Pervi dan v šoli. Ze dolgo časa pred, preden se šola začne, starši otrokom napovednjejo šolo. Pamelni reditelji otrokom šolo tako prijetno kažejo, da otroci komaj pričakujejo dneva, kedar bodo šli pervikrat v šolo. Nevedni starši pa otroke strašijo s šolo iQ učiteljem; šolo jim kažejo kot kako strahovalnico ali pokorilnico in učitelja kot liudega moža s šibo in palico. Obernimo se od te napake, in poglejmo malega dečka, ki veselo pričakuje šole! Ze večer popred ne more tako mirno zaspati, kot dmgikrat; po noči se mu sanja od černih in rudečih čerk, od pisanih knjižic in čertalic, od veselih svojih tovaršev, ki so ž njiin v šoli i. t. d. Zjutraj še ne prisije rumeno solnce čez goro, je mali učenec žc zbujen in praša, če bode šel že kmali v šolo! Drnga jutra ga je mati mogla klicati k sebi, da ga je umila in počesala; danes pa že sam čaka, da bi se umival in napravljal. Tudi kosilce uiu danes nič kaj ne diši, ker se boji, da bi ne zamudil šole. Mati ga praznično napravi; sam pa vzame (orbico s knjižico in (ablico, ter ves pripravljen čaka veselega trenutka, da bode šel na pot. Solska ura se bliža. Mati ga prime za roko, in veselo gresta proti šolski hiši. Oče pa si niisli: Hodi v šolo z Bogom, nioj sin! Perva pot v šolo naj ti bode ob eneui perva srečna pot v življenje! Veselo poskakuje mali deček pri roci svoje matere, in po raznih vprašanjih prideta do šole. Tii vidita zbranih že tudi vec drugih očetov in mater s svojimi otroci. Učitelj je v sredi med njiini, ter otroka za otrokom sprejemlje in pri roci vodi v klopi. Vsi, starši in otroči, gledajo učitelja, kako ravna ž njimi, kaj s koui govori, kako se do njih obnaša i. t. d. V iej pervi nri naj bi si vcndar vsak učilelj prizadjal, kar koli bi si mogel, da bi si pri slaršib in otrocih pridobival Ijubezni in zaupanja, ali, da bi si saj več nc pokazil, kakor pridobil. Ni mu se trcba bliniti, teruuč prav po naravni poli naj obečuje s svojimi novimi učenci in s starši. Ena prijazna beseda, lep pogled že lii veliko stori. Starši svoje male zaiipljivo pusto pri učitelju. Kaj si li vse misli mala čedica pervikrat v šoli? Tončc bistro gleda za učiteljem, kauior koli se oberne, in tcsno pričakujc, kako bo kaj v šoli. — Nace je radoveden, kaj bodc učitelj njega naj pred vprasal. ¦— Brice ogleduje svoje tovarše, in se jiin posmehuje, med tem ko si njegov sosed Andrcjček solzc briše in na tibem ihti'. — Janezck scdi kakor lipov bog, in si ne upa ne na desno, ne na Ievo pogledati. — Jurče vstaja in seda, kakor doma, in misli, da jc šola igrača. — Francek se z učiteljem kakor doma, s starši meni, in njegov soscd Mibec pa pazi na vsako besedo, ki je izgovon učitelj. — Matevžek gleda, če mu bode kdo že kniali kaj jesli prinesel, kajti zgodaj je že vstal in pred šolo ni bilo časa, da bi se bil najcdel. — Anžek pa plahotno pogleduje sim in tje po kotib, kje bode zagledal šibo ali palico ali kako drugo šlrašno šolsko orodje, od ktcrega so mu doina pravili. Tako se vsak otrok drugače vedc in drugače misli. Kaj pa niisli in občuti tu učitelj pri svoji mali čedi? Toliko rudečih lic, bistrih očesov in vročih serc pri sebi imeti pogreva ludi skerbnega učitelja, in nehote ga prcšinjajo resne misli. A.Koliko odgovornosti do Boga in Ijudi sc nii v lej uri zopet nalaga! Vsaki teh otrok je kakor njiva, ki jo nioram obdelovali in pripravljati, da bode kaj donesla, — drevesce, ki ga moram saditi, cepiti in rediti, da obrodi dobrcga sadii, — duša človeška, kteri niorani kazati pravo pot za časno in večno srečo! Z vsakim teh otročicev združeno je očetovo ali materno serce!" Koliko Ijubezni in zvestobe tirjajo vsi ti od učitelja! Dalje vidi učitelj v tem Irenutku marsikaj pred očmi, in si misli: ,,Koliko imam med teuii otroci takib, ki mi bodo težavno delo grenili! Koliko poterpežljivosti bode treba! Koliko vročega dela me čaka: 40 tednov, vsaki teden 22, tedaj vkup 880 učnih ur. Če se na vsako uro za navadno podučevanje šteje 10000 besedi (kar ni veliko), pride to na vse šolsko leto 8,800.000 besed/, in če se od tega le mala polovica vzamc, izgovori učitelj v začelni šoli dobro čcz 4 niiljone besedi na leto. Ali je kje kak stan, ki potrcbuje loliko moči v pljučib, kakor učiteljski? Ni čuda, da veliko mladih učiteljev že perva leta onemore in gre pod zemljo! Obljubim, da bodem , kolikor mogoče, tudi varoval svojega zdravja. Nepotrebno ne bom govoril, pa tudi ne preglasno, pa tudi jezil se ne bom; raji bodem nekoliko (renutkov pri podučevanji prenehal, kakor da bi razsajal nad hudobninii učerici". Sedaj pa pride čas, da učitelj začnč šolo, to je, da podueuje. Kaj, podučuje ! Pervi dan učence po šolsko podučevati, bi ne tcknilo. Učitelj naj učence perve dni tako podučuje, da ne vedii, da jib boče podučcvati. On naj pervc ure Ie na to gleda, da učencem šolo prijetno dela in priljubi. To naj se godi s primernimi vajami s kazavniai podukom in, bi rekel, z nekterimi telovadskinri vajanii, da se navadijo po šolsko sedeti\, vstajati, vversteno hoditi i. t. d. Druge vaje, n. pr. so, da učitelj z učenci posamne zloge, besede in kratke stavke z učcnci posamno in z vso šolo glasno izgovarja. Naj poglavitnejše vodilo pri (cli vajub je: ^Vadi učencc naj raanj vsake čelcrt ure kaj drugoga"! Tako naj sc učitelj pervi dan vede pri svojib učencih in naj se jiiu kažo pravega prijatclja, očeta ill matere. CPo Wiedemannu A. P.)