za ceno večjega dobička. Kaže, da so revni Belokranjci zaradi skromnega zaslužka prisiljeni biti tiho in potrpeti. Tildi za ceno lastnega zdravja.
Kolikor mi je znano, je nekdanji Belt ob siceršnjih boljših ukrepih za varstvo okolja pripravil razne analize in študije za izboljšanje varstva zraka, oz. okolja nasploh. Kaj ni čudno, daje nekdanji Belt moral in bil pripravljen skrbeti za to in je delal načrte, ki potem zaradi stečaja niso bili realizirani? Pričakujem javen odgovor prisl oj n i h državnih inšpekcijskih služb za varstvo okolja glede emisij strupenih snovi v zrak in vodo in o tem, kako je z odpadnimi surovinami, kar zadeva tovarno Belt v Črnomlju. Bila bi zelo vesela, če se izkaže, da ni nobenega onesnaževanja in da je moj strah popolnoma neupravičen.
KSENIJA KITALIL
VOZNIKI, POZOR!
NOVO MESTO - V petek, 22. novembra, med 20. in 2. uro bodo policisti na območju UNZ Novo mesto poostrili kontrolo prometa. Največ pozornosti bodo namenili psihofizičnemu stanju voznikov, zlasti vožnji pod vplivom alkohola, in drugim hujšim kršitvam cestnoprometnih predpisov.
Dober tek, SKD!
Gospod Peterle, res niste mogli najti bolj kulturne reklame za volitve?
S svojimi somišljeniki predpostavljam, da sem se obrnila na pravi naslov, to je na stranko Slovenskih krščanskih demokratov. K temu nas je spravilo vaše vneto cvrtje govedi na ljubljanskem Kongresnem trgu. Vprašujem vas: niste mogli najti bolj kulturne reklame za volitve? Dandanes, ko je vse več odpovedovanja mesni prehrani, se pojavljajo vegetarijanci, in to iz sočutja do živali, ki jo koljejo zaradi mesojedcev.
Ko sem poslušala predvolilne besedne dvoboje in predstavitve programov vseh strank, sem vneto pričakovala, da bo vaša stranka dala v svoj program tudi skrb za zaščito živali pri nas.
Poglejte: v svoji stranki imate ministra dr. Osterca, ki bi moral prvi sestaviti zakonsko osnovo proti mučenju živali, da bi jih zaščitili pred trpljenjem. Ampak vi ne greste v take “malenkosti”, čeprav je tudi živalski svet božje delo in ga ni mučiti. Kako ste mogli napraviti tak spodrsljaj, tako napako, ki ste jo potem še poudarili in z nasmeškom na ustih pekli vola na ražnju, kot da bi bili kje med ljudožrci, kjer izvajajo ritualne plese ob zaklani žrtvi. Potem pa vam se zdi čudno, če niste dobili dovolj glasov...
MELITA FURLANI Celje, Hubarjeva 55 a
Razlaščenci smo prispevali k volilnemu uspehu
Po našem mnenju pripada, mesto novega mandatarja strankam slovenske pomladi
Združenje lastnikov razlaščenega premoženja Slovenije (ZLRP) čestita vsem strankam slovenske pomladi ob visokem volilnem rezultatu na državnozborskih volit-; vah. Stranke slovenske pomladi povezuje močan interes, da bi vz- * 1 postavile pravno in socialno drža; j vo. Zato je ZLRP pred volitvami i priporočil svojim članom, naj volijo pomladne stranke. To je pripomoglo k poljšemu volilnemu rezultatu, za kar se svojemu širšemu članstvu iskreno zahvaljuje.
Dosedanji predsednik vlade RS dr. Janez Drnovšek v vsem obdobju svojega vladanja nikoli “ni našel časa” za sestanek z razlaščenci in za popravo krivic, ki gaje pretekli politični sistem povzročil velikemu številu Slovencev. S tem je pokazal, da nima pravega odnosa do civilne družbe, ki je eden osnovnih pogojev demokracije nasploh. V njegovem mandatnem obdobju je pravna država zdrsnila na najnižjo točko.
Predsedstvo ZLRP Slovenije Predsednik: FRANC IZGORŠEK
• Ni moj namen dokazati, da sem imel prav, ampak raziskati, če sem imet prav. (Galilei)
LJUBITELJI VW HROŠČEV - V okviru slovenskega VW hrošč kluba deluje tudi dolenjska sekcija z blizu 20 člani. Največ teh je iz Brežic, kjer se vodja sekcije Kare! Rožman lahko polivali s hroščem izleta 1954, kakršen je edini v Sloveniji in v evropskem merilu najbolj ohranjen. Na sliki sta še Andreja Rožman in Zvone Gorišek, prav tako lastnika spoštljivih in lepa ohranjenih hroščev. (Foto: M. Vesel)
APLAVZ NI OBVEZEN
Kradi in vladaj!
Kar razveselil sem se dacar-ske položnice, ki me bo osušila za 1.500 tolarjev, ker nisem pravočasno plačal doplačila dohodnine za leto 1995. Tako je prav, sem si mislil, red mora zavladati najprej pri financah, sicer bo to mlado državo vzel hudič. Moje navdušenje pa je hitro splahnelo, ko sem spoznal, da je država natančna in učinkovita le tam, kjer je treba osušiti navadne smrtnike. Kako gre sicer razumeti dejstvo, da se med nami nekaznovano sprehajajo ljudje, ki so pri lastninjenju podjetij okradli delavce za milijone mark? Ah pa resnico, da posamezniki zatajijo milijone, od katerih bi bilo treba plačati davek? Najlaže je seveda oskubsti tiste, ki svojih dohodkov ne morejo niti prikriti niti skriti.
Pa ne gre samo za to: v tej državi najprej “uredijo ” zadeve, pri katerih ni treba imeti pretirano dosti pameti, oziroma tiste, ki niti slučajno ne ogrožajo “plenilcev" imovine, kolikor je je še sploh ostalo. “Kradi in vladaj!” bi lahko parafrazirali znani izrek iz preteklosti. Nekje sem prebral, da v nobenem zaporu na svetu ne sedi bogat človek, a tudi to, da je najbolj nesrečen tisti, ki verjame v resnico in pravico. Lete celo v naravi ni, saj močnejši vedno premaga slabotnejšega. Včasih smo se zgražali, če je Rom sedel nekaj mesecev zaradi izmaknjene kokoši, kot da ne bi še nikoli slišali, da se zgodovina, ki je dober učitelj, ponavlja. Le mi smo slabi učenci in vedno znova nasedamo pravljicam o pravični drža-
TONIGAŠPER1Č
Po volitvah
Kse “znano" je in že pospravlja Snaga...
S panojev snema, ulice pometa l In veter se igra, odpalo vaga \ In v starko spet spreminja čar dekleta...
brej praznično - zdaj mnogim trpka slana. In prihmmi kontejner in odpelje na gnil odpad iz našega vsakdana, kjer čas zavrženo v pozabo melje.
1 Oblast izvoljena in čakajoči, spet oder nad življenjem se dviguje, na njem pa “oni”spet - odločujoči, d jaz ga snujem: kdaj bo dozorelo, da zniglo to bo, kar nas posiljuje,
In bo se brez režimov le živelo?
2.
V Evropo ali ne ali previdno... Okradeno vrniti, ne vrniti, denar ali življenje bolj ljubiti, ie izpostavljeno zdaj najbolj vidno.
Zdaj vsakdo tehta svoje le koristi. Življenje zasmrajeno že priteka, da svinec pijemo s požirki mleka, n v veri: mi ostali bomo čisti...
Molčati - ko odmira nam beseda?
Molčati - ko naš znoj redi tatove?
Molčati - ko nas smrt z zasmehom gleda ? bi daj, Življenje, moč mi razodetja, naš rod ohrani svoje naj domove, ne za volitve, ampak tisočletja!
JANEZ KOLENC
V prodaji lažno cepljeni orehi
Pozor pred uvozniki orehovih sadik iz tujine, ki so v deklaraciji lažno označene
Vedno več kmetovalcev se odloča za saditev orehov bodisi posamično, v skupinah ali pa za izdelavo manjših pa tudi večjih nasadov. S saditvijo orehov povečamo izkoriščenost manj vrednih kmetijskih površin, saj je oreh kultura, ki je glede obdelave zelo skromen. Vseeno pa morajo tisti, ki se nameravajo ukvarjati s saditvijo orehov nekaj vedeti, da bi bil rezultat dela čim boljši. Skoraj vse delo in investicije z zvezi z orehi so osredotočene v glavnem na začetnih nekaj let in od tega je odvisen uspeh v vsej življenjski dobi orehov, ki je precej dolga.
Izbor sort, ki jih bomo sadili: naš nov sadni izbor, ki je bil sprejet leta 1994, predlaga kot glavne naslednje tri sorte: elit, franauette in G 139. Glavne lastnosti teh sort so: da se zaradi poznega začetka odganjanja izognejo večini pomladanskih pozeb, da so kvalitetne, precej debele, tankolupinaste in redno rodne. Naj pripomnim, da imam sam nekaj teh dreves, starih 15 let, posajenih na območju, ki je zelo izpostavljeno pozebam, ob vodi, pa mi niso v teh letih niti enkrat pozebla, rodijo pa vsako leto.
Poudarjam, pa, da je kakovost orehov odvisna predvsem od načina pridelave sadik, saj se vse lastnosti vrste pri orehih prenašajo izključno le s cepljenjem, ne pa s sajenjem plodov, kar je seveda precej ceneje, saj (sejalec) iste sorte stane okoli 1.000 tolarjev. Stroški cepljenja so veliki in postopek proizvodnje je precej zapleten, kar poveča ceno cepljeni sadiki na okoli 3.000 tolarjev. Sejanci (sadike, dobljene direktno iz semena določenih vrst) pričnejo roditi po desetem letu starosti, glede ostalih lastnosti pa so vpraš-Ijivi. Cepljeni orehi zarodijo mnogo prej.
S tem v zvezi opozarjam kmetovalce, da se v trgovini pogosto prodajajo sadike orehov, uvožene iz Italije in Madžarske, ki niso vedno cepljene, v deklaraciji pa so lažno označene kot cepljene. Take sadike se poznajo po tem, da so z odrezom vrha že v prvem letu
odrezane nad enim od nižjh očes nad koreninskim vratom, ki takoj požene in prevzame vzrast v “lepo” sadiko velikosti približno 1 meter v drugem letu ali pa 2 m in več v tretjem letu starosti.
Na ta način se prodajajo necepljene sadike v lepi embalaži po isti ceni kot cepljene. Uidi navodilo na embalaži ne ustreza našim razmeram sajenja, saj sta pedološka sestava zemlje kakor tudi klima pri nas drugačna.
Pri nabavi in sajenju moramo
Martinovanje
DOLENJSKE TOPLICE - Društvo upokojencev Dolenjske Toplice je priredilo v petek, 16. novembra, ob 18. uri v prostorih domače osnovne šole dobro obiskano Veselo martinovanje. Ob dobri volji in prijetnem razpoloženju so se upokojenci veselo zavrteli, ko je “Duo Breza” zaigral vesele domače viže. Obudili so tudi stare običaje in v Martinovem trikrat tri so bili kar trije dobitki: tri pečene Martinove gosi, trije hlebci kruha in trije litri Martinovega vina. Zatem so po starih običajih na licitaciji prodali pristno slovensko kruhovo srce in pletene štruce. Na plesu je zaplesala stara povojna generacija, ki je tedaj na svojih plečih nosila bremena obnove, sedaj pa generacija upokojencev, ki se jim ob petju starih narodnih pesmi starost ni poznala. Le ob petju “Oj mladost ti moja” so se jim oči zalesketale ob spominih. Še posebej doživeto so prisluhnili pesmi dveh upokojenk iz prvih povojnih let. Mnogokrat so takrat, če je bila le priložnost, ob delu tudi zapeli. Kaj takega danes ne slišiš več. Na tem Martinovanju je bilo res prijetno.
T. VIRANT
računati tudi na medsebojno opraševanje orehov. Oreh se oprašuje s pomočjo vetra. Omenjene sorte cvetijo časovno od-dvojeno po spolu. Pri nekaterih se formirajo najprej ženski cvetovi, pozneje pa moški, to so tako imenovane protaginične sorte, pri drugih pa se formirajo obratno najprej moški cvetovi - rese; to pa so protandrične sorte. Če posadimo samo eno sorto, na primer G 139, bo rodnost zaradi slabe op-lodnje slaba, zato moramo dodati še eno odgovarjajočo sorto, da se bodo med seboj dobro oplajale. Tb velja za vse sorte razen za tiste, kjer cvetijo istočasno moški in ženski cvetovi. Vse to vam bo svetoval strokovnjak.
Izbor mesta sajenja je odvisen tudi od vlage, svetlobe in zračnosti zemlje. Oreh se sadi na osvetljena mesta. Z ozirom na'kvaliteto zemljšča pa morajo kopati po potrebi večje ali pa manjše jame, primerno pognojene, o tem pa, vam bo svetoval strokovnjak ob nabavi sadik. Ih vam bo dal tudi vsa ostala navodila.
SAVO AVSEC Novo mesto (tel.325-400)
PRISPEVKI ZA VESELI DECEMBER
V času od 1L novembra do 15. novembra so na žiro račun Občinske zveze prijateljev mladine Novo mesto št. 52100-678-80209 za Veseli december prispevali: Dolenjske lekarne 42.000 tolarjev; Slavko More 15.000; VVO Novo mesto 110.000; KS Mirna Peč 40.000; Čevljarstvo Rudolf Ci-kanek 5.000; OŠ Stopiče 20.000; Kovinoplast Kovačič - Dragica Laharnar 20.000; Graverstvo in zlatarstvo Tbne Bartol 12.000; OŠ Prevole 33.600; Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto 100.000; Janez Ravbar 5.000; Ele-ktro Bevee 50.000 tolarjev.
Na žiro računu se je nabralo že 1.762.600 tolarjev.
Hvala vsem!
V DOBREPOLJU SEMINAR ZA GODBENIKE - ZKO občin Dobrepolj, Grosuplje in Ivančna Gorica ter Godba Dobrepolje so v soboto, 16. novembra in v nedeljo, 17. novembra, organizirali glasbeni seminar, ki so sega udeležili godbeniki iz Stične in Dobrepolja. Dirigent dobrepoljske godbe g. Josip Mihelčič je povabil k sodelovanju vrhunske glasbene strokovnjake, ki so dva dni poučevali zbrane godbenike. Seminarje poteka! v šestih skupinah: klarineti, flavte, basi, trobente, baritoni in tolkala. Skupne vaje je vodil priznani dirigent g. Simon Robinson iz Velike Britanije. Seminarje bil zaključen s koncertom v Jakličevem domu na Vidmu v nedeljo zvečer. Tudi na zaključnem koncertu je dirigiral g. Simon Robinson. Vseh 65 udeležencev seminarja je bilo zelo zadovoljnih s potekom in dosežki tega seminarja. (M. Steklasa)
nilSI HOSTAIIJEUIG0ZD0UI
PROPADAJO!
ZAVOD ZA GOZDOVE REBUBLIKE SLOVENIJE priporoča za uspešno omejevanje bolezni kostanjevega raka, da je treba vsa drevesa, ki niso uspela dokončno premagati bolezni, čimprej odstraniti iz gozda.
Posekan les boste prodali TA N IN-u iz Sevnice - korist bo tako dvojna - gozd bo očiščen in še zaslužili boste s tem. C e nimate možnosti poseka, vam to napravijo oni.
Vse informacije dobite v tovarni v Sevnici po telefonu
(0608) 41-044, 41-224 in 41-349.
Ignac Kamšek • Nace
V torek, 12. novembra, so na kočevskem mestnem pokopališču pokopali Ignaca Kamška - Naceta. Rodil se je 4. maja 1921 v Kočevju, se izučil za kleparja in bil že v mladih letih zaradi težkih razmer prisiljen opavljati razna dela. Ob okupaciji naše domovine se je že v letu 1941 vključil v upor proti italijanski oblasti. V aprilu 1942 je vstopil v II. grupo partizanskih odredov. Bil je ujet in zaprt v zloglasnih zaporih, v Begunjah in nato interniran.
Bil je vojaški vojni invalid. Udejstvoval se je kot družbenopolitični delavec v raznih organih in bil tudi predsednik sveta krajevne skupnosti Rudnik - Šalka vas, kjer je vlagal vse napore, da bi načrtno poselili čim večje število neposeljenih nekdanjih kočevskih vasi. Ib mu je delno uspelo, kljub temu da mnogokrat ni dobil prave podpore. Za svoje dolgotrajno in uspešno delo je bil večkrat odlikovan. Njegovi sodelavci se ga radi spominjajo tudi po tem, kako je znal pripovedovati o raznih znamenitostih in običajih.
V DRAGOŠ
RAZSTAVA DEL FRANCETA SLANE NA KRKI - V idilični vasici Jurčičevega junaka Jurija Kozjaka na Krki si je pred osmimi leti začel graditi svoj atelje in drugi dom eden naših najbolj znanih akademskih slikarjev France Slana. Konec preteklega tedna je Slana v svoji čudoviti vili ob Krki postavil na ogled okrog 130 svojih del. Že v petek je prišlo okrog 300 povabljencev od blizu in daleč, tudi iz tujine, v soboto pa se je nadalje\’al množičen obisk ljubiteljev likovne umetnosti, ki jih je vitalni 70-letni umetnik, nekoč tudi telovadec, presenetil celo z elementom na krogih, brez katerih ne more niti v vili, kjer bi rad ustvarjal vsaj dva do tri dni na teden, a dostikrat ne more zaradi drugih obveznosti. Kajti Slana pravi, da je za vse v glavnem sam, začenši od nabave barv in platna. Slana je obiskovalcem odgovarjal na vprašanja o svojem ustvarjanju, o tem, da bi to postala redno odprta galerija pa, vsaj za zdaj ni govora, saj bi to preveč stalo. (Foto: P.
MLADI FOLKLORISTI - Na fotografiji je folklorna skupina osnovne šole Primoža Trubarja iz Velikih Lašč. V njej je 15 plesalcev in plesalk, vsi so učenci prvega razreda. Skupino vodi učiteljica Jožica Mavser. (Foto: J. Primc)
POTOK RAŠICA POPLAVIL CESTO - V ponedeljek, 18. novembra, je potok Rašica poplavil cesto med vasema Knej in Stope (na fotografiji), da so jo zaradi poplavljenega in poškodovanega cestišča zaprli za promet. Zaradi bojazni pred večjimi poplavami sta v pripravljenosti štab Civilne zaščite občine Velike Lašče in enota za reševanje. Narasli potok je poškodoval tudi jez pri Pečniku. V občini Dobrepolje pa v ponedeljek še ni bilo zaradi voda nič posebnega in tudi enote CZ niso bile v pripravljenosti. Je pa narasla Rašica onemogočila nadaljevanje prenove vodovoda od Rašice proti Dobrepolju, tako da so dokončali 900 m vodovoda od za letos načrtovanih 1400 m. (Foto: J. Primc)
Boleč odhod predsednika
Dogodek ob zaključku mandata sveta KS Stopiče
Ob koncu mandata sveta KS Stopiče, katerega član sem bil, nas je predsednik Alojz Golob pisno obvestil z vabilom, da imamo 15. novembra ob 16. uri v njegovi zidanici “na Brezniku” zaključno srečanje. V ta namen si je iz krajevnega samoprispevka odobril 300.000 tolarjev. Nam članom sveta je obrazložil, da si to lahko zakonsko privošči.
K zidanici sem prišel okrog 17. ure. Thm so bili zbrani že 4 člani, ostali so prišli kasneje. Alojza Goloba sem vprašal, zakaj je srečanje organiziral v svoji zidanici. Odgovoril mi je, da se ne bi rad kazal kje drugje v javnosti. Stopili smo v zidanico. Na mizi je bila pripravljena hrana in vino, vsak je vzel, kolikor se mu je zahotelo, zabava je stekla in je bila prijetna. Proti večeru pa se je pojavila debata in vsak od nas naj bi poročal o svojem delu v okraju, ki ga je zastopal. Ko sem prišel na vrsto, da povem, se je tok dogajanja hitro spremenil, zakaj povedal sem dobre in slabe stvari. Ib je gospoda Goloba prizadelo. Naj dodam k temu, da sem bil član sveta 10 let, zadnji dve leti pod Golobovim vodstvom. Nisem se mogel strinjati z njegovim načinom dela, zato sva se večkrat sporekla. Nepravilnosti so bile pri volitvah, napeljavi telefona in javni razsvetljavi in še ostale stvari. Ljudje, ki me poznajo, dobro vedo, kaj sem napravil v letih svojega delovanja.
No, po debati v zidanici smo stopili pod brajdo. Poleg mene
so bili še Lado Brulc, Slavko Staniša, Janez Uirk in Zvone Udovč. Burno smo razpravljali o zadevi. Bil sem na udaru. Naenkrat vidim predsednika Goloba, da teče od zidanice proti nam. V tistem trenutku niti pomislil nisem, da me hoče udariti. Normalno sem stal, on pa me je z močnim udarcem v obraz “nokavtiral”. Ker sem bil potem v nezavesti, se ostalega dogajanja ne spominjam. Ko sem ležal na tleh, meje verjetno še večkrat udaril ali brcnil v obraz, presekal mi je arkado desnega očesa, poškodoval predela obeh oči, vrat, desno ramo, ustnice in zobovje. Strgal mi je verižico z vratu. Thko sem obležal na tleh. Ko sem se zavedel, me je grozno bolela glava in sem bil ves krvav. Ob sebi sem zagledal Zvoneta Udovča. Ih mi je na mojo prošnjo prinesel bundo, zahvalil sem se mu, ter odšel. S težavo sem se pripeljal do doma, od tam me je brat odpeljal na policijsko postajo v Novo mesto, kjer sem dogodek prijavil. Policisti so me napotili v zdravstveni dom, kjer sem dobil zdravniško pomoč.
Ne najdem odgovora na vprašanje, kako si predsednik KS Stopiče Golob dovoli fizično obračunavati s članom sveta. Menim, da ga je prizadelo dejstvo, da ga bo zamenjal neki drug kandidat. Še bolj me čudi dejstvo, da je Golob že leto in pol v bolniški in da ni sposoben za delo, za pretep pa je.
JANEZ BARBORIČ član sveta KS Stopiče
Pavčkove fulaste pesmi
\ferzi za čudežni srebrni rog “sanjajočega dečka” ■ MAJNICE, letos že tretja nova knjiga Toneta Pavčka
“Prva knjiga. Temne zarje, je očetova; mala slikanica Marko na belem konju jaše je Markova, Majnice pa so vnukove,” je slavist Jože Zupan 7. novembra popoldne v šentruperški osnovni šoli predstavil pesnika Toneta Pavčka in njegovo najnovejšo pesniško zbirko za mlade. Tri knjige v pičlih desetih mesecih povedo vse o neusahljivem vrelcu poeta, prepoznavnega v vsakem verzu, o katerem je Ciril Zlobec v prosoji Temne zarje zapisal, daje Pavčkova “vsebese-da” tudi v svoji nemoči najbolj človeška, označujoča vse živo in mrtvo v nas in okrog nas, v času in brezčasju, v tem, kar je bilo, kar je in kar bo.
Majnice so pesniška zbirka ljubezni fantičev in deklet višjih letnikov osnovne šole in morda še “nižjih” srednješolcev, kot pravi Jože Horvat v spremni besedi. Zlepa Pavček ni požel tako navdušenih pritrjevanj šolarjev in njihovih staršev kot tokrat v Šentrupertu, ko je kot iz pehaija stresal verze iz Majnic. Kar vreli so iz poetovega srca, ko je med ljube besede vpletal pesmi med majem in ljubeznijo.
“Vse je majsko, rožnato, se iskri in veseli, polno je čudežnega hrepenenja in trpljenja, sreče in nesreče... Majske ljubezni trajajo vse življenje. Spomin nanje je ena sama radost, ne le od vnuka Maja, temveč od vseh, otrok in dedkov. Prej ali slej te zadene ljubezen, ki te zveliča ali biča...” je govoril Pavček in nam zaupal, kako sta kot otroka s Pirnarjevo Marijo iz domačega Šentjurja žokala v škafu krmo za prašiče in se dotaknila z rokama.
“Takrat sem jo vprašal, če me
ima kaj rada. Pa mi je rekla: moraš pa že ti prvi povedati... In Bog na pilu se je nasmehnil.”
Pavček nas je obdaroval naprej: “Moja ljubezen, sinova in vnukova, so rodile Majnice. To so besede o rojstvu, ljubezni, vedno se nekaj rojeva, vse je prepleteno...” Z Majnicami pesnik znova prinaša življenju ljubezen, prve mlade dotike, valovanje večne mladosti.
Majnice so pisane v sodobnem “šolskem” jeziku, v katerem ne manjka besed, kot so bučman, odštekan, Be Iks, pa super in kompjuter in poslednji hit, vse je “ful” in čednih “fac” kar ne manjka, in še kaj. Prisrčno predstavljen frajer nam je nenadoma blizu, saj ga poznamo z naše ulice in iz sosedskih družin.
Ljubezen in sanje ostajajo Pavčkova neizpeta tema. V “fu-lastih” pesmih nam podarja verno podobo tega nemirnega, vse pričakujočega sveta mladih, zato mimo teh pesmi ne bo mogel tudi starejši bralec. Odsev mladosti bo našel v njih, takrat morda zapisan z malce zastarelimi besedami, polnimi enako toplih želja in prav nič manjšega hrepenenja po odkrivanju skrivnosti velikega sveta odraslih.
Za slovo z mladimi bralci je Pavček v Šentrupertu recitiral tudi tole kitico prve pesmi iz sklepnih Drobtinic: “Na svetu si, da gledaš sonce, / na svetu si, da greš za soncem, / na svetu si, da sam postaneš sonce / in da s svet odganjaš - sence.”
Majnice je ilustriral in opremil Kostja Gatnik; v knjižni zbirki Trepetlika jih je izdala Založba Mladika.
T GOŠNIK
akad. kipar Zlatko Rudolf
V spomin na Luka Svetca -Podgorskega
Ploščad in spomenik
LITIJA - Lilijani so s poimenovanjem ploščadi pred Občino Litija in s postavitvijo spomenika književniku, jezikoslovcu, narodnemu buditelju in litijskemu notarju Luki Svetcu - Podgorskemu, ki je delo domačega akademskega kiparja Zlatka Rudolfa, zaključili letošnje svečanosti ob 170. obletnici njegovega rojstva in 75. obletnici smrti.
Slavnostni govornik, literarni zgodovinar prof. dr. Matjaž Kmecl, je spregovoril o pomenu Svetca in povedal tudi, daje bil ustanovitelj in predsednik Slovenskega dramskega društva, v prvih letih habsburškega parlamentarnega vodenja države je bil poslanec v deželnem zboru, že leta 1864 je imel tu svoj govor v slovenskem jeziku, kar je bilo takrat pogumno dejanje. O Svetčevem delu je govoril tudi Martin Brilej, predsednik Villa Litta kluba, Fondacija Litija, ki je dejal, daje Svetec leta 1876 postavil v kraju prvo pisno šolo, bil je ustanovitelj bralnega društva, kar je sedaj matična knjižnica, in pevskega zbora, iz katerega je nastala poznejša “Lipa”. Spomenik je skupaj s Svetče-vim pravnukom dr. Mitjo Bartenjevom (prisotna je bila še Svetčeva vnukinja Milica Bartenjev) odkril litijski župan Mirko Kaplja.
MARJAN ŠUŠTERŠIČ
Poglobimo skrb za starostnike
Naše prebivalstvo se stara in s tem se večajo naloge nas vseh - Kako namerava pomagati Zveza društev upokojencev Novo mesto - Zdravstveno varstvo se slabša
Zveza društev upokojencev Novo mesto je 30. oktobra sklicala delovni razgovor predstavnikov služb in društev, ki imajo v delovnem programu tudi skrb za starostnike. Na razgovoru so ugotavljali, kako se uresničujejo sklepi, sprejeti na posvetu koncem maja tega leta.
V razgovoru so se najprej dotaknili vprašanja prostovoljnega dela in ugotovili:
•	Območna organizacija RK spodbuja šole, da organizirajo krožke RK in poživijo delo podmladka. Zdaj so ti krožki aktivni le na polovici osnovnih šol.
•	Center za socialno delo še ni opravil razgovorov na srednjih šolah.
•	Dom starejših občanov se že dogovarja s srednjo zdravstveno šolo za pridobivanje prostovoljcev za delo z duševno prizadetimi osebami.
•	Društvo za razvoj prostovoljnega dela je bilo ustanovljeno v septembru. Načrtuje akcijo pridobivanja prostovoljcev tudi preko Studia D.
•	Društvo upokojencev Novo mesto je pripravljeno sodelovati, zdaj pa še nima pregleda, koliko članov se je pripravljeno vključiti v to delo.
Po teh ugotovitvah so menili, da bi koordinacijo moral prevzeti Sekretariat za vzgojo, izobraže-
vanje, zdravstvo in socialne zadeve Mestne občine Novo mesto. Vsi izvajalci morajo dostaviti programe prostovoljnega dela in skrbi za starostnike sekretariatu.
Pomoč družinam na domu je bila naslednja tema. Center za socialno delo ugotavlja potrebe v mestnj občini Novo mesto, v občini Šentjernej pa je preko javnih del že pričel izvajati te pomoči.
Dom starejših občanov je ugotovil, da je vse večji delež starega prebivalstva v vseh treh občinah in da je že sedaj 97 oseb v drugih socialnih zavodih izven občine. Dom je predlagal pristojnemu ministrstvu in trem občinam, da bi staro porodnišnico preuredili v negovalno enoto doma starejših občanov.
Ugotovili so, da se zdravstveno varstvo poslabšuje, zmanjšuje se zdravstvena preventiva, čakalne dobe za specialistične preglede in za sprejeme v bolnišnico pa so vse daljše. Sklenili so, da se spodbudi prostovoljno delo in da se prihodnje leto zagotovi več sredstev za te namene v občinskem proračunu. Določiti mora tudi strokovnega delavca, ki bo koordiniral delo.
Dom starejših občanov bo analizo potreb po širitvi zavodskega varstva in predloge za rešitev prostorskih zmogljivosti predlagal
h* *I i. m 13 i
O i « m i K

Šmarčani
praznovali
Martinov teden in krajevni praznik
ŠMARTNO PRI LITIJI -Šmarčani so letos kot že več let doslej praznovali svoj krajevni praznik prejšnji teden od četrtka do nedelje, čeprav ga imajo uradno na Martinov dan.
V četrtek zvečer so v šolski avli predstavili knjigo “Ko sem še majhen bil”. Napisali sojo učenci iz osnovne šole Šmartno po pripovedovanju svojih staršev o tem, kako je bilo, ko so bili še majhni. Prispevke je zbrala in uredila Ida Dolšak. V petek dopoldan je v šmarskem kulturnem domu v organizaciji turističnega društva in krajevne skupnosti Šmartno ter območne obrtne zbornice in litijske kmetijske zadruge Oto Muz-ga, predsednik litijske območne obrtne zbornice, odprl dvodnevni Martinov sejem. Včasih so na sejem pripeljali živino, letos pa seje s svojo ponudbo predstavilo 30 šmarskih obrtnikov in gostincev. V petek zvečer so v cerkvi sv. Martina pripravili koncert moškega pevskega zbora Fantje od fare pod vodstvom Rudija Vidica. Na orgle pa je zaigrala Marjanca Vidic. Po koncertu so na starem vaškem trgu pred cerkvijo blagoslovili mlado vino in nadaljevali praznovanje z družabnim srečanjem ob igranju ansambla Zimzelen in pevcem Miranom Repičem.
Praznovanje krajevnega praznika in Martina so Šmarčani zaključili s promenadnim koncertom litijskega pihalnega orkestra pod taktirko Ivana Kolarja in žeg-nanjsko mašo v domači cerkvi.
MARJAN ŠUŠTERŠIČ
PRVIČ V GLEDALIŠČU
Vponedeljek, 14. oktobra, smo se učenci 6., 7., in 8. razreda odpravili v Slovensko ljudsko gledališče Celje. Ko smo prispeli v Celje, smo pomalicali in odšli v dvorano. Bili smo v parterju in na galeriji. Ogledali smo si komedijo Florentinski slamnik. Bila je zelo zabavna, saj smo se nasmejali do srca. Fantje so najbolj uživali ob pogledu na igralke, ki so velikokrat pokazale gola kolena, dekleta pa ob Pubiju, ki je neprestano pljuval. Ob koncu predstave smo šli na oder in občudovali veliko sceno. Med potjo domov smo se nasmejali g. Benu na video kaseti. Vrnili smo se dobre volje.
IRENA KUNAJ
6.	r., OŠ Koprivnica
NARAVOSLOVNI DAN V IDRIJI
V	četrtek, 10. oktobra, smo imeli prvi letošnji naravoslovni dan. Odpravili smo se v Idrijo, da bi si ogledali rudnik in kaj več izvedeli o njem. Naš prvi cilj je bil Amonijev rov. Najprej smo si ogledali kratek film o rudniku in o Idriji, nato pa je sledil ogled Amonijevega rova. Razdelili smo se v tri skupine. Vsak je dobil čelado in ogrinjalo. Tako smo bili pripravljeni za odhod v rov. Takoj, ko smo prišli vanj, smo se morali skloniti, saj so bili rovi ozki in nizki. Spremljali so nas vodiči, ki so pripovedovali zelo zanimive stvari. Zvedeli smo, da je ta rudnik drugi najstarejši v Evropi, ki je še ohranjen. V njem so kopali rudo in po naključju odkrili živo srebro. Rudnik se nahaja pod celotno Idrijo in če bi vse njegove rove raztegnili, bi dobili dolžino 700 km. V njem smo lahko videli vsa dela rudarjev, saj so zelo nazorno prikazana. Po ogledu rudnika smo si ogledali še muzej. V njem so razstavljeni fosili, čipke, razne rudnine, zelo lepo naje ohranjena tudi soba Franceta Bevka. Tu smo tudi izvedeli, da 1 liter živega srebra tehta kar 13,5
TANJA BUČAR 8. b, novin. krožek OŠ Dolenjske Toplice
LIČKANJE KORUZE V ŠMIHELU
V	jeseni, ko je dozorela koruza, smo se odpravili k sošolki Heleni. Peljali smo se s šolskim avtobusom. Na križišču nas je čakala Helena in nas pospremila v garažo k velikemu kupu koruznih Štokov. Pridni smo se lotili dela in kup je bil vedno manjši. Med Štoki je bilo skritih polno bonbonov, lizik in žvečilnih gumijev. Peli smo in si pripovedovali šale. Po končanem delu smo dobili sendviče, sok in sladico. Potem smo šli na sprehod po Šmihelu. Ogledali smo si cerkev sv. Mihaela, obiskali pa smo tudi šmihclske otroke v njihovi šoli. Na poti proti Pajčni smo se ustavili na mostu in občudovali lepote reke Krke. Bilo je prijetno, čeprav smo bili malo utrujeni.
PETRA BLATNIK, 2.r.
OŠ Žužemberk
RAZMIŠLJANJE OB DNEVU VARČEVANJA
V	današnjem času je vse več ljudi, ki so po cele dneve zdoma. Očetje in matere so po več kot osem ur v službi, da lahko zaslužijo za najosnovnejše potrebe. Mislim, da pravilo “čas je denar”, ne velja več. Čeprav ljudje več delajo kot včasih, zaslužijo manj denarja, nekateri pa ga sploh ne dobijo. Mnogi, ki so ostali brez službe, po cele dneve iščejo zaposlitev, vendar
MOJ PRVI NAREK
Letos sem postala učenka 1. razreda, zato smo se najprej učili abecedo. Ko smo je spoznali polovico, nam je tovarišica povedala, da bomo iz teh črk pisali kratek narek. Res je bilo. Ob koncu nam je tovarišica zvezke pobrala in jih odnesla domov, da bi jih popravila. Zelo težko sem čakala na zvezek, saj so me zanimale napake. Bila sem zelo srečna, ko sem videla, da nisem imela nobene. Ttidi moja mamica je bila zelo vesela, zato me je povabila na sok s smetano. Želim si še več takšnih uspehov.
TATJANA STUŠEK, l.r.
OŠ Krmelj
KOSTANJČKOVO DOPOLDNE Z DEDKI IN BABICAMI
Letos smo v vrtec Žužemberk prvič povabili dedke in babice naših varovancev na kostanjev piknik. Organizirali smo ga v dopoldanskem času na našem igrišču in odziv je bil zelo dober. Povabljenci so del časa preživeli v igralnicah, kjer njihovi vnučki preživijo mnogo prijetnih trenutkov. Vnučki so bili obiska zelo veseli, saj so se z njimi igrali, se smejali,... Ob ognju smo se ogreli, peli otroške pesmice ob spremljavi harmonike in okušali slastno pečen kostanj. Posladkali smo se z dobrotami, ki so jih s seboj
P
ki
rinesle babice. Ubrani glasovi dedov in babic, ki so peli lepe slovenske pesmi, so sc slišali daleč naokoli. Preživeli smo prijetno dopoldne.
PAVLA ŠTRAVS VVE Žužemberk
dar jim tega časa ne I. Nekaj pa j
bo nihče plačal. Nekaj pa jih ima veliko denarja, ki so si ga pridobili tudi na nepošten način brez truda in
MARUŠA AVBAR 4. b, OŠ Bršljin
v obravnavo vsem trem občinam na območju Upravne enote Novo mesto ter pristojnemu ministrstvu.
MIROSLAV VUTE
VOLILNA SKUPŠČINA FZS
ŠKOFJA LOKA- 16. novembra je v Škofji Loki potekala druga volilna skupščina Fotografske zveze Slovenije (FZS), ki seje je udeležilo 24 pooblaščenih predstavnikov fotografskih društev, veliko pa je bilo tudi ljubiteljev fotografije. Za dolgoletno in neumorno delo v zvezi so podelili nagrade, ki sojih prejeli: Ivan Pipan, Egon Mihelič in Janez Koro-šin, častni naslov zaslužni član FZS pa je prejel Dragotin Arko -Tine. Skupščina je sprejela predlog novega statuta, izvolili pa so tudi novo vodstvo. Novi predsednik je Peter Pokorn iz Škofje Loke.
MEDALJE
KARATEISTOV
NOVO MESTO - Karateisti karate kluba Novo mesto so uspešno nastopili na mednarodnem turnirju v kontaktnem karateju v Zagorju. Med več kot 300 tekmovalci iz Nemčije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije je Izairi Petrit med dečki do 63 kg zmagal, v kategoriji do 56 je bil Darko Milanovič drugi, Dušan Stojakovič pa v kategoriji do 40 kg sedmi. Člani so imeli manj sreče pri žrebu, tako da sta najboljši uvrstitvi dosegla poškodovani Toni Turk in Franjo Skok, ki sta vsak v svoji kategoriji osvojila 5. do 6. mesto. Za Novo mesto so nastopili še Tomaž Maranče, Muhamed Mujakič, Vlado Ilinkovič in Tomaž Dolinar. Pred tekmovanjem v Zagorju so nastopili na državnem prvenstvu v light contactu v Mariboru, kjer sta Maranče in Skok osvojila 2. mesto, Franjo Kikič pa je bil četrti.
MODNI KOTIČEK
v
Car pletenin
Najprimernejša oblačila za prehodne dni so vsekakor pletenine. Ne uporabljamo pa jih samo za učinkovito ohranjanje telesne temperature, pač pa tudi za lep in modni videz, primeren mrzlim dnevom, mesecem.
Danes so pletenine že močno dodelane in obdelane, saj so se kolekcije razširile na področje vseh delov oblačil. Letošnji hit je KARDIGAN, prvotno vojaški jopič, narejen iz volnene česanke, z gumbi spredaj. Zapenja se lahko z gumbi, zadrgo ali pasom in, spleten iz debelejšega pletiva, je odlična zamenjava za plašč. Proizvajalci jih izdelujejo in kreirajo kot vsa druga oblačila in tako pravzaprav želijo neopazno zamenjati katerikoli kos oblačila za udobno, toplo pletenino.
V	letošnjih kolekcijah ne manjka čokoladno rjavih in vijoličnih barvnih odtenkov. Mešanice kakovostnih modnih prej, kot so čista volna -šetland, lambswool z dodatki kašmirske ali alpaka volne, bukle preje itd. omogočajo izdelavo željenih linij. Opaziti je vrnitev v preteklost, saj vse bolj sledijo liniji telesa. Kratki zgornji deli s širokim patentom nastopijo za različnimi vratnimi izrezi ali ovratniki. Vračajo se tako imenovani twin seti -jopica in pulover s kratkimi rokavi ali brez njih. Najznačilnejša dolžina kril je do kolen, minic je manj. Pomembno vlogo je dobila tudi dolga oprijeta obleka.
V	moški modi sledijo trem linijam. Udobno sproščeni, široki z ležernimi puloverji in dolgimi jopami. Druga linija, namenjena mladim, ponuja oprijete in kratke puloverje, jope in pulije, ki poudarjajo moško postavo. Tretja linija pa je mešanica prvih dveh.
JERCA LEGAN
NOČ PRESPALI V VRTCU - Otroci in vzgojiteljice skupine Miki Miška iz vrtca v Vavti vasi so prejšnjo petkovo noč prespali v vrtcu. Za večerjo so si pripravili okusne palačinke, zaplesali v pižamah in ob pravljici zaspali-Vsoboto so se vsi dobre volje zbudili. Po zajtrku so odšli domov. Za otrokt je bilo to prijetno doživetje, starši pa so bili presenečeni nad samostojnostjo svojih otrok. (Renata Kren)
Jesenska
Poletje je odšlo od nas in tu je spet jesenski čas, sonce se skriva, dan je meglen, kljub temu lepa je jesen.
Rože so že odcvetele, ptice v južne kraje odletele, listje že z dreves odpada, saj to jesenska je navada.
Kmet pridelke je pobral, saj celo leto je garal, na njivah se močno spotil, sedaj pa bo sadove užil.
Ponovno njive je zoral, pšenico žlahtno posejal in zemlja se bo odpočila, da bo v jeseni spet rodila.
V gozdu bukve rumenijo, počitka se že veselijo in medved bo odšel na spanje, jaz pa želim mu sladke sanje.
JULIJA NAKIČ, 5.a OŠ Zbora odposlancev, Kočevje
•	Sanje se uresničujejo le tistim, ki se pravočasno prebudijo.
*	Stvari so prišli do dna - in utonili.
ŽIVIMO ZA EN SVET, UČIMO SE ZA EN SVET - Konec oktobra so Šmihelčani na svoji šoli pripravili predstavitev vtisov s tretjega mednarodnega tabora v Piranu. Osnovne šole iz 7 evropskih držav so sodelovale pd projektu, ki ga je pripravil Unesco na leme: mehkužci v vodah, relief v naši okolici in stare obrti. Učenci šmihelske osnovne šole so v PiranupdličnO predstavili tudi svojo "naj"osebnost - slikarja g. Janka Orača iz Šmihela-Na predstavitvi v Šmihelu smo si gostje lahko ogledali tudi video posnetki z utrinki z mednarodnega tabora in igro, ki so jo zaigrali v Piranu. Tabot
OŠ Cirila Kosmača v Piranu je potekal pod geslom Živimo učimo se za en svet. (Anita Tintor, 7.b., OŠ Grm)
za en svet,
_ . ______________________________________________________________________
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 21. XL
SLOVENIJA 1
9.45	- 24.00 TELETEKST
10.00	VIDEO STRANI
10.30	OTROŠKI PROGRAM ČUDEŽNA KITARA
10.30	MOJ OČE ŽIVI V RIU, nizoz. nadalj., 3/5
I 11.10 TEDENSKI IZBOR
PUSTOLOVŠČINE IN ODKRITJA, italij. dok. serija, 16/26
11.40	PO DOMAČE
13.00	POROČILA
, 13.05 TEDENSKI IZBOR
KOLO SREČE, tv igrica
13.35	LJUBEZEN IN OSTANKI ČLOVEČNOSTI, kan. film
15.10	SVET NA ZASLONU
16.05	GORE IN LJUDJE
17.00	TV DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM DELFINI IN PRIJATELJI, Špan. naniz., 21/26
17.35	OPERACIJA STROGO ZAUPNO, 24/24
18.00	PO SLOVENIJI
18.30	DODOJEVE DOGODIVŠČINE
18.40	RISANKA
18.50	KOLO SREČE, TV IGRICA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.00	TEDNIK
20.50	ZLAIA ŠESTDESETA SLOVENSKE POPEVKE, 24. oddaja
21.55	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.25	POSLOVNA BORZA
22.40	SOVA
KVANTNI SKOK, amer. naniz., 26/30
23.25	ELLEN CLEGHORNE, ponov. amer. naniz, 1/15
SLOVENIJA S
8.45	'Edenski izbor: Šolska tv; 10.15 Prevzetnost in pristranost, ponov. angl. nadalj., 4/6 -11.05 Sova: Kvantni skok, amer. naniz., 25/30 - 11.55 Castlovi, angl. nadalj., 21/26 - 12.25 Korenine slovenske lipe, 7/24 - 12.45 Evrogol -13.45 Hon-nover: tenis -16.25 Ljubljana: košarka -17.55 Park City: veleslalom, L tek (ž) -18.55 Ellen Cleghome, amer. naniz., 1/15 -19.20 V najboljši družini, norv. nadalj., 17/21 - 20.00 Sporočilo iz Vietnama, amer. nadalj., 4/4 - 20.55 Vfeleslalom,
2.	tek (ž) - 22.35 Pisave - 23.25 Kri na snegu, vojna v Rusiji, amer. dok. serija, 2/10
KANALA
10.15	Risanke -10.45 Rajska obala (ponov. 3. dela) -11.10 Oprah show (ponov. 3. dela) -11.55 Očka major (ponov. 3. dela) -12.20 Nora hiša (ponov. 3. dela) -12.45 Družinske zadeve (ponov. 3. dela) -13.10 Cooperjeva drušina (ponov. 3. dela) -13.35 Prin z Bel Aira (ponov.
3.	dela) -14.00 Vbjak naj bo (ponov. 1. dela) -
15.00	Dannyjeve zvezde -16.00 Oprah shovv (4. del) -16.50 Drzni in lepi (4. del nadalj.) -17.15 Drzni in lepi (5. del nadalj.) -17.45 Rajska obala (4. del nadalj.) -18.10 Očka major (4. del naniz.) -18.40 Nora hiša (4. del naniz.) -19.05 Družinske zadeve (4. del naniz.) -19.35 Cooperjeva druščina (4. del naniz.) - 20.00 Princ z Bel Aira (4. del naniz.) - 20.30 Odlična hiša (3. del nadalj.) - 22.00 Smith in Jones (2. del naniz.) -
22.35	’Alo ’alo (4. del naniz.) - 23.05 Vitez za volanom (L del naniz.) - 0.00 Dannyjeve zvezde
HTV 1
7.40	TV spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni pro-
i gram -12.00 Poročila -12.20 Ljubezenske vezi (serija, 65/100) - 13.05 Santa Barbara (serija) -j 13.55 Izobraževalni program -15.50 Poročila -
16.00	Dober dan, Hrvaška -17.05 Književna dediščina -17.35 Otroci železniške postaje (dok. oddaja -18.10 Kolo sreče -18.40 Danes v saboru -19.10 Hrvaška spominska knjiga -
19.30	Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Ekran brez okvirja - 21.15 Glasbena oddaja - 22.15 Opazovanja - 22.55 Vsi moški ste enaki (Špan. film)
HTV 2
13.15	TV koledar -13.25 Hitler (dok. serija, 8/6) -14.20 Oprah shovv -15.05 Bronco Billy (amer. film) -16.55 Nogomet -18.25 Risanka ; 18.35 Hugo, iv igrica -19.00 Divje srce (serija, 62/160) - 19.23 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Dobiček (serija, 4/8) -
21.15	Šala (češki film) - 22.35 Filmska gibanja - 23.15 Šeinfeld (hum. serija, 21/22)
PETER, 22. XI.
Slovenija i
8.45	- 2.35 TELETEKST
9.00	VIDEO STRANI
9.35	OTROŠKI PROGRAM
UČIMO SE ROČNIH USTVARJALNOSTI, 36/52
9.50	PAJE MESTO, kan. naniz., 25/31 , 10.10 TEDENSKI IZBOR
ZLATA ŠESTDESETA SLOVENSKE , POPEVKE, 24. oddaja
11.10	LJUBEZEN DO POLNOČI, amer. film
1 13.00 POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov.
’ 15.20 GALERIJA OPERNIH ZNAČAJEV ' >6.00 BARAGOVA AMERIKA , 17.00 DNEVNIK 1
17.10	TOK, TOK, konl. oddaja za mladostnike
18.00	PO SLOVENIJI
18.30	DODOJEVE DOGODIVŠČINE
18.40	RISANKA
18.50	L1NGO, TV IGRICA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.00	FORUM
20.25	PROMETNI KVIZ - RONDO 90 4S Pl ANFT IN
22.30	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.05	SOVA
KVANTNI SKOK, amer. naniz., 27/30
23.50	SO LETA MINILA, ponov. angl. naniz., 15/20
0.20 UBIJTE SESTRO GEORGE, amer. film
SLOVENIJA 2
9.00	Euronews -10.30 Tedenski izbor: Poslovna borza; 10.45 Korenine slovenske lipe, 7/24; 11.10 Pisave; 12.00 Solitud, Špan. film -13.45 Hannover: tenis -16.05 Sova: Kvantni skok, amer. naniz., 26/ 30 -1655 So leta minila, angl. naniz., 15/20 -17.25 Alpe Jadran - 1755 Park City: veleslalom, L tek (m) -18.50 Koncerti za mlade - 20.00 Umor L stopnje, amer. na-dalj., 5/23 - 2055 \feleslalom, 2. tek (m) - 21.45 Vfečer aibanske tv - 0.15 Videošpon - 0.45 Podelitev Bloudkovih nagrad -1.00 Inis
KANALA
10.15	Risanke -10.45 Rajska obala (ponov. 4. dela) -1155 Oprah show (ponov. 4. dela) -11.55 Očka major (ponov. 4. dela) -12.20 Nora hiša (ponov. 4. dela) -12.45 Družinske zadeve (ponov. 4. dela) -13.10 Cooperjeva druščina (ponov. 4. dela) -13.35 Princ z Bel Aira (ponov.
4.	dela) -14.00 Vitez za volanom (ponov. L dela) -15.00 Karma -16.00 Oprah show (5. del) -16.50 Drzni in lepi (5. del nadalj.) -17.15 Drzni in lepi (6. del nadalj.) -17.45 Rajska obala (5. del nadalj.) -18.10 Očka major (5. del naniz.) -18.40 Nora hiša (5. del. naniz.) -19.05 Družinske zadeve (5. del naniz.) - 19.35 Cooperjeva druščina (5. del naniz.) - 20.00 Princ z Bel Aira (5. del naniz.) - 20.30 Ned in Stacey (1. del naniz.) - 21.00 Odlična hiša (naniz., 4/4) - 22.30 Karma - 23.30 Ulica ljubezni (1. del naniz.)
HTV 1
7.40	TV spored - 755 Poročila - 8.00 Dobro jutro -
10.00	Poročila -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.20 Ljubezenske vezi (serija, 66/100) -
13.05	Santa Barbara (se-rija) -13.55 Izobraževalni program -15.50 Poročila -16.00 Dober dan, Hrvaška -17.05 Danes v saboru -17.35 Govorimo o zdravju -18.10 Kolo sreče -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Lepa naša (shovv program) - 21.15 Pol ure za kulturo - 21.45 \fclebit v Andih (dok. oddaja) - 22.15 Opazovanja - 22.45 Klub d.d. - 23.00 Živi planet (dok. serija, 11/13) - 23.55 ftrročila
HTV 2
13.50	TV koledar -14.00 Seinfeld (hum. serija) -14.25 Dobiček (serija 4/8) -15.25 Triler -
16.25	Fliper (amer. film) - 17.55 Smogovci (otr. oddaja) -18.25 Risanka -18.35 Hugo, Iv igrica -19.00 Divje srce (serija, 63/160) - 19.23 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Zakon v L. A. (serija, 6/22) - 21.05 Ameriški film - 22.35 Jeleni z divjega zahoda (hum. serija, 5/15) - 23.30 “Too Young to Die” (amer. film) -1.00 Glasba -1.45 Košarka
SOBOTA, 23. XI.
SLOVENIJA 1
7.45	- 1.50 TELETEKST
8.00	VIDEO STRANI
8.15	OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK
8.35	JAKEC IN ČAROBNA LUČKA 8.500. J.
9.05	POD KLOBUKOM
9.45	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
10.15	UČIMO SE TUJIH JEZIKOV
10.30	LETNI KONCERT ORKESTRA
11.10	SVET DINOZAVROV ponov., 10/13
11.40	ANALITIČNA MEHANIKA, 45/52
12.10	TEDNIK, ponov.
13.00	POROČILA
13.05	HUGO, ponov. tv igrice
14.25	POLICISTI S SRCEM, avstral. naniz,, 2/26
15.10	KINOTEKA: PRIJETNI DESETAR, franc, film
17.00	DNENVIK 1
17.10	BOJ ZA OBSTANEK, angl. poljudno zan. serija, 5/10
18.00	4 X 4, ODDAJA O LJUDEH IN ŽIVALIH
18.30	OZARE
18.35	HUGO - TV IGRICA
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.10	JESENSKA MARJANCA, 1. del
21.10	ZA TV KAMERO
21.30	NATIONAL GEOGRAPHIC, amer. dok. serija, 19/20
22.30	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.00	SOVA
KVANTNI SKOK, amer. naniz., 28/30
23.45	VEČNI SANJAČ, amer. naniz., 22/25
0.10 SVENOVA SKRIVNOST nem. film
SLOVENIJA 2
9.00	Euronevvs - 9.201čdenski izbor: Planet ln;
10.50	Mostovi; 11.20 Slovenski utrinki, oddaja madžarske tv - 11.50 Zgodovinska kitajska mesta, amer. dok. serija, 10/13 -12.45 Skrivnostni svet A. Clarka, 12. epizoda -13.30 Prometni kviz - rondo, ponov. -13.30 Hannover: tenis -17.55 Park City: slalom, 1. tek (ž) -19.30 V najboljših družinah, norv. nadalj., 18/21 - 20.05
10.000	obratov noči, amer. film - 20.55 Slalom, 2. tek (ž) - 21.45 Peklenski stolp, amer. film
KANALA
9.00	Kaličopko -10.00 Risanka -10.30 Glasbena oddaja -11.30 Očka major (ponov. 5. dela) -
12.00	Vitez za volanom (film -13.40 Pot flamingov (32. del nadalj.) -15.00 Cooperjeva druščina (ponov. 5. dela) -15.25 Princ iz Bel Aira (ponov.
5.	dela) -16.00 Alf (1. del) -16.30 Mupet show -
17.00	Mala morska deklica (21. del risane serije); Račje zgodbe (31. del risane serije) -17.55 Kung Fu (L del naniz.) -19.35 Življenje v mestu (1. del naniz.) - 20.30 Diplomiranec (film) - 22.20 Vroči pogovori (1. del erotične naniz.) - 23.50 Emanuela na Orientu (erotični film)
HTV 1
8.35	TV spored - 850 Risanka - 8.55 Lucky Luke (risana serija, 6/26) - 9.20 Ameriški film -11.00 Prizma -12.00 Poročila -12.20 Morje -12.50 Živi planet (dok. oddaja) -13.40 Evropa 2000 -14.40 Kotel (kan.-franc. film) -15.40 Filipovi otroci -
16.10	Škupaj v vojni, skupaj v miru (inf.-pol. oddaja) -16.40 Poročila -16.45 Televizija o televiziji -17.15 Dok. oddaja -18.05 Razgovor s senco -19.03 V začetku je bila Beseda -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.20 Dan norcev (amer. film) -
22.10	Opazovanja - 22.40 Nočni program
HTV 2
15.45	TV sjJored -16.00 Vrtnar na balkonu -
16.30	Zakon v L.A. (serija, 6/22) -17.15 Mladi Indiane Jones, II. (serija, 6/15) -18.00 Alpe-Donava-Jadran -18.30 Vesoljni potop (dok. serija, 3/3) -19.20 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Triler - 21.15 Neskončno potovanje (serija, 6/20) - 22.15 Dosjeji X (serija 6/49) - 23.05 Glasbena oddaja
NEDELJA, 24. XI.
SLOVENIJA 1
8.15	- 23.20 TELETEKST
8.30	VIDEOSTRANI
8.50	OTROŠKI PROGRAM ŽIVŽAV
9.40	SREDI GALAKSIJE ZAVIJ LEVO, avstral. naniz., 27/28
10.05	KONCERTI ZA MLADE
11.05	VSI SMO ENA DRUŽINA, jap.-kan. serija, 10/10
11.30	OBZORJE DUHA
12.00	LJUDJE IN ZEMLJA
12.30	MEDNARODNO ZBOROVSKO TEK MOVANJE
13.00	POROČILA
13.05	HUGO, ponov.
13.35	KARAOKE, razvedrilna oddaja
14.35	NEDELJSKA REPORTAŽA
15.05	DLAN V DLANI
15.20	ICH DER BOSS, nem. film
17.00	DNEVNIK 1
17.10	ZAVRTIMO STARE KOLUTE
17.40	PO DOMAČE
19.10	RISANKA
19.15	LOTO
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
19.50	ZRCALO TEDNA
20.10	ZOOM
21.15	OČETJE IN SINOVI
22.15	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
SLOVENIJA 2
8.00	Euronevvs - 0.05 Kekec l„ slov. film (čb) -10.35 Tedenski izbor: Videošpon; 11.05 Ttk, tok, kont. oddaja za mladostnike; 11.504 x 4. odaja o ljudeh in živalih; 12.2010.000obratov- 13.10Sova: Kvantni skok, amer. naniz., 27/30 - 14.00 Hannover: tenis -16.30 Košarka -17.00 Smučarski teki -17.55 Park City: slalom, L tek (m) -19.00 SP v plezanju -19.30 V najboljših družinah, amer. nadalj., 19/21 - 20.05 Prevzetnost in pristranost, angl. nadalj., 5/6 - 20.55 Park Cily: slalom, 2. tek (m) - 21.50 Kavama Asto-ria, sloven. film - 23.30 Novice iz sveta razvedrila
KANALA
9.00	Kaličopko -10.00 Risanka -10.30 Glasbena oddaja -11.30 Nora hiša (ponov. 5. dela) -
12.00	Kung Fu (ponov. L dela) -13.40 Daktari (12. del naniz.) -15.05 Najstniki proti vesoljcem (L del serije) -15.30 Super samuraj (1. del serije) -16.00 Alf (2. del) -17.05 Zvezdni popotnik (mlad. film, 4/4) -17.55 Disnevvs -18.10 Korak za korakom (1. del naniz.) -18.40 Miza za pet (1. del naniz.) -19.35 Lovec na krokodile (L del dok. serije) - 20.30 Pot v vesolje (film) - 23.50 Vitez za volanom (2. del naniz.)
PONEDELJEK, 25. XI.
SLOVENIJA 1
9.15	- 23.50 TELETEKST
9.30	VIDEOSTRANI
9.55	OTROŠKI PROGRAM NORČIJE V GLEDALIŠČU
10.50	NAJBOLJŠI MEŠANI MLADINSKI ZBORI
11.20	KAVARNA ASTORIA, slov. film
13.00	POROČILA
13.05	NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA
13.50	TEDENSKI IZBOR UTRIP
14.05	ZRCALO TEDNA
14.20	ZA TV KAMERO
14.40	FORUM
15.00	NEDELJSKA REPORTAŽA
15.30	OČETJE IN SINOVI
16.20	DOBER DAN KOROŠKA
17.00	DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK
17.30	OČIVIDEC, angl. dok. nadalj., 8/13
18.00	PO SLOVENIJI
18.30	UMETNIKI ZA SVET
18.40	RISANKA
18.50	LINGO, TV IGRICA
19.20	ŽREBANJE 3X3
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.00	MEDNARODNA OBZORJA
20.55	ROKA ROCKA
21.55	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.30	SOVA
KVANTNI SKOK, amer. naniz., 29/30
23.15	NORO ZALJUBLJENA, amer. naniz., 16/25
SLOVENIJA 2
9.00	Euronevvs -11.45 Tedenski izbor: Učimo se tujih jezikov: angleščina; 12.00 Reka upanja, franc, nadalj., 8/18; 12.55 Jesenska Marjanca, 1. del;
13.50	Sobotna noč; 15.50 Šport -16.35 Wildbach, nem. naniz., 12/13 -17.25 Sova: Kvantni skok, amer. naniz., 28/30 - 18.10 Simpsonovi, amer. naniz., 55/92 - 18.30 Sedma steza -19.00 Noro zaljubljena, amer. naniz.; 16/25 -19.25 V najboljših družinah, norv. nadalj., 20)11 - 20.00 Konec velikih počitnic, koprod. serija, 1/6 - 21.30 Osmi dan - 22.00 Oddaja o turizmu - 22.30 Svet poroča -
23.00	Brane Rončel izza odra - 0.30 Tenis
KANALA
10.15	Risanke -10.45 Rajska obala (ponov. 5. dela) -11.lOOprah shovv (ponov. 5. dela) -11.55 Korak za korakom (ponov. 1. dela) -12.20 Super samuraj (ponov. L dela) -12.45 Najstniki proti vesoljcem (ponov. L dela) -13.10 Miza za pet (ponov. 1. dela) -14.00 Lovec na krokodile (ponov. 1. dela) - 15.00 Dannyjeve zvezde (ponov.) -16.00 Oprah shovv (6. del) -16.50 Drzni in lepi (ponov. 6. dela) -17.15 Drzni in lepi (7. del nadalj.) -17.45 Rajska obala (6. del nadalj.) - 18.10Očka major (6. del naniz.) -18.40 Nora hiša (6. del) -19.05 Družinske zadeve (6. del naniz.) -19.35 Cooperjeva druščina (6. del. naniz.) - 20.00 Princ z Bel Aira (6. del naniz.) -
20.30	Sam svoj mojster (2. del naniz.) - 21.00 Filmska uspeš-nica: Strah pred pajki - 22.55 ’Alo ’alo (5. del naniz.) - 23.30 Tihotapci (2. del naniz.) - 0.30 Dannjjeve zvezde
TOREK, 26. XI.
SLOVENIJA 1
10.15-1.20 TELETEKST
10.30	VIDEO STRANI
10.40	OTROŠKI PROGRAM ZLATI PRAH: ZLATI PRSTAN
10.50	MAJKEN, Šved. nadalj., 2/3
11.30	KEKEC L, ponov. sloven. filma
13.00	POROČILA
13.05	LINGO, TV IGRICA
13.50	TEDENSKI IZBOR
VSI SMO ENA DRUŽINA, jap.-kan. serija, 10/10
14.20	OBZORJE DUHA
14.50	KONEC VELIKIH POČITNIC, koprod. serija, 1/6
16.20	MOSTOVI
17.00	DNEVNIK I
17.10	OTROŠKI PROGRAM
SREDI GALAKSIJE ZAVIJ LEVO, avstral. naniz., 28/28
17.35	JAKEC IN ČAROBNA LUČKA, risana serija
17.50	O. J.
18.00	PO SLOVENIJI
18.30	UMETNIKI ZA SVET
18.40	RISANKA
18.50	KOLO SREČE, tv igrica
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.00	CELJE: KLIC DOBROTE, prenos
21.35	DRUŽINA, angl. nadalj., 1/4
22.30	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.00	POSLOVNA BORZA
23.15	SOVA
SPLOŠNE POIZVEDBE, franc, naniz., 13/14
0.45 DAVOV SVEJ ponov. amer. naniz., 18/25
SLOVENIJA 2
9.00	Euronevvs -12.40 Tedenski izbor: Osmi dan;
13.10	Boj za obstanek, angl. poljudnoznan. serija, 5/10; 14.00 Alpe Jadran; 14.30 Zoom -15.40 Pustolovščine in odkritja, italij. dok. serija, 17/ 26 - 16.50 Sporočilo iz Vietnama, amer. nadalj., 4/4 -16.40 Sova: Kvantni skok, amer. naniz., 29/ 30 - 17.30 Castlovi, angl. nadalj., 22/26 - 18.00 Prisluhnimo tišini -18.30 Svet dinozavrov, amer. poljudnoznan. serija, 11/13 -19.00 Davov svet, amer. naniz., 18/25 -19.25 V najboljših družinah, norv. nadalj., 21/21 - 20.00 Wildbach, nem. naniz., 13/13 - 20.50 Studio City - 21.50 Opus -
22.40	Umetniški večer - 0.10 Studio City, ponov.
KANALA
10.15	Risanke -10.45 Rajska obala (ponov. 6. dela) -11.10 Oprah show (ponov. 6. dela) -11.55 Očka major (ponov. 6. dela) -12.20 Nora hiša (ponov. 6. dela) -12.45 Družinske zadeve (ponov.
6.	dela) -13.10 Cooperjeva druščina (ponov. 6. dela) -13.35 Princ z Bel Aira (ponov. 6. dela) -
14.00	Tihotapci (ponov. 2. dela) -15.00 Živeti danes -16.00 Oprah shovv (7. del) -16.50 Drzni in lepi (ponov. 7. dela) -17.15 Drzni in lepi (8. del. nadalj.) -17.45 Rajska obala (7. del nadalj.) -18.10 Očka major (7. del naniz.) -18.40 Nora hiša (7. del naniz.) -19.05 Družinske zadeve (7. del naniz.) -19.35 Cooperjeva druščina (7. del. naniz.) - 20.00 Princ z Bel Aira (7. del. naniz.) -
20.30	Ellen (2. del. naniz.) - 21.00 Osumljeni (1. del nadalj.) - 22.40 ’Alo ’alo (6. del naniz.) - 23.15 Bergerac (2. del. naniz.) - 0.15 Živeti danes
SR£DA, 27. XI.
10.45	ROKA ROCKA
11.35	NATIONAL GEOGRAPHIC, amer. dok. serija, 19/20
12.30	MEDNARODNO ZBOROVSKO TEKMOVANJE
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov.
13.35	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
15.15	DLAN V DLANI
15.30	MEDNARODNA OBZORJA
16.20	LJUDJE IN ZEMLJA
17.00	DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.00	PO SLOVENIJI
18.30	UMETNIKI ZA SVET
18.40	RISANKA
18.50	KOLO SREČE - TV IGRICA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.00	V ŽARIŠČU
20.25	FILM TEDNA:
DIVJI OGENJ, nem. film
22.20	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.50	FILMSKI MARATON, kronika
23.15	SOVA
KVANTNI SKOK, angl. naniz., 30/30 0.00 CAROLINE V VELEMESTU, amer. naniz., 5/24
SLOVENIJA 2
8.10	Tedenski izbor: Prisluhnimo tišini; .8.40 Poslovna borza; 8.50 V žarišču; 9.10 Opus; 10.00
Umetniški večer, 11.35 Policijska akademija II, amer. film; 12.55 Oddaja o turizmu; 13.25 Umor
I.	stopnje, amer. nadalj., 5/23 -14.10 Sova: Splošne poizvedbe, fran. janiz., 13/14 -15.40 Castlovi, angl. nadalj., 23/26 - 16.10 Šolska tv -
16.25	Košarka -19.00 Čarobne v velemstu, amer. naniz., 5/24 - 19.30 Izzivalci, franc, naniz., 1/16 -
19.55	Rokomet - 21.30 Aliča, evropski kulturni magazin - 22.00 Impresarij v New Yorku - 22.55 Koncert simfonikov RTV
KANALA
10.15	Risanke -10.45 Rajska obala (ponov. 7. dela) -11.10 Oprah shovv (ponov. 7. dela) -
II.	55 Očka major (ponov. 7. dela) -12.20 Nora hiša (ponov. 7. dela) -12.45 Družinske zadeve (ponov. 7. dela) -13.10 Cooperjeva druščina (ponov. 7. dela) -13.35 Princ z Bel Aira (ponov.
7.	dela) -14.00 Bergerac (ponov. 2. dela) -15.00 Dannyjeve zvezde -16.00 Oprah shovv (8. del) -16.50 Drzni in lepi (ponov. 8. dela) -17.15 Drzni in lepi (9. del nadalj.) -17.45 Rajska obala (8. del nadalj.) -18.10 Očka major (8. del naniz.) -18.40 Nora hiša (8. del naniz.) -19.05 Družinske zadeve (8. del naniz.) -19.35 Cooperjeva druščina (8. del naniz.) - 20.00 Princ z Bel Aira (8. del naniz.) - 20.30 Osumljeni (2. del naniz.) - 21.20 Klic dolžnosti (L del naniz.) - 22.10 Smith in Jones (3. del. naniz.) - 22.50 ’Alo ’alo (7. del. naniz.) - 23.25 Vbjak naj bo (2. del naniz.) - 0.25 Na potepu s kamero
fr	-
DOLENJSKE
0
OfHLE KRAJINE
STU
k/io

o.j.o mi i*r

K.U.T. GAS
K.u.t, Gas je 13-članska kulturno umetniška tolpa Gas iz Posavja, ki deluje 3 leta, zvrst njen glasbe pa je soul, funk, rytm & blues. Sestavljajo jo tri vokalistke,
štiričlanska pihalna sekcija, pet članov ritem sekcije in vodja Rudi Strnad, ki je tudi gl. vokal in trobentač. Nastopali so že po vsej Sloveniji, sodelovali kompilacij-ski plošči Elvis de Luxe - gledališče Glej, kot pihalna sekcija pri dveh CD-jih skupine Demolition Group itd, pri ZKP RTV pa so izdali že tudi svojo CD in kaseto Erotika. Material so letos marca posneli v studiu 14 Radia Slovenija, na izdelku pa je 8 avtorskih skladb in 3 priredbe, kjer sta sodelovala tudi Vlado Kreslin in Tomaž Grintal. 27. novembra člani skupine načrtujejo v gledališču Glej ob 20. uri promocijo plošče, v prihodnosti pa tudi snemanje videospota za naslovno pesem Erotika, koncerte in nove avtorske skladbe.
PRETVORNIK ŠE LETOS
OSILNICA - V občini Osilnica urejajo dostopno pot na Kostevec nad Osilnico, kjer bo novi tv pretvornik. Postavili ga bodo predvidoma do konca tega leta. Dela z ozirom na obljube precej kasnijo, saj je bilo prvotno predvideno, da bodo prebivalci občine Osilnica spremljali program po kabelski televiziji že letos, a bo letos dograjen le pretvornik, ostalo pa prihodnje leto.
Nova zgoščenka Lopatičev
Pred kratkim je pri mariborski založbi Helidon izšla nova plošča skupine Lopatič Family Band, se pravi družinskega ansambla Lopatič iz Cerkelj ob Krki. Javna predstavitev je bila ob koncu oktobra v Brežicah. Na zgoščenki je deset izvirnih pop skladb, ki so avtorsko zaznamovane z vsemi tremi člani ansambla. Silvester poje, igra kitaro in trobento, Rok poje, igra klaviature in programira bobne, Jure pa poje in igra basovsko kitaro. Ob tem sta Rok in Silvester še avtorja skladb in aranžmajev, za besedila vseh desetih skladb pa so poskrbeti Janez Lopatič, Matevž Hrovat in Miroslav Glas.
Ploščo so posneli v novomeškem Studiu Luca pod vodstvom tonskega mojstra Tomaža Mara-sa, sodelovali pa so še: Tjaša Fabjančič in Marinka Vračevič kot pevki ter Aleš Suša s saksofonom in Tomaž Maraš s kitaro. Skladbe na cedeju niso nič pretresljivega ne po glasbeni in še manj po besedilni plati, so pa kar dobro aranžirane in solidno posnete. Morda bodo šle v ušesa poslušalcem, se pravi kupcem. Tako bo plošča doegla svoj namen in cilj, ki ga najbrž ima, saj ne gre za zahtevnejša glasbena iskanja na področju zabavne glasbe. Se en komercialen izdelek pač.	MiM

DESET DOMAČIH
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Ivanki Gartner iz Selc. Nagrajenki čestfta-nto!
Lestvica, kije na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna:
1.	(2) Nisem svetnik - ANS. FRANCA POTOČARJA
2.	(1) Dobrodošli - ANS. RUBIN
3.	(5) Jesen ihti - ANS. BRANETA KLAVŽARJA
4.	(3) Dobrota je sirota - ANS. CVET
5.	(8) Krojač za dame - ANS. ZUPAN
6.	(4) Pazi se, punca ti - ANS. HENČEK
7.	(6) Srce ti svoje dam - ANS. SLAPOVI
8.	(-) Le Krka ve - ANS. POUUB
9.	(7) Zdravja si vsak želi - ANS. MIRO KLINC
10.	(9) Ko zaslišim znano melodijo - ANS. LOJZETA SLAKA Predlog za prihodnji teden: Jesenska žlahta - ANS. TONIJA VERDERBERJA
8«----------------------------------------H
KUPON ŠT. 47
SLOVENIJA 1
8.45	- 0.35 TELETEKST
9.00	VIDEO STRANI
9.20	TEDENSKI PROGRAM KARAOKE
10.20	JEKLENI JEZDECI avstral. nadalj., 8/8
Glasujem za: Moj naslov:
Kupone pošljite na naslov: Studio I), p.p. 103, 8000 Novo mesto

mm®
NAJVARNEJŠI V SVOJEM RAZREDU
NISSAN ALMERA

* Revija AutoBild je v Crash-testu objavljenem 4. maja 1996 ocenila Almero za najvarnejši avtomobil med testiranimi konkurenti.
Ze od 22.990 DEM
Kupcem v mesecu novembru podarjamo
v--V'.
;	- mmmmiHk

i H



Pooblaščeni zastopnik za Slovenijo:
NISSAN ADRIAd.o.o., Slovenska 54, Ljubljana
Pooblaščeni trgovci in serviserji za področje Slovenije:	• KOS. Polzela, telefon: 063 / 702 230
•	AVTONISS, Ljubljana, telefon: 061 /1597331	• AVTOHIŠA, Murska Sobota, telefon: 069/32 209
•	KRULC, Moravče, telefon: 061 /731 143	• MG, Muta, telefon: 0602/61 760
•	VIDRIH, Otočec-Novomesto, telefon: 068/75 180 • FABJAN, Branik, telefon: 065/57012
•	ZIERER, Sevnica, telefon: 0608/81 389	• PIŽEM, Domžale, telefon: 061 /372333
•	TRUNK, Ljubljana-Ježica,telefon:061 /342692	• VAŠAVTO. Celje, telefon: 063/441 160
•	AVTOSALON Kovinarska Vrhnika, tel.: 061/753842 • SALON NISSAN Lipnik, Velenje, tel.: 063/893549
•	BARLOG,Trebnje, telefon: 068/45700	• AUTOCOMFORT, N. gorica-Solkan, 065/23 274
•	A&M FERK, Maribor, telefon: 062 / 224 478	• NISSAN HVALEC, Ruj, telefon: 062/778 507
•	AVTO MOČNIK, Kranj - Britof, tel.: 064/242277	• LAVRENČIČ. Ajdovščina, telefon: 065/641 144
»MERCATOR-KMETIJSKA ZADRUGA		
ČRNOMELJ, z.o.o.		
Kolodvorska 39, 8340 Črnomelj		
objavlja javno licitacijo		
rabljene kmetijske mehanizacije in priključkov, opreme, vozil in drugih osnovnih sredstev ter		
inventarja:		
L. nabave Izklicna cena		
PRIKLOPNIK KIPER FE	1961	80.000,00
CISTERNA 5000 1	1981	300.000,00
ELEKTRIČNI BRUSILNI STROJ	1964	15.000.00
CISTERNA CV 4200 TROSILEC B 75 ZA	1986	270.000,00
UMETNA GNOJILA TROSILEC VICON	1982	50.000,00
ZA UMETNA GNOJILA	1976	180.000,00
PREDSETVENIK	1985	90.000,00
MEŠALEC GNOJEVKE 2 kom.	1986	80.000,00
PLUG PTK 4/3	1981	300.000,00
KOSILNICA (DISKASTA) VICOM	1985	150.000,00
NAKLADALNA SILAŽNA PRIKOLICA	1985	700.000,00
TRAKTOR ZETOR 12045	1978	1.000.000,00
TRAKTOR ZETOR 6711	1980	410.000,00
TRAKTOR ZETOR 8045 KRISTAL	1983	800.000,00
TRAKTOR ZETOR 5011	1984	510.000,00
TRAKTOR ZETOR 6211	1986	750.000,00
VRTAVKASTA BRANA	1987	150.000,00
KULTIVATOR ORAO — 4	1987	100.000,00
KOMBAJN ZMAJ BM	1988	3.800.000,00
SEJALNICA GAMA 18	1989	80.000,00
BRANA, ŠTIRIDELNA, KROŽNA PRIKOLICA (TRAKTORSKA),	1978	350.000,00
2-OSNA TEHNOS.	1982	320.000,00
PRIKOLICA (2-OSNA) TEHNOSTROJ TRAKT.	1983	370.000,00
PRIKOLICA (2-OSNA) TEHNOSTROJ TRAKT.	1982	370.000,00
PRIKOLICA ENOOSNA	1973	80.000,00
PLUG, TRIBRAZDNI	1985	150.000,00
SEJALNICA SKPR-4	1974	180.000,00
PRIKOLICA ZA PREVOZ ŽIVINE	1990	60.000,00
VARILNI TRAFA ŠT. 350	1964	72.000,00
USMERNIK, POLNILEC AKUMULATORJA	1972	22.000,00
HIDRAVUIČNA KRONSKA DVIGALKA PNEVMATSKI IZVIJAČ PUT-T Z	1977	
		27.000,00
INŠT. ZR.	1987	96.000,00
MOMENT KLJUČ OMK 20	1987	27.000,00
ZRAČNI IZVIJAČ 8121 NOV 1 /2	1987	15.000,00
APARAT ZA PREIZKUŠNJO ŠOB	1961	9.000,00
STRUŽNICA Z GLAVO	1961	55.000,00
PRALNI STROJ ZA AVTOMOBILE	1985	130.000,00
PRIKOLICA ADRIA IMV	1985	135.000,00
ELEKTROMOTOR — 10 KW	1964	18.000,00
ELEKTROMOTOR — 7 KW ELEKTROMOTOR — 7,5 KW,	1982	12.000,00
2800° /min		15.000,00
ELEKTROMOTOR — 15 KW, 2800 /min		18.000,00
ELEKTROMOTOR — 16,5 KW, 1‘450°/min		15.000.00
ELEKTROMOTOR — 8,5 KW, 1450°/min		10.000,00
PLUG IMT		6.000,00
PRIKOLICA (DVOOSNA)		60.000,00
KASETE Z ORODJEM, 3 kom.		10.000,00
REZKALEC SEDEŽEV VENTILOV		18.000.00
LICITACIJA BO V ČETRTEK, 28. 11	1996, S PRIČETKOM	
OB 10. URI. V PROSTORIH POSESTVA LOKVE, na Lokvah pri Črnomlju. Ogled je možen v sredo, 27.11.1996, od 10. do 12. ure in eno uro pred pričetkom licitacije. Na zlicitirano		
vrednost plača kupec še 5% p.d.		
Javne lilcitacije se lahko udeležijo vse pravne ali fizične osebe, ki so najmanj eno uro pred pričetkom licitacije vplačale kavcijo v višini 10% izklicne cene sredstva, za katerega bodo licitirale, na naš žiro račun št. 52110-601-13544 s položnico ali virmanskim nakazilom preko pošte, banke, acjencije ali blagajne pri Zadrugi ali neposredno pri blagajničarki na mestu licitacije, med 8. in 9. uro, pred pričetkom licitacije, in to izkažejo s potrjeno kopijo nakazila.		
Kavcija bo kupcu vračunana v kupnino, ostalim pa vrnjena		
takoj oz. najkasneje v treh dneh po licitaciji.		
Dodatne informacije lahko dobite po tel. (068) 51 -020 int. 14,		
vsak dan med 6. in 7. uro zjutraj.		
M KZ KRKA, z.o.o., PE AGROSERVIS, Knafelčeva 2, NOVO MESTO, v okviru tradicionalnega sejma, ki bo v nedeljo, 24.11.96, ob 9. uri, objavlja javno licitacijo ‘ naslednjih rabljenih in poškodovanih vozil:
1.	BMW 525 i VSA OPREMA
2.	R MEGANE 1.6 e RN
3.	FIAT BRAVO
4.	SUZUKI SVVIFT GTI 16v
5.	VW POLO Clasic 1.41
6.	VVV-G0LF JXD 3v
7.	Seat-Cordoba 1,9 D GLX
8.	R MEGANE 1.4e RL
9.	AUDI A4 1.6
10.	MAZDA XED0S 2.0i
11.	SUZUKI Baleno 1.3 GL
12.	R SAFRANE 2.0i RN
1.1994	Izkl. c. 1.1996 Izkl. c. 1.1996 Izkl. c. 1.1990 Izkl. c. 1.1996 Izkl. c. 1.1990 Izkl. c.
1.1995	Izkl. c.
1.1996	Izkl. c. 1.1996 Izkl. c.
1.1995	Izkl. c.
1.1996	Izkl. c. 1.1993 Izkl. c.
13. Prikolica TPV Amigo 750 kg 1.1995 Izkl. c.
1.600.000.	00 SIT
1.300.000.	00 SIT
450.000.	00 SIT
630.000.	00 SIT
400.000.	00 SIT
720.000.	00 SIT
1.000.	000.00 SIT
1.000.	000.00 SIT
1.750.000.	00 SIT
950.000.	00 SIT
660.000.	00 SIT
1.620.000.	00 SIT 45.000,00 SIT

Licitacija bo v nedeljo, 24. 11. 1996, ob 9. uri v prostorih PE AGROSERVIS, Knafelčeva 2, Novo mesto. Ogled vozil v petek, 22. 11. 96, od 8. do 12. ure, ter eno uro pred začetkom licitacije. 10% vplačila sprejemamo eno uro pred začetkom licitacije. Na izlicitirano vrednost se plača 5% prometni davek, razen pod zap. štev. 3 in 13 se plača 20% PD.
Mercator - KZ Krka, z.0.0., novo mesto
MEGAhit d.o.o.
Smolenja vas 10 8000 NOVO MESTO
tel.&fax: 068 27 408
MEČAUlt
V AKCIJI
3% POPUSTA
Pentium 133, Intel 82430HX, 256KB Pipeline Buist SRAM,(512KB), 4*16 Bit ISA, 4’32Bit PCI, AMI/AVVARD PnP, 2*FD0 in 4‘E-IDE, 2*16550,16MB ali 32MBED0 DRAM (512MB), 1 44 MB Sony,
2.0 GB Maxtoi/4500 vrtl|ajev/l 1 ms, CD Rom $ony 8’hitrost, 16 Bit PnP Stereo,
PCI ATI Win Chorgei 2MB Diom video Hyundai DeluxSian 15G digitalni, OnSaeen display, logitec Pilot 3tipke, Cheny G-83Wm‘9S SLO, Opemoiski sistem: Wmdows 95__________________________pentium
HTTP:/WWW.MEGAHIT.SI IZDELUJEMO TUDI DRUGE SISTEME
HIŠA RAZPADA, UKREPA NIHČE-Na Bregu, delu starega novomeškega jedra, so hiše večinoma lepo urejene, a so žal tudi izjeme. Hiša s številko 2 je prazna že dve leli in ves ta čas je ni nihče vzdrževal Zasilni strešni podporniki, razpadajoča balkonska ograja in omet, ki odpada, so resna nevarnost za mimoidoče. Kdo je odgovoren za tak propad in zakaj se nič ne ukrepa, se sprašujejo stanovalci ogrožene Pugljeve ulice. (Foto: S. Srovin)
V Uradnem listu RS št. 64/96 z dne 15.11.1996 je na podlagi 17. člena Statuta Občine Šentjernej (Ur. list RS št. 43/95), prvega odstavka 2. člena Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Ur. list RS št. 48/90 ter 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Ur. list RS št. 26/90,18/93,47/93 in 71 /93) in na podlagi sklepa Občinskega sveta Občine Šentjernej, sprejetega na 19. redni seji dne 4 11.1996, objavljen sklep o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta Potok Kobila v Šentjerneju. Osnutek bo razgrnjen v prostorih Občine Šentjernej vsak delovni dan od 7. do 15. ure, trideset dni po objavi v Uradnem listu RS, to je do 15 12. 1996. V času javne razgrnitve bo organizirana tudi javna obravnava osnutka. Obveščanje občanov o javni obravnavi bo | organizirano na krajevno običajen način.
Podjetja in druge organizacije, organi, društva in občani lahko dajejo pisne pripombe, mnenja in predloge na kraju razgrnitve ali pa jih pismeno pošljejo na Občino Šentjernej.
KS KAPELE
OBJAVA RAZPISA
A.	ZA IZBOR IZVAJALCA ZA OPRAVUANJE ZIMSKE SLUŽBE V SEZONI 1996/97
1.	Naročnik: KS Kapele
2.	Predmet razpisa:
Izbor ponudnika za opravljanje zimske službe na celotnem območju KS Kapele. Zimska služba se izvaja na krajevnih cestah v dolžini 12.070 m.
Pred izdelavo ponudbe priporočamo ogled cest.
3.	Zimska služba vključuje:
pluženje cest s čelnim plugom, ki je v lasti KS Kapele.
4.	Merila za izbor ponudnika:
-	način plačila,
-	strojne kapacitete in kapacitete zaposlenih,
-	cenik storitev,
-	usposobljenost ponudnika za izvajanje ponudbenih del.
5.	Z izbranim ponudnikom bo sklenjena pogodba za izvajanje del zimske službe.
Dela se obračunavajo mesečno, na podlagi izstavljenih računov za opravljeno delo.
6.	Ponudbe morajo biti oddane v zaprtih kuvertah s pripisom: “Ne
odpiraj - za zimsko službo!” na naslov KS Kapele, 8258 Kapele, najkasneje do 25.11.1996.
7.	Odpiranje ponudb bo 29.11.1996.
8.	Ponudniki bodo obveščeni o izboru najugodnejšega ponud-nika do 5.12.1996.
B.	ZA ODDAJO V NAJEM POSLOVNIH PROSTOROV V USTI ! KS KAPELE
1.	Naročnik: KS Kapele
2.	Predmet razpisa:
Oddaja v najem poslovnih prostorov v lasti KS Kapele.
3.	Oddaja oz. najem vsebuje:
-	poslovni prostor v izmeri 65,68 m2 - pritličje. Prostori so predvideni za trgovsko, uslužnostno ali pisarniško dejavnost. Nahajajo se v zgradbi KS Kapele (stara pošta);
-	poslovni prostori v izmeri 147,28 m2 (mansarda). Prostori so predvideni za pisarniško in sorodno dejavnost. Nahajajo se v zgradbi KS Kapele - stara pošta;
-	poslovni prostori v izmeri 81,53 m2 (novogradnja), pritličje. | Prostori so predvideni za trgovsko, uslužnostno ali pisarniško dejavnost.
4.	Merila za izbor najugodnejšega ponudnika:
-	pripravljenost vlaganja v adaptacijo oz. gradnjo objekta
-	predvidena dejavnost ponudnika, pomembna za KS Kapele
-	dolžina predvidenega najema
5.	Pred izdelavo ponudbe priporočamo ogled objekta. Pooblaščena oseba za vodenje razpisa je g. Branko Blaževič, občina Brežice, tel. 0608/62-050.
6.	Z izbranimi ponudniki bo sklenjena pogodba za najem pos- j lovnih prostorov.
7.	Ponudbe morajo biti oddane v zaprtih kuvertah s pripisom “NE ODPIRAJ - ZA NAJEM POSLOVNIH PROSTOROV!” na naslov KS KAPELE, 8258 Kapele, najkasneje do 1.1.1997.
8.	Odpiranje ponudb bo v roku 14 dni po zaključenem razpisu.
9.	Ponudniki bodo obveščeni o izboru najugodnejšega ponudnika v roku 15 dni po izbiri ponudnika.
J
LL^rr"—1 ■ -------i,, i - i ■ i	■
18
DOLENJSKI LIST
Št. 47 (2467), 21. novembra 1996
Volvo 850. Odslej z notranjostjo iz plemenitega lesa in kakovostnim radiokasetofonom s šestimi zvočniki za enako ceno!*
*Velja za vsa nova naročila in vse modele.
VOLVO
Seznam pooblaščenih prodajalce« AVTOLINE, d.o.o.. Tržaška 135, Ljubljana, tel.. 061/268 478, taks: 061/268 58, Ljubljanska 83, Domžale, let: 061/721 276, laks: 061/721 276; ALPETOUR REMONT, d.o.o., Ljubljanska 22, Kranj, tel,: 064/212 951, laks: 064/223 276; A.B.C., d.o.o., V. Vodopivca 2, Nova Gorica, tel.: 065/27 012, faks: 065/27 693; ŠTAJERSKI AVTO DOM, Tržaška 38 Maribor, tel.: 062/33 741, faks 062/33 885: RSL, d.o.o., Levec 54, Petrovče, tel.: 063/452 515, taks: 063/452 057, AVTO CENTER LUZAR, s.p.. Ivana Roba 27, Novo mesto, tel.: 068/341 543 taks' 068/341 543; AVTOCENTER LEPOŠA, d.o.o., Ivanocijevo naselje 2. Murska Sobota, tel.: 069/22 119, laks: 069/22 119; CAISSA, d.o.o.. Ob Dravi 3a, Ptuj tel 062/779 696 laks 062/779 697' MERCATOR TRGOAVTO, d.d.. Ljubljanska 3, Koper, tel.: 066732 771, laks: 066/32 771., TRGOVINA IN SERVIS LEKŠE, Ul. Lovre Klemenčiča 1, L|0bljana, tel 061/129 16 16 laks 061/129 14 5o'

Servisno prodajni center Novo mesto Kandijska 60
Tel. 068/341-225, 341-226
Obrestne mere:
T + 0% = R 5 + CLIO
T + 5% = TWINGO
T + 7% dalje = vsi ostali modeli
*	Renault MEGANE iz zaloge cenejši za 120.000 SIT
*	Kupce vozil iz zaloge čaka presenečenje!
NA ZALOGI OMEJENA KOLIČINA VOZIL LAGUNA AIDA Z BOGATO OPREMO!
Za vas TPV AVTO od ponedeljka do petka, od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
NOVO: MEGANE CLASSIC
IN SCENIC ŽE V PRODAJI

RENAULT
OREL-©-
EINSIEDLER & CO d.o.o. POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL OPEL
*	prodaja novih vozil
*	prodaja rabljenih vozil Kolodvorska 45
*	servis	Črnomelj
*	rezervni deli	Tel.: 068/51-168, 53-139
Fax: 068/51-168
POPUSTI ZA VOZILA IZ ZALOGE:
ASTRA Eco 1000	DEM	ASTRA Svving	1200	DEM
ASTRA Team 1200	DEM	ASTRA DMD	1500 DEM
ASTRA Young 1000	DEM	VECTRA	1000 DEM
vašem
kanalu
sobota ob 18. url
in po ciničnih teljah klinična ponovitev: nedelja ob 20. uri sreda ob 21.30!
VEDEŽEVANJE,
odstranjevanje črne magije urokov, pomoč pri ljubezenskih in zakonskih težavah.
® 061/753-461
Delnice podjetij KRKA, PIVOVARNA LAŠKO, PIVOVARNA UNION in ostalih odkupujemo po najvišjih cenah. Nudimo gotovino takoj. Tel.: 061/ 131-92-15
SNEGQLOVI ZA VAŠO STREHO Izdelujemo in montiramo vse vrste snegolovov. Cena ugodna. Tel. 068/79-509.
Mobitel: 0609/616-119
^eMo°oče0^e ^°°oče
O Vrtal ni stroj + vibracijski brusilnik

za samo 16.990 sit
O Motorne žage Jonsered
že od 56.990
dalje
samo
22.990 sit
(GRATIS POSTELJNIMA)]
O
Sesalnik
SIEMENS
(SalB
aa adSerraŽ	oVelika
izbira akustičnih aparatov svetovno znanih firm:
SAMSUNG, PHILIPS, GRUNDIG, AIWA
Prodajni center KOVINOTEHNA v BTC Novo Mesto
Ljubljanska c. 27, tel.068/516 171 in 516 175
KOVINOTEHNA
DOLENJSKI LIST

£0$ .
™^mbra
Pk	Strane*
\ t* po*'8'"
._CU
M BtSE-0'
\N
Tone Jakše
1 DOLENJSKI*!
OSEMDESETA LETA

Naročilnica za DOLENJSKE OBRAZE
izvod(ov) knjige DOLENJSKI OBRAZI
Naročam______
avtorja Toneta Jakšeta, in sicer po prednaročniški ceni 4.000 tolarjev + stroški za poštno povzetje, line in priimek:
Naslov (ulica, hišna številka, kraj, pošta):
6----- -H
Naročilnico pošljite na naslov:
Dolenjski list, Glavni trg 24, 8000 Novo mesto
CZ
MADONNA
EviTA
	SIMPUt RED	Gaeatest Itrrs
	BAD AND BREAKFAST 1, yoim f»ci
	VAVA CON DIOS	Brai of
	PHIL COLLINS Dance ihto rki liqki
D J. BOBO	Wo«ld iN motion |	
£j[ CARRERAS.COt E,DOMINGO Cknsnu |	
	
Z	NO MERCY	My lile |
VAN HALE N
Bht of vol. 1
ISKRA
Energetska elektronika, d.o.o.
8000 NOVO MESTO, Podbevškova 4
—	V STEČAJU
Okrožno sodišče v Novem mestu v skladu z določilom čl.
154/2 in 3 Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. list RS 67/93) v stečajnem postopku nad dolžnikom Iskra, energetska elektronika, d.o.o. — v stečaju, Novo mesto, Podbevškova 4, objavlja
DRAŽBENI OKLIC
Dne 29. 11., 5. 12. in 12. 12. 1996 ob 9. uri bo na sedežu družbe Iskra energetska elektronika, d.o.o. — v stečaju Podbevškova 4, Novo mesto, javna dražba premoženja stečajnega dolžnika.
Na dražbi se bo prodajal material, polizdelki in gotovi izdelki ter oprema stečajnega dolžnika: pisarniška oprema, orodje, stroji, elektromaterial, črne in barvne kovine, vijaki, merilni instrumenti, naprave... po vrsti, količini in cenah, navedenih v seznamih z dne 19.11.1996, obešenih na oglasni deski v vhodu družbe. Sredstva se bodo prodajala po sistemu »videno kupljeno«. Poznejše reklamacije se ne upoštevajo. Javne dražbe se lahko udeležijo vse pravne in fizične osebe, ki najmanj uro pred začetkom dražbe položijo na blagajni varščino v višini 10% izklicne cene vrednosti posamezne stvari ali le-to vplačajo na žiro račun št. 52100-690-68167 in to dokažejo s potrjeno kopijo nakazila.
Varščina se uspešnemu ponudniku vračuna v kupnino, drugim pa bo vrnjena v treh dneh po- javni dražbi brezobrestno oz. v tolarski gotovini, deponirana sredstva na blagajni pa takoj vrnjena.
Rok plačila preostalega dela kupnine je najkasneje 3 dni po javni dražbi, sicer se bo prodaja razveljavila, varščina pa zadržala.
Prevzem stvari je možen po plačilu celotne kupnine. Prometni davek in vse morebitne druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva plača kupec.
Informacije o javni dražbi in ogled je možen vsak dan od 8.
—	14. ure in dve uri pred pričetkom dražbe pri g. Jožetu Kunčiču, telefon 068/341-344.
PREIS SEVNICA, d.o.o.
Savska c. 23 8290 SEVNICA
Tuje zasebno podjetje z dejavnostjo s področja kovinskopredelovalne industrije
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1. REFERENT NABAVE
Pogoji:
—	VI. oz. VII. stopnja izobrazbe ekonomske smeri
—	2 leti delovnih izkušenj
—	aktivno znanje nemškega jezika
Okrožno sodišče v Novem mestu v skladu z določilom čl. 154/2 in 3 Zakona o prisilni poravnavi stečaju in likvidaciji (Ur. list RS št. 67/93) v stečajnem postopku nad dolžnikom PIONIR, Gradbeno industrijsko podjetje, p.o. Novo mesto — v stečaju objavlja
DRAŽBENI OKLIC
Dne 4.12.1996 bo v prostorih stečajnega dolžnika na Kočevarjevi 1, Novo mesto, javna dražba premoženja stečajnega dolžnika, in sicer ob 15.00 uri za premoženje, navedeno pod tč. 1, ob 16.00 uri za premoženje pod tč. 2 in ob 17.00 uri za premoženje, navedeno pod tč. 3 in 4,
ki obsega:
1.	samski dom na naslovu Ljubljana, Vide Pregare št. 34,skupaj z opremo.
Izklicna cena za navedeno nepremičnino in opremo znaša 1.460.453,00 DEM, plačljivo v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila, in je določena na podlagi cenilnih mnenj sodnega cenilca Milana Verčka, ki je ocenil vrednost nepremičnine — samskega doma na 1.451.835,00 DEM, in sodnega cenilca Vladimirja Škrinjarja, ki je ocenil vrednost opreme na 8.618,00 DEM.
2.	gradbene stroje ter naprave po naslednjih izklicnih cenah:
Inv. št.:	Izklicna cena:
P 4-2882 — stroj za krivljenje železa Rema	57.000,00 SIT
P 4-4768 — rezilka za železo	60.000,00 SIT
P 4-4932 — stroj za rezanje opeke	24.000,00 SIT
P 4-5341 — cisterna za vodo, kapac. 10.000 I	80.000,00 SIT
P 6-4167 — samonakladalni mikser	413.000,00 SIT
P 4-3985 — valjar BW 76 Ricomag	215.000,00 SIT
P 2149 — silos za cement	276.000,00	SIT
P 7-21008 — predalnik Primat	33.000,00 SIT
P 1 -575 — sanitarni kontejner	179.000,00 SIT
P 1-574 — skladiščni kontejner	195.000,00	SIT
P 4-4359 — rotacijski čelilnik Ledinek	450.000,00	SIT
P 6-1163 — semaforska naprava Tesla, 2 kom.	70.000,00 SIT
3.	objekt garaže na lokaciji Kočevarjeva 1, Novo mesto (3 kom. garažnih boksov)
Izklicna cena za navedeno nepremičnino znaša 22.050 DEM, plačljivo v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila, in je določena na podlagi cenilnega mnenja sodnega cenilca Milana Verčka.
4.	naslednjo opremo oz. stroje po naslednjih izklicnih cenah, določenih po sodnem cenilcu Vladimirju Škrinjarju:
Inv. št.
P-5-573 — video projektor Umetniška keramika Kržišnik
Izklicna cena: 1.369.000,00 SIT 941.000,00 SIT
1.	Javne dražbe se lahko udeležijo vse pravne in fizične osebe, in sicer morajo dražitelji, ki so fizične osebe, pred pričetkom javne dražbe predložiti dokazilo, da so državljani R Slovenije, dražitelji, ki so pravne osebe s sedežem v R Sloveniji, pa morajo pred pričetkom javne dražbe predložiti overjeno kopijo izpiska iz sodnega registra.
2.	Dražitelji so dolžni vplačati varščino v višini 10-odst. izklicne cene, ki mora biti vplačana na žiro račun št. 52100-690-68375 pri Agenciji RS za plačilni promet, Podružnica Novo mesto, in to dokažejo s predložitvijo kopije nakazila pred začetkom javne dražbe. Dražitelji za premoženje, navedeno tč. 2 in 4 tega sklepa, morajo na virmanu, s katerim so vplačali varščino, označiti evidenčno številko stroja oz. naprave, ki jo bodo dražili. Pri izklicnih cenah, določenih v nemških markah, se varščina vplača v tolarski protivrednosti, preračunani po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila varščine.
3.	Varščina bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, drugim pa bo vrnjena v roku 5-ih delovnih dni brezobrestno.
4.	Pri nakupu gradbenih strojev ter naprav ima prednost tisti dražitelj, ki pod enakimi pogoji kupi gradbene stroje in naprave v kompletu. Uspešni dražitelj mora skleniti kupoprodajno pogodbo s stečajno upraviteljico v roku 8 dni po končani dražbi, sicer mu varščina zapade oz. se zadrži. Kupec je dolžan celotno kupnino plačati na žiro račun stečajnega dolžnika št. 52100-690-68375 v 15 dneh pod podpisu kupoprodajne pogodbe. V primeru, da kupnina ne prispe v 15 dneh na žiro račun stečajnega dolžnika, se kupoprodajna pogodba razdre z enostransko pismeno izjavo stečajne upraviteljice, varščina pa zadrži.
5.	Premoženje se prodaja po načelu videno-kupljeno in zato stečajni dolžnik ne daje nikakršnih jamstev ali garancij za kupljeno premoženje.
6.	Nepremičnine se izročijo kupcu v last in posest, ko je kupnina celoti plačana.
7.	Prometni davek, stroške sestave kupoprodajne pogodbe in stroške zemljiškoknjižnega prepisa je dolžan poravnati kupec in niso vključeni v izklicno ceno.
8.	Zemljišča-nepremičnine se prodajajo bremen prosto razen vpisanih služnostnih pravic. Samski dom na naslovu Ljubljana, Vide Pregare 34, je oddan v najem, najemnik pa na najetem premoženju nima predkupne pravice.
9.	Vsa ostala določila, pomembna za odnose med prodajalcem — stečajnim dolžnikom in kupcem — uspešnim dražiteljem, bodo zajeta v kupoprodajni pogodbi.
10.	Informacije o javni dražbi in dogovor o ogledu je možen po telefonskem dogovoru na št. 068/321 -663 vsak delovni dan od 8.00 do 13.0 ure pri g. Francu Kuzmi ali Janezu Kastelcu.
MESTNA OBČINA NOVO MESTO, SEKRETARIAT ZA VARSTVO OKOLJA IN UREJANJE PROSTORA, OBJAVLJA
JAVNO RAZGRNITEV OSNUTKA ODLOKA O ZAŠČITI VODNIH VIROV NA OBMOČJU MESTNE OBČINE NOVO MESTO od 15. NOVEMBRA do 15. DECEMBRA 1996 V PROSTORIH MESTNE OBČINE NOVO MESTO, SEIDLOVA CESTA 1.
V SPOMIN
V,naših srcih ti živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš.
Tam lučka ljubezni vedno gori, tvoj nasmeh med nami živi.
16. novembra mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila draga žena, mamica, hči in sestra
SLAVKA
KORAČIN
roj. Zoran
Ljubljanska 102
Hvala vsem, ki seje spominjate, postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče.
Vsi njeni
V SPOMIN
V naših srcih Ti živiš, čeprav v grobu mirno spiš, tam lučka ljubezni vedno gori, tvoj nasmeh med nami živi.
20. novembra mineva žalostno leto, kar nas je zapustila draga žena, mama in stara mama
ZOFIJA CIMPRIČ
iz Krajčeve 21, Novo mesto Hvala vsem, ki obiskujete njen prerani grob.
Mož Lojze in sin Slavko z družino
ZAHVALA
V 29. letu življenja se je v tragičnem spletu okoliščin smrtno ponesrečil
DAMIR ŽBOGAR
iz Semiča
Svojci se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam z izrečenim sožaljem, cvetjem, besedami tolažbe, sočutjem ali kakorkoli drugače stali ob strani in vsem, ki ste se udeležili žalne slovesnosti. Soproga Vida in mala Manca se še posebno zahvaljujeva Damirovim sodelavcem in stanovalcem Doma starejših občanov iz Črnomlja za njihovo izredno pomoč in iskreno sočutje, s katerima so nama pomagali ob boleči izgubi našega moža in atija.
Vsi njegovi
2.	KLJUČAVNIČAR — 8 delavcev
Pogoji:
—	IV. stopnja izobrazbe — kovinarstvo in strojništvo
—	2 leti delovnih izkušenj
3.	VARILEC ZA VARJENJE V ZAŠČITNEM PLINU
—	8 delavcev
Pogoji:
—	III. oz. IV. stopnja izobrazbe — kovinarstvo in strojništvo
—	uspešno končan tečaj za varjenje z veljavnimi atesti
—	2 leti delovnih izkušenj
4.	PLESKAR — 2 delavca
Pogoji:
—	IV. stopnja izobrazbe avtoličarstvo ali II. pleskar antikorozist
—	2 leti delovnih izkušenj
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas do 31. 3. 1997 z možnostjo kasnejše sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo na gornji naslov 8 dni po objavi.
Možnost nastopa dela za vsa prosta delovna mesta je takoj oz. po dogovoru.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po opravljeni izbiri.
TREBNJE
VEDEŽEVANJE 090 44 09
HARRAN 156 sit min
ZAHVALA
Kakor zarja večerna, k počitku zdaj lega, utrujena duša	končala je boj.
V 59. letu je utrujen sklenil svoje delo mož, oče, tast, stari oče, brat, zet, boter, stric in svak
JOŽE PIRC
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem ZGS OE Novo mesto-KE Trebnje ter poslovni hiši Real, ki ste nam v trenutkih slovesa izrazili sožalje, pomagali, pokojniku pa darovali toliko lepega cvetja in sveč. Hvala PGD Dol. Straža, Prečna in Vavta vas, prijateljem ribičem iz RD Novo mesto, govorniku g. Slavku Knaflju za besede slovesa ter zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Novo mesto. Posebej se zahvaljujemo družinam Pirc, Jaklič in Berkopec za nesebično pomoč,gospodu župniku, pevcem, pogrebcem in trobentaču za ganljivo Tišino. Ne nazadnje se še enkrat zahvaljujemo vsem, ki ste pokojnika poznali, prisluhnili njegovi bolezni, mu pomagali in ga spodbujali. Hvala vsem, ki ste ga pospremili k večnemu
počitku.
Vsi njegovi Straža, 18.11.1996
Stanovanjsko podjetje ZARJA, d.d., Novo mesto odda v najem najugodnejšemu ponudniku:
—	poslovne prostore v Ljubljani, v objektu Partizanska 19
—	poslovni prostor v Šentjerneju in Šmarjeti
—	poslovne prostore v Novem mestu, Prešernov trg 5
—	poslovne prostore z lastnim parkiriščem v Novem mestu, Vrhovčeva ulica 14
—	poslovni prostor v Novem mestu, Mestne njive 4a
Podrobnejše informacije dobijo interesenti na sedežu podjetja ZARJA, d.d., Novo mesto, Prešernov trg 5, ali na telefonskih številkah 068/22-010,	068/323-171
068/322-970.
Gimnazija Novo mesto razpisuje prosta delovna mesta:
—	učitelja slovenskega jezika in književnosti za nedoločen čas (začetek dela takoj)
—	učitelja slovenskega jezika za določen čas (12 pedagoških ur), od 6. 1. 97 do 31. 8. 97
—	učitelja kemije za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu, začetek dela 6.1. 97)
Pogoj: visokošolska izobraza ustrezne smeri
Prijave sprejemamo 8 dni po objavi. Kandidati bodo prejeli
obvestilo o izbiri v 15 dneh po objavi razpisa.
Zupan občine Semič sklicuje v sredo, 27. novembra 1996, ob 18. uri v prostorih Kulturnega doma Jože Mihelčič v Semiču ZBOR OBČANOV.
DNEVNI RED:
1.	Pregled realizacije dosedanjega dela občine Semič
2.	Predstavitev diplomskega dela: strokovne podlage za prostorsko-ureditvene pogoje občinskega središča občine Semič, avtor Andreja Lukanič Janežič
3.	Razno
Vabljeni!
Župan občine Semič Ivan Bukovec
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi mojega ljubega moža
STANISLAVA
LINDIČA
iz Šego ve 16
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za podarjeno cvetje in sveče, pisno in ustno izraženo sožalje in za podarjene svete maše. Posebna zahvala reševalni ekipi ZD Novo mesto, vsemu osebju Intenzivnega oddelka interne bolnišnice Novo mesto, tovarni zdravil Krka, pevcem iz Šmihela in gospodu župniku Cirilu Plešcu za lepo opravljen obred. Hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoča žena Betka
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, sestra in teta
JOŽEFA
GOLOB
roj. Primc
Birčna vas 28, Novo mesto
Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku. Iskrena hvala Domu starejših občanov Šmihel, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem iz Šmihela, hvala za cvetje, sveče, pisno in ustno sožalje.
Žalujoče družine: Golob, Šavorn, Medle, Primc, Kmet, Šurla, Kušar, Klemenčič, Nosan ter Gazvoda iz Konca
V SPOMIN
Vem. da s tesnobo v duši
tvoje misli so tonile,
ali v mojem srcu
nastale so globoke rane
in na grobu tvojem lučka
spoštovanja in ljubezni vedno gori.
Dragemu možu, očetu, staremu očetu, bratu in tastu
JOŽETU ŠMALCU
iz Podturna
22. novembra bo minilo leto brez tebe in vendar s tabo. V naših srcih ti živiš, zato pot nas vodi tja, kjer mirno spiš. Hvala vsem, ki mu prižigate lučko na grobu ali vsaj z lepim spominom postojite ob njem.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je zapustila draga mama, teta, stara mama in prababica
ANA
KOLIGAR
roj. Zupančič
z Gor. Mokrega Polja
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani, darovali cvetje in sveče, nam v težkih trenutkih stisnili roko in izrekli tolažilne besede. Posebno se zahvaljujemo osebju Poškodbenega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, g. župniku in g. kaplanu za lepo opravljen obred, vodstvu JP Komunale Novo mesto in delavcem C.Č.N. ter delavcem Revoza. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste pokojno spremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Le delo. skrb. trpljenje -izpolnjevalo tvoje je življenje.
V 85. letu starosti nas je zapustila
TEREZIJA
NEMANIČ
roj. Škof
iz Gor. Suhorja 10
Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala g. župniku in pogrebcem za lepo opravljen obred, sosedi Kristini Plut za poslovilne besede, ZZB Suhor, pevcem in osebju Doma starejših občanov Črnomelj. Prav lepa hvala sosedi Katici Klemenčič za pomoč, ki jo je nudila nam sorodnikom. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njeni
ZAHVALA
Vse življenje si garal, vse za dom. družino dal.
Ako bi ti volja do življenja
zdravje povrnila,
ne bi tebe črna zemlja krila.
Prezgodaj nas je zapustil naš dragi
MATIJA
BASAR
iz Kočevja 10 a, Črnomelj
Iskrena hvala vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali vence, cvetje in sveče ter našega očeta s spoštovanjem pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi tvoji najdražji
DOLENJSKI LIST
uaš četrtkov prijatelj
Solza, žalost bolečina te zbudila ni in ostala je praznina, ki tako zelo boli.
Leto je za nami.
V SPOMIN
brez tebe in vendar s teboj. Naše misli,naša srca so prostor,kjer bivaš ti, in na grobu tvojem lučka ljubezni, vedno gori.
16. novembra je minilo žalostno leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi sin, brat, stric, nečak, bratranec in fant
DUŠAN KOČEVAR
iz Dragomlje vasi
Vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in prinašate cvetje,
prisrčna hvala!
Vsi njegovi
Utihnil je tvoj glas, obstalo tvoje je srce.
Ostali so sledovi pridnih rok
ZAHVALA
in kruto spoznanje,
da se ne vrneš več med nas.
V 40. letu starosti nas je po težki in hudi bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat, stric, bratranec, nečak, zet in svak
JANEZ JURŠIČ
roj. v Velikem Cerovcu
iz Črnomlja
Ob nenadomestljivi in boleči izgubi našega dragega Janeza, ki gaje kruta usoda iztrgala iz naših rok, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste bili z nami v teh težkih trenutkih, nam izražali sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga spremili na prerani zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni medicinskemu osebju Onkološkega inštituta, ORL oddelek,v Ljubljani, ZD Črnomelj, posebej dr. Bostiču,g. župniku za opravljen pogrebni obred, 5.A razredu OŠ Mirana Jarca v Črnomlju in Šolskemu centru, oddelek l.f strojne. Novo mesto ter Iskri Semič. Za vso pomoč se iskreno zahvaljujemo sostanovalcem bloka Ul. 21. oktobra 19 B v Črnomlju, g. Tkalčiču za besede slovesa pri odprtem grobu, pevskemu zboru za zapete pesmi in g. Plutu za zaigrano Tišino. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marica, sinova Robert in Peter, mama, sestra Marija z družino, brata Jože in Anton z družino ter drugo sorodstvo
OSMRTNICA
Mnogo prezgodaj je po težki bolezni umrl naš upokojenec iz Sektorja za tehnično oskrbo in
energetiko
STANISLAV
LINDIČ
iz Segove 16, Novo mesto
Od upokojenega sodelavca smo se poslovili v torek, 12. novembra 1996, na pokopališču v Šmihelu. Ostal nam bo v lepem spominu.
Delavci in upokojenci Krke, tovarne zdravil, Novo mesto
Utihnil je tvoj mili glas, ostalo zlato je srce.
Sledi ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
Rad si delal, rad živel, družino svojo rad imel.
Zdaj, ko te več med nami ni, vemo, koliko nam pomenil si.
Kljub neizmerni volji do življenja in dela seje moral v 55. letu od nas zaradi hude in dolge bolezni posloviti
PAVLE JUDEŽ
iz Klemenčičeve 1
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih, sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, vsem,ki ste nam izrekli sožalje, darovalcem cvetja, sveč in svetih maš. Posebna zahvala sodelavcem RUJP izpostava Trebnje, Kliničnemu centru, Pnevmo oddelku, Onkološkemu inštitutu in novomeškemu zdravstvenemu osebju, g. proštu Jožefu Lapu, nečaku duhovniku za cerkveni obred in tople besede ob slovesu ter pogrebnikom, govornikoma, pevcem in gospodu za zaigrano Tišino.
Za njim žalujemo vsi, ki smo ga imeli radi
TA TEiEi ¥^i ZANIMA
TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI
Četrtek, 21. novembra - Marija Petek, 22. novembra - Cilka Sobota, 23. novembra - Klemen Nedelja, 24. novembra - Janez Ponedeljek, 25. novembra - Katarina Torek, 26. novembra - Konrad Sreda, 27. novembra - Vigil
LUNINE MENE
25. novembra ob 5.10 - ščip
kino
BREŽICE: Od 21. do 24.11. (ob 18. in 20. uri) ter 25.11. (ob 20. uri) komedija Striptease. 27.11. (ob 20. uri) melodrama Fenomen.
ČRNOMELJ: 22. in 23.11. (ob 20. uri) ameriški film Divja horda.
24.11.	(ob 18. in 20. uri) ameriška melodrama Sprehod v oblakih.
KOSTANJEVICA: 23.11. (ob 20.
uri) akcijski film Barb Wire. 24.11. (ob 20. uri) kriminalni film Hudičevki.
KRŠKO: 22.11. (ob 20. uri) in
24.11.	(ob 18. uri) ameriški erotični kriminalni film V objemu s tujcem.
METLIKA: 22. in 23.11. (ob 20. uri) ameriška romantična melodrama Sprehod v oblakih. 24.11. (ob 20. uri) ameriški film Divja horda.
NOVO MESTO: Od 21. do 26.11. (ob 18. uri) romantična melodrama Fenomen. Od 21. do 26.11. (ob 20. uri) in 27.11. (ob 18. uri) kriminalni film Čas za ubijanje.
SEMIČ: 23.11. (ob 20. uri) in
24.11.	(ob 18. uri) ameriški akcijski film Eraser.
ŠENTJERNEJ: 22.11. (ob 18. uri) akcijski film Barb Wire. 22.11. (ob 20. uri) kriminalni film Hudičevki.
TREBNJE: 22.11. (ob 20. uri) in
24.11.	(ob 16. uri) film Smrtonosni napad.
bela tehnika
HLADILNIK, 140 I, in zamrzovalno skrinjo, 50 I, prodam. « (068)325-306.
elektronika
PEVSKO OZVOČENJE Montarbo v kompletu z Ehom ojačevalcem in zvočnikoma, 100 W, prodam za 1100 DEM. «(068)65-501.	11924
kmetijski stroji
PRIKOLICO z diferencialnim pogonom za kultivator Labin Progres, 14 KM, 15 col, nosilnosti 1000 kg, prodam. « (068)48-391.	11890
TRAKTORSKO PRIKOLICO in domače žganje prodam. « (068) 25-847
11891
PRIKOLICO in domače žganje prodam. «(068)25-847.	11891
TROSILEC hlevskega gnoja, balirko za okrogle bale s povijalko,, žitni kombajn MF 620, samonakladalni silokom-bajn in silažno nakladalko prodam. ® (068)81-194.	11892
TRAKTOR Ursus 360, letnik 1990, prodam. « (068)73-427.	11938
MLATILNICO, žetveno napravo za BCS, BCS bencin-petrolej, dve kravi, dobri mlekarici, breji, in bika, cca 500 kg, prodam. « Plantan, Koroška vas 25, Novo mesto.	11939
TRAKTOR Zetor 6211, mešalec za gnojevko in molzni stroj Alfa LAval prodam. Ciril Jerman, Krka 23, Novo mesto, * 27-794.	11969
KOSILNICO z vozičkom, diescl, staro 10 let, greben 140 cm, ohranjeno, prodam »(068)60-107.	12014
IMT, Zetor, Same, Štore 4x4, ohranjen, kupim, prodam pa odlično ohranjeno harmoniko Melodija, bc, cs, as. W (0609)637-277.	12025
SILOKOMBAJN Potinger Meks I in trosiiec hlevskega gnoja prodam. * (068)87-191.	12026
NAKLADALKO SIP. 25 m3, prodam za 3500 DEM. « (068)64-372.	12054
TRAKTOR TV 420 s frezo, malo rabljen, prodam. * (0608)70-183.	12055
TRAKTOR IMT 539, dobro ohranjen, prodam. * (068)42-598.	12074
NOV železni gumi voz, 16 col, in koso za Gorenje Muta, prodam, vzamem tudi žganje. « (068)42-527.	12078
TRAKTOR Torpedo Deutz, 48 KM, 650 delovnih ur, prodam * (068)76-163.
TRAKTOR PGS Lamborghini, 23 KM. prodam ® (068)42-693.	12100
MOLZNI STROJ Vitrex Virovitica, betonske gredice za pod bike in motorno škropilnico Stihi prodam. ® (061)57-421.	12107
kupim
TELIČKE simentalcc ali sivce, stare do 14 dni, kupim « (068)65-659.
11889
STARINSKO POHIŠTVO in drobne predmete, starejše od 100 let (lesene skrinje, omare, kredence, predalnike), odkupujemo. Plačilo dobro ® (068)45-800, zvečer.	11918
GOZD ali les na rastilu. iglavec in listavce, kupim. Plačam takoj. * (068)52-508.	|1942
OHRANJEN štedilnik na trda goriva. Super kalorex in Gorenje, kupim * (061 )59-242 ali 65-355, zvečer. 12047 VEČJE ostrešje kupim. » (068)59-079.	12049
BUKOVA in gabrova drva,suha, v Beli krajini kupim * (068)58-213, zvečer.
motorna vozila
R 4, letnik 1992, 65.000 km, bel, prodam za 5200 DEM. * (068)89-409.
11901
R4GTL, letnik 1991.52.000 km, lepo ohranjen, garažiran, registriran do 11/97, prodam. »(068)45-173.	11912
ŠKODO, letnik 1982, registrirano do 18.11.1996, dobro ohranjeno, rdečo, prodam za 350 DEM » (068)42-624.
OPEL VECTRA 2.01,4*41. 90. metalik zelena, reg. 7/97 z dodatno opremo (14.900 DEM). * (0608)57-219; (068) 28-907.
\VARTBURG, letnik 1987, registriran do 8/97, bel, prodam. » (068)51-038
11916
SUBARU SEDAN 700, letnik 1987, prodam. * (068)65-441.	11923
126 P, letnik 1985, registriran do 1/97, prodam. * (068)48-672.	11929
JUGO 45 A, letnik 1987, karamboii-ran, prodam. Malenšek, Podgrad 20.
GOLF D, letnik 1985, prodam. » (068)57-202.	11934
JUGO 45, letnik 1989, registriran do 11/97, prevoženih 65.000 km, in mešalec za beton prodam. » (068)322-386.
JUGO KORAL 60, letnik 1989, registriran do 11/97, zimske gume in lita platišča, prodam. * (068)23-674.	11937
KARAMBOLIRAN Uno 60, letnik 1986, registriran do 6/97, prodam. ® (068)47-724.	11949
GOLF XL D, letnik 8/90, temno modrc kovinske barve, 3V in radio prodam za 9200 DEM. * (068)75-238 ali (0609) 643-969.	11950
FIAT UNO 45, letnik 1990, odlično ohranjen, prodam. »(068)65-488.
LADO SAMARO 1300, letnik 1990, 4V, in R 4 GTL, letnik 1989, lepo ohranjen, prodam * (068)57-247.	11953
TIPO 2.0 16 V, letnik 91, prodam. » (068)23-986.
JUGO KORAL 45, letnik 1989, registriran do 4/97, prodam. » (068)42-362.
LADO 1300 S, letnik 1987, registrirano do 7/97, prodam. * (068)26-980.
• FILM ART FEST KONČAN Festival se je zaključil v nedeljo s slavnostno podelitvijo nagrade za najboljši film v edinem tekmovalnem programu Perspektive. V konkurenci petindvajsetih, večinoma zelo dobrih filmov, je vodomca, umetelno stekleno skulpturo ogroženega rečnega ptiča in 10.000 mark, dobil ameriški film režiserja Toma Di-Cillia Živeti v pozabi. DiCillio se je v telegramu zahvalil v imenu vseh neodvisnih filmov brez proračuna in režiserjev, ki ne glede na proračun ostajajo zvesti sebi. Po mnenju žirije pa to sicer ni pni film o snemanju filma, je pa vsekakor prvi filmski manifest o neodvisnem in tudi inteligentnem filmu, film za vse filmske odvis-neže. Živeti v pozabi je namreč izvrstna komedija o dnevu snemanja nizkoproračunskega filma, burleska o nemogočih delovnih razmerah, čudaški ekipi in hudi egocentričnosti še tako slabih igralcev. Režiser po nagrado, ki jo je prijazno sponzoriral Mobitel, zaradi snemanja v Torontu ni mogel priti, zato jo je zanj prevzel ameriški veleposlanik v Sloveniji Vic tor Jackovich.
Še nekaj drobiža o tehnikali-jah. Organizacija in promocija festivala sta bili letos boljši, vendar pa še vedno pomankljivi. Nekaj težav je nastalo zaradi prestavljanja projekcij na kasnejše dni in dvorane, vendar pa naj bi bili za to krivi predvsem mali distributerji, ki filmov niso pravočasno in primerno pripravili za predvajanje. Organizator, Cankarjev dom, pa bi lahko pred projekcijami filmov s simultanim prevodom preveril delovanje slušalk in se izognil neprijetnemu glasnemu sprehajanju in bentenju občinska. Sicer dobra promocija festivala je bila nekoliko v senci volilnega cirkusa.
Atrakcija festivala, pa tudi popoln polom, je bila ljubljanska premiera edinega domačega filma, Felixa režiserja Boža Špra-jca. Na prvi projekciji v petek ga je maloštevilno občinstvo gladko izžvižgalo in potrdila se je napoved, da gre za novo nacionalno filmsko sramoto, ki je bila povrh vsega še nesramno draga. Najbolj pozitivne reakcije, vsaj navzven, pa je doživel srbski film Lepe vasi lepo gorijo, ki so mu gledalci v nabasani dvorani stoje, bučno in dolgo aplavdirali. Zadnji, dvanajsti dan festivala, pa je nadvse primerno zaključil fantastično subtilnimni Lom valov danskega režiesrja Lars von Tri-erja. Podrobnosti in refleksije sledijo. TOMAŽ BRATOŽ
Svet Posvetovalnice za učence in starše Novo mesto
razpisuje delovno mesto
- direktorja
Kandidat mora imeti:
visoko strokovno izobrazbo pedagoške, psihološke, socialne oz. druge ustrezne smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj pri vzgojno-svetoval-nem in terapevtskem delu z otroki in s starši; organizacijske in strokovne sposobnosti, ki zagotavljajo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju ciljev zavoda; biti mora slovenski državljan in aktivno obvladati slovenski jezik. Direktor bo imenovan za 4 leta.
Delo bo začel opravljati v decembru 1996.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Posvetovalnica za učence in starše, Novo mesto, Mušičeva 2, z označbo “Razpis'.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v zakonitem roku.
IZDAJATELJ: Dolenjski lisi Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorniurednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Domii, Breda Dušii Gornik, Tanja Gazvoda, Anion Jakše, Mojca Uskovšek-Svele, Mariin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke ISO tolarjev; naročnina za 2. polletje 4.6S0 tolarjev, za upokojence 4.212 tolarjev; za druibene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 1S.720 tolarjev; za tujino letno 100 DHM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: lem v enem stolpcu za ekonomske oglase 2.500 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 5.000 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 3.000 tolarjev. Za nenaročnike mali oghs do deset besed 1.600 tolarjev (po telefonu 2.000 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 160 tolarjev; za pravne osebe I cm malega oglasa 2.500 tolarjev.
ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, S000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p, 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898.
Elektronska pošta: dl@dol-list.si Internet http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5 odst. prometni davek.
Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Prelom in filmi: Grufika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
R 4 GTL, letnik 88, reg. 1/97 (2.800 DEM), prodam. « (068)28-907.
JUGO 55, letnik 1989, prodam. ® (068)85-733.	11990
R 4 GTL, letnik 1989, registriran do 5/97, prodam » (068)81-151.	11991
R 4 GTL, letnik 6/91, rdeč, 57.000 km, prodam. ® (068)78-137.	II993
R 21, 2.0 GTX Karavan, letnik 1990, bel, prodam za 12.500 DEM. ® (068)57-258.	11996
ALFA ROMEO 1.7 i.e., letnik 12/93, kovinske barve, prodam, »(068)21-534.
GOLF D, letnik 1985, bel, prodam. ® (068)45-537.	12004
R 4 GTL, letnik 1989, registriran do 11/97, rdeč, prodam. S (068)41-162. SUZUKYSWIFT1.3GL, letnik 1995,
41.000	km, registriran do 5/97, kovinsko siv, prodam za 13.000 DEM » (068) 312-361, dopoldan, 28-898, popoldan.
GOLF D, letnik 1987, rumen, garažiran, dobro ohranjen, prodam. » (068) 42-209.	12012
GOLF JX D, bel, letnik 1986, prodam. «(068)65-725.	12016
FIAT UNO 60 S, letnik 1988, registriran do 4/97, črne barve, prodam. » (068)84-037.	12018
R 4 GTL, letnik 1990/91, kupim. « (068)85-698, zvečer.	12019
126 P, letnik 1989, registriran do 6/97,
21.000	km, zelo ohranjen, prodam. «
(068)26-524.	12022
LADO KARAVAN, letnik 1986,96.000 km, registrirano do 3/97, prodam. « (068)44-090.	12023
ROVER 416 SLI, letnik 1993, registriran do 6/97, vsa oprema, ugodno prodam ali menjam za cenejše vozilo. » (0609)623-489.	12028
R 18, letnik 1985, v odličnem stanju, registriran do 13.5.1997, prodam. « (068)44-687.	12034
PASSAT 1.8 CL, bel, letnik 1992, dobro ohranjen, 90.000 km. registriran do 7/)7. prodam za 16.500 DEM. * (068) 75-178.	12039
LADO SAMARO 1500 S prodam. « (068)73-200.	12043
VISO 11 RE, letnik 1983, prevoženih
120.000	km. redno vzdrževano, registri-
rano do 21.10.1997, prodam za 1800 DEM. «(068)52-819.	12044
R 5, letnik 7/92, prodam za 7200 DEM. «(068)25-270.	12045
R 18 TU, letnik 1985, registriran do 16.10.1997, prodam. * (068)30-466.
FIAT UNO 60, letnik 1990, registriran do 10/97. garažiran, odlično ohranjen, kovinsko siv, prodam. « (068)25-635.
12061
JUGO 55, letnik 1990, 126 P BIS, letnik 1991. in kadett. letnik 1977, prodam. «(068)73-104.	12062
SUZUKI MARUTI, star 3 leta, pre-vož.nih 35.000 km, ohranjen, kot nov, prodam. «(068)24-875.	12064
R 5, letnik 1990. lepo ohranjen, rdeč, temna stekla, 80.000 km, prodam « (0608)70-343.	12066
Z 101 skala 55, letnik 1988/89, odlično ohranjeno, prodam. «(0608)78-202.
CLIO 1.4 RT, letnik 1986. kovinsko rdeče barve, prodam « 342-514. po 16. uri.	12069
Z 101, letnik 11/90, registrirano do 11/97. ohranjeno, kot novo. prodam « (068)76-566.	12071
R 19 adaggio 1.4. letnik 1995, sive kovinske barve, ugodno prodam. « (068) 20-341.	12073
JUGO 55, letnik 1989, beš barve, prvi lastnik, prodam za 3500 DEM « (068)42-058, po 16. uri.	12075
LADO SAMARO 1300, kovinske barve. prvi lastnik. 35.000 km. na novo registrirano, v zimskem času nevoženo, prodam »(068)42-222.	12077
FIAT TIPO 1.4 bencin, letnik 1990. lepo ohranjen, prodam. « (068)25-689.
Z gotovino odkupimo vašo rabljeno počitniško kamp prikolico.
•O 061/713-494 JAN-S0N, d.o.o.
GOLF JX B 1.6, letnik 1990. odlično ohranjen, prodam. » (068)25-689
R 4 GTL, letnik 1990, prodam. » (068)28-527.	12083
R 4 GTL, letnik 8/88, prva barva, odlično ohranjen, prodam. * (068)73-069.
12084
BMW 316 i, letnik 1991, kupljen v Tehnounionu v Ljubljani, prvi lastnik, prodam ® (068)49-336. po 20. uri.
12085
R 19. kratek, bel, letnik 1993, 53.000 km. prva lastnica, registriran do 7/97, brezhiben, ugodno prodam. * (068)323-373.	12089
CLIO 1.4 RT, dodatno opremljen.
38.000	km, prodam ® (068)24-313.
BMW 316 t, letnik 10/88, ugodno prodam ali menjam. * (068)322-336 ali 27-576.	12092
R 5 CAMPUS, letnik 1992, dve platišči za R 5 aliclio ter vlečno kljuko za golf JX prodam. * (068)28-075.	12093
FIAT UNO 1.1 i.e.s., letnik 1993. črne kovinske barve, 43.000 km. prodam. W (068)85-747.	12095
FIAT TIPO 1.4 SX, letnik 1993. bel, prvi lastnik, prodam. * (068)322-995.
ŠKODO KARAVAN Forman. letnik 1993 prodam. »(061)738-411.	12099
R 4 GTL, letnik 1989, registriran do 4/97, in R 18 TLJ, letnik 1987/88, prodam »(068)44-659.	12105
'L 750, registrirano do 4/97, dobro ohranjjcno, letnik 1985, prodam. Ivanka Longar, Občine 10, Dobrnič, ogled popoldan.	12106
R 18, letnik 1987, bel, zelo ugodno prodam ali menjam za cenejši avto * (068)57-170.	12108
R TVVINGO, letnik 10/95, kovinsko zelen, prevoženih 27.000 km, prodam * (068)26-726.	12112
Z 126 P in motor APN 4 prodam. Frančišek Luzar, Šumeči potok 21, Gabrje, Brusnice.	12113
DAF.WOO RACER BASE, letnik 1995, prodam za 12.500 DEM * (068)51-302.	12115
Z 128, letnik 1987, prodam. Luzar, Rotarjeva 6, Šentjernej.	11959
OPEL ASTRO, letnik 1993, 1.4 club oprema, karavan, lepo ohranjen, prodam. »(0608)77-347.	11970
Z 750, letnik 1982, registrirano do 5/97, prodam. » (068) 81-306.	11973
JUGO KORAL 55, letnik 1989,62.000 km, registriran do 3/97, prodam. ® (068)52-849.	11977
R 5 FIVE, letnik 1995, 5V, temno zelen, tonirana stekla, redno servisiran, garažiran, in strešno opeko, navadno, 1000 kom , prodam »(068)45-501.	11978
OPEL KADETT 1.3 S, letnik 1986, registriran do 5/97, lepo ohranjen, prodam. »(068)79-538.	11981
R 19 1.4 RT, letnik 1993, registriran za celo leto, prvi lastnik, zelo ohranjen, redno servisiran, prodam za 16.800 DEM. » (068)73-720, popoldan.	11983
R 19 1.4 RT, letnik 1994, 30.000 km, kovinske barve, garažiran, ohranjen, prodam. ® (068)40-053.	11984
R 4 GTL, letnik 1989, registriran do 10/97, prevoženih 70.000 km, moder, prodam. * (068)22-864.	11985
R 5 D, letnik 1991, prodam. » (068)81-309.	11988
GOLF 3 1.4 bencin, letnik 10/92, prevoženih 30.000 km, prodam » (068)27-673.	12116
CITROEN AX TGD, letnik 1992, prodam. A. Agrež, Stolovnik 52, Bresd-tanica, ® (0608)70-028.	12117
obvestila
ROLETE, žaluzije in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. Možnost plačila za obroke. « (061)775-698.	11907
preklici
DUŠAN BEČAJ, Na Obrh 20, sc opra-vičujem Jožetu Bahorju, Ul. 1. maja 4, Metlika, za besede, izrečene dne 2.5.1995, in obljubljam, da se to ne bo več ponovilo.	12000
SONJA LUŽAR sc opravičuje Ludviku Barbu za osebno izrečene besede.
pohištvo
ŠEST novih stolov in raztegljivo sedežno garnituro ugodno prodam ® (061)853-985.	11894
OMARO- KREDENCO.starocca 150 let, prodam. S (068)65-269.	11904
FRANCOSKO POSTELJO in raztegljiv dvosed, malo rabljeno, zelo poceni prodam. « (068)324-532, Milan Novak, Šmarješka 2, Novo mesto (v stavbi Veterinarske postaje).	11925
ZELO OHRANJENO kompletno spalnico prodam. » (068)341-056.
11960
ŠTEDILNIK GORENJE, 2 in 2, kotno
sedežno garnituro, klubsko mizico, pomivalno korito in kopalniške omarice Kolpa san prodam. « (068)45-666, zvečer.	12038
posest
VINOGRAD / zidanico med Malkov-cem in Trščino prodam. Ivan Stušek, « (0608)80-523.	11903
VINOGRAD v Bojniku, star 8 let, v izmeri 12 a. prodam. « (068)49-125.
11909
HRAM. 3.5 x 5 m. prodam. Franc Vovk, Šmarjeta 57.	11926
STARO HIŠO z zemljo, možnost za vikend ali nadomestno gradnjo, v Gabrju prodam « (068)28-893.	11948
KOSTANJEV GOZD, 40 a. na Golo-binjeku pri Mirni Peči prodam. « (068)323-133.	11962
V	VEL.PODLOGU prodam njivo, 29
a.« (0608)74-334	11963
STARO HIŠO, 61 m2, v Novem mestu, takoj vseljivo, opremljeno, prodam za 55.000 DEM « (068)25-604. zvečer.
11976
V	LESKOVCU, Krškem, na Goleku,
Osredku, v Gori, Senožetih ali v okolici kupim parcelo » (068)28-574.	11994
GOZD, 2 ha 270 m2, žganje sadjevec (hruška), hlevski gnoj ter junčka, 130 kg ugodno prodam. « (068)65-694. 11995
V	MOKRONOGU prodamo hišo v
izmeri 95 m2, z dvoriščem, 491 m2, voda, elektrika in vaška kanalizacija; za 39.000 DEM «(066)67-218.	12031
V	SEVNICI prodam novo podkleteno
hišo, 700 m2 zemlje, voda, elektrika, plin, lahko dvostanovanjska. Franc Plazar, Laze 12, Boštanj.	12050
ZAZIDLJIVO PARCELO v izmeri 3000 m2, na Stanu pri Mirni prodam « (064)714-807.	12051
CCA 35 A zemljišča za vinograd, na lepi lokaciji - Zdole, z začetno dokumentacijo za nadomestno gradnjo zidanice prodam. Dostop in voda urejena, električni kabel položen do parcele « (0608)33-171, zvečer.	12053
dolenjka
<SH
DOLENJKA, d.d., Novo mesto oddaja v najem opremljen poslovni prostor v Zburah (gasilski dom) za opravljanje trgovske dejavnosti.
Vse dodatne informacije dobite na sedežu družbe v Novem mestu, Glavni trg 23, ali po telefonu št. 321 -567, g. Jaki.
V centru Novega mesta prodamo opremljen lokal (142 m2) v obratovanju z vrtom. Lokal je utečen, možnost razvoja. Informacije na tel.; 068/324-362,322-664.
HIŠ01. vrtom, njivo in garažo, v Arti-čah oddam v najem. ® (0608)56-316.
12060
NOVEJŠO dvostanovanjsko hišo s poslovnimi prostori in 2000 m2 stavbnega zemljišča (možnost razširitve sedanjega in graditev dodatnih objektov s parkirnimi prostori), v Novem mestu ugodno prodam. « Šifra: »UGODNO««
12104
prodam
ODSESOVALNE NAPRAVE na vreče, različnih velikosti in moči, ugodno prodam. » (061)787-608.	11199
KAMIN za ogrevanje stanovanjskih prostorov in domače žganje prodam. S (068)76-233.	11888
SKORAJ NOVO stajico za 5000 SIT, posteljico za 7000 SIT ter šivalni stroj Ruža za 25.000 SIT prodam. « (068)22-424.	11898
31 M2 lamelnega hrastovega parketa, še zapakiranega, prodam 15 = ceneje « (068)78-440.	11908
ŽGANJE - slivovko in sadjevec prodani. « (068)59-211.	11910
SKEDENJ prodam. « (068)64-141.
11911
3- NITNI industrijski ovcrlock Singer prodam za 900 DEM. » (068)44-553.
11914
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, vinsko prešo in zamrzovalno skrinjo prodam ® (068)83-650.	11920
TRAČNO ŽAGO, dva elektromotorja. obtočno črpalko in lita platišča za jugo prodam » (0608)42-631.	11922
STIKALNO URO in šivalni stroj prodam S (068)341-631.	11927
500 I ncžvcplancga rdečega vina prodam. ® (0608)21-193.	11932
BELO in rdeče vino prodam. ® (068)81-277.	11943
LOVCI! Karabin 8 x 57 JS, kot nov, in MK. oboje prodam za 1200 DEM. ® (068)76-497.	11946
KVALITETEN uležan hlevski gnoj prodam. ® (068)73-368.	11952
HRASTOVE DESKE, suhe, debeline 2 cm, prodam. ® (068)76-457, zvečer.
11967
MALO RABLJENE verige za 126 P prodam. ® (068)81-862.	11972
VEBASTO, malo rabljeno, primerno za kombi ali delovni stroj, ugodno prodam ®J068)23-158.	11974
SVEŽA JAJCA, kokoši krmljene z domačo krmo, prodajamo ® (068)42-660.	11979
PLASTIČNE ODBIJAČE, prednje, za jugo, zelo ugodno prodam « 323-765 ali (0609)616-360.	11982
MEŠALEC ZA BETON, z bencinskim motorjem, in šrotar za koruzo prodam * (0608)87-272.	11989
ŠTIRI JEKLENKE za plin, 101. ugodno prodam. ® (068)341 -896.	12007
VEČ kubičnih metrov gabrovih drv prodam. ® (068)65-020.	12015
ZIMSKE GUME in prtljažnik za R 19 ugodno prodam. ® (068)342-521.
12024
10 M gabrovih drv prodam. ® (068)52-987.	12029
CVIČEK odlične kakovoOsti, večjo količino, prodam. ® (0608)32-930.
12052
JABOLKA jonagold in gloslcr prodam ® (068)322-505 ali 27-207. 12056 VEČJO KOLIČINO jedilnega krom-pirja sante prodam. » (068)73-634.
12101
DOMAČ jabolčni kis, rdeč mošt, gajbice za krompir in krompir in koruzo v strokih prodam. « (068)49-567. 12111
razno * V
VLOŽITE CERTIFIKAT! Zanj dobite delnice in nagrado: mlinček, likalnik, multipraktik.. ® (062)631-164, po 16. uri. Pridemo na dom!	11761
INŠTRUKCIJE iz matematike za osnovno in srednjo šolo nudim. ® (068)21-355, po 16. uri.	11896
NA GLAVNEM TRGU v Novem mestu oddam v najem poslovne prostore s telefonom in CK. * (068)44-200. 11897 FRIZERSTVO JOŽICA, Meniška vas, obvešča stranke, da ima spremenjeno telefonsko številko, in sicer; (068)66-007.	11899
V	VARSTVO vzamem otroke od 10
meseca do dveh let, v bližini Revoza. ® (068)27-987.	11902
VEDEŽEVANJE po telefonu - 1.000 SIT’ * (061)334-038, Marjeta. 11905
MATEMATIKO, fiziko in kemijo za osnovno šolo ter slovenščino za srednjo šolo inštruiram, tudi lektoriram. * (068)89-260.	11928
V	NOVEM MESTU montiramo pro-
tivlomne ključavnice na stanovanjska vrata. Cena vključno z montažo samo 2900 SIT. Primožič, s p., » (064)324-977.	11954
NA ODLIČNI LOKACIJI v Straži oddam lokal, primeren za trgovino. ® (068)84-588.	11992
V	NAJEM ODDAM poslovne prostore in dvorano. Mobitel (0609)622-757.
INŠTRUIRAM PREDMETE za osnovno šolo. ® (068)25-008, Tatjana, ob vikendih.	12009
INŠTRUKCIJE za nemški in angleški jezik nudim ter prevajam W (068)85-
682.	120II
POPOLDANSKO VARSTVO (za * ure) iščem. * (068)26-441, po 19. uri.
MA I EMATIKO in fiziko za osnovno in srednjo šolo inštruiram w (0608)33-714.	12110
i


22
DOLENJSKI LIST
St. 47 (2467), 21. novembra 1996

AEROBIKA - telovadnica male Sole v Dolenjskih Toplicah (osnovna šola), vsak petek, od 19. do 20. ure. Informacije na © ^068)65-450.	12063
INŠTRUIRAM matematiko in fiziko za osnovno in srednjo šolo. © (068)323-199. po 19. uri.	12067
V OKOLICI Novega mesta oddam gostinski lokal. Šifra: »LOKAL«. 12081 24-KANALNI glasbeni studio Hrošč iz Novega mesta nudi snemalne usluge po ugodni ceni. © (068)341-888.	12082
ČIŠČENJE bivalnih prostorov ter prodajo vrhunskih aparatov za Čiščenje nudimo. ® (068)25-041.	12087
službo dobi
SAMOSTOJNEGA AVTOMEHANIKA, starega do 30 let, z vsaj 3- letnimi delovnimi izkušnjami, zaposlimo. Avtokli-nika, d.o.o.. Focrsterjeva (pri Novo-teksu). Novo mesto. *	11771
HONORARNO DELO dobi potnik za prodajo rolet in žaluzij. © (061)775-698.
11906
V GOSTILNI Budački, Metlika, zaposlimo natakarja (-ico). ® (068)60-538.
11921
SEKAČA in traktorista za vleko oz. sečjo iščemo. © (068)50-135.	11936
DODATNI ZASLUŽEK! V pisarno v centru Novega mesta vabljene mlajše upokojenke, ki si na ta način lahko koristno izpolnijo svoj prosti čas! Šifra: »ZAČNI ZNOVA«.	11944
B. & Z., d.o.o.
Polje, c. XXVI/3b,
1260 Ljubljana
Absolventa ali diplomanta socialne, pedagoške ali druge družboslovne smeri
VABIMO K SODELOVANJU Interesente, ki imajo smisel in veselje do dela z ljudmi na \	področju Dolenjske in Bele
^	krajine, vabimo, da nam pisne
ponudbe pošljejo do 20.11.1996 na naslov podjetja.
POSKRBITE, da bo vaših finančnih težav konec! S prijetnim odnosom do strank boste to gotovo dosegli. Pogoj: srednješolska izobrazba, možnost opravljanja pripravništva - smer trgovec. Šifra: »MAVRICA«.	11945
ZA PRIDNE dober zaslužek! Če imate avto in čas, pokličite. Prednost ženske. © (066)272-111. dopoldan. 11956 OSEBO za popolno nego starejše osebe na našem domu, 2- do 3 krat na teden, iščemo. © (068)41-286.	11975
Za nedoločen čas zaposlim cvetličarja, z najmanj triletnimi izkušnjami, 0 068/323-193.
KV GOSTINCA - (KO) /a nedoločen čas zaposlim. Zainteresirane vabim na osebni razgovor v Birčno vas 8 a. v soboto, 23.11.. od 12. do 16. ure. 11986 V MANJŠI okrepčevalnici zaposlimo simpatično dekle. Delo je v dopoldanskem času. ® (068)21-187	12017
STAVBNEGA MIZARJA zaposlim. Mizarstvo Zupančič. Sevno 12 a. Otočec.
12036
TRGOVINA TKJKA, Trebnje, zaposli trgovke z izkušnjami. ® (068)45-711.
12057
DELO DOBI komunikativna oseba Za prodajo vrhunskega ameriškega izdelka. Zaslužek zelo velik. ® (068)25-°9I.	12088
NATAKARICOali kuharico zaposlim. ® (068)81-478.	12091
Modna agencija Hering model & Promotion išče izkušena in neizkušena dekleta in fante za delo manekena - fotomodela pri avstrijskih agencijah Elite, Next in Stella. Inf. 061/125-42-74 od 9. do 15. ure.
1 v 1	• v v
službo išče
MLAJŠA TRGOVKA išče redno zaposlitev v Novem mcstu-(Bršljin) ali Trebnjem. Naslov v oglasnem oddelku.
11917
stanovanja
ENOSOBNO STANOVANJE 31 m2, Nad mlini 50, prodam. © (068)23-986.
NA LEPI LOKACIJI blizu Krškega ugodno oddam hišo za stanovanje ali poslovno dejavnost z vrtom in garažo. © (0608)34-622, Miran Držanič, Stari grad 2, Krško, od sobote do ponedeljka.
11887
V	NOVEM MESTU, na Smrečnikovi,
oddam dvosobno stanovanje s CK. ® (068)23-166, popoldan.	11961
KRŠKO, Gubčeva, trisobno stanovanjc, 70 m2, CK, novejše, prodam za 59.000 DEM. © (0609)648-503.	11997
V	NOVEM MESTU oddam enosobno
stanovanjc © (068)341-013.	12033
V	NOVEM MESTU oddam enosob-
no, delno opremljeno stanovanjc. ® (068)24-275.	12070
ENOSOBNO opremljeno stanovanje oddam za dve leti ® (068)325-163.
12076
V	NOVEM MESTU ali bližnji okolici najamem enosobno ali enoinpolsobno stanovanje. © (068)325-153, do 16. ure.
12114
V •	1 •
živali
SPREJEMAO NAROČILA za vse vrste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, © (0608) 79-375.	11514
MLADIČE škotske ovčarke in nemškega ovčarja, stare 10 tednov, prodam. ©(0608) 21-628.	11893
PRAŠIČA po izbiri prodam. Škrbec, Ratež 29.	11895
TELICE, breje in nebrcjc, prodam. © (0608)84-356. popoldan.	11900
KRAVO za zakol, dva bika za nadaljnjo rejo, krmljena samo s senom, in svežo krmo, prodam. © (068)47-845.
11915
PRAŠIČA, lahko tudi polovico, prodam. © (0608)70-025.	11919
KOZLA za pleme, rjave pasme, prodam © (068)41-314.	11931
MLADE KOKOŠI nesnice. stare 7 mesecev, začetek nesnosti, prodam. © (068)24-875.	11933
DVA PRAŠIČA, težka cca 200 kg, in 100 kg pese prodam S (068)27-029.
11940
4 BREJE ovce prodam © (068)52-692.	11941
PRAŠIČE za zakol. 160 kg, prodam ali menjam za balirano seno ® (068)81-868.	11947
10 DNI stari tcliči, cisterno za gnojevko. 2200 I. in samonakladalko SIP. 19 m3, prodam. © (068)84-247.	11955
PUJSKE, težke do 35 kg. prodam. © (068)81-331.	11964
TELIČKO, staro 13 mesecev in teličko. staro 7 tednov, ter molzni stroj Viro-vitica ugodno prodam © <068)45-543.
11966
TELICO za zakol prodam ali menjam za brejo. Franc Miklič, Lukovck 9,Trebnje.	11968
TELICO, staro 9 mesecev. A kontrola, prodam. © (068)83-396.	11971
POL KRAVE za zakol in tele. staro dva tedna, prodam. © (068)25-367.
11980
DVE TELIČKI, stari 14 dni, prodam. © (068)89-377.	11987
KUŽKE, pritlikave pinče. prodam. © (068)24-752. po 17. uri.	11998
TELIČKA, starega 18 dni, in kostanjevo kolje, dolžina po želji kupca, prodam. ©(068)78-086.	12001
PRAŠIČA za zakol, težkega 140 kg, prodam ©(068)73-695.	12002
KRAVO, dobro molznico, s teletom, in telico, težko 200 kg, prodam. © (068)45 s	12003
BIKCA SIVCA, starega 5 mesecev, in pse nemške ovčarje prodam. ® (068)45-296, po 15. uri.	12005
KRAVO, sivo, brejo 9 mesecev, in bikca, starega 8 tednov, prodam © (068)27-419.	12010
PLEMENSKEGA KOZLA brez rogov, srnastega, prodam ali zamenjam za prašiča in eno brejo kozo. © (0608)75-567.	12013
Naročilnici! za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec)
vsebina oglasa (do 15 besed)
Ime in priimek: .....................................
Ulica in kraj:	. . ..................................
Pošla: ..............................................
Naročniška šlevilka:	....................... Podpis:
Datum:...............................
NEMŠKE OVČARJE zelo ugodno prodam. IT (068)50-140.	12020
POLOVICO krave prodam. ® (068) 81-867.	|202l
BIKCA, starega 8 tednov, prodam ® (068)57-272.	_	12027
DVA PRAŠIČA, težka cca 180 kg, prodam, ® (068)42-593.	12032
BREJI KOBILI, 4 in 10 let, pod garancijo, ugodno prodam, ra (068)67-022.
12035
TELIČKO SIVKO, staro en teden, ugodno prodam, ra (068)30-242. 12037 KOZLA, starega 18 mesecev, in suhe hrastove deske, 5 cm, prodam ra (0608) 78-332.	12040
KRAVO SIVKO po četrtem teletu, telico sivko, brejo 6 mesecev, in štedilnik Končar, malo rabljen, prodam. Krevs, Biška vas 7, Mirna Peč.	12041
KRAVO, staro 14 let, 500 kg, in vola, starega 4 leta, 750 kg, prodam. Anton Pcnca, Orehovec 26, Kostanjevica.
12046
DVA PRAŠIČA, težka 100 do 160 kg, domača hrana, kupim, ra (068)81-226.
12048
MLADO KRAVO, drugo tele ali brez teleta, prodam ra (068)89-395.	12058
KRAVO SIMENTALKO, brejo 4 mesece. z drugim teletom, prodam, ra (0608)33-267.	12065
PRAŠIČA, 140 kg, izdelava kolin možna v naših prostorih, ter vino šmarnice prodam. ® (068)322-834.	12086
180 KG težkega prašiča, hranjenega z domačo krmo, prodam, ra (068)79-846, od 18. do 20. ure.	12096
PRAŠIČA, 120 kg, prodam ® (068)49-680.	12097
TELIČKO, težko 130 do 140 kg, primerno za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. ® (068)49-097.	12102
PRAŠIČA za zakol, težkega cca 240 kg, domača krma, prodam. ® (068)42-215.	12103
BIKCA, sivega, starega 6 mesecev, prodam. ® (0608)41-119.	12109
BORZNOPOSREDNIŠKA HIŠA, d.d.
— odkupimo delnice KRKE iz javne prodaje
Tel.: 061/137 73 73 137 74 74,
137 75 75 173 44 44
V?
PENT 1 — 10
~ ,u
4’ 'f i e . . . U 'f'
Sodobni „ ,
HM
I/
hišni
mi"
zdravnik _j.
rfmrnm
Hoobl.«ST«ri jMtfopmlt it »v*tov<in|e, montažo m *«rvi» sb**bilel.
ŠMARJE 13. 68310 ŠENTJERNEJ !•!.: 068 81*118, Itt: 068 81-119
P.E. Novo mesto Ljubljanska 27 • BTC tal.: 068/323-000
090/41-29
090/42-38
RADIO
107.3 V/ IMj V/ 107.5
91.2
OGNJIŠČE
•ir-vm—TttiMMiiTnmuTH mi n..r-ri--r?r^ffirT._.*
tal. 152-11-26 h*. 152-13-62
TELEVIZIJA NOVO MESTO
Itanal
s Trdinovega vrha
na kanalu
w.	Ok»rtnišl<a / it S2A10 Trefon/e
BARL0G	re/.:06«/45 700 r.i x; 06 «/45 70 7
C2£> HYunnni	
ACCENT 			 16.500 DEM
LANTRA 			 24.900 DEM
SONATA 			 29.790 DEM
COIJPF. 			 34.900 DEM
UGODNI KREDITI STARO ZA NOVO	
ZAGORELO ZARADI KRATKEGA STIKA
KRŠKO - V torek, 12. novembra, dopoldne je zagorelo na stanovanjski hiši last 47-letnega P. B. iz Jelenika. Zaradi kratkega stika je zagorelo na podstrešju hiše, ogenj pa je uničil ostrešje in podstrešje. Škode je bilo za milijon tolarjev, na srečo pa je bilo posredovanje gasilcev in vaščanov dovolj hitro.
iseBNO
UGODNA
de CE
MBRsKA
OD 1. 12.
/IN
DO20.12.1996 zdravilišče moravske toplice
5 DNEVNI PAKET (nedelja — petek)
5 pol oz. polnih penzionov, pregled pri zdravniku, jutranja gimnastika, kopanje v bazenih
Hotel AJDA — polpenzion 36.870 SIT Hotel TERMAL — polpenzion 31.340 SIT Turistično naselje — polpenzion 23.850 SIT
Upokojenci imajo 5% popust.
Možnost plačila na tri obroke s čeki slovenskih bank.
INFORMACIJE IN REZERVACIJE:
ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE Kranjčeva 12,
9226 MORAVSKE TOPLICE TEL.: (069) 48 210, 48 106 TELEFAKS: (069) 48 607
VI NA	M - MI VAM
oglas na kratko s pošto	odmevno objavo v j po w 068/323-610 ali 0609/623-116	DOLENJSKEM LISTU	
PENT | SODOBNI HIŠNI ZDRAVNIK Izdeluje APEL Novo mesto tt 068/28-083, 323-204	Elektrostimulator za lokalno terapijo. Zdravi mesta poškodb sklepov, mišic, hrbtenice. Refleksna terapija preko dlani in stopal za zdravljenje celotnega telesa. Ima dva priključka za 4 elektrode z desetimi programi frekvenc. tg<wne: MEDIŠ, Nm; SANOLABOR, lj; SANITA, 4; JAGER MEDICO Cejje; PUR, Žalec; SOČA Medico, Mata
SUZUKI ALT0 L ŽE ZA 12.990 DEM	Če iščete avto za vsakodnevne potrebe, je novi ALT0 prava rešitev. Opremljen je z 1.01 motorjem, ki premore 52 KM in pri 90 km/h porabi le 4,2 I goriva, servo zavorami, bočnimi ojačitvami, usnjenim volanom... Prodaja, servis in rezervni deli: AVTOSERVIS MURN, Resslova 4, Novo mesto, 0 068/24-791.
KOPALNICE “Delfin” BTC NOVO MESTO ® 068/322-879	Ponudba: KOPALNE KADI + MASAŽNI SISTEMI, TUŠ KABINE,TURŠKE SAVNE, KERAMIČNE PLOŠČICE, KOPALNIŠKO POHIŠTVO, SANITARNA KERAMIKA, OSTALA KOPALNIŠKA OPREMA. VSE ZA KOPALNICE + KREDIT T+3%!
GOTOVINSKA POSOJILA s	Gotovinska posojila, hitra realizacija, garancija čeki, hiše, zlatnina, umetnine, starine, certifikatske delnice. Mestna zastavljalnica, Cankarjeva 11 (pri Operi), Ljubljana, od 10. do 16. ure, 0 061/210-174 in 061/126 20 70.
VVEBASTO 1 EBERSPAECHER GRELNIKI KAMIONSKIH KABIN	Prodaja, montaža, servis. 0MNIA TRADE SP d.o.o., C. Ljubljanske j brigade 23, 0 061/159-76-08
FORD STEPAN Prodajno-servisni center ; IT 068/52-407, 53-120	Vsi modeli Fordovih vozil z dodatnimi ugodnostmi dobavljivi takoj. Vsa vozila imajo serijsko vgrajeno veliko varnostne opreme za osnovno ceno.
' PIKA NA I Salon pohištva	Velika izbira pohištva, ugodne cene, popusti na gotovino! Delovni čas od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure. Vse informacije na 0 068/65-128.
VULKANIZERSTVO STRAHINIČ Breg revolucije 5, Metlika 0 068/59-064	Montaža in prodaja avtoplaščev proizvajalcev SAVA, BARUM, MICHELIN, NOKIA in KUMH0 za osebna in tovorna vozila ter traktorje. Prodaja in dostava kurilnega olja. Možen nakup na obroke brez obresti! j
TEXAS - LEIF CB 20, METLIKA 0 068/59-260	TEXAS - trgovina za mlade in stare. Posebna ponudba konfekcije za vsak ! žep, od Miklavža do novega leta. Pridite in se prepričajte o izbiri in cenah! j
RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE I APROS, d.o.o., Novo mesto	Tridnevni osnovni in nadaljevalni tečaji WIND0WS, W0RD, EXCEL in INTERNET popoldne na Srednji ekonomski šoli Novo mesto. Prijave in informacije na 0 068/321-926, g. Zdenko Potočar.
OKNA - KLI Vratno 8, Šentjernej 0 068/81-094	Nudimo vam stavbno pohištvo KLI - Logatec po tovarniških cenah, z 20% popusta na gotovino Zastopnik za prodajo in svetovanje: Janez Zagorc, j Vratno 8, Šentjernej.
DELNIČARJI! fr 061/312-563, 13-776-13	DELNICE Krke, Radenske, Petrola in druge iz javne prodaje odkupimo. Sprejemamo tudi naročila za nakup in prodajo delnic Mercator, Lek, Droga, Kolinska in drugih, ki kotirajo na Ljubljanski borzi. Pokličite nasl Factor banka, d.d., Ljubljana
\
PORTRET TECjA TEdlNA
Ivan Drganc
Tisti, ki Ivana Drganca z Gabra pri Semiču količkaj poznajo, zatrjujejo, da je vse, česar se loti, kronano z uspehom, a Drganc se ob teh besedah le po belokranjsko skromno nasmehne. Pa vendar drži, da tistim, ki so ga izbrali za svojega vodjo, za to odločitev ni bilo nikoli žal.
Ivan, sicer pomočnik poslovodje na bencinskem servisu v Črnomlju, si je pričel nabirati organizacijske izkušnje pred približno dvema desetletjema, ko je skupaj s sokrajani spoznal, da ni dovolj le tarnanje nad zapostavljenostjo in nerazvitostjo, ampak morajo najprej sami krepko pljuniti v roke in dokazati, da so vredni zaupanja in pomoči drugih. Veliko se je naučil že kot član semiškega krožka avto-moto društva Bela krajina pri prvem udarniškem delu na Brezju, kjer so leta 1979 urejali progo za tekmovanje v motokrosu. Potem so se delovne akcije kar vrstile, bodisi da je šlo za asfaltiranje ceste, obnovo elektrike, Ivan pa je bil med prvimi povsod, kjer je bilo potrebno krepko zagrabiti.
Tudi v društvu vinogradnikov Bele krajine je, kot se za belokranjskega vinogradnika spodobi, od ustanovitve. Spomladi leta 1986je postal predsednik semiške podružnice društva in novembra naslednje leto so pripravili v Semiču martinovanje, ki se je dobro prijelo. Da ima prireditev velik pomem za uspešno kletarjenje, pove podatek, da je bilo pr\’o leto ocenjenih le 39 vzorcev
mladih vin, zelo veliko pa izločenih, medtem ko je bilo na letošnjem desetem martinovanju od 430 vzorcev, ki so jih prinesli vinogradniki, ocenjenih 363. Vinogradniki niso skoparili s priznanji, ko je štiri leta pozneje odložil predsedniško funkcijo v vinogradniški podružnici.
Drganc je več kot deset let zapisan tudi zeleni bratovščini lovskega društ\’a Smuk Semič. Najbolj ponosen pa je na svoje več kot dvajsetletno članstvo v gasilskem društvu Kot-Brezje. Pa ne le zaradi človekoljubnega dela gasilcev. Vesel je, da mu je uspelo, ko je januarja letos prevzel v roke gasilsko krmilo, prebuditi iz dremavice gasilske tovariše. Pripravili so desetleten načrt, v katerem so zapisali, da bodo nabavili nov gasilski avto, obnovili fasado gasilskega doma in ga prekrili ter razširili orodjarno. Toda delo, vredno 8,5 milijona tolarjev, jim je uspelo opraviti v pičlih sedmih mesecih. Ivan si za to noče prilaščati zaslug, vsi pa vedo, da brez “motorja ”, kakršen je on, ne bi uspeli. Pravi, da je skrivnost uspeha v’ slogi ljudi in njihovi pripravljenosti delati udarniško, čeprav marsikje drugje na takšno delo gledajo z omaleževanjem. Drganc pa dobro pozna sokra-jane in ve, na katero “tipko” mora pritisniti, da bo uspeh.
“Za letošnje gasilske naložbe naj bi vsako izmed okrog 200 gospodinjstev prispevalo po deset tisočakov in le pet jih ni dalo niti tolarja. Ko pa smo prosili za pomoč zunaj Bele krajine, smo povsod naleteli na odprla vrata. Na delovne akcije je prišlo celo dvakrat več ljudi, kot so jih mojstri potrebovali, tisti, ki niso mogli delati, pa so prinesli nekaj litrov vina, ” pravi Ivan. Kako tudi ne, ko pa je v društvu od 800prebivalcev kar 166 članov, a tudi ostali živijo z gasilci in njihovimi uspehi, ki jih brez Drganca letos zagotovo ne bi bilo! Pa Ivan zaradi tega naslednje desetletje ne namerava počivati, saj si ne predstavlja življenja brez kovanja načrtov in trdega dela. A kadar si kljub vsemu zaželi malo miru, odide po sprostitev v vinograd nad Semičem.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
Izlet naročnikov Dolenjskega lista
Na drugem avtobusu za izlet v Logarsko dolino je še približno 30 prostih mest. Kdor želi z nami, naj se prijavi še ta teden. Obljubljamo lep izlet in še lepši zaključek leta ter nekaj bogatih nagrad.
Odhod bo ob 7. uri zjutraj z novomeške avtobusne postaje. Program izleta: iz Novega mesta se bomo odpeljali do Laškega, kjer se bomo ustavili na jutranji kavici in nadaljevali pot do Liboj, kjer si bomo ogledali tovarno keramičnih izdelkov in kupovali v industrijski prodajalni. Med postankom v Gornjem gradu bo ogled cerkve sv. Mohorja in Fortunata ter v Radmirju še ogled romarske cerkve. Po prihodu v Logarsko dolino bo po želji ogled slapa Rinka in nato v hotelu Plesnik zabava z glasbo, dobro hrano in pijačo.
Cena izleta za naročnike 4.100, za ostale 5.100 tolarjev. Prihod v Novo mesto bo v večernih urah.
Prijave zbiramo na telefonskih številkah
068/321- 115, 342-136 in 0609/623-116.
Na izlet vas vabita
DOLENJSKI LIST
turistična atjencija
VELIKA RAZSTAVA MALIH ŽIVALI
NOVO MESTO - Društvo gojiteljev malih pasemskih živali Krka iz Novega mesta pripravlja že 3. veliko razstavo malih živali, ki bo od petka do nedelje, 22. do 24. novembra, v osnovni šoli Grm. S prejšnjima dvema se je društvo zelo izkazalo, saj je bila lanska razstava ena največjih v Sloveniji. Tudi letošnja naj bi ne zaostajala za lansko. Na razstavi bodo poleg domačinov sodelovali še številni vrhunski rejci iz vse Slovenije, torej se obeta pisana paša za oči.
DOLENJSKI UST
uaš četrtkov prijatelj
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Je SLS razobesila slovensko ali srbsko zastavo? - Kje je znak-za pešce pred železnim mostom? - V Ekipi so prebivalci Krškega Krščani - Prijazni črpalkar in zdravstveni delavci
Čeprav so volitve že za nami, predvolilna kampanja še buri duhove. V četrtek, natanko ob 18. uri, nas je poklical Tone iz Straže, ki sicer ni imel pripomb k vsebini predvolilnih govorov naših politikov, pač pa gaje razkačilo, ko je dan za dnem opažal, da ljudje ne znajo pravilno obrniti slovenske zastave. Barve na zastavi se berejo tako kot knjiga, ga je učil Jože Zemljen - Drejč od zgoraj navzdol in od leve proti desni. Ob tem se je ponorčeval iz predstavnikov stranke SLS, če so res Slovenska ljudska stranka ali pa so srbska stranka, saj so zastavo na predstavitvi v Mariboru obesili tako, kot bi bila srbska: rdeče plavo bela.
Marija Lipovšek iz 'IVdinove v
r	1	N
Halo, tukaj
DOLENJSKI LIST/
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluh -tuli vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. v ____________________/
Novem mestu se spominja, da je bil nekdaj zobeh strani 100-letne-ga železnega mosta v Novem mestu postavljen znak, ki je pešcem predpisoval, da morajo hoditi po levem pločniku, kar so se pešci z redkimi izjemami upoštevali. Sedaj, ko so most obnovili, znakov niso vrnili na svoje mesto, pešci pa po obeh pločnikih hodijo v obe strani, kar je zelo nevarno, saj je cestišče ozko, promet gost, zaradi ozkega pločnika pa morajo pešci med srečevanjem pogosto stopiti na cestišče.
Andreja Kovača iz okolica Krškega, rednega bralca športnega časopisa Ekipa, moti, da v poročilih o rokometnih tekmah v Krškem Krčane imenujejo Kršča-ne. Ker je spodaj podpisan Jože Arh, meni, da Krčane v Krščane prekrstijo v uredništvu časopisa. Svetuje jim, naj imena prebivalcev določenih krajev pustijo raje taka, kot jih zapišejo dopisniki.
Nežka iz Novega mesta je v rubriki Halo, tukaj je bralec Dolenjca! zasledila pohvalo Alojzije Kastelic Cestnemu podjetju, ki pa ga čaka še precej dela. Nežko namreč motijo odtočni jaški na cestah, ki so višji ali nižji od cestišča. Tisti pri stavbi Elektra v Bršljinu je toliko nižji, da pomeni že pravo nevarnost za avtomobilske bla-žilce.
Ljudmila Klančar s Kuzarjeve-ga Kala je želela v naši rubriki pohvaliti Draga, ki dela na Petrolovi črpalki v Ločni. Ko je pred kratkim tja pripeljala s skoraj povsem prazno gumo, jo je na to najprej opozoril, potem pa brezplač-
no preveril pritisk v ostalih gumah in odpravil vzrok - zamenjal iglo pri ventilu. Po njem bi se morali zgledovati.
" Matija iz Dolenjskih Toplic je
pohvalil zdravstveno osebje, ki sodeluje pri krvodajalski akciji v Novem mestu. Vsi so zelo prijazni, od zdravnice in sester do kuharice, ki jim po akciji postreže z malico. Ker pogosto bere in posluša, da v zdravstvu ni vedno tako, čeprav sam slabih izkušenj še nima, želi, da bi se tudi drugod zgledovali po njih.
Bralec iz Krškega se čudi nad neprijaznimi uslužbenci zasebne lekarne v Vidmu, obenem pa dodaja, da je doživel v prav tako zasebni lekarni Novak na novomeškem Novem trgu povsem drugačen sprejem pa tudi izjemno bogato ponudbo je pohvalil.
Marko G. iz okolice Brežic se ukvarja tudi z vinogradništvom in sadjarstvom, zato je bolj pozoren na zapise s tega področja, moti pa ga, da v našem časopisu stalno objavljamo fotografije trsničarja Jarkoviča, kot da je edini, ki se ukvarja s tem.
“METROPOLIS” IN “EROTIČNI” V ČRNOMLJU
ČRNOMELJ - V črnomaljskem Mladinskem kulturnem klubu bosta v soboto, 23. novembra, ob 22. uri nastopili obetavni rock skupini Metropolis iz Ljubljane in Erotični iz Grosuplja.
Cviček kot slovenski božolejec?
Kako so Francozi uveljavili svoje rdeče vino z domislico “beaujolais nouveaux” in zakaj ne bi mogli tudi Dolenjci narediti nekaj podobnega z našim cvičkom
KRŠKO - Danes, tretji četrtek v novembru, po vsem svetu od Pariza do Tokia in New Yorka nazdravljajo in pijejo mlado vino božolejec. Novo stekleničeno vino nudijo tudi druge vinske dežele, vendar tako popularnega, kot je francoski božolejec, ni. Pred 22 leti so promovirali vino beaujolais nouveaux, določili datum prve prodaje in naredili zanj reklamo. Od takrat je tretji četrtek v novembru praznik rdečega mladca.
Okoli Martina smo vajeni piti še dokaj motno vino, ki ni za v steklenice. Če pa tako vino v vinskih kleteh po posebnih postopkih očistijo in donegujejo ter napolnijo v steklenice, imamo na trgovskih policah novo vino. Thkšna vina imajo svežino, so pitna, odli-jujetajih razpoznavna sadna cvetica in živa barva. Tbdi cena naj bi bila nekoliko nižja.
Kaj pa pri nas? Pred leti je dala novo stekleničeno vino na trg metliška klet, vendar je poizkus opustila. Uvoznik vina iz Domžal
že nekaj let nudi francoskega božolejca po precej visoki ceni. Letos so se z vrsto mladih vin predstavili briški vinogradniki. Tbdi Štajerci ne zaostajajo s ponudbo novega. Dežela cvička ne bi bila, to kar je, če svojega posebneža ne bi ponudila kot mlado vino že za Martina. V kleti KZ
NOVOLETNE VOŠČILNICE GRMSKIH PRVOŠOLCEV
NOVO MESTO - Učenci prvih razredov osnovne šole Grm so za novoletni čas naredili lepe voščilnice z desetimi otroškimi motivi. Z izkupičkom bi si radi kupili didaktično pohištvo Ajda, s katerim bi si popestrili učenje. Cena voščilnic s pisemsko ovojnico je 100 tolarjev, kupite pa jih lahko v tajništvu osnovne šole Grm.
Krško v Leskovcu so komaj ustregli povpraševanju in ga prodali kar precej. Prodajo novega stekleničenega vina ureja vinska zakonodaja.
MLADO VINO V STEKLENI-
10-KILOGRAMSKI SOM -Andrej Bučar z Lutrškega sela pri Otočcu je prejšnji petek v Krki pod Strugo lovil ščuko, ujel pa soma. “Že nekaj let sem brez uspeha lovil soma, samo v letošnjem poletju sem šel vsaj 20-krat na Krko, zato da bi ga končno dobil, a vse zaman. Ponavadi sem ga čakal od šestih do enajstih z\’ečer, a nič. " Tokrat pa je nenadejano zagrabilo in presenečeni Andrej, ribič od otroštva, je na čoln potegnil 1,20 m velikega in skoraj 10 kg težkega soma. Doslej je bila njegova najtežja riba 7-kilogramski krap, ki ga je prav tako ujel v Krki nasproti domače vasi. (Foto: A. B.)
Cvetoče drevo življenja
CE - Polnjenje mladega cvička v kleti v Leskovcu pri Krškem. (Foto: M. V)
v	v	v
Redek pojav pri Spilarjevih v Cadražah pri Šentjerneju
v ČADRAŽE - Pri Špilarjevih v Čadražah so priče zelo redkega pojava. Pred tremi tedni je zacvetelo njihovo drevo življenja. “Sprva sem pomislila, da bo pognal nov list,” pripoveduje gospodinja Angelca, velika ljubiteljica rož. Ko sta ji hči in sin rekla, da za cvetenje te rastline še nista slišala, se je Angelca obrnila na vrtnarja. “Povedal mi je, da je že več kot 20 let vrtnar in da je le enkrat videl cvetoče drevo življenja, in še to ne v svoji vrtnariji.”
Drevo življenja je Angelca dobila pred tremi leti za rojstni dan. Najprej so ga imeli v kuhinji, a ni najbolje uspevalo. Potem ga je prestavila v hladnejšo dnevno sobo. “Cveti samo ponoči, podnevi se čašice zaprejo, brž ko se zvečeri, pa se odpro in iz njih se cedi smolnat izcedek, ki ima izredno močan duh.”
Vrtnar, ki ga je poklicala Angelca, je rekel, da rastlini očitno zelo ustrezajo razmere. Angelca pa pravi, da je pomembna tudi ljubezen. “Prepričana sem, da roža ne uspeva dobro samo zato, ker lepo skrbim zanje, ampak tudi zato, ker se z njimi pogovarjam,” pravi Angelca. Kaktus, ki ga je sama vzgojila, cvete vsako pomlad, nazadnje so našteli blizu 150
cvetov.	. „
A. B.
Ko smo že pri cičku, naj povemo, da bi bilo zelo pametno, če bi Dolenjci svoj cviček promovirali za sjovensko mlado vino - NOVI CVIČEK! Tfega ne more storiti siva vinska ekonomija, ampak le sodobno opremljena vinska klet, ki ji bodo pridelovalci grozdja zaupali svoj pridelek. Če z zgodbo o novem cvičku ne bomo pohiteli, nas bodo prehiteli drugi. Glede na svoje lastnosti ima cviček za predelavo v mlado vino prednost pred drugimi našimi rdečimi vini.
M.VESEL
DREVO ŽIVLJENJA - Angelca Špilar ob cvetočem drevesu življenja. (Foto: A. B.)
• Če bi bil davek ženskega spola, bi se mu reklo davica. (Jurčič)
• Beseda je dana človeku, da skrije svoje misli. (Stendhal)
KONJENIŠKI KLUB POSAVJE KRŠKO Z NOVIMI PRIDOBITVAMI '
- Člani Konjeniškega kluba Posavje Krško in ljubitelji konjeniškega športa so se zbrali v nedeljo, 17. novembra, na hipodromu Brege, kjer so slavnostno odprti nekaj novih pridobitev. Sodniški stolp na sredini proge je pni tovrstni v Sloveniji, trak pa sta prerezala Marjan Mars iz Brežic, iniciatorza posta- | vitev stolpa, in Ivan Banovec iz Stare vasi, eden najzaslužnejših članov. Do I nedelje so člani društva uredili in opremili tudi upravne prostore, ki jih je i odprl eden najstarejših kasačev v Sloveniji Franc Kerin iz Podbočja. Ob- 1 navili so tudi tekmovalno stezo, na teraso upravne stavbe, kjer bo tudi tribuna za goste, pa so obesili zvon, ki ga je predal v uporabo Anton Miler. Zagnanost članov greni neurejena dokumentacija, saj društvo za hipodrom in objekte zaradi neurejenih lastniških odnosov in birokratskih preprek še ni pridobilo gradbenega in uporabnega dovoljenja, zaradi teh preprek pa njihova dejavnost ne more čakati. (Foto: T. Gazvoda)
Dolenjske Ilovice.
1885-1919
kratkočasnice izbral Jože Dular
Pripravila sta se
“Torej, vidva, ženin in nevesta, mislita skleniti sv. zakonsko zvezo. Pa sta se tudi dobro pripravila za ta važni korak, " vpraša župnik zaročenca pri izpraševanju.
“Topa, gospod župnik, ” odreže se ženin. Zaklali smo tri prašiče, pobili enega vola, štiriindvajsetim kokošim zavili vrat in kupili eno vedro vina. Mislim, da bo zadosti."
Na pravem oslu je bolje
Imeniten gospod je obiskal znano rodovino in posadil malega dečjui na kolena, da je jahal.
“Hop, hop, hop! To lije všeč, kaj ne, sinko?"
“Kaj pa da, ali na pravem oslu je še bolje jahati!”
Lahka pomoč
Gospod: “Tega stanovanja ne morem v najem vzeti, kajti tu vleče, da človeku lase vihrajo!"
Gospodar: “Temu lahko odpomorete, ako si pustite lase ™ postriči!"	|L
V____________________________________________/P
d