CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 EL NUEVO PERIODICO REDACCION Y ADMINISTRACION: BUENOS AIRES, Lavalle 341, Escr. 316 Leto I. BUENOS AIRES, 9. DECEMBRA 1933 Štev. 12. NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Litvinov obisk v Rimu Sestanek z voditeljem italijanskega fašizma -Mussolinijevi načrti in Litvinove izjave -Njegov povratek preko Berlina v Rusijo Konec prohibicije v i FRANCOSKE VLADE Združenih državah DEKLARACIJA Litvinov, sovjetski ljudski komisar za zunanje zadeve je bil v Rimu in ie obiskal "duce-ja." Ko je Mussolini bil izvedel od svojega poslanika v Washing-tonu , da pogajanja med Rusijo in Združenimi državami dobre napredujejo in da bo Roosevel-tova vlada priznala "de jure" sovjetski režim, je brž sporočil v Ameriko svojo željo, naj bi ga lijo in Rusijo itd., povedal pa j prav malo ali nič. Veliki fašistični svet je bil med tem sprejel sklep, da bo lta lija izstopila iz Družbe narodox če se ta organizacija ne bo nemudoma reorganizirala. Sklep med tem izstopila iz Družbe na-i je mnogo govoril, o miroljubno-rodov, pa je torej Italija ostala j sti, o dobrih odnošajih med lta vprav žalostno osamljena v 1 tem zbgru držav. Prilike so se bile le še bolj zasukale v njene škodo, in to po njeni lastni krivdi, saj je bila vprav Italija tista država, ki je Nemčijo podžigala in s tem pripravila njen izstop. Načrti so se izjalovili, pa je zato Rim začel groziti, da ne bo več pošiljal svojih zastopnikov v Ženevo. Veliki fašistični svet je imel izreči svojo odločilno besedo, a šele po Litvinovem prihodu v Rim. Italijanski listi pa so med tem pisali in dokazovali, kako da je Družba narodov nepotrebna reč In da bi jo bilo treba temeljito reorganizirati, če naj kaj koristi državam, ki so njene članice, ter svetu sploh. Po takšnem pisanju listov na¡ polotoku, ki je vedno od vlade navdahnjeno. smemo morda sklepati, da je Mussolini imel kakšen važnejši načrt za "energično" in hitro rešitev ženev skega vprašanja: Družba naro- ItalijansSr ministrski predsednik dov naj bi se s povratkom Nem- Mussolini čije ter s pristopom Združenih je bil nekoliko energičen držav in Rusije tako ojačila, da bi Francija ne imela več tako važne besede, kakor jo je ime Predsednik Roosevelt je v torek podpisal odlok, s katerim se, na podlagi plebiscita, izvršenega v posameznih državah Severne Amerike, razveljavlja popravek k 18. členu ustave, ki je bil uvedel prepoved pridelovanja in prodajanja alkoholnih pijač. Amerikanci bodo torej lahko spet pili, pa bo to dejstvo prav prišlo državni blagajni Združenih držav, ki bo samo na carinah in davkih dobila, kakor računajo, kakšnih 700 milijonov dolarjev na leto, pa tudi drugim državam, ki bodo izvažale vino in likerje v Ameriko. Konferenca v Montevideu 1'redsednink urugvaj ske republike je o tvoril v nedeljo popoldne sedmo vseameriško konferenco, na katero so poslale sve.je zastopnike vse neodvisni- ameriške države razen republike Cc-sta Rica. Prisotnih je dvanajst zunanjih ministrov. V svojem otvoritvenem govoru je g. Terra obžaloval bratomorno cha-covske vojno in naglašal, da je treba Nova francoska vlada, katero vodi Chautemps, se je predstavila v soboto parlamentu s kratko in jedrnato deklaracijo, v kateri naglasa, da je najprej potrebno, da se pametno reši vprašanje deficita državnega proračuna. Primanjkljaj znaša šest milijard frankov, dasi so se tekom zadnjih 18 mesecev zni- Camille Chautemps, predsednik nove francoske vlade žali samo izdatki za državno obrarn bo za celih deset milijard frankov Vlada je obrazložila, kako namerava uravnovesiti državni proračun 111 je zahtevala, naj bi se takoj za- čela razprava o tem najbolj nujnem na \'st>k način najt: podlago za spora- j vprašanju. Zbornica je to zahtevo ÍLjudski komisar za zunanje zadeve Litvinov Litvinov prišel obiskat. Razumel je, da se bo vpliv Rusije na «vropski politiko močno dvignil radi ureditve odnošajev med obema velikima državama, ^ pa je skušal pridobiti v ZSSR močnega zaveznika, ki naj bi Italijo rešil iz politične osamljenosti, v katero je zašla po izstopu Nemčije iz Družbe narodov. Nemčija in Italija sta sporazumno nastopali na vseh ženevskih sejah. Qslanjalt sta se ena na drugo, a ker sta bili vkljub temu navadno v manjšini napram Franciji, Belgiji in Mali antanti, si je bil izmislil Mussolini znani pakt četvorice, o katerem so fašistični listi pisali, da je najmanj za celih deset let zagotovil Evropi miren razvoj. Pakt četvorice je bil čisto enostavna računska špekulacija. O vseh evropskih važnejših zadevah naj bi odločale Anglija, Francija, Italija in Nemčija. Na ta način bi Italija v tem "vrhovnem evropskem vodstvu" imela zagotovljeno že polovico glasov; ker je bilo pričakovati, da bo včasih Anglija potegnila z Nemčijo in Italijo, je bilo že v naprej gotovo, da bo Francija morala včasih ostati v manjšini. Položaj bi se bil, torej popolnoma spremenil v. korist Italije in njene prijateljice, da se je ta pakt ne samo podpisal, marveč tudi uveljavi.. Uveljavil pa se ni. Nemčija h pa je radi tega naredil morda v Ženevi prehud vtisek, a ga je že naslednji dan ublažil poluradni la doslej. Seveda, za takšno re-1 "Giornale d'Italia" z izjavo, da šitev je bilo treba najprej vpra- Italija nikakor ne namerava šati Litvinova, kaj in kako on misli. Zato ga je Mussolini povabil. Litvinov se je Odzval in je du-ceja obiskal. Imela sta sestanek vršili so se razni banketi, ljudskega komisarja je sprejel tudi italijanski kralj. O čem sta se Litvinov in Mussolini razgovarjala, to bi lahko ugibali in bi morda tudi kaj 11-ganili, nič pa ni znanega, ali sta se tudi kaj domenila. Litvinova so naskočili novinarji, preden je zapustil Rim in se odpeljal, preko Berlina, proti Rusiji. A Litvinov je že izkušen diplomat: novinarjem zapustiti ženevske organizacije, marveč samo želi, da bi se oja čila in mogla uspešno delovati O rimskih razgovorih mea Mussolinijem in Litvinovim ni bilo izdano nobeno obširnejše poročilo, pa nam bodo samo do godki v bližnji bodočnosti mogli pojasniti, kaj sta sklenila državnika na tem sestanku, ki je bil vzbudil v svetu precej po zornosti. V Berlinu je ' Litvinov ostal ves čas na sovjetskem poslaništvu in ni prišel v dotiko s pred stavniki nemške vlade. V četrtek zvečer se je odpeljal proti Mo skvi. NOV LINDBERG HO V POLET zum, da se konča to nepotrebno prelivanje krvi. Naglašal je tudi potrebo, da se okrepijo trgovinske vezi med ameriškimi državami s tem, da se znižajo uvozne carine ter se odstranijo druge ovire, ki so se bile dvignile v poslednjih letih ter povzročile, da so se zrahljale trgovinske vezi med državami Amerike. Na prvi plenarni seji je bil izvoljen za predsednika konference urugvajski zunanji minister Alberto Mañé. V komisiji, ki proučuje razne predloge, je argentinski zunanji minister dr. Saavedra Lamas predlagal, naj bi panameriška konferenca dala pobudo za 'sjklicanje nove mednarodne gospodarske in trgovinske konference, na katero naj bi se povabile vse države sveta. Predlog je bil soglasno sprejet, odobrila z veliko večino. Položaj vlade pa je negotov spri čo zadržanja socialistov, Blumovih pristašev, ki se še vedno upirajo znižanju plač državnih nameščencev. Anglija in Irska Med Anglijo in Irsko je zavladala spet precejšnja napetost, ker namerava De Valera popolnoma odcepiti Irsko od Britan skega imperija ter jo proglasiti za svobodno in samostojno republiko. NOVA VLADA V BOLIVIJI V Boliviji imajo novo koalicijsko vlado. Njen načelnik in obenem zu nanji minister je g. Carlos Calvo. V kabinetu so zastopniki liberalcev republikancev in republiknskih so cialistov. DOPOLNILNE VOLITVE NA ŠPANSKEM V 16 volilnih okrožjih na španskem so se vršile preteklo nedeljo na Španskem dopolnilne volitve za 95 poslanskih mest, za katere tekom prvih volitev ni bilo oddanih dovolj glasov. Največ mest so spet izvoje-vali pristaši desničarskega bloka, pa tudi socialisti so si nekoliko opomogli. V sredo popoldne sta pristala v Natalu, v svojem letalu, polkovnik Lindbefrgh i" njegova žena, ki sta se bila 16 ur prej dvignila v Bathurstu v Afriki na polejt preko južnega dela Atlan-tiškega oceana. Slika kaže Lindberghovo letalo v Parizu, pripravljeno za nov polet. PANEVROPSKI KONGRES Graf Caudenhove-Kalergi, počet-nik, gibanja za ustanovitev zveze evropskih držav, je bil izvoljen za predsednika panevropskega gospodarskega kongresa, katerega je v v soboto otvoril na Dunaju avstrijski kancelear Dollfuss. Predsednik je v svojem govoru naglašal, da je Dunaj središče Evrope in da bo tu di postal glavno m^sto Evropskih Združenih držav. Zborovalci so pozdravili te besede z burnim odobravanjem, kateremu se je pridružil tudi avstrijski kancelar. Nekateri pravijo, da bo Dunaj postal najbrž se dež obnovljene Družbe narodov. SPOR V FRANCOSKI SOCIALI STIČNI STRANKI Spor med francoskimi socialisti ki je bil nastal povodom glasovanja o zadržanju stranke napram prejšnji Daladierovi vladi, je razcepil tc j močno parlamentarno skupino, ki je štela 129 poslancev. Renaudel in njegovi prijatelji, lca tere so Blumovi pristaši izključili iz stranke "čistih" socialistov, so se daj ustanovili novo stranko, ki hoče zbrati v svojih vrstah vse one Francoze, ki simpatizirajo s socializmom, a gledajo predvsem na koristi francoskega naroda.' Nova stranka se bo potegovala za to, da bo čim prej prišla na vlado, pa se tudi v tem razlikuje od "pravover nih" socialistov, ki so doslej vedno sledili Blumovemu nauku, da se so cialisti ne smejo še poganjati za oblast, marveč da morajo samo v parlamentu ščititi koristi delavstva in braniti socialistična načela. Ú: i kitr^u 2. NOVI LIST "Mattino" in u jedinien je!iz buenosaireške kronike •J J J Mflž KI JE IMEL SMOLO I NEČLOVEŠKA MATI "Mattino d'Italia", tukajšnji fašistični dnevnik, se je v svoji številki od 2. t. m. obregnil ob praznik našega narodnega uje dinjenja na način, ki je popol noma v skladu z njegovo že razvpito neresnostjo. Ni dolgo, odkar je tukajšnji novinarski krožek, v katerem imajo besedo ugledni člani ured ništev najbolj vplivnih buenos-aireških listov, soglasno obsodil nečedne "Mattinove" izpade proti nekemu večerniku. in so to obsodbo objavili vsi argentinski listi. Javnost torej že ve, kakšne sorte list je fašistično glasilo v Buenos Airesu in zak pripisuje njegovemu pisanju tisto veljavo, ki jo zasluži, namreč: sploh nobene. Zato se tudi mi ne bomo razburjali, ker je "Mattino" povodom našega narodnega praznika izpraznil malho svoje fašistične spodobnosti na Jugoslovane. Ne bo pa škodilo, če bomo pri nekaterih njegovih zafrka-cijah postavili "i puntini sugli i" "Mattino" bi rad izbijal sale iz besed dr. Čoka, predsednika emigrantskega udruženja v Jugoslaviji, ki je, povodom obletnice rapallske pogodbe in v zvezi z italijanskimi zahtevami po reviziji mirovnih pogodb, izjavil, na nekem predavanju v Beogradu, da so tudi emigranti iz Julijske krajine revizionisti. da tudi oni zahtevajo, naj se odpravijo krivice, ki so jih povzročile mirovne pogodbe. Gospodu Intaglietti se^ zdi te nad vse smešno, ker pač ne ve (in če bi vedel, bi tajil), da ga ni ljudstva v Evropi, ki bi bilo moralo radi krivičnih pogodb pretrpeti tolika in takšna preganjanja, kakor so jih že doslej morali prenašati Slovenci in Hrvati pod Italijo: vse šolstvo, všc prosvetne organizacije, ves tisk ' zatrti: slovenska in hrvaška govorica pregnani iz vseh uradov in preganjani tudi iz cerkva; ne-broj Slovencev in Hrvatov v italijanskih ječah in na otokih, pet mladeničev obsojenih smrt od fašističnega vice" do Dalmacije, je na vzhodni jadranski obali toliko, da bi smel človek skoro sumiti, da so bolj dokazi trgovske brihtno-sti starih. Benečanov, nego znamenja njihovega gospodovalija. Tisti trogirski dogodek, kateremu v Jugoslaviji nihče ni pripisoval nobene važnosti, a ki je imel to dobro, da je svet opozoril, da po Dalmaciji še vednc čepijo Markovi levici, dočim sc na Primorskem že zdavnaj izginili vsi slovanski spomeniki, imenuje "Mattino" la strage dei Leoni Veneti", pa se boji, da se bo- povodom praznovanja ujedinjenja spet ponovil "ta po kolj benečanskih levov, kateri dalmatinskih zemljah, ki so, na žalost,. še pod srbsko oblastjo izpričujejo (testimoniano) luč civilizacije, ki zbada v oči svinjske pastirje, kateri tam gospodujejo". Rekli smo že, da si radi takšnega zmerjanja "Mattinovih" pisunov ne bomo delali slabe krvi. Takšno oneganje spada v običajni slog gospodov a la Don Michele, ki z drugačnim duševnim kruhom sploh ne znajo pitati tukajšnjih italijanskih fašistov. Opozoriti smo hoteli samo na perverznost človeka, ki je pc takšnem izpadu korajžno napisal: "Italija se teh izzivanj ne boji. Kvečjemu jih beleži na račun kratkoročnih terjatev". Kakšnih izzivanj ? Tistih, ki so se skuhala v In-tagliettovi betici? Kar se pa tiče računa in terjatev, naj bo "Mattino" le brez skrbi! Slovani so pošteni ljudje. Tn ko pride dan "scadenze", bodo fašistični Italiji plačali vse, kar ima dobiti. Tudi obresti. MOŽ, KI JE IMEL SMOLO Preteklo nedeljo se je pritihotapil v stanovanje tukajšnjega zdravnika Pedra Niseggija, ko je ta bil odsoten, nelci zlikovec, ki je prebrskal predale in omare, napravil culico ter se z njo odpravil iz zdravnikovega stanovanja. Vesel, da "našel" 450 pesov, kar je že nekaj, čeprav je vrednost arg. denarja padla, pa zlato uro z verižico in še druge predmete, je naredil prve korake, ko mu je prestrigel pot sam gospod zdravnik. Ni težko predstavljati si, kakšen je bil razgovor med obema. Tat ie bil predrzen človek, pa ni hotel poslušati zdravnikovega prigovarjanja, naj mirno odloži, kar ie pripravil, da bo odnesek Ko jc zdravnik sprožil dva strela iz svojega revolverja v zrak, je tat skočil nanj, pa sta se na tleh toliko časa prerivala, dokler ni zdravnik udaril tatu s samokresom tako po glavi, da ie prišel... k pameti. In ta dogodek, ki se je bil tako nenavadno začel, je končal na zelo navaden način: prišel je policaj in je uzmoviča odpeljal. V Floresti, v ul. Médanos 5069, sta živela zakonca Juan D. Peña in njegova žena Juana s tremi otroki. Kakor pravijo ljudje, ki stanujejo tam v bližini, sta Juan ir. Juana bolj vdana pijači nego delu. Ker pa brez dela tudi pijače ni, sta našla drug vir dohodkov: svoje lastne otroke sta pošiljaia, umazane in razcapane, na ulico, da sc. tam prosili vbogajme. Če pa niso nabrali dovolj denarja, je doma pela šiba. Tako se je zgodilo tudi te dni, ko dva zdrava sinčka. Ognjenik Mauna Loa 11a Havajskem otoku je začel silno bruhati in šviga iz njegovega, žrela preko sto metrov visok žareč oblak dima in pepela. Močni potresni sunki, ki jih je slišati tudi 11a vseli bližnjih otokih, so zbegali prebivalstvo. Požar je uničil veliko justično palačo v Carigradu. Kadi močnega vetra se je šest čet ognjegaseev zaman trudilo, da bi vsaj deloma rešili poslopje. Krvav spopad med zveznimi četami iu stavkujočim delavstvom se je izvršil v mestu IJrupanu, v severnoameriški državi Michigan. Štirije delavci so bili ulvti, dvajset pa jih je bilo ranjenih. bičem, uvelja- NAROČITE SE NA "Novi list" POSLEDICE ŠPANSKIH VOLITEV Politika je huda reč. O tem je gotovo prepričan tudi španski državljan Darío Ares Alvarez, kuhar po poklicu, ki leži sedaj v bolnišnici, ker je radi španskih volitev dobil kroglo v trebuh. Zaposlen je bil v nekem avtomatičnem baru v ul. Monroe, ko ga je njegov rojak Ignacio Mateo zapletel v razgovor o poslednjih volitvah v španske "Cortes". Moža se nista mogla nikakor domeniti, kako naj se zasučejo v bodočnosti notranje prilike na Španskem, pa so pri vtepanju argumentov začele pomagati tudi pesti. V pretepu je Mateo izvlekel revolver f.r sprožil strel proti Alvare-zu, da so ga morali brž prepeljati v bolnišnico. Ognjevitega Matea so pa spravili na hladno, kjer se bo mor-<'a njegovo navdušenje poleglo. POULIČNI IZGREDI Komunistična organizacija, toliko v Montevideu, kolikor tu, v Buenos Airesu, je pripravljala razna protestna gibanja proti sedmi vse-ameriški konferenci. Policija v glavnem mestu Argentinije je izvedela, da so tukajšnji komunisti na tajnem sklicali javno zborovanje, ki se je imelo vršiti v Villa Crespo, in sicer pretekli \ ponedeljek. Zato je poslala v ta okraj večje število stražnikov in policijskih agentov. Njene informacije so bile, kakor izgleda, dobre. Stražar Enrique González je v ponedeljek zjutraj, ko je opravljal svojo službo na križišču ulic Triunvirato in Frias, zapazii gručo ljudi, ki so razdeljevali letake komunistične vsebine. Hotel je to preprečiti, pa je radi tega nastal prepir in je prišlo tudi do streljanja, ki se je še povečalo, ko so stražniku prihiteli na pomoč še drugi policaji. González in še neki drugi agent sta bila lahko ranjena. Policija je aretirala osem moških in eno žensko. NAPET POLOŽAJ NA ŠPANSKEM Španska vlada je proglasila v vsej republiki izjemno stanje, ker so se širile vesti, da skrajni levičarski elementi, združeni v anarhistični zvezi ter v Nacionalni delavski organizaciji pripravljajo za preteklo nedeljo veli ko nerede v vsej deželi. le Konzulat se preselil Kakor smo doznali iz drugih listov se je konzularni odsek našega bue-nosaireškega poslaništva, ki je do sedaj imel svoje urade na Avenidi de Mayo 1370, preselil v poslopje poslaništva na ul. Charcars 1705. na tribunala ljudstvo strahovano najprej^ z nasiljem, z ognjem ir k;a pozneje pa s krivičnim vi jan jem zakonov, na podlagi katerih se celo izpretninjajo ljudem priimki in se z nagrob nih spomenikov odstranjujejo slovanski napisi! Prav te dni smo prejeli vest, ki nas obvešča, da so fašistične oblasti postavile po vseh večjih občinah, kakor v Črnem Vrhu, v Godoviču. na Colu in po drugih vaseh med Idrijo in Postojno, posebne čuvaje za pokopališča, ki jih plača občina in y ki imajo nalogo, da v najkrajšem času odstranijo z nagrobnih spomenikov vse slovanske napise. Po drugih vaseh, kjer takšnih čuvajev še ni, so pa osnovali posebne komisije, ki bodo opravile to delo! Altroché trogirska kamenita leviča, katerih se je ''Mattino'" tudi spomnil ob tej priliki! Fašistični list namreč še ni prebavil tistih dveh kamenitih levov, ki so jih bili pred približno enim letom v Trogiru premaknili z onega mesta, kamor so jih bili pred toliko in toliko sto leti postavili zastopniki "Se-renissimae" benečanske repu blike, ki so ošrečavali dalmatinske naselbine s proizvodi svojih domačih klesarjev. Takšnih kamenitih levičev, s katerimi utemeljujejo Italijani svoje "pra- Sedaj spet lahko pošljete denar! Lahko nakažete kakršnokoli v¿,oto in ni Vam več treba, da bi prosili za dovoljenje, kikor je bilo doslej predpisano. Nakazila izvršujemo po prostem tečaju, in sicer BRZOJAVNO Z ZRAČNO POŠTO Z NAVADNO POŠTO Vprašajte še danes za pojasnila! Dal Vam jih bo Slovenski oddelek BANCO GERMANICO DE LA AMERICA DEL SUD Uradujemo od 8.30 zjutraj do 7. Ure zvečer "JUGOSLAVIJA" je objavila povodom 15. obletnice narodnega ujedinjenja 18 strani obsegajočo številko, posvečeno proslavi tega našega nacionalnega praznika. Na prvi strani je priobčila tudi vrstice, ki jih je za to priliki izročil listu predsednik argentinske republike gen. Agustín P. Justo, in v katerih pozdravlja bratski jugoslovanski narod ter njegove mar ljive sinove, naseljene v gostoljubr1 argentinski deželi. KAM? KAM? KAM? Kam na Silvestrovo, vprašujete? Če hočete preživeti nekaj res veselih uric v družbi svojih rojakov ter pozabiti na vse križe in težave, ki I nam jih je prineslo 1933. leto, pridite na Silvestrov večer, katerega bo priredilo Sokolsko društvo -"La Paternal"! & ★ # * & * Beležke so torej 7 večini c odpravili pro Avenida L. N. Alem 150 Buenos Aires /' Severni Ameriki spet postali "mokri", držav USA so hibicijo. Ta dogodek je na vsak način vreden, da ga zabeležimo v tem stolpen. Po tako dolgo časa trajajoči "suši", tekom katere so si morali močiti grla z raznimi paekari jami. ki so jih. povrh vsega, še drago plačevali, si bodo Ameri-kanci spet smeli privoščiti več ali manj nekrščeno kapljico, da jih bo spravilu v dobro voljo kakor v starih, zlatih časih: da bodo pozabili na grenkobo današnjih dni in pozabili na krizo. Da bi le tudi kriza pozabila nanje in na nas! NOVI LIST Stran 3. argentinske vesti s s Še o zadnjih ukrepih argentinske vlade Novi odloki o trgovanju z devizami ter o ustanoviti žitnega odbora in določitvi najnižjih cen za pšenico, lan in koruzo, o katerih smo že v zadnji številki našega lista obširno poročali, so izzvali mnogo raznovrstnih komentarjev. mnogo hvale in graje, mnogo odobravanj in protestov, kar je povsem razumljivo že zaradi tega, k, r bodo nekateri zgubili, drugi pa dobili radi zmanjšane vrednosti argentinskega pesa. \ovi ukrepi spadajo v precej širo-k :ipolezen načrt, ki ga je izdelala vlada z namenom, da bi pomagala polje-(klcem. ki so v poslednjih letih preživljali težke čase ne samo radi ob-črinega padca cen poljedelskih pridelkov na svetovnem tržišču, marveč tudi radi valutne zaščite, ki se je do sle i vršila v korist uvoznikov in na škodo izvoznikov. Znano je, kako niso poljedelci v mnogih slučajih krili z izkupičkom uiti proizvodunih stroškov,, pa smo mnogo krat v poslednjih letih čitali, da so ponekod puščali pšenico in koruzo, da je segnila na poljih, ker se žetev ekonomsko ni izplačala. Obresti in amortizacija dolgov, ki so jih poljedelci naredili v času, ko so bile cene za njihove proizvod».' neprimerno višje, so le še bolj pritiskali k tlom vse one, ki žive od zemlje. Vlada je torej sklenila, da pomaga poljedelstvu. Uvedla je moratorij za hi potekamo dolgove, znižala, potom konverzije, obrestno mero hipotekar-nib obveznic, odpravila uradno določevanje tečajev za tuja plačilna sredstva, radi česar je vrednost pesa na notranjem trgu padla, ter določila najnižje cene za glavne vrste žita in ustanovila žitni odbor, čigar naloga je poskrbeti, da se bodo te cene tudi dejansko uveljavile. Ker izvaža Argentini j a predvsem ilo i;i meso. je razumljivo, da so hrenu valutne zaščite nosili poljedelci Izvozniki so za plačilna sredstva, ktera so prejemali od svojih kupcev v inozemstvu, prejemali manjšo vsoto v argentinskem denarju, nego bi jo bili prejeli, če bi bili lahko svobodno prodajali devize najboljšemu ponudniku. Uvozniki, importerji, pa so za poravnavo faktur svojih dobavateljev plačevali manjše vsote v arg. pesih, nego jih bodo morali plačevati sedaj, ko se je vrednost pesa znižala. Razumljivo pa je, da bodo radi tega tudi dražje prodajali blago, katero uvažajo. Ce danes protestirajo in govore o zgubah. sc te zgube morejo nanašati samo na one partije, ki jih svojim doba vutc! jem še niso plačali, a so zanje že dobili kupce in določili prodajno ceno, še preden so vedeli za nove u-krepe. Molj prizadeti pa so vsi oni, ki iz enega ali drugega vzroka, morajo nakazovati v inozemstvo denar, ki ga tu zaslužijo. Tako na pr. tuja podjetja, ki pošiljajo letne dobičke v druge države, saj bodo za isto vsoto v pesih dobili manj tujega denarja, nego so ga doslej. Y vrsto oseb, ki jih nova valutna politika argentinske vlade oškoduje, spadajo tudi priseljenci, ki imajo v Evropi svojce, za katere morajo skrbeti. Za svoje težko prislužene in — v današnjih slabih časih — od ust odtrgane pese, bodo dobili manj dinarjev. lir itd., nego so jih prejemali za časa valutne zaščite. Poleg tega jih pred nedavnim odobreni zakon obre-menja še s 5-odst. takso, ki jo morajo plačati za svoja nakazala. Radi zmanjšane vrednosti arg. pesa in radi te pristojbine, bo moral izseljenec plačati sedaj za svoja nakazila približno eno četrtino več ko doslej. To je, seveda, hud udarec zanj in za njegove v domovini. Računati moramo tudi, da se bo položaj delavstva nekoliko poslabšal radi povišanja cen življen-skih potrebščin, obleke in drugega. Instituto Médico Moderno Ta zavod je edini v Ttueons Airesu, ki ne razpolaga samo z najmodernejšimi napravami za zdravljenje bolnikov, marceč jih tudi pregleda 7. X-žarki ter jim analizira kri in se« KAPAVICA — z vsemi njenimi komplikacijami: Hitro in sigurno zdravljenje potom elektrolize. SIFILIS — 606-914. Periodične Wassermannove analize KOŽNE BOLEZNI — Zdravljenje ekzema in sraba REVMAT1ZEM — Zdravljenje po najnovejših načinih z injekcijami in z žarki ŽENSKE BOLEZNI — Tok, nerednosti pri čiščenju. Bolnice sprejemamo v posebnem oddelku. GRLO NOS — UŠESA PREGKED: 2 PESA V tej ceni so vključena tudi zdravila in analize SPREJEMAMO od 10. do 12. in od 14. do 21. Ob nedeljah in praznikih pa samo od 10. do 12. 347 - SUIPACHA - 347 Vendar pa moramo pri presojanju vladnih ukrepov upoštevati, da se gre, končno, le za odpravo umetne zaščite vrednosti argentinskega denarja! in da bi se bile posledice njegove zmanjšane kupne moči pokazale že koncem 1931. leta morda v hujši meri nego danes, da se ni padanje pesa takrat zaustavilo z ustvaritvijo valutne kontrolne komisije. Poleg poljedelcev, bodo imeli korist od no1, ih vladnih ukrepov tudi tukajšnji industrijalci, ki so morali doslej konkurirati na trgu s tujimi proizvodi. Gane teh tujih, importiranih proizvodov bodo poskočile, in so deloma že, pa se bodo zato izboljšale prilike za nt katere panoge domače industrije. Zato hočemo upati da se bo vsaj poživilo delo na campu in v tukajšnji':! industrijah ter da bodo tako prišli do dela mnogi, ki so bili v zadnjih mesecih (in lahko rečemo v zadnjih letih prisiljeni držati roke križem. Aitii; odbor je začel delovati. Po cenah, ki iih je vlada določila kot najnižje, nakupuje pšenico, koruzo in lan. Banco de la Nación plača prodajalcem takoj 80 od sto od kupne cene, ostalih 20 od sto pa bodo prejeli, ko bo žitni odbor prodal njihov pridelek. Pri vseh podružnicah Državne banke so se osnovali pododbori, ki pod istimi pogoji kupujejo žito za osrednji žitni odbor. OBČINSKI PRORAČUN Te dni je bil predložen občinskemu svetu proračun buenosaireške občin-sk<* uprave za leto 1934. Predvidevani »treski znašajo nekaj manj ko 99 milijonov pesov in predvidevani dohodki jih krijejo z 10.000 pesi prebitka. KONCESIJA ZA NOVE PODZEMELJSKE PROGE Buenosaireški občinski načelnik je objavil "ordenanzo" štev. 5°53, s katero se podeljuje g. Manuehi V. Pe-reiri koncesija za izgraditev in eksplo-atacijo podzemeljskega železniškega omrežja za prevažanje potnikov. Omenjeni koncesionar je pooblaščen, da usianovi družbo "Cía. Ibero-Argentina de Construcciones y Subterráneos", ki ho napeljala sledeče proge: A) 1 'uente Avellaneda—Retiro; B) Paseo Colón in Independencia— Rivadavia 111 Lacarra: C) Retiro— Estación Buenos Aires; D) Parque Lezama—Puente Alsina. , Prva proga se bo morala zgraditi tekom treh let po pričetku del, ostale proge pa se bodo morale izročiti prometu najkasneje šest let potem, ko se bodo pričela dsla na progi. A. 4 CAL-CHAQUI LA CAL HIDRAULICA INSUPERABLE PREFERIDA POR SUS SOBRESALIENTES CONDICIONES CASA MATRIZ: L A V A L L E 385—91 U. T. 31 - Retiro 2005Í6 BUENOS AIRES SECCION ROSARIO: 27 DE FEBRERO 1089 U. T. 5771 ROSARIO $____R ŽELEZNIŠKI TARIFI Med prizadevanja argentinske vlade, da bi se izboljšal položaj poljedelcev, spada tudi njena pobuda za znižani. prevoznih stroškov za poljedelske proizvode. Vlada je pozvale vse tukajšnje železniške družbe, naj znižajo svoje tarife za prevoz žita, upoštevajoč padec cen tega pridelka. Prevozni stroški za i.no tono koruze, ki je bila leta 1929. vredna 81 pesov so znašali, za določeno progo, devet in pol od sto njene vrednosti; pred določitvijo najnižje cene, torej še pred dvema tednoma, ko je vrednost ene tone koruze ¿našala komaj 37.10 pesov, so znašali prevozni stroški, ki se v tem času niso prav nič znižali, za isto progo in razdaljo 21 od sto njene vrednosti. Železniške družbe pa se niso odzvale pozivu vlade, marveč so izja- CERKVENA KRONIKA vile, da svojih tarifov ne morejo zni- Ko je bila zadnja številka Našega žari. Zato se bodo znižali tarifi za duhovnega življenja že natisnjena, prevoz žita samo na državnih želez- nam je poslalo Hrvatsko (preje Slonicah. vansko) katoliško društvo vabilo na svoje veliko romanje v Lujan, za katero se je že do tega dne priglasilo nad šeststo udeležencev. Vseh skupaj pa računajo, da jih bo nad tisoč To romanje je določeno za dan 17. decembra. Odhod z vlakom iz Pla za Once F. C. Oestef ob 7.15 zjutraj in povratek iz Lujana ob 5.35 popoldne. Vozni listek za obe smeri stane dva pesa za odrasle in en peso za otroke pod štirinajstimi leti. Tako znižane vozne listke si je mogoče rezervirati pri Slovenski kato-11. december — pondeljek — spo- 1 jjgki misiji Avalos 250, ali pa pri H; - CERKVENI VESTNIK CEKVENIKOLEDAR 10. december — druga adventna nedelja — sveta maša za Slovence ob desetih. Popoldanske slovesne in javne litanije morajo izjemoma od-pasti zaradi romanja v Lujan, dočim bo cerkev ob navadnem času kljub temu odprta za pobožne molilce. svetega škofa Valerijana, katerega je zaradi stanovitne katoliške vere vandalski kralj-arijanec Gajserih Izgnal iz njegovega škofijskega mesta in zakonito pre povedal, da bi ga smel kdo vzeti pod streho. Valerijan je potem mnoga leta prenočeval na cesti in ob vsaki priložnosti oznanjal svojim- vernikom katoliško vero. 16. december — petek — spomin svetih treh mladeničev Ananija, Azarija in Mizaela, ki so bili zaradi njihove stanovitne pravo-vernosti na Babilonskem vrženi v ognjeno peč, iz katere so bili čudežno rešeni. 17. december — tretja adventna nedelja — božja služba za Slovence ob desetih dopoldne, kakor prejšnjo nedeljo, dočim bodo morale po-poldašnje litanije izjemoma zopet odpasti zaradi drugega romanja v Lujan. min svetega papeža Damaza. 12. december — torek — spomin svetega Maksencija in tovarišev mučencev, ki so bili usmrčeni zaradi stanovitne vere v Kristusa v Trie ru, sedanji Nemčiji, za časa cesarja Dioklecijana in na ukaz poveljnika Rictiovara. 13. december — sreda — spontin svete Lucije, ki je bila za časa cesarja Dioklecijana obglavljena zaradi stanovitne vere v Kristusa. 14. december — četrtek — spo min svetega škofa Spiridiona, kateremu je bilo zaradi stanovitne vere v Kristusa iztaknjeno desno oko in je bil z mnogimi tovariši obsojen na prisilno delo v železnih rudnikih. 15. december — petek — spomin vatskem katoliškem društvu calle La Madrid 387 (Boca). Kateri so se že javili za romanje dne 10. decembra imajo do sobote dne 9. decembra opoldne na izbiro, da gredo v Lujan dne 10. decembra z avtobusi izpred paternalske cerkve ali pa dne 17. decembra z vlakom ¡z Plaza Once. Kateri ne bodo javili nobene izpremembe, jim bomo rezervirali po en avtobusni sedež dne 10. decembra, kakor so se že prijavili. Zaradi nepredvidenega romanja v Lujan, se je morala ustanovna skupščina bratovščine Živega rožnega venca preložiti na nedeljo, dne 24, decembra, po deseti maši in po litanijah, vsakokrat na župnijskem patiju na Paternalu. BANCO DE LAS AMERICAS BUENOS AIRES SAN MARTIN 429 plačuje letnih 4Y<¡ od sto obresti na hranilne vloge ter prodaja po najnižjih cenah vozne listke za katerokoli pomorskop'ovno progo in družbo Obiščite slovenski oddelek pfllllilllillllllllllllllllllllllllM llllllllillililllllllllllllllllllilllllllllllllllllili I # » 4 SLOVENCI DOMA IN DRUGOD s k VESTI IZ DOMOVINE GANGLOVA PROSLAVA V LJUBLJANI V dvorani ljubljanskega Sokola-Matice so proslavili 11. pr. m. zvečer na izredno slovesen način 60. obletnico rojstva prvega namestnika starešine Saveza Sokola K. J. En-gelberta L. Gangla, obenem pa tudi 30 - letnico njegovega delovanja na sokolskem polju ter 10-letnico njegovega udejstvovanja kot voditelj jugoslovanskega sokolstva. Veliko število udeležencev je pričalo, kako velike so simpatije, ki jih uživa Gangl med svojimi Sokoli. Na proslavi so bile zastopane vse sokolske župe iz Jugoslavije navzočni pa so bili tudi zastopniki češkoslovaškega in ruskega Sokola, vlade, narodne, skupščine, senati ter drugih oblasti. V imenu češkoslovaške republike je jubilantu čestital konzul inž. Ševčik, ki je Gan-glu predal obenem tudi red Belega orla III. reda, s katerim ga je odli koval predsednik češkoslovaške re publike Masaryk. Dr. Puc, načelnik ljubljanske ob čine, je slavljencu izročil diplomo o podelitvi častnega meščanstva. Nastopili so še mnogi govorniki in med njimi tudi tajnik Sokolskega Saveza, ki je izročil Ganglu, v imenu vseh 300.000 članov jugoslovanske ga sokolstva, dve beli knjigi s pod pisi vseh članov društvenih uprav Burno pozdravljen, je slavljenec izrazil vsem prisotnim svojo zahvaio ter naglašal, da je storil samo ono kar sta mu velevali njegova dolžnost in pa njegova ljubezen do naroda in domovine. General Kondilis, podpredsednik grške vlade in njen vojni minister se je mudil v prvi polovci nocem-bra v Beogradu, kjer so mu priredili lep sprejem in ga je kraljev ska dvojica povabila tudi na večerjo. Veliki kameniti most preko Liki pri Ličkem Osiku, dolg kakšnih 100 metrov in zgrajen pred približno 70 leti, se je zrušil. Na srečo ni bile človeših žrtev. Radi velikih nalivov so prestopile bregove nekatere reke okrog Ka.-lovca in Siska ter poplavile vso okolico. Tudi v Zagrebu je Sava poplavila nekatere nižje predele mesta. Krajevne oblasti so poskrbele za j vsak slučaj. Konkurenco je delal ljubljanskim zdravnikom neki Ivan Jerič, star 29 let in doma iz Idrije. Pred dvemi leti je bil prišel v Ljubljano iskat službe, a je ni mogel najti. Zato je sklenil, da si izbere samostojen poklic. Začel je študirati Kneipa in zbirati razna zelišča, pa je polagoma dobil klijente, katerih število se je vsak dan večalo. V zadnjem času se je zdravilo pri njem kakšnih 200 nike pa je hodil obiskavat tudi na deželo. Uvedli so preiskavo. Inž. Franjo Dedek, ki so ga 17. septembra aretirali Italijani na Reki in odpeljali v Trst, se še vedno nahaja v Trstu v političnem zaporu. Domneva se, da proti Dedeku ne bo prišlo do sodne razprave, ker ga nič ne obremenjuje. Tujski promet v Boki Kotorski je bil koncem septembra še vedno živahen, dasi vlada tam pretežno oblačno vreme, saj je znano, da ima vprav Boka Kotorska -povprečno največ padavin med vsemi jugoslovanskimi kraji. Redki solnčni dnevi pa pričarajo pravi videz poletja in tujci še vedno obiskujejo lepi in romantični zaliv, ki včasih nudi tujcem poleg svojih stalnih lepot tudi nekaj drugih zanimivosti. Koncem oktobra so nastali namreč nad Bo-ko trije vodni vrtinci, od katerih je bil zadnji prav katastrofalne obsežnosti. Ta vrtinec se je pojavil na odpriti sipini južno rta Oštrc. Le sreča je nanesla, da se tam slučajno ni nahajal noben parnik. Ogromen lij vode (vodni vrtinci imajo po večini obliko velikanskega lija) obrobljen s pasom temnih oblakom in z morsko površino, se je zlival tik pri vhodu v Boko Kotorsko, nato VESTI S PRIMORSKEGA oseb. Na ovadbo ljubljanskih zdrav i pa se je obrnil ter oddivjal na od nikov, ga je policija prijela, pa je prto morje. Vrtinec je bil visok ka fant izjavil, da on več ve ko vsi ljub^kih sto metrov. Le sreča je hotela, ljanski dohtarji skupaj. Rekel je da se ta vrtinec ni zlil na kultivi da za zdravljenje ni zahteval plačila in da je denar sprejel le, če mu ga je kdo prostovoljno ponudil. "Ordiniral" je na Rožni ulici, bol- rano zemljo ali nad naselbine. V Boko Kotorsko je dospelo nekaj nemških turistov, ki bi radi filmali te naravne pojave. OBSOJENI VOHUNI Državno sodišče za zaščito države v Beogradu je obsodilo 6. pr. meseca, radi špijonaže v korist dveh tujih držav, večjo skupino obtožencev Upokojeni polkovnik L. Mičič je bil obsojen na smrt na vešalih; avstrijski državljan Cervenko Friderik, upokojeni major na dosmrtno ječo; Furlani Avguštin, odstopivši ka petan, na 20 let; Steicher M., upo kojeni letalski kapetan, na deset let in pol; Camilo Serraglio, trgovec, italijanski državljan, na pet let je č.e Trije drugi častniki so bili obsojeni na denarno kazen, en sam obtoženec pa je bil oproščen. V interesu državne varnosti se je proces vršil pri zaprtih vratih. Rudolf Bukšek, znan operni pevec je nenadoma umrl v Zagrebu, še dan prej je bil nastopil v Smetanovi "Libuši" in žel velik uspeh. Doma je bil iz ptujske okolice. O 4. balkanski konferenci, ki se je vršila v prvih dneh novembra v Sol unu, je izjavil predsednik jugoslovanske delegacije dr. Vasa Jovano-vič, med drugim: Ta konferenca je je razlikovala od prejšnjih pred vsem v tem, da niso bila v ospredju politična, marveč gospodarska vpra sanja. Izrazila se je želja, naj bi se čim prej sklenile trgovinske po godbe med posameznimi balkanski , mi državami, pa naj bi se začel pri pravljati tudi teren za sklenitev balkanske carinske zveze. Dr. Jo-vanovič je naglasil, da je bilo na konferenci opaziti, kako se vedno bolj širi balkanska zavest in si u tira pot prepričanje, da je neoli hodno potrebno, da se čim prej do seže popolna politična in gospodar ska neodvisnost Balkana. Odbor balkanske konference bc imel pričetkom prihodnjega leta v Solunu sestanek, na katerem se do določil dnevni red za V. konferenco Mnogi severnoameriški brezposelni so se odpravili v zlate revirje iskat sreče, ker je vlada začela nakupovati zlato po visokih cenah. ARETACIJE V IDRIJI IN V GORICI Po nalogu goriškega sodnika, so ka-rabinerji odvedli v zapor Rajmunda Blažiča, starega 29 let, doma iz Gorice, 42-letnega Franja Mozetiča s Svete Gore, Josipa Furlana ter Heleno Šviligoj roj. Hočevar, staro 48 let in tudi iz Gorice doma. Aretiran je bil tudi Anton Beze-glav od pok. Antona, ki bo moral od-sedeti eno leto, ker se ni pravočasno javil za vojaško službo. V Idriji so financarji odpeljali v zapor brata Josipa in Frana Veliko-njo. Obdolžena sta, da sta na skrivnem kuhala žganje. Očitajo jima tudi, da financarjem nista takoj povedala svojega pravega imena in se bosta morala tudi radi tega zagovarjati pred sodnikom. Iz istega vzroka sta bila aretirana tudi 50-letni Luka Ve-likonja in 39-letna Ivanka Lapajne. IZTERJEVANJE DAVKOV Izterjevanje davkov se vrši z vso neizprosnostjo povsod v Julijski krajini. Davki so'hudi, letine skilbe, pa radi tega vedno boli propadajo tudi takšni kmetje, katerim se je včasih dobro godilo. Tako se godi tudi v Mali Bukovici pri Bistrici. Tu je-več kmetov, ki so pred leti imeli še pIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|||||||(||(« MRKUN (Nadaljevanje) (10) Čital je, kakor smo rekli, ko je slišal, kako je njegov uradnik pred vrati močno zakašljal in nato rahlo potrkal. Spravil je knjigo, zaprl predal in zaklical. „Naprej!" „Dr. Joseph Clutterpeck, gospod." Detektiv se je Udobno naslonil v svoji stolici. "Recite mu, prosim, naj vstopi." Gospod Clutterpeck je bil visoke postave, precej, močan in je izgledal biti tudi nekoliko dobrodušen. Govoril je z zelo izrazitim tujim naglasom. „Oprostite, ali smem sesti?", je vprašal in približal stolico k pisalni mizi, še preden je g. Reeder utegnil izpregovofiti kakršnokoli besedo. "Hotel sem Vas obiskati, g. Reeder, da bi Vam poveril neko malo nalogo, a sem izvedel da nistfe zasebni, marveč uradni detektiv... hm?... Reeder ga je pozdravil. Sklenil je bi prste in uprl svoj pogled izpod dvignjenih obrvi na došleca. »Nahajam se", je razlagal g. Clutterpeck, "v zelo kočljivem položaju. Tu vodim neko skromno kliniko za srčne bolezni in za druge reči. Jaz sem zelo radodaren človek in v tem pogledu nepoboljšljiv." In začel je prav čudno mahati s svojo dolgo ro ko: "Jaz dam, jaz posojam, pa mi nikoli ne pride na misel, da bi zahteval kakšno jamstvo. Pa so me — kako se že reče? — opeharili. Sedaj me je zadela velika nesreča. Posodil sem nekemu človeku tisoč funtov šterlin-gov'\ In tu se je zaupno naslonil na mizo. „Ta človek je zapleten, kakor izgleda, v zelo resno zadevo — saj ste pač čitali liste? — To je g. Hal-laty, bankir." Doktor je spet začel mahati s svojimi rokami. "Zapustil je deželo, rekel mi ni niti besedice, plačal mi ni niti počenega groša, sedaj pa mi piše in me prosi, naj mu pošljem recept za njegovo srce." Mr. Reeder se je vrgel nazaj v svojem naslonjaču. „Da Vam piše, pravite? Odkod?" „S Holandskega... Jaz prihajam s Holandskega, ker imam tam svojo hišo." ,'Ali imate pismo?" Mož je vzel iz žepa listnico in potegnil iz nje listič. Detektiv je takoj spoznal Hallatujevo pisavo. Vsebina je bila prav kratka: „Dragi doktor! Rabim recept za moje srce. Svojega naslova Vam ne morem dati. Ali boste tako prijazni ter objavili Vaš recept v oglasnem delu lista "The Times", v oddelku "Prošnje"?" List je bil podpisan s "H'\ Ce bi bil dr. Clutterpeck mogel videti pod one dvignjene obrvi, bi bil opazil, da so se oči g. Reederja iskrile. „Ali lahko obdržim ta listič?" Mož je skomignil z rameni. „Gotovo. In prav veseli me, da ga obdržite, ker ima ta človek, kakor izgleda, račune s policijo, pa ne bi hotel, da bi še mene zapletli v to zadevo, razen če je dana kakšna možnost, da pridem spet do svojih tisoč funtov šterlingov. Recept mu bom sporočil, ker je to moja človečanska dolžnost.'' Doktor Clutterpeck je odšel, a je prej pustil svoj naslov; živel je v malem stanovanju v PHmicu. Ni bil še zapustil poslopja, ko je bil g. Reeder že poiskal v neki knjigi njegovo ime in podatke o njegovi diplomi. Pismo je nesel na Scotland Yard ter ga je izročil komisarju. „Po čem diši?", ga je vprašal. „Po kafri, pa ne samo po njej. Prav takšen duh ima, kakršnega je imelo Reigatejevo odelo. Poslal sem ga bil v laboratorij in od tam so rai sporočili, da se gre za proizvod, ki je močno razkuževalno in antiseptično sredstvo, katero se rabi pri nalezljivih boleznih." Slišal je, kako je Reeder plosknil z rokama, pa ga je začudeno pogledal. "Jaz, takšen tepec!", je zamrmral detektiv. TOLOVAJEVA SMRT Ko se je vrnil v svoj urad, v White Hallu, ga je uradnik obvestil, da čaka nanj neka dama. Mr. Reeder je namršil obrvi. „Dobro, naj vstopi!" Ponudil je mladenki roko ter ji postavil k pisalni mizi najbolj u-dobno stolico svojega urada. Govorila je hitro( in nervozno: "Gospod Reeder, našla sem neko malo beležnico mojega brata in vkupno vsoto njegovih poneverb..." "Za to vsoto že vem", je odgovoril Reeder. "Ni tako visoka, da bi opravičevala izdatek, ki so ga imeli ,s tem, da so ga s plačanjem jamščine spravili iz zapora". "In v knjižici je bilo to-le". Postavila je na mizo majhen izrezek iz lista. Mr. Reeder si je popravil naočnike in je čital: "Ko boste v največjih stiskah, pišite "Bratom dobrohotnosti", 297, Lincoln's Inn Fields. Profesionalci, ki so v zadregi zaradi denarja, ki ga nujno rabijo, bodo našli zaščitnika, ne pa oderuha. Dolg se poravna po preteku mnogih let. Ne potrebujemo nobenega drugega jamstva, nego naše zaupanje do vas." Detektiv je tri krat prečita! te vrstice, izgovarjajoč počasi vsako črko, nakar je izrezek odložil na mizo. "To je pa zame nekaj popolnoma novega", je dejal ter zardel od sramu, kar je spravilo dekle v dobro voljo. "Poizvedel bom pri listih, koliko krat je bil ta oglas objavljen. Ali veste, kdaj je Vaš brat iskal po sojila?" "Spominjam se še onega jutra, ko je ta oglas izresal. Od tedaj je moralo preteči že več mesecev. Ampak nekega večera, ko je bil pri njemu v obiskih neki prijatelj, pa sem mu nesla v sobo kavo, sem slišala gospoda Hallatyja, kako mu je nekaj pravil o tej bratovščini..." "Gospoda Hallatyja?..." Reeder je skoro zavpil te besede. "Vaš brat je poznal Hallatyja?..." Dekle se je nekoliko obotavljala. "Da, poznal ga je. Saj sem Vam govorila o nekem človeku, ki je, po mojem mnenju, slabo vplival na Johnnyja." Videl je, kako je rdečica zalila njena ličeca, pa je šele tedaj prav zapazil, kako lepa da je. "Predstavljena sem mu bila na nekem plesu Udruženja bank, pa bil je to človek, ki----ki se ga je bilo težko rešiti, ko se je en krat približal." Reederjeve oči so se zaiskrile. "Pa mu niste nikoli rekli, naj se odstrani?... To je nekoliko hudo sredstvo, a najbolj preprosto..." Dekle se je nasmehnilo. "Da, storila sem nekoč tako. Pri šel je bil zvečer, ko mojega brata ni bilo doma, pa se je tako obnašal, da sem ga prosila, naj se nikar več ne prikaže. Ne vem, kdaj se je bil seznanil z mojim bratom, obiskoval pa ga je pogostoma, in čudno je, da po onem...'' "Po onem incidentu, ko Vam je bil postal nadležen?..." Prikimala je: "Nikoli več ni poskušal, da bi me videl, in izgledalo je, da se sploh več ne zanima." (Nadaljevanje sledi) ZA POUK IN ZABAVO S Pozabljivi mestni ljudje ZANIMIVI PODATKI O HANSONOVI ZNANSTVENI EKSPEDICIJI Vsakomur je znano kakšno važno vlogo iina že stoletja magnetna igla. Potnikftm in raziskovalcem v nepoz1 nanih krajih, letalcem in mornarjem je kompas zvesti vodnik, ki jim kaže smer. Tudi je splošno znano da nam magnetna igla ne kaže natančno resničnega severa, marveč, je njen položaj podvržen raznim "motnjam", ki so jih včasih pripisovali samo zemeljskim magnetnim tečajem. Ne ve pa vsak, tla vplivajo na magnetno iglo tudi vreme in solnce, pa še cela vrsta drugih vzrokov ki jih znanstveniki skušajo ugotoviti na podlagi vztrajnih in potrpežljivih opazovanj. Proučevanje zemeljskega magnetizma je skrbno organiziral Carnegiejev zavod v VVashingtonu, ki je poslal v razne dele sveta tudi znanstvene eks-pedicijc. opremljene z modernimi tehničnimi pripomočki, da so izvršile razna opazovanja. Ena izmed teh ekspedicii, katero je voelil dr. Eavl Hanson, sc je mudila v Južni Amen ki poldrugo leto ter je prehodila več ko trideset tisoč kilometrov po Antil lah, Venezueli, Brasilu, Peruju. Ekvadorju in Kolumbiji. Carnegiejev zavod je objavil v zadnjem času obširno poročilo o delu te ekspedicije ter o ovirah in nevarnostih s katerirni se je morala boriti na svo ji poti skozi zapuščene in nepoznane kraje v Južni Ameriki. \z tega poročila izvemo marsikaj zanimivega. Ko je ekspedicija prišla v osrčje Venezuele, v zgornjo dolino reke Orinoko, se je začelo njeno trpljenje radi vročice, slabe in nezadostne prehrane ter pokvarjene,vode, ki so jo morali piti njeni člani, ki so se, izmu čeni in napol strti, vlekli dolge mesece po obširnem ozemlju ob rekah Amazonas, Santarem, Negru in Madeiri Z velikimi težkočami je bil združen tudi prehod preko goratega predela v Severnem Peruju in, pozneje, v Ko lumbiji. Radi vročine niso bogve ka ko trpeli, pač pa so se morali boriti proti nepričakovano hudemu mrazu v j eruanskih in kolumbijskih Andah. .Mnogo preglavic so imeli radi tro-picnih mrčesi in drugih živali. V o-gromnih pragozdih ob Amazonasu so naleteli na mnoge krokodile ki pa človeka ne napadajo, če jih ne draži. Kač in jaguarjev, o katerih so drugi raziskovalci' vedeli toliko povedati, L.nsonova ekspedicija pa skoro ni srečala. Ogromno amazonsko ozemlje se nahaja še v zelo primitivnem in skoro divjem stanju, ker je v političnem in v gospodarskem oziru popolnoma zapuščeno. dasi vsebuje ogromna bogaste. Nc¡ velikih rekah, ki se izlivajo v Amozonas, ni najti nobenega trgovinskega prometnega pu voznega sredstva in do Indijancev, ki žive v tistih krajih, še ni prodrla civilizacija. Živijo v napol divjaškem stanju, slabo prehranjeni. in nimajo niti najmanjšega pojma o higieni. Na svoji poti po zgornjem delu Orinoka ter rek Rio Negro, Branco in Maieleiro, ?o naleteli člani ekspedicije na ruševine nekdanjih hiš in naselbin, na sledove bombažnih, kavčukovih ter drugih nasadov na stara ribiška in lovska orožja ter kuhinjsko posodo, kar priča, da so obširne pokrajine, ki so danes poplnoma zapuščene, poznale nekoč gotovo stopnjo civilizacije. Na mulah so se odpravili na.naporno pot preko And v zgornjem Peruju, kjer so srečavali mnogo spomenike stare inkaske civilizacije: sledove poti, mest, svetišč in drugih zgiadb. O tamošnjih Indijancih je Nansonovo poročilo polno hvale radi njihove gostoljubnosti, potrpežljivi vztrajnosti ter ljubeznivem ravnanju s svojimi mulami in lamami, na katerih prevažajo leta in leta, poleti in pozimi, v dobrem in slabem vremenu, težke tovore preko visokega gorovja. OBSOJEN TIHOTAPEC Ameriškega tihotapca alkoholnih pijač Waxeya Gordona, ki je s pre povedanim, a dobičkanosnim poslom zaslužil v dveh samih letih okroglih dva milijona in pol dolarjev, so obsodili na deset let ječe in na visoko denarno kazen, ker je osleparil dr žavno blagajno za pol milijona do larjev. Pozabil je bil, namreč, plačati dohodninski davek. Njegovo "organizacijo'" za razpečavanje alkoholnih pijač, so prištevali med najmočnejše, pravijo celo, da jo je prekašala samo Al Caponejeva. PISATELJEM IN UČENJAKOM PLENIJO IMETJA V zadnjem času so nemške fašistične oblasti zaplenile imetje mnogim emigrantom, katere obdolžuje jo, da rovarijo proti sedanjemu re žimu. Oddelek za najdene dežnike v londonskdm občinskem uradu. * # * M V RAZPOROKE V MEHIKU Najvišji sodni dvor v Mehiku je razsodil, da razporoka ni veljavna če sodišče, ki jo je izreklo, ni zaslišalo obeh zakoncev. Ta razsodba bo gotovo povzročila mnogo zapletlja-Tako zaplenili vse premoženje | jey. ker g(J ge y nekaterih mchika'i- skih državah dovoljevale razporoke tudi na zahtevo in po zašlišanju enega samega izmed zakoncev. slavnemu učenjaku Einstein, ki ži vi sedaj v Združenih državah. Za segli so imetje tudi pisatelju Hein-richu Mannu ter avtorske pravice znanemu publicistu Emilu Ludwi- gu. Pa to so samo trije slučaji iz \ ELIK POŽAR dolgega seznama, ki se vsak dan še V Strasbourgu je izbruhnil pie-veča. ^ tekle dni velik požar v skladiščih ___i nekega tamošnjega špediterja, kjer STERILIZACIJA I 3«? bil° spravljenega mnogo pohi- Na Nemškem bodo šačeli sterilizi- štva, pripadajočega nemškim politič-rati vse one, katerim — radi zločin nirn ubežnikom, pa tudi mnogo dru-skih nagnjenj, katerim so podvrženi gega blaga. Več poslopij in nekaj ali pa radi bolezni, ki se podeduje- j lesenih barak je zgorelo do tal in jo — hočejo z operacijskim nožen j znaša škoda preko pet milijonov odvzeti možnost, da postanejo očetje | frankov, oziroma matere. Računajo, da bode i Jf # <¥• # * OBGLAVLJENJA V FAŠISTIČNI NEMČIJI Prejšnji četrtek so obglavili \ Kelmorajnu šest komunistov, ki jih je bilo sodišče obsodilo 22. avgusta na smrt. Obdolženi so bili, da so februarja t. 1. umorili dva nemška fa šista. To je doslej največje število usmrtitev, izvršenih v enem samem dnevu. Prejšnji tak žalosten "re kord" je bila usmrtitev četvorice komunistov, izvršena v Hamburgu dne 1. Oktobra t. 1. II Zapomnite si nas novi naslov HUD VIHAR NA ČRNEM MORJU Na črnem morju in na obalah Romunske, Bolgarske in Turčije, je divjal pretekle dni silovit vihar, ki je uničil več ko 60 raznih ladij in porušil mnogo hiš v bližini obale. Trideset oseb je izgubilo življenje več ko 200 pa jih pogrešajo. Troje španskih politikov v Nemčiji sterilizirali 200 do 300 ti soč oseb. V to svrho so zdravniki do sedaj že pregiedali 100.000 "kandidatov", med katerimi je 18.000 jet nikov. Svobodno mesto Gdansko je tudi objavilo zakon o sterilizaciji, ki je kopija nemškega zakona. OGNJENIK IZALCO Pretekli teden je začel močno bru hati ognjenik Izalco v San Salva-dorju. Velika reka lave se je razlila po njegovih pobočjih ter uničila šest večjih kmetij v bližini istoimenskega mesta. Na naselbine, ki se nahajajo v ognjenikovi bližini, pada gost dež pepela, pa so radi tega prebi-valei v velikih skrbeh. STRAŠNA SMRT V neki tvornici celuloida, v Speierju na Nemškem, je izbruhnil požar, ki je povzročil tudi človeške žrtve. Sedem delavcev je našlo strašno smrt v plamenih. IZJALOVLJENI NAČRTI Pregnani urugvajski general Julio César Martínez, ki živi sedaj v Či-leju, je pripravljal vstajo proti vla di gospoda Terre. Urugvajska policija pa je dobila pismo, ki ga jc poslal svojim somišljenikom v Montevideo. Aretirala je vse one, ki sc osumljeni, da so bili v zvezi s podjetnim generalom, pa mu je tako prekrižala račune. NOVI LIST d * Buenos Aires Lavalle 341, Escr.316 iinHiiiimiHUimi»"" Cigan in zlatar Cigan: "Koliko bi ¿stala tako velika gruča zlata, kakor je konjska gla va? Kaj bi mi dali zanjo." Zlatar: "Kje jo pa imaš?" Cigan: "No, sedaj je še nimam...) Izdala se je Zenka: "Kaj bi napravil, ako bi jaz umrla?" Možek: "Najbrž isto, kar bi ti, ako bi jaz umrl." Zenka: "Vidiš ga, nesramneža, pa si mi obljubil, da se ne bi nikdai več ženil..." Manuel Azaña (».gora j n? levi), Miguel Maura (na desni) in Alejandro lerroux (na sredi), znani španski politiki, ki so bili pri zadnjih volitvah spet izvoljeni v nove Cortes. SPOLNE BOLEZNI Zdravimo kapavico, sifilis, kožne in krvne bolezni ter živčno in spolno slabost Razpolagamo z najmodernejšimi zdravstvenimi pripomočki in najnovejšimi napravami. DIATERMIJA - X-2ARKI - ULTRA VIOL K TNI ŽARKI - LABORATORIJ ZA ANALIZE HITRO IN SIGURNO ZDRAVLJENJE BREZ BOLEČIN POSEBEN ODDELEK ZA ŽENSKE Vodijo ga specializirani zdravniki in babice - Pod ugodnimi pogoji sprejemamo bolnice v popolno oskrbo. — Hitro zdravljenje nerednega čiščenja. SAMO 40 PESOV stane popolno zdravljenje kapavice Zdravimo tudi na tedenske obroke od $ 5 Gran Instituto Médico Abasto 3284 - corrientes - 3284 II. nadstropja Spezializirani zdravniki, diplomirani na tukajšnjih in na inozemskih univerzah sprejemajo od 10. do 12. in od 15. do 21. ure. * Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. ure. NOVI LIST Stran 7. MEDICINAL NEWS ŽENSKI KOTIČEK Kožuhovirta na po letnih oblekah "Novi list" je že bil pisal, da\ hoče seznanjati svoje čitateljice z vsemi tendencami nove mode da bodo tudi i' tem pogledu vedele, kako in kaj. 'Lato se ne smejo preveč začuditi, ko bodo videle slike, ki jih danes objavljamo. Poletne obleke, pa okrašene j a* kožuhovinami! Modni mojstri pravijo, da to j ni tako zelo hud nesmisel, ku-\ kor izgleda na prvi pogled. In \ ne moremo reči, da nimajo prav, j ko nam razlagajo, da saj vendar tudi na zimske obleke ne deva-mo okraskov iz kožuhovine za to da nas bodo greli; in ko pravijo, da tudi živali poleti ne slečejo svojih kožuhov. Kožuhovina na poletnih oblekah ima služiti samo kot okrasek, in sicer na tak način, da ne vpliva "samovoljno" in odbijajoče, marveč povsem "naravno", kakor se oni izražajo. Dobro. Ali se bo ta moda tudi pri nas, v Buenos Airesu, u-vedla, tega ne morem še prerokovati. Včasih sem pa le mislila, da bi takšna lisica, kakršno vidimo na zadnji sliki, prav prišla tudi poleti, posebno tu, ko jc včasih vreme prav muhasto in sledi toblcrnu dnevu naenkrat prav hladen ali pa celo mrzel večer. Na sliki ta reč ne izgleda prav napačno, dasi se očem zdi ne-" koliko nenavadna. Bomo videle kako bo izgledala na ulici — seveda, če se bo ta moda tudi u vedla. . MARA. LETNIH $ 5.- ni mnogo za dober in zanimiv list velikega formata Migljaji za hišne gospodinje KROMPIR KompirjVve slave prav za prav ni tieba šele širiti, saj se krompir kot ljudska hrana najbolj« sam priporoča. ¡Xjansko je krompir mimo žitaric n ijboli razširjeno živilo in je dómale- ,i vsak dan na mizi -— kakor kmetovi in delavčevi, tudi meščanovi. Vendar se pa marsikaka gospodinja ne zaveda prav krompirjeve vrednosti '/a prehrano. Krompir vsebuje 74 odstotkov vo-(V.'. potem u 10—20 odstotkov škroba — zar;'ji tega obilja je posebno dragocen in 1.5 -Klstotka beljakovine; dalje vsebuje š>- majhne koli-čr.. sladkorja, dekstri.ia, skoraj ravno toliko toplotnih vrednot (kalorij) kakor pusto meso in eno kurje jajce nima tolike redilne vrednosti kakor en krompir enake velikosti. Dalje vsebuje krompir obilico snovi, ki so velike važnosti za presnovo in je torej ti * ti ★ ft * NAROČITE SE!1 tu H v tem pogledu izvrstno živilo. Izmed vitaminov, 'eh'važnih dopolnil? snovi, si so neobhodno potrebne za pravilno prehrano, vsebuje krompir Vitamina A, ki raztaplja maščobo, zelo malo; vitamina B, ki raztvarja vodo, inalo več; vitamina C, ki med drugim preprečuje skorbut, znatno. Sploh je krompir živilo, pri katerega pripravi brezpogojno velja pravilo da ga hitro skuhamo ali zdušimo in damo nemudoma na mizo. Nikdar ne smemo pustiti, da bi krompir postajal ali, se dodobra ohladil; tudi '.a prazen krompir moramo gomolje še vroče olupiti in takoj zrezati v razbeljeno mast. Krompir za solato ohladimo hitro s tem, da ga denemo (še neclupijenega) za nekaj minut v mr-zl<> vodo. nato pa še mlačnega zabelim.' z oljem ir kisom (po okusu poper. čvsuij, čebula ali drobnjak) in damo takoj na mizo. Ljudje, ki se hranijo v gostilni, menzi ali sploh za tujo mizo. si dostikrat silno požele krompirja v obli-can. To je na eni strani znamenje, da njihova prehrana in presnova ni v redu, na drugi pa najboljši dokaz, kako primerna hrana je krompir, kako daje telesu, kar nujno potrebuje. Vendar krompir sam ne zadostuje za prehrano odnosno bi ga morali použiti prevelike koli ene. Če pa ga uživamo s slanino ali mlekom, je to popolnoma pravilna in zadostna prehrana. Važno je vedeti, da krompir ne diha samo, dokler raste, marveč tudi pozneje, v kleti. To se pravi, da ,se vrše v gomoljih kemične izpremembe: škrob se izpreminja v raztopljive ogljikovodike in sladkor v dekstrin. To se pa pravilno vrši le tedaj, če hranimo krompir v hladnih in suhih kleteh, kjer je varen pred mrazom in gnitjem. Dunajska krasotica, katere so izvo lili za "Miss Wien 1934" Duh po tobaku odstranimo iz sobe, če obesimo v njej, na en ali drug način, mokro gobo, ki jo od časa do časa spet ovlažimo, ko se posuši. Največja klinika v Buenos Aires 10 ZDRAVNIKOV - SPECIALISTOV. 12 KONZULTORIJEV. POSEBEN ODDELEK ZA SPOLNE BOLEZNI. Zdravljenje na obroke po 10.— S na mesec ŽENSKI ODDELEK. Nace1 ujeta mu zdravnica in zdravnik, ki sta specializirana v porodništvu in v vseh ženskih boleznih SPLOŠNA KLINIKA. Jetika, bolezni srca, želodca, jeto-, obisti, črevesja itd. ODDELEK ZA X ŽARKE. Radioskopija. Radiografije po 10. — $ vsaka. ODDELEK ZA ELEKTRIČNO ZDRAVLJENJE. Višinska svet loba, ultravioletni in infrardeči žarki. Najmodernejši stroji. POSEBEN ODDELEK ZA OTROKE. \ LABORATORIJSKI ODDELEK. Vsakovrstne analize. SANATORIJSKI ODDELEK. Sprejemamo po nizkih cenah in v popolno oskrbo bolnike, ki so pod stalnim zdravniškim in kirurškim nadzorstvom. ZOBOZDRAVNIŠKI ODDELEK Izdiranje zob brez bolečin. Nizke cene. Umetna zobovja. Ko čutite, da niste zdravi, pridite k nam, kjer vas bodo pregledali strokovnjaki, ki prav tako postopajo z revežem kakor z bogatinom. KONZULTACIJE SO BREZPLAČNE ZDRAVIMO TUDI NA MAJHNE MESEČNE OBROKE GOVORIMO SLOVENSKO Sprejemanje strank od 9.—12. in od 15.—21. Ob nedeljah in praznikih od 9—12. U. T. 35, libertad 5410 28 SUIPACHA 28 NAŠIM PRIJATELJEM! Vsakdo, ki čita "Novi 'ist", ima naslov kakšnega svojega prijatelja ali znanca. Prosimo ga, naj nam naredi uslugo: izreže naj obrobljeni formular, napiše nanj naslove, za katere ve, in naj nam jih pošlje! Njegovim znacem bomo poslali "Novi list" par krat na ogled. Če se bodo naročili, prav; če ga bo pa kdo vrnil, ne bo zamere in ne bomo sitnarili. Hvala! "NOVI LIST CAPITAL LAVALLE 341, Evcr. 316 Sporočam Vam naslednje naslove, na katere lahko pošljete "Novi list" na ogled: GOSPODARSKE VESTI O JAPONSKEM GOSPODARSTVU Odkar so angleški industrijalci zagnali alarm radi nevarne konkurence, ki jim jo delajo japonski proizvodi na velikih tržiščih na Vzhodu, se je svetovna javnost začela zanimati nekoliko tudi za gospodarske prilike oddaljenega japonskega cesarstva. V poslednjih desetletjih beleži japonska industrija velik razmah. Dasi dežela sama' nima prvin, saj pridela prav malo železa, petroleja, žita, bombaža, volne in drugih važnih prvin (razpolaga pa na pr. z bogatimi ležišči bakra) so si pa vendarle japonski industrijalci znali pomagati tako,* da povzročajo skrbi celo preizkušeni angleški industriji. Dve činjenici sta pomagali Japoncem, da so si, v razmeroma kratkem času, osvojili važno mesto v zboru in-histrijskih držav: izraba vodnih sil, ki jih imajo v izobilju, in pa cenena <1 « lovna moč. Delavski sloj japonskega prebivalstva je razdeljen med poljedelce in med industrijsko delavstvo na skoro dva enaka dAla. Glavni poljedelski proizvodi so riž, ki je nacionalno živilo Japoncev, in pa svilodi. Reja svi-loprejke je na Japonskem zelo razširjena in lyori podlago za močno svilno industrijo. Delavci so zelo slabo plačani, tako da delavska družina nima povprečno več ko 2 do 2.6o yenov dnevnih dohodkov, kai bi bilo, v argentinskem denarju, približno dva pesa. In tu je všteto ne samo ono, kar zasluži družinski poglavar, marveč tudi ono, kar prislužijo otroki in žena s svojim delom. Tovarniški prostori so sicer zračni in svetli, zgrajeni v skladu z zahtevami 'higijene, pa to je razumljivo, saj je japonska industrija še mlada in torej tudi zgradbe ne morejo biti stare. Omeniti moramo tudi, da so splošne življenjske prilike na Japonskem v marsičem drugačne nego v drugih državah. Tako na pr. japonska družina za najemnino ne plača več nego eno petino svojih dohodkov, dočim gre v Argentiniji hišnemu gospodarju približno ena tretjina vsega onega, kar zasluži delavec, če ima družino. Samo v prav velikih podjetjih spoštujejo 8-urni delavnik, drugod pa so dclavci zaposleni tudi po io ur na dan. Radi izredno nizkih plač, ki jih plačujejo svojim delavcem, so japonski industrijalci v stanu, da s svojimi proizvodi delajo konkurenco evropskemu blagu. To konkurenco občutijo prav posebno velike angleške tvorni-ce cenenih bombažnih tkanin, ki so še pred nedavnim skoro edine zalagale Daljni Vzhod. Na velikem indijskem trgu, kjer ima, poleg cen, tudi proti-angleška politična propaganda svojo vlogo, je angleška industrija utrpela že občutne zgube, okoristili pa so se Japonci. V oktobru je Japonska izvozila več ohmbaževin nego Anglija, ki je bila doslej prva med onimi državami, ki izvažajo to vrsto tkanin. Zato ni težko razumeti velikega razburjenja, ki se je polastilo angleških industrijskih krogov, kateri sedaj zahtevajo od vlade, naj odpove trgovinsko pogodbo z Japonsko, da se bo mogla načeti gospodarska vojna proti nevarnemu tekmecu. POŠILJATEV ZLATA V LONDON Argentinska vlada je poslala v London pošiljatev kovanega zlata v vrednosti od enega milijona funtov šter-lingov. Dvignila je to zlato iz državne blagajne "de conversión". Na vprašanja novinarjev je finančni minister izjavil, da za sedaj še ne more sporočiti javnosti, kaj da namerava vlada s to zlato zalogo v inozemstvu. V kratkem bo sledila še druga podobna pošiljatev. BRAZILSKA VLADA ZA POLJEDELCE Brazilska vlada je objavila odlok, s katrrim se znižajo vsi dolgovi poljedelcev, narejeni pred 31. julija t. 1., za celih 50 od sto. Upnikom bodo dali v odškodnino državne obveznice, ki bodo nosile 6 od sto obresti in se bodo začele postopoma amortizirati leta 1935. S tem bo država prevzela nase polovico vseh dolgov, ki so do sedaj obremenjaii poljedelstvo. Vlada utemeljuje svoj sklep /. navedbo, da so poljedelci tr-]>eli radi krize neprimerno več nego 'drugi sloji in da so morali doslej trpeti tudi zgubo radi vladne valutne politike. Trgatev v starih krajih: lepi grozdi v rokah kmečke mamice * ti * ti ★ ti PREKOMORSKA POŠTA Iz Evrope bodo prispeli: V decembru: 9. — Campana 10. — Gral. Osorio 12. — Cap Arcona _ Almeda Star, High. Princess in Conte Biancamano. 20. — Kerguelen 14. — Belvedere. Cap Arcona in Monte Rosa v Proti Evropi bodo odpluli: V decembru: 13. — Asturias in Deseado 15. — Campana 19. — Conte Biancamano 21. — Almeda Star MALI OGLASI TRADUCTORA PUBLICA NAOIONAL Milica D. Hočevar dipl. na tuk. univerzi, se priporoča za vsako-vrstne prevode dokumentov in kakršnihkoli drugih listin. Prevodi so pravomočni pred tuk. oblastmi. Tucumán 586. U. T. 31 R»tiro 3168 ZA KRATEK CAS V šoli Katehet je pripovedoval v šoli zgodbo o prvem grehu, kači, jabolku in o izgonu prvih staršev iz raja tei je nazadnje vprašal Nežico: "Kake dolgo sta torej qptala Adam in Eva v raju." Nežica: "Do jeseni." Katehet: "Kako prideš na to?" Nežica: "Saj prej jabolka niso zrela..." Potem je razumljivo Gospodinja (kuharici): "Jajce je zopet trdo kuhano. Kako dolgo ste ga kuhali?" Kuharica (jeclja): "M-m-moja m m-mati m-m-mi je r-r-fekla, da m-m-moram z-z-a- m-mehko k-kuha no jajce izm-m-moliti en oče-nas, za t-trdo pa p-p-p-p-pet----" ŠIVILJA — MODISTKA izdeluje po najnovejši modi suknje, jopiče, obleke fantazija in plesne toalete. MARIJA KOJANEC CALDAS 1370 dpt. S (nasproti nemškega pokopališča Chacarita)._ Slovenske knjige V naši upravi so na prodaj sledeče slovenske knjige: Baukart: Slovenski Robinzon, povest, trdo vez. . . . 1.20 Dimnik: Kralj Aleksander, trdo vez........3.— Gangl: Sin, drama trdo vez. 1.80 " Beli rojaki, črtice. . . 1.50 Golar: Kmečke povesti, trdo vez., 2. izd.......2.— " Pastirjeva nevesta, povesti in romance, trdo vez........... Jelenec: Spomini 1914—1918, trdo vez....... Jug: Izseljenec,....... Kellermann: Tunel, roman . Orel: Pasti in zanke, kriminalni roman...... Pugelj: Zakonci, trdo vez. . Poljanec: Sisto e Šesto, povest iz Abrucev .... Rape: Tisoč in ena noč, trdo vez........... Sič: Narodne noše.....2 Šilih: Nekoč je bilo jezero, bajka, trdo vez..... Vaštetova: Mejaši, povest iz davnih dni, trdo vez. . Zoreč: Pomenki:...... . „ Zmote in konec gospodične Pavle..... Pripovedne slovenske narodne pesmi, trdo vez. . . Ročni spisovnik; obrtna, trgovska in ljubavna pisma ......... Tolažba dušam v vicah, molit- venik........ Marija kraljica src, molitve-nik......... 1.60 3.— 1.50 2,— 1.50 1.80 0.90 4.— 3.— 2.— 1.20 1.20 2.50 1.— 1.50 2.- ČREVLJARNICA Izdelujem in popravljam vsake vrste črevljev. Delo zajamčeno. Priporoča se Anton Lukač, Maturin 2756 (dve kvadri od postaje La Paternal) U. T. 59 La Paternal 4090. FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno sliko v barvah MARKO RADALJ Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275, Dock Sud OPOZORILO Zá naročila po pošti treba dodati za eno knjigo še 30 centavov, za dve pa 40. ***************************£ s * Zobozdravnika Dra. Dora Samojlovich de Falicov Dr. Félix Falicov Dentista Trelles 2538 - Donato Alvarez 2181 U. T. 59 La Paternal 1723 * ale lll»iMI»MMII»ll»»IMI»«IIIMI»mi»ll»»IIIM»HI«»"»»"»",»»",,,,,,,,£ Krojačnica in trgovina j z vsemi moškimi potrebščinami. Na ¡ izbero Vam nudi po zmernih cenah = vsakovrstno angleško blago, kakor | tudi vsake vrste vzorce. Sebastian Mozetič Calla OSORIO 5025 - PATERNAL | IMINIHMIimilllllllHIlllllllUIIIIIIIMIIIMIIIIIIMUlIHIIHII.* * # * ^ * V * ti ★ lir * ti Zemeljske ostanke učenjaka in državnika Painlevéja peljejo v žalnem .-prevodu po pariških ulicah. Hotel Balcánico Lastniki bratje Veljanoviči 25 DE MAYO 724 U. T. 31 (Retiro) 3727 Buenos Aires Zdrave in zračne sobe za posamezne goste in za družine. .Prvovrstna postrežba in zmerne cene o: Restavracija v prvem nadstropju o: Dobra pijača in zdrava domača hrana. Jogurt IZ UPRAVNISTVA Vse one naše rojake, katerim smo poslali na ogled nekaj številk "Novega lista", a se nanj ne nameravajo naročiti, prosimo, da store svojo dolžnost ter nam list vrnejo. To ni združeno z nobenimi težavami, ker je dovolj, da pismono-ši izjavijo, da naj list spet dostavi upravništvu, ker ga ne marajo. Če bi bil kdo v zadregi zaradi jezika, mu povemo, da lahko tako-le reče: "rehuso", "no quiero" ali pa "no acepto ese periódico". Pa je izvršil svojo dolžnost: Nikogar nočemo siliti, naj se naroči. "Novi list'' stane prav malo: če se odločiš, da si boš vsak dan "odtrgala od ust" poldrag centavo zato, da se boš naročila na "Novi list", boš po preteku enega leta videla, da si že prihranila za celoletno naročnino, pa da ti še ostaja 47 centavov in pol. Če si kadilec, pa pušiš, recimo, tiste po pet in dvajset ter ti zadostuje po en "atado" na dan, je dovolj, da pokadiš vsak dan eno samo cigareto manj, pa si si zagotovil "Novi list". Saj boš koncem leta videl, da si prihranil za celoletno naročnino in da ti še preostaja denarja za celih deset "atadov". To je strašna žrtev, kaj ne? Seveda: če te pa list ne zanima in meniš, da ni vreden niti te "žrtve", potem boš pa pametno storil, če boš denar uporabil v druge svrhe. Onim čitateljem, ki so nam pisali, da bi list radi redno prejemali, a trenutno ne morejo poravnati naročnine, kej- so brez dela ali pa jih tarejo druge nadloge, bomo "Novi list" pošiljati redno. Naročnino nam bodo plačali, ko se bodo njihove gmotne prilike izboljšale. Nekateri povprašujejo, ali bi lahko poslali naročnino po pošti. Seveda, to lahko store, in sicer na več načinov: 1. V dobro zapečatenem priporočenem pismu (carta certificada). 2. V vrednostnem pismu (carta con valor declarado); v tem slučaju pa je potrebno da nam nemudoma pošljejo v posebnem pismu tudi pospremnico (Guía de Expedición), ki jo izstavi poštni urad, ker sicer ne moremo dvigniti pisma. Kdor se naroči samo za pol leta, nam lahko pošlje dva pesa v bankovcih, ostalih 50 centavov pa v znamkah po 10 ctvs. 3. Po poštni nakaznici (Giro postal) na "Novi list" — Buenos Aires, Llavalle 341, Escritprio 316-Znesek plačate na poštnem uradu, kjer poveste, komu hočete poslati denar, pa vam izročijo nakaznico, ki jo morate poslati na naš naslov v zaprtem pismu, v katerem nam morate sporočiti tudi svoje ime In naslov, da bomo vedeli, kdo nam to pošilja. Ta način je najbolj pripet ročljiv, ker je najbolj siguren in obenem praktičen. Kdor živi v Buenos Airesu, pa želi plačati naročnino na svojem domu, naj nam sporoči, kdaj hoče, da ga obišče naš uradnik. One rojake v CORDOBI, ki ne marajo imeti sitnosti s pošto, opozarjamo, da lahko plačajo naročnino poverjeniku "Novega lifcta" gospodu Antonu Mozetiču, Córdoba. Calle Humberto I. 511. In še nekaj! Mnogim našim rojakom nismo po slali "Novega lista" na ogled. Morda so nain nekateri celo zamerili. A poslali jim ga nismo iz zelo eno stavnega razloga: ker nimamo njihovega naslova. Če je kjé krivda, da lista ne prejemajo, ni na naši strani. Sporočijo naj nam svoj na-slov, pa bo vse v redu! IZDAJA: Konsorcij "Novega lista" UREJUJE: Dr. Viktor Kjuder.