H // Il ^ Il ^ jfl O^liMpm^p». ^ y |Hi il aSV ------ ^ v u 2JL ^ r-rr; MARODNE PODPORNE JEDNOTE i ** ^ CHICAGO, ILL, torak, 29. julij« (July 29) 1919. M#t STEV.—NUMBER 177 Delavci bodo obhajaK Delavski praznik na izredno slavnosten način. VA DNEVNI RBD PRIM GODBA KBD ZDRUŽRNlB DRŽAVAMI IN KOLU* BUO. toliko jih ab ni bilo v zDRutam drUvah ¥sak M smatra »oMIoanim. da j« f metat imstt rekom trukci Jo Washington, D. «.-Se nikdar v igodovini Rdružetdh držav ni nameravalo toliko ljudi kandidirati ca predsednika, kot aedaj po končani evetovni vojni. MlOr prinaša mnofe in najrasli-čnejše problemi, kar povsroča, da veliko ljudi čuti, " da imajo po. trebne smošnoatl u pravilno rešitev takih problemov. Ne vaeh koncih in krajih se oglašajo preroki, ki govore, kaj škodi iu kaj koristi dešeli. i V političnih krogih govore, da ae pri starih polltlčuih strankah toliko oseb Čuti sposobnim spraviti dršavni vox na pravi Sir in odpraviti kaos v Kvropi, da je skoraj nepotrebno priobčiti ime. na oeeb, ki ae poganjajo aa prod eedniško kendidaturo, ker jih je preveč. Med temi ljudmi, ki Čutijo V sebi Kinošnost državnega krmarja so Nenatorji, governerji, kabinetni načelniki hi bivši kabinetni načelniki. Poleg teh so šs druge M rasnih poklicev, i ftotthlUmnei * Urša vi Illinois so pričeli s kampanjo ss sedanjega governerja Lowdene. Vsi nje-jod govori »o teko prikrojeni, Is lahko vsakdo sodi, da se Luw-den pripravlja sa predsedniško kandidaturo. Tako na pr. aenator Evropa je p* sprejeti «o diftkacije. Paril, M. Julija. — Spremembe, ki jih namerava napraviti senat v mirovni pogodbi, ive bodo napravile toliko sfctngstl, kot sodijo •pesimiati. Povpraševanja med francoskimi, britskimi iu italijanekimi po litičarji raagaljajo ,da niiuaju prav nobenih šel j, da naatopij» proti ameriškim spremembam. Ce bodo isvršene spremembe v mirovni pogodbi, bo seveda treba Uročiti Nomčiji revidirano pogodbo v podpis. Teško je pa ver» jeti, da bo «enat spremenil pogodbo Nemčiji v prilog, tudi po« slabšal jo mends ne bo, natega-delj ni veliko nevarnosti, da radi Nemčije nastanejo novi prepiri. Japonci bodo mogoče protestirali, Če se ameriški senst reservl-ra glede ftentunge, sli med Briti, Italijani in Franeosi ni najti elementov, ki bi podpirali Japonce. Polit ičarji prisnajo odprto, Če se spremeni pogodba, da bodo ta ke spremembe oslabile ligo narodov, ali adsj šele ligo vel: velike In tnale alle, pa če ne bo liga na rodov drugega kot uslsvljsn ha> ški tribunal. Če Zdrušeue dršavs ne postanejo Član Hge nanulov, tedaj se edi, da je organlsaeijs olmojena, a|i bo pa njena strukture selo kiifvTo TliMl: Parts, 88. Julija. - Zavesniki se podali isjivo, v kateri povsrto madžarskemu ljudstvu, d* lahko dobi živila in da bo blokada od. furarijeua, še odstavi Usfc Kuna In ustanovi reprezentativno vla do. * ■ -\r " ■ ž Uredilo iajave, ki jo Je podal Ule*ejioeau v imenu mirovne kon-ferapce, je sledeče: "fUiirane in asoeirane vlade Šetaai aimra&rnir c ogrskim ljud-stvigu, da ee tako napravi konec rsEiuoraui, ki onemogočnjejo go-spo^arsko oživljanje eentralne Kvrlpe in ki preprečujejo vssk poMnm, ds dobe Šivila u njeno "Upflmi Bela Kuna ni ispolni-I a nobenega teli pogojev. ? "fsiOd tega položaja morajo pridružene vlade delati na svojo odgovornost. Da se lahko dobe potrebščine, da se odprsvi blokada, «U ae poiskusi s gospodarsko rekonstrukcijo, da ae usti novi mir, je treba ftšde, ki repreaen-tira madšarsks ljudstvo kt ns vla-de, ki se naslanja s svojo oblastjo n# terorjem. g " Pridruženim vladam ae sdi potrebno dodati, da prenehe tuje-•mesu elefSLiSo tf^edu^o ejsmes Ija, ko bodo aadovoljivo apolneni pogoji premirja " AVBTBUA IAOR ODLOG. Ce senst sprejme mirovno pogodbo In ustavo lige narodov s rasnimi ressrvirsnji, t*W iu> predsednik mogoče podpisal od-stsvke In Člene, ali bo pa brso-javno sporočil predloge v Peri*. Ako bo podpisal ¡te člene in jih poslal mirovni konferenci v l'a-ris, tedaj je odviano od alilranlh sil, če jih sprejmejo ali »vržejo. Kvr»pcJ*ko ljudstvo Je pa do grla sito vojne In šell trajni mir, ds se xaoelljo rane, ki Jih Je po vsročila svetovna vojna, Ljudska Želja v splošnem je taka, ds mi-rov na pogodba ne daje povoda novim sporom, ampak da je podlaga, na katero Je mogoče gradi-11 trajni mir, p« kalen« ljudstvo hrepeni že tisočletja. Ljudstva v Rvfopl pravijo, ds bo čimprej končana negotovost, kolikor preje bo senst dokončal svoje rssprsve o mirovni pogo4- Ltam, Psr« — Poročila narns» nje jo 4* je dr. Auguato IHirsnd. aemljiiki veleposeetnik, prodni osem sto tisoč akrov sveta, na ha jsjočegs ee blise Huanuea, srna ronakega rarvodja, nekemu Je; ponekemu sindikate. Ze tH sto ti-so« akrov avets se pa vrte poga-jenja. Hvet ae nahaja v pod trofičnem paao in aa njem se lahke pndH.i je sladkorni tre, bombaž. kava in dragi alični produkti. a, . 11 m m . - . i L - *---l — To rrmljiS^ito «uprijo «m«'rij'i IM snameaje. da es bodo JspoeH Iv velikem števila naseljevali v Iperuaoeki republiki, j Dunee oblačno In hladneje i fllineieu Helučel vakod «d» § 99 a. m., solo/ni sskod ob I.W p. ». GLASILO SLOVKN5KF NARODNE POPPOKNE JEPHOTE J AHTNIMA HIEVEN«*« naKODNI podporne jednots «2.00 ta po UU, fl.40 i "PROS VETA" MOT U. ÍMwmáaim AriwM, Ckk*M. THE ENLIGHTENMENT' Of t mm mi um »i——i» MmUmmmi CUóÉgol ead Ceeede $á par yoor IX»ta« v »kUf «i« ». or. (J—ií* iO.it) »-TT ^ BMn*nif 4« vM >• • Umb 4mvm hMm mmrrntutmé» JO fWI*" ¡¡»•> MHOM lUe. —■■—.■ . ________________- - -------------------T - - - -r ■ — NEBEâKI Človeške Chicago, 111. p no «vetu, v kateri premeteni ljudje vero v riet pod zuitito ueUve, juje vwkeœu, do oi izbere ali uči toku voro, ki jo njomu všel, kot Ameriki, Imamo "ayote «kaka «o" in zvijače, novo epoatoljeko katoliško vero v Zion Cityju, 111., in še Oto drugih takih m M1STER1JI NA MORJU. Odkar so se ljudje v prvih ladjah podali na morje, so se dogodili misteriji, ki jih ni mogel nihče pojasniti. Dokler se je plovba na morju omejila le na plovbo ob obrežju, niso bili misteriji tako «evilni kot po odjadranju Fernando de Magellana okoli sveta, ki je v letu 1520 odkril Tih ocean. Ladje so odplule na morje in izginile brez sledi. Našli so tudi ladje daleč proč od suhe zemlje, na katerih ni bilo žive duše, morski toki so jih p» gonili križem sveta. Nihče ni znal povedati, kam so odšli mornarji, zakaj so zapustili ladje. Izginili so brez sledi. Velik misterij tvori tudi lsdja "Marie Celeste", ki je izginila v letu 1872. Kasnejše so npilJ ladjo sredi oceana, vse je bilo na nji v redu, celo kosilo je bilo pripravljeno, toda na ladji ni bilo žive duše. Nekateri sodijo, d» so se mornarji bali, da nastane eksplozija na ladji, ker je imela ukrcano nevarno blago in mornarji so zapustili ladjo. Ali to je le teorija, fakt je le, da so mornarji zapustili ladjo, toda nihče ne more povedati, zakaj so to storili. Od tega čas* je bilo izumljenih toliko novih iznajdb, da bi vsakdo sodil, da je nemogoče, da l*4jft» opremljena z modernimi aparati, izgine brez slsdi. Brezžični brzojav ladja "Cyclops" brez sledi. Na ladji je bilo 290 oseb in od teh oseb ni bilo do danes še nobenega glasu. Včaai je zašla v kakšen list vest, da so našli na morju steklenico z listkom, li pojaanuje, kje se ftfthaja ladja. Ali vse take vesti so se dozdaj izkazale za prevaro. Nekaj časa so mislili, da je ladja postala žrtev nemške potapljače, ali odkar je podpisano premirje, so dognali, da je bilo tako tolmačenje navadna zmota. Ladja je izginila brez sledi in z njo tudi ljudje, ki so bili na nji. To je nov misterij z morja, ki ga najbr$ nihče 'ne razvozlja. aekt, ki redo dobro tietega; ki si je izmialil novo versko sekto z no-vo rs/1 ag<» sv, pisma. ■HekT Človek je skoti trinajst let nemoteno .učil x Chicegn, da ima "bolje moči", pregon jo pfi šel prod sodnik* fcvin B. no in so je dokezalo, do jO aovo-don človek i nf va4»úJni íl«v«fki- mKKMKgtm Človek, ki jo proglasil «amigo sebe "odreienikom sveto" se p»< io Joooph M. AUbot. Otobatpo-meni opet v angleščini-Op. ar.) Prišel je' no sodiMo v družibi svojega škofa Lumen o Monta in ért do svojih ovčic, ker jo bila proti-reae neka 22-letne Mory ?l*ssiie njegovo ferenka, kateri obtožni oa očita, da jo pripomogla k pro peloeti svojih mlajših hrotov, kei ju jo jomola o sabo t "eerkftv no-vega Jeruzalema." ' 'Hf Prvi ae jo pripedjel no sodišče f nebeški Roolenee" v avtomobilu. Zo njim so oo pripeljale itn- avtomobilih, pričo jo o njegovem *no¿*jtk 2en sko so bile zavite v bole pejčiione in ho s občudovanjem zrlo zo beškim posloncem," ko je s gran doeo španskega plemenita*» ito pal po stopnicoh, ki vodijo no so^ jm: "Nebeškemu pooloncu" ni bi lo vše^, da so obravnave vrli na njegov« topi r ovoji vtijm Iču, "Wmmi: ic bilo dovoljeno, da sedi poleg aodnika in ajcer na doono stran- *rmn tüoga )§ mtok&m t* "njegovo vwokost7' čakala ne provdniko McOinieyje. je vodi- jo. do je Bf>g poalal in-fluoaoo zo kožen nod ljudi, ker so go nekoč nagnali s kamenjem, ko jg bil na obisku pri svojih ov-čicah Ali abolel je tudi on za m lîortreboval ai zdravniške toda njegove ovčice ao poslale po zdravnika. El ravnik M il PO njegovi »povedi obljubil idMVfmo pomoč, če ko on ~ "MJi poslanec odpravil bole-oon. Prihodnji don jo "njofovo sva-to«t" Stopilo no plan, odpravile je kerenieno in influence jo bila odpravljena po vsem svetu. Pre rokoval jo tudi obnovitev «vetpv io vojne, ki se zanesljivo ponovi, le ga vsi cerkveni glavarji ne izvolijo svojita zaščitnikom in ne pprcjmejo kot "kot gospoda mi- "Kdo so "ovobodni ljubimci"? - Cikaški sodniki, ki se pečajo s tožbami za ločitev zakona, so odšli na počitnice in obenem je bilo izdano uradno poročilo, da je bilo v pravkar zaključenem sodnem letu samo v Chicagu raz-poročenih 6220 zakonskih parov. Sodniki n§yajajo sledeče vzroke sa toliko število razbitih domov: Prvi vzrol^ je vojna. Veliko število vojakov se je poročilo v naglici predno so šli na fronto. Neveste so ostale doma same, bil jim je dolg čas in rezultat je znan. Drugim se je hitro ohladila ljubezen in ko so ss vrnili vojaki iz Francije, so bili svojim ženam tujci, sa katere niso več marale. V prvi navdušenosti vojnih časov so bila dekleta tako pijane pairijotizma, da so bile pripravljene poročiti se s vsakomur, ki je imel vojaško uniformo na sebi; navdušenost je pa minila s koncem vojne in minila je tudi ljubezen, katera sploh ni bilo. Drugi vzrok je pijača. Tretji vzrok je, ker ljudje danes veliko slišijo in čitajo o svobodni ljubeani, pa smatrajo, da je to nekaj postavnega. "Utrujeni" podjetniki, ki iščejo razvedrila pri svojih privatnih stenografkah in tajnicah, se tudi navadno pojavijo v sodnih dvoranah, kjer jih njihove žene tožijo za ločitev zakona. Tako pravijo čikaški sodniki. Is Londona je prišla vest, da je tamkaj rasporoči povprečno 50,000 parov na dan in ogromna večina toži-teljev za ločitev zakona so bivši vojaki, ki so našli doma nezvedte žene. Hinavci pravijo, da so socialisti tinti ljudje, ki mislijo uvesti svobodno ljubezen in razdreti zakon in dom. Dobro bi bilo poizvedeti, koliko je socialistov med 6220. razbijale! zakona in doma v Chicagu. Ali je "utrujen" podjetnik, ki išče "razvedrila" pri svoji privatni tajnici, tudi socialist, boljše vik sli še kaj hujšega? *r lu najdejo nt i jutijc. ki v ur,ju ne jo ♦ v tako duševno baozgo. O tem pričo nfcjbolj cerkev, ki jo fBilkgova- visokost/' kajt udje verjamejo v čeznaravne si le togo navihane«. ■I ' postane demokratični kandidat za tretji temin. "Ko je Woedrow VVUson prišel do »oči, smo «aialili, da vpostavi Nt aro demokratično vero iu slevi-suto go kot našega odrafenika Na jugu amo pričakovali, da se vrnemo k starim principom vladne forme. Ali predsednik jo m vil «vojo vero. Vrgel ji od sebe store principe in skuša vpootaviti novo liturgijo. Piaino, izdelano od njegovih e»joorjov newjowey-skirn demokratom, zahtevo, da se povzdignejo novi preizkušnji de-aokraeije. Stari principi stranke oo proč, novi se Ijodo pa rodili.' ■V svojemjiadaljncui gpvoru je lenotor dokazal/ da se boji naj >olj zamorskih glasov. Večina Porkerjovih tovaršev sodi rovnotoko kot on o ženski teagr a t ura. volilni .prtvii snip ¿e m\ nja, do jo sprejme legisloti ummk* duu0a v. Poiaoodbo, losa jo ioglnila dekli-oa, so prhUtolo nopohe, IU. — Šestletna Jonet ,Wilkinaonovo je izginila, ko se je igrala dve sto čevljev proč od ivojogo doma. Vsa prizadevonjo do jo najdejo, so dozdoj ostele brezuspešna. Palici jo jo posekala dračje in plevel v jezeru, do je loije preiskala dno, toda uspeha ni bilo. Iz-prašaja je Thomao Fltzgeroldo, ki je deklici navadno prinašel slad čioe, če mu jo kaj znano o nji PraiOkali ao vso njegove hišo, izgubljeni deklici niso nošli sledi Deklica jo aopuatilo dom okoli devetih dopoldne in je odšlo no igrišče. Okoli poldneva je zapustilo svoji prijateljici in njeno prijateljica, sedemletno Marjorie Burko, izjavlja, da jo je zadnji krat videlo govoriti s Fitzgeral dop», na v vogalu Rushovo ceoto in Superioniko ulice. Itfjona petnajstletna seatra Bor ojko je, pripravila za svojo mlaj (o saatro kosilo in odšla je k sta-rišem v prodajalno. Ko se je vrnila ,je bilo kosilo nedotaknjeno šlo k obedu. Za policijo jo bilo v začetku u BandHje imajo res devet življenj v sebi — Kdo naj hcatojc, kolikokrat ho it» poročali, da je maročanaki bandit lUisuli mrtev, ki je delal pred izbruhom svetovne vojne veliko preglavico evropejakim veMlam? O njegovi smrU so poročali najmanj tolikokrat kot o Villovi. Zdaj pa poročajo, da dsla Rainuli zopet sitnosti španski vladi. Po poročilih naših dnevnikov eo banditje res nesmrtni ljudje I j ico med ovčicami pihljal« hlad i* i* detHoa izginila, pahljačo '^njegovi viaokooti," do ^ Avftr ^S"®"«» k«Jti Pitz-ne trpi vročine. V nooočju< je ^ jo duševni bebec je u- " njegova via<|Acoot" drlola otip' ko, ki ga nooivljojo verno o^Hee "Devico Morijo", dokler, nj t rok zaspal in so ga odneali ia god-nijske dvorane. Milo Mory jo otara štiri leto in je bši mrs. Orozi-na Haramille, koteče soprog dolg v tovorni Sowyer BUcnit kota po ni jo. Moti jo pričela, da je bila Mary brpz modelo spočeto, kq ji jo "nebeški poolonoc" položil roke no glovo, ko jo klfčola in ipo-lUa. Malo deklico so prinesli na up-dišče v obleki, pretkani % zlotOQi, y kateri jp verno ovčieo navadno isolijo. / "Abbot" je povedal »odnemu preiskovalcu, da je rc^šil dvo 4ni pred rojstvom otroka otrokovega očeta pred roparskim napadom. To se jo ugodilo v Siciliji, kjer jf bil njegov oče iwfolntk policijo. Do leto 1906 «te mu niso vrnile "bolje moči." Tok rot je delal so brivce. Pravdnik McGinley je p^Mk njo val, do mu je "AbWr'^H ko jo prvič prišel k njomu, da go ui poslal eodnik, ampak do ga jo poalal Bog. Pravil mu jo, do se.ee v letu 1S06, ko jo aodol v svoji brivniei, počosi odprlo vroto in notri jo stopil Krist, ki ga jo vpro-šol, če govori lidovokl jeskk. (Kri etu kot boljemu «inu je bilo vendar znano, kateri jezik govori, Koko je pa vedel "Abtat" do Kriat govori lidovokl, če * ni razumel? — Opombe tbrkarskega vajenca). Brivoe jo odgovoril, da ga ne resume, nakar au je Kilat izročil avoje sporočilo v latlnšči nI, daoiravno jo brlvee hodil lf ? ljudsko šolo. "Bolji poalonoe" jo lo nadalje bril kosmato ljudi in jim «trigal laeo do leto »U, ko je dobil pe-slovniro od drlove sa orgonisaei-jo "Novojeruzolrmške katolilke cerkve." U pri prvem poaatu je "bulji poalonee, ki h pile s polni« i-menom Oiuaappo Maria Achate di Carmelo", kar po «lovtaskl po meni Jol* Marijo, opet karmoli toraki, je povedal prevdniku, da iavrli v m ki dan vel čudežev. ) 4 mor priznol. 'V -:*>y ■ umm alkohol fomočil $. «si1t flrh os^k . Blagoslov oploino prohibioije. •an Antonio, Tox. — Zadnji teden je tukaj umrlo pet oaeb na zastrupljenju lesnega alkohola^ katerega so pili. To poročilo je iz dot Thomee i. Taylor, zvezni delovni davkar. Sedaj ugibljejo, na kok bi prepovedali rabo los nego alkohola, ker v zadnjem če su sa je zelo pomnožilo raba tega strupe. Veliko drugih oseb bo oalepelo, ker so pUi lesni alkohol. iPolieija se jo izrozilo, do jo joko teiko kontrolirati rabo lesnega alkohola. kor so iiti robi pri itfelovi «* nih kemičnih stvari. Odkar jo prišlo v veljavo aplo Hlllž |)l 1JH , se vedno tjolj množijo poročilgM o zostrupljenju i lgoittm alkoboloui^JfeMl-^ nobenemu ni prišlo na minel, do bi m pil loont alkohol, ker jo vsakdo laUkodobil druge opojoo p»jili|l Bojaiki. svarimo voe pred lesnim alkoholom. ùjwl napram vo jakçk bom objavljeni. D. O. — Vojni de pa rt men t ima zdaj vse dokumente, ki ao nanašajo na brutalne či ki jih jo ievijšila vojaška policija v Parizu. Oenerol mercli, šef generalnega štofoa, je izjavil, da je pripravljeni, da predloži tO dokumente zborničnemu po^od peku, v katerih m navedeno vsa dejstvej Vojni tajnik Baker jo dojel, da je videl poročilo o tok brutalnih Činih, izvršenih po vojošlai pojiei-ji šele paed por dnevi. Izjevil jo, do ni roe, kar, se očita vejnemu departmentu. da je hotel potlačit ta dejstva Poročilo je bilo noj prvo poslano geneeglu Persliingpt, on je po vprošol generale Persh-inga, do predloži vojnemu portmentu splošen pregled o situ aciji. O detajlih ni hotel govoriti vojni (tajnik, ker morajo biti preje predloženi zborničnemu pod odseku, dodal je pa, de so prišli štirje oficirji in pet saržentov pred vojno sodišče, ker so ibili obtoženi, de ao brutalno postopali z vojaki. Imena teh oficirjev in saržentov bodo razgaljena prod zborničnim pododsekom. Vsi obtoženci ao bili obsojen!. Poročilo, o katerem pravi vojni tajnik, da go je videl šele pred ljene v roko v U vojni» 'Mm IjpTO .'tovarnarji' trclKih vozičkov so hoteli kLj to iznajdbo od MarshaU B l L da in so mu ponudili on dols^cv, ki je pa to ponudbo aj bil. Avatralsk« vlada j« že kupiU tak stroj od šfur.i^ Uoy4# za 15^0,000 da bo , £ odpomogla svojim vojskot« k« teri so se vrnili iz vojne pohibS S tem strojem se trideaetkm hitreje igiiete eu v^ček, k0t^ zmore zmore najbolj iZVe£W del a voe z rokami V Manamiliee, Mich„ feS zgradili veliko tovarno, kater, bi stala en miljon dolarjev, v ksu ri bodo izdelovali <4r<*ke vozin ko s pomočjo tego stroj«. V ti t vami b« Iirpjmr* **> deuv. cev; Zgradba tovarne dobro * predujc m bo največja tovarn, na svetu za pletenje otroških vj ^^ umm je bil,dokaz, da deklico ni pri, pekoj dnevi, je izdelol podpolkov uik J. Leslie Kincoid, ki je bil ov-ditor sedem in dvojsotf divizije. îroroiSî Wt^Sy '^VOLILNE PEAVIOm™ ivki. Tp mriUko jo porobU se-tor T. M. Parker, do jf nsprs ; Atlaoto, Oa. — V deževnem se-natu je prilel ne dnevui red u stovni dodetek o lonoki volilni netor vil llped ne predoedniko Wi'lso-ng. Parker im veliko vlogo med demokroUčnimi politMorji v Oe-otMji. Predsednik Wil«on jo po«lol dr-lovni leoialatnri toroejevku. v kateri priporoča, da legjaleture sprejme uaUvni dodetek. Perker je «b tej priUki rekel: "Neš demnkrotični pmlsedoik jSS iSfUi ilMf Priznano Mf iMtfS mm*' V neki aopad-ni drlo vi iovoUle drugič pre»«• da v takih organizacijah, v rib so vodstve poliatilf ^^ ue klike, ki se noprej dogov^ kako bodo glasovale, le pndepj zadrego s slvoraimi vproianjl itlaonMtteno v.,; Ofioiovi B. Lloyd jo bnašel neki lonoki volüiii pravici naštela, ker N» Prtdscd.dk^Äwi voakdo oporirol t oaa To bo velike od pomoč ia Kodons, lad. — Pred aodttfli M bode ta morola zagovarjati » ■P« ' * . »HI. ft, konska Carter, ker je wdw^ ™ dignilo napram nj^ia obtolh^ mora in ker sta ng okrivaj peke svojo dote. Zaprli oo ga v drugo celico. Mol aa js. de ni otoril nič protizekeoM» ga. do je dete U-rle naravor » da hitre sn^ti in da »i ^^ 11 a r i tih sredstev, da be naro^t r greh. Bedi tega go j» kar «P kopel, de ni vedel, de ti trt« oblastveno dovolj*^ viHo, J ^ Œ ' ■ t vi« " e * glavni itak i mit-m so. lawhpm» avb, cnicaoo, iulihom. GLAVNI ODBOR ZA DOBQ 1910-1822. Jprtculni odbor« upravni oomuk. nobenih ponar«db, ni ga bolj-kn zdravila nivm M vporOajU nItft ^pk^^®®® LOUIS KRAL IpMil lAllopnik Is ntMflUj^i wM VB® ^PNRMb p• o. los 3i9| berwy», iu. ToL B«rwya «76. ■ ■■■■■■■■■■■ Rojaki Pozor! Zelo važno!— Čltafte! Stalno delo Dobra plača Prilika za napredek Dobra stanovanja Razne cerkve Izvrstne iole Zmerno živijensko stanje Napredujoča mesto Mhdgo vaših sorojakov živi Jukaj. 100 delavcev potrebujemo. JJjMite naravnost s Pennsylvania železnico, ali pa pišite do A. M. Springer, House Bldg. Pittsburgh, Pa. ali do G. H. Newton, Supt. the Reeves Brothers Company, Alliance, Ohio. EMU* KJS9 BANKI PO KABLOGRAMtf ' uliufit' govino in ■ denarnim htdIoi "PaVA IMVATSKA ITSDIOMICA U ZAOaBSU" 100 kron velja sedaj.............$ 4.75 L K 1000 kron .... $47.50 K \ Za vsako brzojavno poiiljatev analajo stro- j 1 ikf$2.60 na glade nato, kolika Je svota. f Vao dename poftiljatve sa jsaiism. PRODAJA PAROBRODNIH LISTKOV V VSI i JUIAJE EVMPE. ¿V_' m^tf Prudno m podate na potovanja, vprašajte ta tvrtfko^HM poIoXSmJ d«S»Jo fMbniYrl "fJSimiriipliči!)* v Valo staro domovino la katar« naalov j» t Emil Kisa, bankir, 188 Second Avo. cor. ast NEW YORK. M. Y. V>I»mIUU iiil IMIuU MiJCaMhiaaOito vii(H*ij*M p*i WHTiHi Mswriivani Nt VESTE KAM BI SU V NEDELJO? AXCARIN ll9MMIII«>l*l"MMiai*>| PRODAM J moderna, dobro «tojafci tm^na »a«iWli afclak, klobukov, * davijov, i. t. d. m v llffrwdna Harodnom Doaw. v U Stil«, IU. Upa prilik« M |Hidj«U»«aa MdWKMilA. \ U m pojsattil« i» druff podrobni glade prodaj«, oto , nit« H do lastnik» j/ „^L B ; mm* | pred par leti js bivol tu- h^EPrtj^ ^ M nj« »o U «Ur« domovio« od njo ma in bi mu ga rad Izrofll I« kdo va «a ni«gov naalor AU VAKRUVATI POTOVATI V 0TA1O DOMOVI* o 7 ttUT* POSLATI D1MAE avo;om V STA»I WAJ 7 Ako fansia m oradtii kokit» «ttari, ao katera potr«bu)#i« v«it«S» anlofelea, tadaj m obrnit« no nate znano banko, kjrr bod«t« Mtn. tolno in poftana poatrpleol V*poja«oUa «a d«. j«J(4 r BMitarlnem jadku in lo hitro la bmpiato«. ^^........ JOHN NEMETH STATE BANK imn flROONI) AVB., MBW TOBE, v. ~'* PSOBVBTl Tri iitofe jugoslovanskega prolefariiata. V jugoslovanski drŽavi čakajo vse, ki žive od dela, težke borbe. Nova država Že ni urejena in konaolidirana. Velika državno-gospodsmks v prana n j a no ie ne-načeta. Vodilni možje že ne vedo, kako bi prbtopili k vprašanju valute, agrarne reforme, uacions 4izs«ije veleinduatrije. Koeialno politično delo je že danee velik dolžnik napram ljudstvu, zlasti delavnemu ljudatvu. Vee bo treba trdo priboriti. In ca ta boj ae je treba pripraviti. Tri velike naloge mora izvršiti protetarijat v Jugoslaviji ie v bližnji bodočnosti. 1. Izpopolniti in razširiti mora svoje politične, gospodarske iu kulturne organizacije. Te ao mu potrebne Že v vsakdanjem boju. Treba pa je misliti tudi na to, da Evropa še ui urejena in tudi ie dolgo ne bo. Rusijji je s svojo revolucijo zmagsla idejno in mate-rijdno. Za vsakogsr je jasno, da bodo posledice 4e zmage še večje uego so bile one zmagovite francoske revolucije. Ta poslednjs j« zadela smrtni udarce fevdalizmu, ki je od tedaj neprestano hiral; ruska revolucija pa je nedvomno zadala smrtni udarec kapitalizmu in Imperislizmu. Semo vprašsnjs go4>od*rskega iu zlasti kultur nega racvoja v posameznih deželah je še, da končno propadeta vsepovsod. Tudi trn zepadu se dovoliti široko avtonomijo. Predvsem je potrebna enotnost vnaj v političnem pogledu; pozneje ji tno ra polagoma, korak za korakum, slediti tudi enotuost v gospod* r-skih in strokovnih organizacijah. 3. Vstopiti moramo V "luterna-cionalo." S tem dobimo zveze s gjroletarijatom vsega svete. Ker je naš boj neperjen proti mednarodno organizovanemu kapitalizmu, je nujno in neodložljivo, da se pri tem naslanjamo na prola tarijat vsega sveta. InAernscionS-la se zopet oživila, išče novs pota iu vezi, ki bi dele prol^tsrijatu držav Večjo ali celo odločilno moč. To je silno potrebno. Danes imsmo dve interuaciousli, drugo in tretjo (moskovsko). Želja vse- Belgred in obratno. Aeropisn bo preletel to daJjavo v 18 urah. »oštuina bo za navadpo pismo e-krog tri dinsre. Po tej zrsčni poŠti bodo tudi lahke prenašali male pakete. Postsjilišče sa aeropla-ne bo v bližini mesta Zemuna. Iftalijaueki časniki so prinesli odredbo Ualijnake vlade, da morajo prebivalci v latriji, otokih Krč, Lošinj in Krk (kateri otoki niso v omenjeni londonski taj ni pogodbi) zamenjati prejšnje krone *a lire. Ze papirne krone dobijo 40 centesimov in za srebrne krone pa 80 centesimov. I*-menjevalui uradi so v vseh večjih mestih Istrije iu na omenje-otoktk^^HH^H Meja v Istri ji je popolnoata za ga~ffjbloierfy»*a je, da ne obe zli- prta tn ne moro nihče nikamor jete v eno, Gotovo pe je, da ima ravno v tem pogledu druga intor nacionala izvršiti še pomembna in velevažna dela. Meneča avgu ste bo Zborovsls iut,eriiaeionala v Luzeruu (ftvica). Tam bo moral biti jugoslovanski proletsrijat zastopan. « To so tri usjvažnejše naloge so-cislistov v Jugoslaviji zs bližnjo bodočnost. Izvršiti jih bo treba. In vaak med nami naj pripomore da bodo izvršene čim preje v ko rist in blagor ljudstva. Abditus v "Nspreju." \ it seks| raskl alsi|L Prejeli smo: V Ljubijsno je prišle iz Bel grada ruska misija med ljudstvom pripravljg k ne- sestoječa iz petih mož. Voditelja vihti. V političnem pogledu zevi- misije sta grof Mitrij Bobrinski jajo delavske množic na levo, na cesto eocialuega rsdikalizma. Ves svet je uezsdovoljen. Mirovni kongres v Parizu ni zmožen zadovoljiti množic, ki so vsak dsn bolj razočsrane v svojih pričskovanjih. Če pride do poloma v Italiji In Rum uniji, potem Čakajo tudi jugoslovanski proleterijat zelo velike naloge. Teh nalog pa ne bo zmogel, če bodo njegove organizacije male in neaadostne. Brez njih tudi ne bo mogel izveeti bojev na znotraj aa svoja politična In gospodsrska prava. Velika ljudska msea je le toliko močna, v kolikor je organi-savana. Posamezniki ne pomepja jo niš, organiaaiSrSsriat* je najraališnejših na tr<»i»a, da se vsepovsod oži ve esga-niaacije, politično, foopodarske in kulturne. Vsakdo ,ki so Šuti srninega, usj dela sedaj s podvojeno močjo. Pri tem pa moramo Imeli nepreitano pred očmi, da spadajo v socialistično stranko pred vsem proletsrci, t. oni sloj, ki čuti socialno krivico in misli proti-kspitslistično. ljudje, ki misli-jo kapitalistično in se vrivajo v socialistično vrste /golj vsled na-' «ionalnih ali celo o«ebnih povodov, ne spadajo v socialistični» stranko in jih je treba zavrniti. Kakor ne spadajo v aocialistično stranko slovenski ali drugI jugo. slovanski nacionalni Šovinisti, ts-ka ne spadajo v njo n. pr. nemški naclonalei. HoeialistiČus stranka temelji na razrednem boju, ujetu prvs in poglavitna nslogs je: boj proti kapitalistični druš-bi in njenim kvsrnim posledicam. 3. Druga naloga proletarijata v Jugoslsvyi je, da utvari enotno, načelno # jaano, socialistično stranko. Kuotna stranks je potrebna in nujna. Vaako cepljenje in vaak fceparatlsem je Akodljlv. Zgolj enotna jugoalovanska snel-alističua stranks more dsti gs rsncije ss uspešen hoj v bližnji bodočnosti more dati proletsrls tu listo ntoč, ki jo dejsnsko Ims. ki pa je razcepljena na razne strančice ne pomenjs veliko. Hrt» aks, hrvatsko al« vonska, bosati-sks, slovmak« itd. soc .demokratična stranks — v ne se morajo zliti v eno «smo celoto. Heveds ne Immo umri i v ti zajedli M pogre šali tudi tiste nemške sodruge, ki Žive med nami iu ki po svojem socialističnem Čustvu in mišljenju spadajo v nsn* vrste. Ktuitua jugoslovsnakn MH-ia Matična «I i slika je mogoča Dane* •o med nsmi ie rame razlike, ki je pa lahko premagati, «ko ni bo m« jasni v načelih. Socialno d«> mokratični program, sloneč mJ saanStveulh rezultatih Marža. Kngelas, Kautskeg« iu drugih, je tista Idejns podlaga ns katero lahko xidamo enotno »iranko nekdanji član četrte ruske misije in Lavrof Jeflnovski. Kot nam }e znano, sta grof Bobrinski iu knez Urusow ena izmed največjih ve leposestnikov In velekapitalistov v Rusiji. Zadržali so' se še pred par meseci v Odesi, ko so bili še tam Francozi. Od tu ao z antant nimi četami morali bešati. Misijs sama ima nedvomno pro zoren namen, Intervenirati pr raznih /.ainteresiraoiih 'kapitali stičnih državah, da še oanUje W likopotezen boj proti boljševi kom in boljševiški ideji, po4om vojne sile in gospodarskega boj kota. Kot že obstoja Kolčakova armada, sastoječs baje iz samih Vsled tega je ljudstvo zelo raz-burjfno.^^^HI^^^I Iz Split s poročajo, da so dobili porofila iz Italije o neznosnem položaju jugoslovanskih interni rancev v taboriščih, Hrano dobi vajo zelo slabo in ie te malo in sicer enkrat v 24. urah. Večinoma vai so že zboleli. Na poti ¡* Atrije sli drugih krajev do Ancone dobijo ssmo mslo plesitivega in suhegs kruha in slabe vode Razno. 800 IgipČanov ubitih v boju sa Z ognjem in mečem« London. — General AHenb.v vrhovni poveljnik britiških čet v Egiptu, poročs, da je bilo 800 E-gipčanov ubitih in 1600 ranjenih v revolucionarnih bojih tekom zadnjih štirih mesecev. Angleških vojakov je bilo 29 ubitih in 14 taljenih; evropskih civilistov je bilo 31 ubitih in 35 ranjenih. Britiško vojno sodišče je obsodilo 39 Kgipšanov na smrt bi ti v dosmrtno ječo; več kot 2000 revolucionarjev je obsojenih v zapor zs krajšo in daljšo dobo. . ' General AlLenby smatra, da je revolucionarno gibanje končano. Skretuski se je le ha pol zavedal, pa radi vročiniee ni mogel zaepati. Ni pa vedel, kje je in kaj ee godi ž njim. Slišal je samo hrup, bobnenje, ropotanje voz, topot pešcev, krik vojakov ter odmev tromb. " Vojska gre", reče aam pri nebi. . . Med tem se je jel oni hrup oddsljevsti in oslebevati. . ,. dokler id tišina razprostrla svoja krila kad Toporovem. Sedaj pa se je Skretuskemu zdelo, da s posteljo vred pada v nek neizmeren prepad. . r Spal je nekoliko dni ; ko se je prdbudil gs je še vedno nadlegovala vročiniee, da je Se dolgo bledel in govoril marsikaj o Zbaražn, o knezu in drugih veljakih v taboru. Rafcgovarjal se je tudi s Volodijevskim in Za glob«; ter klical gospodu Longinu Podbipeti: "Ne hodi tje!" Le kneginji-ce se niti enkrat ni spomnil. Bilo je videti, da je s silo zadušil v sebi na njo vsaki spomin, katerega niti vročinska bolezen ni tuogla prebuditi. Nasproti ps se mu jc zdelo, da vidi pred seboj debelo lice Redzijanovo, ravno tako, kakor ga je videl tekrat, ko ga je poslal knez po bitki pri Konstentinovu k Zaslavu, da je tam ugonobljal razgrajoče drhali, ko ae mu je Redzijan nepričakovano prikazal v spanju. To lice ga je delalo še bolj zmedenega, ker se mu je zdelo, de se je čas tako rekoč vstavil, in da se od onega časa ni nič spremenilo. Glej, zopet je tu v Homoru ter «pi v bajti; ko se zbudi, pelje prapor v Tarnopol. Krivonos je bil pobit pri Konstsntinovem ; zbežal je k Hmelnickemu. . .< Rekzijan jo prišel iz Hušee ter sedi pri njem. . . Skretuski bi rad govoril, rad bi naročil služabniku, naj mu osedla konja — toda ne more. . . Ztiovič pa Giu iine v glavo [misel, da ni v Tomorovu, ker je bil od ope-ga čaaa že vzet v Bar; pri tem spominu stisne Skretuski zobe ter pade zopet v nezavest. Ničesar več ne vidi, ničesar ne Čttje, naposled se spomni svojega odhoda iz Zbaraša. . . Torej ni v Ifomorovem ? Pa Redzijsn vendar sedi pri njem ter mu streže. Skozi šipe v oknih pada nanj Žarek svklobe, ki oevOtljuje služaibnikovo lice, poln« skrbi in sočutja. . . "Redzijan! zakliče naenkrat gospod Skret-tuski. rodov, da s silo- stre t Leninovo vojsko, tako so zdaj nedvomno gre zs to, da se organizira na novo v še večjem smislu "prostovoljno srmsdo. Kot znsno, je sn-tanta poizkušala na najrasličuej-lih mestih vdreti pred Moskvo — pod vzela je precejšnje vojne ak-olje is opirallšča Odese ter severno od Arhangelska. Ali ne gre ji posreči. ' 4 Tako je antanta izgubila pred dvema meseeema zopet Odeso, ki so jo zavzeli boljševlkl. Nasproti so se jim postavile franeoiike redne čete In predvsem takozva-ne prostovoljne srmade, ki sestoje is najrazličnejših elementov in resničnih ««rodnosti, vmes je tudi veliko Grkov, Poljskov in Romunov. General Djenikenj je bil na Krimu pri Pologovi, poražen s svojo srmsdo, ki se je umaknile potem v Kerč. V Odesi je tačas poveljeval general Sehwartz, ki se je s poveljstvom vsled preteče holjšcvtiike armsde umaknil ns ladje. Kinalu je Odeaa padla. Lenin ima namreč dve izvrstno or-gsnisirsni srniadi, s katerimi is-vrstno operira pri ofensivah. Misijs Bobrinskega im« nalogo: Vpostaviti zopet Veliko Rusijo In odpraviti boljševlsem. Pri tem se obračs predvsem na slo-vsnske nsrode, da dobi, sklicujoč sc ns vseslovensko vsajemnost moralno pomoč. Zato so je misija podala tudi v Belgred, kjer se, mimogrede omenjeno nahaja neki ruski general (konsulV) Arto monov (mogoče- od Kolčakove Vlade). NOVICE IZ JUGOSLAVIJE. Vrednost krons v J^eslavtji Pa poročilih is Zagrebs je fl-nsčnl minister v Belgradu odred-dll. ds jc splošen kura sa prejšnje «vstrijuke krtine eno tratjino dl-nsrs Torej tristo kron )e vredno Vprsš«nj« taktike so podrejene ga pomena, ki ne rešujejo od ¿a««leto dinarjev do časa. po pot r**n. Vsled razno ZraAaa poéta* sveaa a lelgis naeetl «MMamesnih dežel v nsAi dom tn Partaom. — Poštno mini državi teko flfde gonpndar.k« kn .-»r»ivo % Belgradu je sklenilo po- rssvitka kakor kiiltnrne vWive Milni im, ds tw i relia V notranjem organi**« ij«kem uatroju stranke s«m|Imi f nekim sugteškim «ert» plsnakim društvom, da bo prnta šel imito s arrepleni is Perise v Francozi vidijo zamorsko revoltl-oljo v Ameriki. Pariz. Francoski konservativni časopisi pišejo, da plemen ski izgredi v Washington!» pome nijo revolucijo zamorcev v Združenih državah. "L'Avenir" izvaja, da je vojna izzvala rebelni duh v zamorcih. DoaKj so ameriški zamorci mirno prenašali progone, linčauja in razne druge kçlvicf. kl so se jim godile, toda pô vojni ne bo tega. Na tisoče črnokož-nih vojakov je bilo na Francoskem, kjer so se bojevali za A-meriko in zavezniiko stvar; «bili so ns enakem utališču, kakor be-lokošni Američani in mešali so se med francoskimi civilisti v gostilnah in ksvsrnah brez diskriminacij, Tega ue bodo pozabili, lu ko se vrnejo v Ameriko, bodo zahtevali. da se jim pripoznajo enake socialne pravice in svoboda, kakor drugim. Tako piše 44L'Avenir" v Parizu in opozarja Ameriko, da bi bi lo modro, če spozna ta dejstva. Pribllžn« enakega mišljenja je u rednik lista "L'ITomme Libre/ ki je organ ministrskega predsed-niks Clemenceauja. BANDIT U8TK1LJSN. Wllmettc, lil. — Kom«j je tu ksjšnjs držsvna bsnka odprla avoj vrata Jc vstopil mlad človek In pomolil blagsjniku noto, usj Iz plač« ves deusr, ki gs iuis. Oddal je takoj strel na blagajnika, ki je p« zgrešil svoj cilj, ker je krogla zadel« žolenno omrežje. Po odda nem strelu je roper zbežal na ulico. Policija je bila takoj za njim in pol milje proč od benke se je zgrudil na tla. zadet štirikrat od krogel v bitki s policiji. lTro ke sneje je umrl r bolnišnici. Pred svojo smrtjo je iapovedal. da se piše Arthur Sleekermau In da je hotel oropetl banko, da si kupi fsrmo, us kateri je mislil s svojo nevesto živeti v miru po poroki. NIOlIiaAMSKS «UMI V OO-II JU. DetroR, Mkh — Močan veter je raiširil ogenj v smrekovih šu-mah v velik požar, ki ae razteza tudi na grmovje In senošetl. Teki požari ao izbruhnili v pol tueeta okrajih. V zgornjem Miehiganu gore šume okoli jezera Trante In Kara £eleinlč«rjl. ki ao ae peljali ak«-ti te pokrajine, pravijo, ds a» p». Ur raster« ns aH je dsleč Vaa Oaller je v razvelinak. prebival ei se komsj ušli požsrm. gospod, torij me vendar poznate P ' zavpije služabnik ter mu pade k nogam. "Že sem si mislil, da se več ne zbudite. . ." Nastane trenutek molčanja. Slišal vi samo ihtenje služabnika, ki je objemal gospodove noge. "Kje pa semf vpraša Skretuski. />V Toporovem. . . Se veš ne spomiujate, da ste prišli z Zbaraža sem h kralju. . . Bodi Bog zahvaljani" y • ^ f "Kje je kralj f" "6el je z vojsko knezu vojvodu na pomoč.' Zopet naatane molčanje. Po Redaijauovem li eu so tekle solze veselje. Čez kratko začne pouav-J jati: "Srečen sera, da vas zopet vidim. . ." Na to vstane ter odpre okno . Jutranji sveži zrak' dahne v sobo in ž njim vred tudi dnevna svetloba. Skretuskemu se maho ma vrne zavest. . . Redzijsn mu sede k nogam. "Torej iz Zbaraža sem prišel sem T" vpraša vitez. "Tako je, gospod ... Nihče ni mogel izvršiti tega, kar ate vi, in tako pripravili kralja, da je Šel oblešencera na pomoč.' "Gospod Podbipeta je poskuail pred menoj, pa so ga ubili. . ." "Oh, aa Boga, Gospod Podbipets je ubit! Tako bogat in vrl gospod!. . . Bil Je tek korenjak, pa so mu vendar prišli do živega t. . ."" "Ustrelili so ga a'loki. . ." "A gospod Volodljevski iu Zaglbbaf" "Bila sta zdrava ko sem odšel." "Hvela Bogu. Sta vrla vaša prijatelja. Toda prošt ml je prepovedal govoriti. . ." ♦ Redzijan umolkne ter ae zamisli nekaj čass. Ccz trenutek pa reče: "Gospodi" "Gospod!" "Kaj hočeš!" "Kaj bo sedaj n premoŽenjem gospoda Pod-blpete? Gotovo je zapustil dekaj vasi in druze gs premoženja.. . Ali ni mords izrošil kaj tegs prijateljem, ker sem slišel, da nima aorodnikovf Skretuski ne odgovori Redzijan spoana, da mu to vprašanje ni všeč, sato sečne «šrugaše: "Kj, hvala Bogu, da sts Za KI obe in Volodl jevski «d rs va! Mislil sem si, da so ju ugrabili Tstsrji. . . Dokaj bede smo prebili skupaj; fis prošt mi Je prepovedal govoriti. . Kj, gospod mislil aem si, de ju več ne bom videl, ker ao nas Tatsrji imeli v pesti, da ai nismo vedeli pomags It" k—a- "Torej si bil skupaj s Volodijeveklm in Zs-globo t Čudno, da mi nista povedala tegk f" "Nemara za to ker sama nists vedela, če sem ee rešil, ali poginit. . . "Kje so vas napadli TatarjiT" "Za Ptoekirovemna peti k Zbarešu. Mi pa smo poprej sktg>sj dsleč tje aa Jampel — tod« prošt mi je sebičeval. da moram molšati o tem ' Zopet nastane tišina "Bagvam povrni vašo «krb In vaš trud", . . NUrrtimfci "So.tMj tr vem pn k«j «tr ili tir Bil sem tUdI «am pepraj tam pa ---r "HJ. mej geapatf, ke M mi n« M! prošt . , , Rekel pa mi je: Jas moram iti « kreljem. ti p« o«kri»tq gospodarja, tod« ne povej mn nič. S« ti no umre Skretuski je ie davno zgubil veako upanje ' da niti U Rcdzijauove besede niso zbudile r ujeui iskrice upanja. . • Nekaj čaea leži nepremičao potem pa vpraša: "•. '* 4Odkod si prišel k proštu Ceciševskeuiu hi k vojskif "Gospa kaštelanka sandomerska,1 gospa Vi-tovska iz Zamostja, me je poslala, da imj nazna nim gospodu kaštelanu/da se enideta v Toporo mu. . . Je hrabra goepa, ki hoče na vsaki nsčin biti pri vojski, da se ji le od moža ločiti ne bo treba. Zato sem prišel eden dan pred vami v Topo rov. . . Tudi gospa sandomerska bi že imela biti tukaj, pa je menda za to ni, ker je mož šel s kri I jem." 44 Ne razumem, kako si mogel priti v Zsuiost-je, ee,si potoval z Volodijevskim in Zsglobo u Jampol. Zakaj nisi prišel žnjima v Zbaraž?" "To so zakrivili Tatarji, ki so nas napadli. Ker ni bilo drugače, postavila sta se jim v brai^ )il/. |»« StMll tfbežal. ter nisem vstavil poprej nego v Zamostju. -"'J*.:, '" ^l'.v 44Sreča, da vas niso potolkli',' reče Škratu ski. Mislil sem si, da nisi tak plašljivee. Ali je bi lo lepo, da si ju zapustil v taki zspreki?" 44 Ej, gospod, ko bi bili mi ssmi, bi ju goto vo ne bil zapustil; pa bili smo štirje. , . aato pu sta se ong zoperatavila ondi, meni pa naročil«, rešiti Se ... Ko bi vedel, da vaa ne umori aioja novica. . . mi smo namreč tam — za ¿topolom — našli . . . toda ker mi je prošt. • JETV Skretuski jame gledati služabnika ter mežikati z očmi, kakor človek ,ki se jc ravnokar zbudil iz krepkega spanja. Naenkrat pa, kfkor bi t* bilo v njem nekaj utrgalo, grozno abledi, sede p., koncu v postelji, ter zakriči z gromovitim glasom : 44Kdo je bil s stebojt" 4'GospodI hej gospod!' zakliče sluga pre-atrašen premembe, ki se je kazala na gospodarje vem licu. "Kdo je bil s teboj f zavpije Skretuski. po. grabi Redzijana za ramo in začne močno tresti ki stiskati s svojimi železnimi rokami, 44Povem vam," odvnie Redzijan, 4'tuj reže prošt, kar hoče. Gospodična je bila z nami in »*-daj je pri gospe j Vito viki." . Skretuski otrpne, zapre oči in glava mu triko pade na blazinico. v ; ' . . , ¿^ tk» "Pomoči"! kliče Redzijan. "Brž ko n«, ini umre sedaj moj gospodar. Pomoč; kaj sem naredil T Da bi bil raje molčali O, za Boga! Predrsgi moj gospod, spregovorite vsaj besedico. Prav j t imel prošt ,ki mi je prepovedal. Hej, gospod!' 44Saj ni nič! oglasi se naposled Skretuski I "Kje je eodajt" . '.! _____ "Wvala Bogu, da ste zopet oživeli. Rafrm bi molčal o tem. . . Je pri gospej Sandomerski ter mora vsaki hip biti tukaj. . . Hvala Bogu! samo ne umreti nam, gospod! Videli boste, dt bo kmalo tukaj. Zbežala sva v Zamostje ;tam je du hovnik izročil gospodično gospej Vitovski. . ker ni bilo dostojno, da bi bila med vojaki, ki sa fe-sto razposajeni, . . Bohuna se je ubranila, pa priložnost se kmalo najde. . . Dokaj truds me > stalo, predno sem prepričal vojake, da je sorodni-ca kneza Jeremije. . . Pa tudi na poti sem skusil mnogo. . . Skretuski je zopet ležal nepremično; oči je Imel odprte in uprte v strop; lice mu je bilo resnobno — bilo je videti, da moli. Ko je bil gotov, skoči po koneu, sede ns postelj ter reče: 4'Dej mi Obleko ter naroČi, da nama osedU-jo konje?' "Kam nameravate jezditi t" "Urno mi daj obleko!" "Prav kakor bi vedeli, de imate obleke z hro-bilji. Kralj vam je poalal jedno pred odhodoto. pa tudi drugi gospodje so je mnogo darovali. V hlevu pa stoje trije jako čili konjički. . Ko bi jaz imel vsaj enega takega!. . . Bolje pa lneadi vendar bo, če še ostanete in si počijte, ker ste ie tako slabi." ™ --------- ^ "Nič mi ni. Lahko sedem na konja. Zs Bog« žlvegs, požuri se! 44Znano mi je, da imate telo is železa, nsj torej bo po vašem. Dajte me pa opravičiti pri proštu Cecišovakem. Tukaj jc obleka. . . boljša bi se niti pri armenskih kupcih ue dobils. Oble citc se gospod, jaz pa pojdem naročit, nsj rsa prineso vinske juhe, katero sem pripraviti ukazal." Po teb besedah odide Redaijan pe hrsno. Skretuski pa se jame urno oblačiti. Ko je bil g» tov, objame «Južalmiks. stisne ga k praha ter g« ne spusti poprej, da mu je povedal, keko je ni letel na ranjenega Bohuna v Vlodavi, kako izvedel od njege, kam je ekril kneginjko in gs as posled poslal po njo, da mu jo pripelje; kako » potem šli akupaj k vladmakha skalam ter umori vši čarovnico in Čeremisa. odpeljali kneghiji co. NI samollal tudi nevernosti, v kateri so biH. ko so bežali pred Burlajevo vojsko. "On je vrl vojak", odgovori Redsijsn "Ta-kegs ie nisem videl. Eden je sicer junak, drugi širokoustneš, tretji bedak, e gospod Zaglflba j§ to vse skupaj ob enem. Pa najhuje nam > bilo v onem gozdu a« Ploskirom, ko ao nas levili Tatsr ji. Volodljevski in Zagloba sta «e vstavile ter ¿»k počakal«, da jih nekoliko pridržka, jaz> krift n« r<"i proti KonsUntinovu. pusti»*« /barai sa seboj, ker sem bil prepričan, da Ve lodljevskega in Zaglobo takoj ubijejo, potem pe p r idr ve aa nems v Zbaraž. fte eedaj ne razumem, aa kak nečin ju je Bog rešU. . . Midva t gaspe-dično ava med tem srečno smuknila mimo Hme niekijcvc vojake in mirne Tatarjev, Id ee šli k \mmmi "Niso šli naravnost g«, kjer jU jo Kašelj ustavil. P« govori vendar nekolike «reejs!' "Ko «H bil jaa takrat vedel aa tel Sn><" •va toraj s gospodično med Tatarji in Ceaaki ps i f nikjer nisva vaseh niti v mestih Vee jo mogel, pred Tatarf. Pa duša mi je od nt raku. da naju re* je bilo take*« niti v je k* le njamd*P h .. K